Aleksandar Prokopiev

77 Antiupatstva

3MAGOR

1.

Ne postojat umetnosti od prv, vtor i nekoj drug red.

Sovremenata umetnost bara presvrti, eksperimentatori i buntovnici.

Literaturata treba da se nahrani so fotografijata, filmot, stripot, rok-muzikata,

tele¬vizijata.

^itaweto erotska literatura i nau~na fantastika ja vra}a verbata vo ka`uvaweto.

2.

Bidi pristrasen. Navivaj za svojata rabota.

Izostri go vnatre{niot vid.

Ne osiguruvaj go svojot uspeh.

Ona {to vo opredelena aktivnost se ~ini periferno, vo nekoja druga aktivnost mo`e da bide

klu~no.

3.

Od pismata napravi brot~iwa. Dozvoli im da bidat odneseni od branovite.

Seti se na prozorecot na gorniot kat na petkatnicata so izvalkana fasada od drugata strana na

ulicata, rakata {to, sred razbudeniot grad, vnimatelno i ne~ujno ja poliva saksijata so belo

cve}e.

Seti se na denot, navidum kako i sekoj drug (ulicata sosem obi~na, malku kalliv sneg, zamis-leni

minuva~i), koga spokojna ja navedna glavata vrz tvoeto ramo.

Seti se na neboto, ozelenetoto nebo na tvoeto detstvo. Koga nemavme ni{to tu|o me|u sebe, vo

carstvoto na malata proletna ti{ina.

4.

Ne deklariraj se sekoga{ kako protivnik na obi~ai, pred nekoi od niv ponekoga{ treba da

simne{ kapa.

Li~nite odnosi za tvojata li~na kulturna politika se malku ili nimalku va`ni.

4 MAGOR

Sovladuvaj go stravot od mo`ni protivnici.

Avtoritetot priznavaj go po buntovnosta, a ne po funkcijata.

Zakotvi se pred yidinite na tajnata.

5.

Otvoraj gi portite, pa makar potoa bil i porazen.

Gledaj kako `enite gi predavaat tivko svoite tela na moreto, dodeka gi vpivaat poslednite ru-

meni solzi na denot, nepovratno sami vo svoeto mirno ~ekawe.

Oslu{kuvaj kako na policata nad tvojot krevet budilnikot gi ot~ukuva ~ekorite na vre-meto. Vo

nivniot topot minuvaat vozovi.

Odnovo baraj go, na ra{irenite dlanki, staroto ~uvstvo na prva sredba so ~udoto.

6.

Muzikata, gospodarka snena, neka te zaplenuva sekoj pat odnovo.

I vo sonot oslu{nuvaj kako niz tebe strui.

Zasramen lovec bidi, {to zdivot nejzin }e go seti, niz lakot {to treperi i strelata {to ~eka.

Baraj da ima nasmevka na devoj~e i mekost na `ena vo belinata na qubovnata postela. Vtisni be-

leg vo nutrinite na nejzinata mekost.

7.

Koga go zapoznava{ Gradot, imiwata, spomenicite i istorijata ostavi gi za kraj.

Talkaj po tu|inata na Gradot, a topol.

Ne ispu{taj ja `e{tinata od o~ite. Neka ostane vnatre da se razgoruva vo tebe.

Pomini niz mol~alivite studeni predeli na senkata i za~uvaj ja svojata skapocena toplina.

Zad svojata mol~alivost, i natamu tragaj.

8.

Dali se raboti za nova avtorska vizija? Ili pobunata e pove}e na podra~jeto na izmenetiot senzi-

bilitet, protiv eden vospostaven i priznat pejsa` {to ve}e nema odglasi.

Izbegnuvaj go bremeto na preterana literarnost. Zo{to da doa|a formata nazad, a ne na-pred?

5MAGOR

Govorot neka bide vo slu`ba na upotrebata.

Momentot e nepovtorliv. Ja zapirame kamerata i go gledame {totuku snimeniot kadar. Ima

ne{to privle~no vo nego, duri plenuva~ko, no ve}e navleguvaat zvuci, imiwa, nekoj drug kadar,

nekoe drugo vreme.

9.

Navlezi vo tekot na vremeto - vnimavaj na signalot {to se javuva vo odredeni intervali, na

simetriite i povtoruvawata, konektorite {to go vrzuvaat krajot na prethodniot so po~etokot na

noviot ~in. Vnimavaj na vremenskata kompozicija.

Raspolagaj so sopstven izbor vo priodot na sopstvenoto do`ivuvawe. Preobrazuva{ edna, sama po

sebe neumetni~ka materija vo poetski oblik, vo konkretna slikovna pretstava.

Po~etokot neka nosi naboj na navestuvawa. Podocna, samo zasiluvaj ja slikata.

Sposobnosta da se pogodi vistinskata slika e sposobnost za pronao|awe vistinsko gorivo. Slika-

ta e mnogukrak yvezdest organizam {to pulsira od vnatre{nosta kon nadvor.

Slikata ne smee da bide samo likovna, setilna, taa pod svojata povr{ina mora da sodr`i “ne{to#

{to ja nadvladuva samodovolnosta. Pod svetloto, pod vpe~atokot, se nao|a dramati~noto - iskazot.

10.

Bidi pristrasen ~itatel. Slu`i se so pro~itanoto kako so dokazen materijal.

Vnimavaj na rasporedot, arhitektonskata postapka, instrumentalizacijata, no pleni se od voz-

budlivosta i uverlivosta na napi{anoto.

Zamisluvaj gi predelite {to gi ~ita{. Povrzi gi so onie {to neposredno si gi iskusil.

Bidi ~itatel-sou~esnik.

11.

Soo~uvawe so maskata: pretstavata e zaprena. Sekoe lice e gr~ okamenet pred posledniot izvik.

Ma|epsani od mo}ta na nepodvi`noto, vo mig go razbirame nemirot {to se probiva niz tesnite

procepi.

Potseti se na toplite denovi. Sparni, te{ki denovi koga gi miluvavme telata so malku zborovi

na ispotenite usni... kako ja kreva{e toga{ glavata kon Severot, ~ekaj}i go studeniot bran.

Le`e{e vrz mene kako vrz kamen, so potkrenata glava, polna so netrpenie, goltaj}i go voz-duhot

so celoto telo, a nozdrite se {irea vdi{uvaj}i go ostriot miris, mamliv i poznat...

6 MAGOR

Isku{enijata na neobi~niot tovar, za onie {to patuvaat so nego, ~esto se pregolemi.

12.

Vidovit da bev, }e zamolknev pred tebe, no}, pred tvojata bezglasna sila, pred hodnicite tvoi {to

go goltaat mojot nemir kako iljadnici drugi, i tajnata kako iljadnici tajni {to mol~at vo tebe.

Slu{am - niz no}ta preleta pla~.

Go vpivam osameniot vrisok.

So telo prete{ko za odgovor. So race pla{livi za dopir.

Gi zatvoram prozorcite i stutkan mrmoram - vremeto e lo{o.

Piskotot vo mene s¢ u{te e~i i treperi. Mo`ebi i nie sme izmameni brodari. Zarobeni od

vodite.

Nespokojni pred dale~inite i no}ta {to nadoa|a...

13.

Ne e li poprivle~no taka? Samo prviot poteg - razigrano dete {to mudrosta ja pretopi vo nas-

mevka.

Ne sakam koga oznakata nadrealno se upotrebuva kako klasifikacija. Zvu~i suvo, aptekar-ski.

Migot, vistinskiot mig e sekoga{ i nadrealen. Negovoto registrirawe ne se zape~atuva vo

{i{ence.

Den, leto, godina - kratkove~ni posetiteli, sepak zaneseni od svetlinata na migot, od ne-dopirli-

vata prisutnost na fragmentite.

Zagubata na naivnata slika, nejzinata zastarenost vo odnos na ironi~niot, intelektual-iziran

stav verojatno go ozna~uva kone~niot prekin so ve}e dovolno pomestenata harmonija pri-roda-

delo, no ne samo {to e premnogu rizi~no, tuku za pisatelot e umetni~ki neuspe{no tra-gaweto po

izgubenata naivnost “onakva kakva {to nekoga{ bila#.

Mo`ebi eden od izlezite e novata fragmentacija. Principot na organizacija e inakov, pristapot

isto taka, no novi se i †iskustvoto# i “prirodata#. Mesto kam~iwata da gi slo`uvame vo mozaik,

gi ostavame tamu kade {to sme gi na{le - vo novata fragmentacija, navidum rascepkana i rasfr-

lana, materijata ja sledi svojata preobrazba od zvuk vo vibracija.

Zarem toa ne e na{iot vistinski lik? Par~iwa sr~a, rasfrlani po trotoarot.

Ne sme se ni vdomile vo sebe, a ve}e pogodeni, se razbivame vo del~iwa, vo mali odblesoci pod

no}noto sonce.

7MAGOR

14.

Otsekoga{ sum me~tael da ja pretopam metafizikata vo igra, spontano, bez napor.

No, izvedbata e ne{to sosem drugo. Deluva funkcionalno, ja razbiva intimnosta na nepos-rednata

inspiracija. Tehnologijata na procesot - da se napi{at opredeleni situacii na opre-delen na~in,

podrazbira preobrazba na tie situacii vo literatura.

Kako da ja odbranam prvobitnata vibracija?

Na zborot mu dozvoluvam prostor. Negovata ekspresivnost raste so negovata podzemnost.

Povrzuvam tainstveno so ednostavno. Vnesuvam igra vo sivata ednonaso~nost na sekojdne-vieto.

15.

Igrata “kako molitva#. Krik po izgubeniot raj. Na scenata, tri bledi figuri - Majstorot,

Mom~eto, @enata.

Mo`na li e sintezata bez zaraza, bez virusi? Ili sme ostaveni trajno sekoj vo svojata ko-lipka.

Zlatniot vek - skladnosta me|u bo`estvenoto i ~ove~koto, me|u zakonot i buntot, me|u sud-bi-

nata i slobodata - odamna e rasprsnat, od eksplozijata na Super-Novata, vo pomali ili pogo-lemi

svetlosni branovi {to lutaat po prazninata. No, zo{to da ne se veruva vo povtorna kon-trakcija?

Zarem toj ishod ne e barem isto tolku mo`en kolku i onoj so kone~noto raspa|awe. Koj demne zad

agolot - angelot ili |avolot?

16.

Dodeka se migolam po finite nitki na `ivotot, istovremeno pajak i `rtva, najsilno go ~uvstvu-

vam protestot kon Vremeto. Na samiot prag na otu|enosta, stanuvam priem~iv za sekoj nov detaq,

za sekoja kapka zadovolstvo. Taa bolna intimnost, so ra|aweto i smrtta na migot, taa ot-vorenost

kon najsitnata energija, kako da doa|a od nemo}ta pred postojanoto umirawe.

Ja otkrivam slikata od perspektiva na detskata melanholija - dedo tivko se dvi`i niz so-bata,

poglednuvaj}i me, potoa go raskriluva prozorecot, bu~avata od ulicata dopira do mene, poste-

peno, neumolivo gubej}i se, tie proyirni momenti {to postojat samo vo eden segment na na{eto

minuvawe, a ~ii tragi se odblesoci, odzivi na na{ata taga. Zaedni~kata taga na kulturata {to

izumira se rasprsnuva vo mali edine~ni tagi, vo par~enca semeen `ivot, vo mirisi na stariot

mebel, vo krevki impresii za misterijata na individualnoto, vo pretopeni simboli na izgubenata

sila, vo dekadentni bludni~ewa i idili~no-sentimentalni opisi na prirodata.

Konfuzen, farsi~en, is~eznuva prestareniot ise~ok na kulturnata istorija.

Vo sekoj slu~aj, vizuelizacijata na raspa|aweto e efektna.

8 MAGOR

17.

A sepak, kolku pove}e mi se slu~uva, s¢ pomalku me privlekuva stati~kata mudrost. Ne mo`am da

ne ja setam prazninata na zborot.

Duri o`ivuvaweto na zamislenoto mi ja otkriva Janusovata priroda na zborot, negovata su{nost,

negovata neophodnost. Se ottrga od lu{pata (du{ata na zborot si go otkriva de-monstvoto).

Kako Gradot, taka i Zborot ima svoe detstvo. Prodol`enoto detstvo na Zborot opstojuva vo

dvi`eweto.

18.

Voop{to zemeno, razlikuvam dve grupi vernici. S¢ u{te bogati i siroti.

I grupa - gospo|i obvieni so krzno, }erki {to veselo crcorat.

Nivnite mol~alivi pridru`nici za koi igrata pretstavuva re{avawe na krstozbor (so polunas-

mevka, sigurni vo svojata {ema). @enite vo igrata go nao|aat zadovolstvoto na flertot, naves-

tuvaweto na zabranetoto ovo{je. Ironijata im e nezlobna, meka; tie, so {irum otvoreni o~i,

gledaat nadvor kon `ivotot kako kon ubavo seni{te.

II grupa - amorfniot bran ambiciozni, snaodlivi do{laci. Se odbiva od navidum neza-intere-

siranite karpi na gra|anite, no i natamu uporno bu~i i dlabi. Duri toga{ se zabele`uva deka

nadmo}nosta na prvite e prividna. Tie se oddeleni ne od ramnodu{nosta, tuku otse~eni vo osame-

nosta - stravot. So gor~livi iluzii, pro{tavawa, mrtvite. Finiot gospodin so dolg, bel {al i

mazno lice zali~uva na klo{ar, `enata vo godini, so pla{liva nasmevka, na zapla{ena stu-dent-

ka.

Sve~enata liturgija zapo~nuva.

19.

Dali navistina postoela onaa samovilska atmosfera na igrata, so prekrasnite androgini igra~i,

potpolno predadeni na migot, dodeka vol{ebniot prav se istura vrz glavite na zbunetite dvor-

jani, amateri, voajeri {to yirkaat od stranite, zaludeni od fantazmite na magijata i meta-morfo-

zata? Kade se nekoga{nite magovi, tolku ume{ni vo igrite so maskite, erotikata, deliri-umite?

Sovremeniot igra~, zarobenik na `estokoto tempo, go pla}a danokot na svojata al~nost i nebla-

godarnost. No qubovta pove}e se roni od vremeto otkolku od qubovnicite. Igrata sama se menuva,

9MAGOR

neminovno... A postojano neuspe{ni obidi da se doprat golemite majstori na igrata. I pokraj

sovr{enata tehnika, novata verzija e neuverliva kopija, redewe sceni, virtuoznost bez op-sed-

natost, bez vqubeniot |avol. A tuka kopiraweto ne e dozvoleno, sekoj vo sebe go pu{ta roga-toto

bo`estvo da `ivee, da se kikoti, da potskoknuva me|u bukvite na kirilicata i vo toj bezoby-iren,

neodoliv samoubistvenik koj za igrata bi odel po se~iloto na bri~ot, go prepoznava sopstvenoto

telo, sopstvenoto srce.

20.

Muzikata se ~ini poneophodna od koga bilo.

Vo svetot na Haosot i bu~avata, ~istiot signal na muzikata vo najminimalnoto sredstvo ja kon-

centrira najgolemata mo}. Sonot se preleva vo ~ista supstancija. Na rabot na setilnosta, na

rabot na razumot, muzikata e isto taka na rabot na Vremeto. Taa najdolgo, najuspe{no si poigruva

so nego, za{to i vo najorganskite momenti e idealizirana, nadmo}na nad materijata.

Odnovo se opsednuvam od nesogledliviot trezor na sliki i poraki {to gi sodr`i kreativ-niot

zvuk. Kolku i da im se potsmevame na nostalgijata i pateti~nosta, ne prestanuvame da se hra-nime

so niv.

No, dodeka vo zborot, tie ~esto se ~inat nesmasni, vo muzikata nivnata mo} e direktna, pred nea

nemame odbrana. Tuka ironijata e bespomo{na. Muzikata strui, popravo treperi, religiozna

kolku i paganska, kolektivna kolku i intimna.

Pleni vo dopirot, vo `enstvenata mekost pri ra|aweto na novata forma. Mo}ta kon meta-morfo-

zata - da se bide nasilen, drzok, potoa bez napor ranliv, krevok - vo muzikata e vrodena i poradi

toa {to taa, vo seta svoja valentnost, ostanuva `enstvena, nejzinite vizii sonuvani.

^udoto na muzikata e {to kaj nea i raspa|aweto e celosno.

Neophodnosta od dopirot proizleguva od nejzinata aktivna idealizacija. Kako zrak od svet-lina,

ili kapkata do`d, muzikata se podava, se {iri vo protokot, ne dozvoluvaj}i mu na iskust-voto da

ja zadr`i. Nitu sonot, nitu me~tata ne miruvaat.

21.

Igrata navestuva postoewe na eden drug svet vo koj ne samo formata, tuku i bojata ima svoja nova

aktivna melodija. Opti~kata pojava ja svlekuva sivata nametka, se otkriva vo svojata pul-sira~ka

polifoni~nost.

Dali toj mo}en, primamliv svet od koj ne mo`e da se oddeli pogledot (kako obzemeniot Nar-cis od

svojot odraz vo vodata) }e go nare~eme ~udo, fantazija ili postoewe?

Ako sekoj mig na igrata go prifatam kako supstitut na `ivotot vo koj e skoncentrirano soz-

nanieto za minlivosta i nepovtorlivosta, mo`ebi }e uspeam, sovladuvaj}i gi razli~nite sta-

10 MAGOR

diumi na Igrata, mojata sopstvena igra vo isto vreme da e op{ta, i toa sosem spontano, prirodno.

Poznavaj}i ja dvojnata priroda na igrata, fanati~no vquben vo preobrazbata, mo`ebi }e se oslo-

bodam od lu{pata na vremeto i prostorot, za da se otkrivam, sekoga{ odnovo, vo oslobodeniot

svet na imaginarnoto.

Kako vo igra~ite da ima ne{to od nekoga{niot dvorski {ut vo najblagorodnata smisla na zborot.

[utot e opa~ina na kralskata gordost, samoqubivost. So sve~en ton toj gi ukrasuva neva`nostite,

a so {egovit najserioznite vistini, razbivaj}i ja so toa tvrdokornosta na kral-skoto “mojata

vistina e ve~na#. Igraj}i go zamisleniot `ivot, nekoga{nite, sega{nite i idnite majstori na

Igrata, mu poka`uvaat na negovoto veli~estvo `ivot deka i prividot e negova sovest.

22.

Otsekoga{ mi se ~inelo privle~no tolkuvaweto na stimulira~kata tvore~kata fantazija kako

plodotvoren nadomest na izgubenata sloboda. Kamufliraj}i gi zabranetite izvori na svoite fan-

tazii, igra~ot-begalec pred studot postignuva dvoen u~inok: uspeva za sebe da zdobie tolku zado-

volstvo barem privremeno da ja sovlada potisnatosta i im ovozmo`uva na drugite sami od nesves-

noto da crpat uteha i olesnuvawe.

Ubavinata na begstvoto pred studot e tokmu vo povtornoto vra}awe, koga studot, nemo}ta se pre-

mavnuvaat vo toplina, radost.

Site ~ekaat ostareniot, mnogu star igra~ da zamine vo svetot na predcite. Toj samiot s¢ po~esto

ja sonuva smrtta. Taa se provlekuva niz sonot - tu riba, tu breza, tu `ena, tu tatko.

Ponekoga{ prodira vo negoviot lik i toj se gleda kako mrtovec {to ~ekori.

Na centralnata sve~enost, dodeka `drepcite potskoknuvaat po taktot na tapanite, vedna{ gi

zabele`uvaat dvajcata prastari igra~i, obajcata bez maska, bez ukrasi, samo so zavitkano par~e

belo platno vo racete. Se znae deka edniot e igra~ot, drugiot Smrtta. No koj e koj?

Dvajcata starci pretpazlivo se pribli`uvaat eden kon drug, s¢ dodeka vo sredinata na kru-got

ne se doprat so platnata. Toga{, edniot go osloboduva srpot ~ie se~ilo bleska na sonceto - neu-

morniot Kosa~ nasekade go nosi svoeto oru`je. Drugiot vnimatelno ja odvitkuva svojata bov~a. Ja

otkriva magi~nata igra~ka.

Ishodot ne e poznat, duri e neva`en. Tuku ona, {to vo neizbe`nosta na ovoj sudir polujave-polu-

son, svesno-nesvesno, Eros-Tanatos, se pojavuva kako klu~ - magi~nata igra~ka.

23.

Ako ~udesnite transformacii, koga, pred zakanuva~kata potera, frleniot ~e{el izrasnuva vo

trwe kako korija, solta vo planina od pe{teri i karpi, vrapcite vo zmii i smokovi, kapkata

11MAGOR

maslo vo masleno ezero (vo koe gonitelot se udavuva) se do`iveat kako prekrasni poetski sliki,

toa ne mi brani vo ovoj ubav bajkoviden detaq da go pobaram sopstvenoto tolkuvawe, ne samo zatoa

{to poetikata ja sfa}am kako poetika, tuku za{to i samiot sum vo pozicija na frustriran bega-

lec, progonet od vistinski ili od voobrazeni stra{ila.

Za razlika od begstvoto koe, barem fizi~ki, e sekoga{ oddale~uvawe od nesakanoto, poter-

ata opsednuva so postojanata svest za blizinata na gonitelot. Dodeka begstvoto opstojuva i

po-radi mo`nosta da se dostigne do tamu, vo poterata edinstvenata cel e da se oslobodi{ od

uni{tuva~kata vistina deka si loven, deka neumolivite lovci ti se zad petici...

...zatoa poterata e tolku podatliva za vmetnuvawe na mitskoto vo sekojdnevnoto.

Nejzinata zakana e isto tolku vistinita vo Istorijata kako i vo sni{tata, vo qubovta kako i vo

omrazata...

...vo poterata i plenot i gonitelot igraat spored obredno-magiskata logika - nivnata neizbe`na

vrska e energetska - silata {to ja tro{i lovecot za da go dofati plenot, bara i bega-lecot da ja

vnese barem istata sila i itrina za da se izmolkne. @rtvata, izlo`ena na postojan atak, odgovara,

a vo toa e eti~kata uteha i ohrabruvawe, nadvi{uvaj}i ja realnata premo} na go-nitelot. Vo zbi-

enite ~asovi na poterata, begalecot ja isfrla poslednata, i za sebe neo~ekuvana, karta...

24.

Temnite igra~ki sudbini - nekolku neprovereni podatoci, imeto, smrtta i... Igrite. Otfrleni

po }o{iwata na oficijalnite muzei, enciklopedii, istorii, tie opstojuvaat vo de-taqot, vo

zrakot. Dodeka talkam po nepoznatite prostorii na nivnite li~ni drami, na nivnite neuspesi, na

nivniot kopne` kon prepoznavaweto, bezimenoto star~e-epizodist me do~ekuva vo edna od per-

ifernite galerii na Igrata.

Uredno me provlekuva niz albumot so temnocrveni korici, ki~erski pozlateni, me|u koi ne-

znajnite Majstori se smeat, se pregrnuvaat, razgovaraat, pijat so pro~uenite Majstori. Site tie

sakaa od eksperimentot, od buntot, da napravat zakon. Sega, nekoi se institucija, nekoi zabo-rav-

eni. No, veli star~eto, sekoja nova etapa go sledi istiot red. Samo {to ne sum siguren dali novata

etapa navistina zapo~na?

25.

Pi{uvam u{te edna prikazna, ili pismo, za qubovta. Pred mene, nabreknatoto kube na Daut-

pa{iniot amam go prepolnuva re~isi celiot prozorec. A vo restoranot na ~etvrtiot kat: kolku

se nejasni ovie lu|e okolu masite so izmrseni ~ar{afi, kolku magli~esti, odminlivi nivnite

glasovi nasproti polnata kamena dojka. Sepak, ova e edinstvenata prostorija vo zgradata {to ne

12 MAGOR

e prazna. Site ~etiri kata se gluvi, so pra{livi sali i kancelarii so pra{livi fotografii na

po~inatiot pretsedatel, koj nabquduva od sredinata na valkaniot yid. Velat, tuka rabotele lu|e.

Jas ne gledam nikogo. Skr{enite stakla na vratite se prekrieni so stari vesnici. Gi kinam: na

masata pepelnik, vo pepelnikot dogor~e. I s¢ drugo: uredno podvrzani dokumenti po policite,

fotelja, tepih i dr. Sednuvaat na mojata masa trojca; napnati, ubavi, so kosi odzadi sobrani vo

opav~iwa, so prazni lica. Nabrgu me napa|a nivniot ednoslo`en mrmor, prosleden od muzikata

{to spiralno zaviva. Se obiduvam da im se nasmevnam, ne mi vozvra}aat.

Eve go qubezniot Arapin - vo metalniot poslu`avnik mi nosi {olja `e`ok, temen, gust ~aj.

Sepak, ne e tolku lo{o: mo`am da pi{uvam, krepej}i se odvreme navreme so ~ajot i so pogledot na

amamot. A na sosedniot prozorec - mostot. Minuva~ite gi menuvaat licata. Samo dolgovlaknes-

tiot {kotski ov~ar ostanuva ist. Sekoga{, {tom }e poglednam ozgora od restoranot, ku~eto e

tamu. Neguvano ku~e, koe so ~udesna lesnotija se sprotina me|u tolpata. Lesi mi zali~uva na eden

od onie porcelanski suveniri, a gledan od ~etvrtiot kat e u{te i pokrevok. Kako da pristignal

od francuskata detska pesni~ka: Un tout petit chien, dans la vitrine, av, av, un tout petiit chien

a l’oreille blanche, av, av. Taa figura taka gordelivo i bez strav {eta, pa ne izdr`uvam i na

nam}orestite mom~aci im predlagam da ja vidat. Edniot so maka ja podiga glavata, potoa mrzlivo

proceduva: Od kade ti pes vo onaa turkanica. Jasno e - mom~eto ne e sposobno da gleda. Lesi se

slu~uva kako i site vidlivi pojavi: arapskiot restoran na ~etvrtiot kat vo ispraznetata zgrada,

goltkite topol pijalak od {arenata {olja na izvalkaniot kafeanski ~ar{af, onaa `ena vo kaf-

eavo palto i so dolg bel {al vrz nego, koja go pripila do sebe svoeto dete sred uli~niot mete`,

trkaleznata ku-pola na amamot zaprena vo migot pred tresok. S¢ e onaka kako {to mora da se

slu~i, i moeto u~estvo e sosem predvidlivo: ostanuvam na masata, ja pi{uvam prikaznata za qubov-

ta, a minuvam tamu, gerilec namalen do goleminata na vistinska porcelanska figurinka, razlean

niz desetina prizmati~ni ogledala.

26.

Indigo lu|e vleguvaat

i izleguvaat od zgradite

~itaat isti vesnici

gledaat ista programa

spijat vo isto vreme

jadat ista hrana

so indigo deca

vo indigo stanovi

so indigo Novi Godin

i rodendeni i `ivoti

i smrt...

13MAGOR

(^arls Bukovski)

Ne gi podiga roletnite, za{to dnevnata svetlina ja pravi nervozna. Naj~esto, vrz pi`amata nav-

lekuva xemper. Ja pali sobnata lamba, postavena vrz edna debela enciklopedija. Mojata psi-hoter-

apija mo`e da po~ne. Vakov den £ e neophoden barem edna{ mese~no: go slu{a edinstveno tivkiot

zvuk od nekolkute kaseti so stari, dobri hitovi. Koga }e ja ugasi lambata, nadvor e ve}e no}.

Toj kopne` po najmale~koto, no sopstveno par~e prostor, e vroden kaj sekoj od nas! Kako deca, n¢

{tite{e zakrilata na ku}ata-{ator, vsu{nost }ebe prefrleno preku trpezariskata masa. Vo taa,

samo na{a ku}a, gi vnesuvavme svoite najsakani igra~ki. Kolku lesno male~kiot bu-kvalen pros-

tor se preobrazuva{e vo beskrajno, a za{titeno metafizi~ko kat~e. Migovno, dolgo patuvawe niz

zemjata Fantazija. Sli~no na prepolnetata soba na Rej Bredberi vo no}nata TV serija, kade {to

predmetite, predmet~iwata i prikaznite izniknuvaat od sekoj kuben santimetar vozduh. Vo TV

serijata, pisatelot doa|a vo sobata po potreba - da pi{uva. Sosema amerikanski, se iska~uva so

lift do sobata i po zavr{enata rabota, otkako na starinskata ma{ina }e go is~uka raskazot, si

zaminuva, pak so liftot. Figurinkata na dinosaurusot mo`e slobodno da rikne i da pojde vo po-

traga po vozbudi niz nepredvidlivata, misteriozna soba. Vo taa soba, kako i pod det-skiot {ator,

Sonceto stanuva kocka, Mese~inata jajcevidna...

^udesnoto e efikasna za{tita od kjerkegorovskiot strav pred is~eznuvaweto vo bezdu{noto

mno{tvo. ^udesnoto vo nedelnata po~inka vo sopstvenata soba-oaza e retka mo`nost povtorno

da tragame po na{ite fioki, knigi, po sebe vo toplite otpe~atoci na predmetite i ~uvstvata. I

{ansa, barem za den, barem za ~as, da ja ispereme od sebe zakanuva~kata indigo-inficiranost od

kolektivnoto i ednonaso~no vospriemawe na ne{tata {to `ivot zna~at. A `ivotot, so toa site

se sudirame, kako petnaeset ili sedumdesetgodi{nici, ne e samo onoj odnad-vor, po koj slepo i

pokorno odime, `ivotot e vo nas, i za nas.

27.

Otsekoga{ me fascinirala fizi~kata i du{evnata raznoobraznost na prijatelite na tatko mi: i

flegmati~ni debelkovci, i borbeni xinki, i {trklesti osamenici, i krotki i crvulci, drdorkov-

ci i mol~alivci, frustrirani intelektualci i slavoqubivci, mom~aci i penzioneri. Fakt e

- site se dru`ea so nego. Veruvam, tatko mi umee{e so lu|eto i poradi toa {to be{e xentlmenski

{irokograd ala Gari Kuper vo “To~no na pladne# ili vo “Za kogo bijat kambanite#. No, ne retko,

inaet~iski }e gi stisne{e usnite i uporno go tera{e svoeto.

Ne{to drugo be{e vo pra{awe: poseduva{e darba za sozdavawe prikazni.

Postoe{e nekoja ritmi~na bodrost vo negovoto ka`uvawe, poigruvawe so sopstveniot somne`.

Pa, i edna igriva naivnost.

Ponekoga{, zali~uva{e na moj razbu{aven vrsnik, ponekoga{ na melanholi~en Prustovski ju-

14 MAGOR

nak so ogromno me~tatelsko iskustvo. A umee{e najvozvi{enata ili najzakanuva~kata tema da ja

osve`i so anegdota. Pa, da aterirame toga{, ima{e obi~aj da ka`e. ]e ja smene{e napregnatosta

so nasmevka... U{te od mojot prv raskaz, go vovedov likot na Majstorot na Igrata, pri`elkuvan

igra~ od visok kvalitet, koj, normalno, poprimi nekoi od tatkovite osobini. No, po tretata

kniga, “Plovidba kon Jug#, koga ostareniot, besku}en Majstor zaminuva, vo topla prikve~er, po

kejot na beskone~nata Reka, znaev deka pove}e ne }e mo`am da pi{uvam za takov, premnogu tvrdo-

glav, nam}orest i beznade`no uporen igra~. Tatko mi po~ina; negoviot nemiren duh spontano i

mo}no navleguva{e vo moite raskazi za detstvoto, za qubovta, za tagata. Sepak, iako se povle~e od

stranicite na idnite knigi, Majstorot na Igrata ostavi o~evidno prazen prostor za sebe... Pros-

tor za sogovornikot. Za eden aktiven, ~ove~en, duhovit sogovornik. Za eden rasprika`an, no umen

Votson, mo`en i sakan prijatel, i za tatko mi, i za mene.

[armanten drdorko so {irok vkus za zemnite zadovolstva, no i so neosporna prirodna ot-menost.

Taka se sozdade Horacio Cvikalo, akterot. Ma|epsan od tajnite na srcevite lavirinti i nepre-

dvidlivosta na prikaznite koi se oploduvaat vo potraga po izlezot. Toj izlez e nekoga{ nedo-

fatliv, nekoga{ sosem ednostaven, {to voop{to ne go naru{uva zadovolstvoto vo pri-kaznata,

koja za raska`uva~ot Horacio ita beskrajno. Za nego, i Gradot, i Igrata se prikazni, nevini vo

svojata grozomora, bla`eni vo svojata plodnost. Nalik na bajkata, koja tato tolku ja saka{e, seta

predadena na sopstvenoto slu~uvawe...

28.

Dodeka od kasetofonot se izviva opivniot zvuk na gitarata na Rej Kuder od Vendersoviot Pariz

- Teksas, gi povrzuvam prethodnite dve bele{ki, zapi{ani popladnevo, vo delovi od edna ista

prikazna.

Ete, nekolku stihovi od Bukovski, kogo inaku premnogu ne go sakam, najdeni na stranicite na edno

pravlivo spisanie, stanaa nenadeen, no o~ekuvan zavr{etok na knigata koja{to sega ~eka vo fio-

kata na izdava~ot.

Vo Vendersoviot film, osamenikot, po dolga potraga, }e ja pronajde prekrasnata blondinka, za

nekolku zbieni migovi ti{ina.

Prijatelkata ja odbra sobata so spu{teni roletni. Tatko mi - knigite i prijatelite. Hora-cio

Cvikalo - muabetite i patuvawata.

Site tie se gerilci protiv indigo - svetot. Jas samo zapi{uva~, makar delumen, na nivnite prika-

zni.

Kaj Dante, du{ite na onie na koi strasta im go zapletkala razumot, na zabranetite qubov-nici

(Semiramida, Didona, Kleopatra, Elena i Paris, Fran~eska i Paolo - izvonredno dru{tvo!)

plovat kako ~apji. Let na nevidlivite krilja: zborot, ~apjata - ardea, ka`an, pod pesok i knigi,

kojznae koga, vo ne~ie strastno qubovno kre{endo ili vo vnatre{niot monolog na nepoznatiot,

15MAGOR

doletuva, po misterioznata, muzi~ka analogija, vo ona {to go zapi{uvam.

S¢ drugo e belina.

29.

- A zo{to tigarot?

- Stra{no potsetuva na orientalen gospodar. Na Xingis-han ili na nekoj hunski po-glavar. Navi-

dum ohola nadmo}, zad nea neproyirnost. Ima i u{te ne{to posilno. Toj dominira otsutno, bez

dopir so drugo telo - ako toa ne mu poslu`i za hrana ili za parewe. I ednoto i drugoto gi vr{i

bez pompa, za razlika od nametliviot, predvidliv lav. Nedostapen e i koga go gledame na TV

ekranot ili vo zoolo{kata gradina (eden kuc posetitel glupavo besno treska{e po re{etkite,

obiduvaj}i se so stapot da go nadrazni tigarot, koj so prezirno polur`ewe, ramnodu{no se

povle~e vo agolot na kafezot, do kade stapot ne mo`e{e da stigne). Dvaeset godini po ova, ~itav

vo “Dreamtigers#: “Obi~no beskrajno dolgo se zadr`uvav pred eden kafez vo zoolo{kata gradina#.

Poetot, bilo da se imenuva Blejk, Valeri, Borhes, zar ne e opsednat od tigrovata samodovolnost,

i poradi sopstveniot neostvarliv kopne` - gospodstveno da se izdvoi od prevrtlivite, povr{ni

~ove~ki merila?

30.

Yvonlivite kapki na ti{inata, taa treperliva vedrina na protokot: vo pre~isteno eho, cikli~no

patuvawe na zdivot niz dve spoeni tela koi ne stareat. Patem, eden zbor zaskitan, min-liv, kre-

vok - povlekuva u{te eden: no}ni peperutki vo nostalgi~no letno intermeco (ve}e potkrepen

so temniot tembr na violon~eloto). Bavno odlepuvaj}i se, naslu{nuvame, s¢ u{te razne`eni,

nekakov spoj na glasovi rodeni od sintisajzer i detska smea. Mo`ebi toa sme se nas-meale nie,

zdogleduvaj}i go drvenoto kaj~e, naedna{ vidlivo, vo koe adolescentnite qubovnici go pu{taat

tranzistorot. Luznikavo pulsirawe na tapanite. Ekspresivna vertikala na solo-gitarata.

Temnooka, temnove|a `ena ja navlekuva bluzata; zad nea, na sprotivniot breg od ezeroto, svetil-

kite na gradot yirkaat vo mene, kako sekoga{ budnite o~i na Argus.

31.

Sosem mo`no: gnevnite gra|ani na Kroton, koi vo 501 godina pr. n.e. go zapalile Pitagoro-voto

u~ili{te, bile nemuzikalni. Kako i razbesnetite Majnadi: nivnata kasapska histerija kon onoj

{to so zvucite na svojata lira gi razdvi`uva i najzakotvenite (karpite, drvjata), a gi razne`uva i

16 MAGOR

najneumolivite (yverovite, kone~no i nepotkupliviot Ad) e instinktivna odmazda na izmamenata

`enka kon muzikalnata anima, koja vo po`elnoto ma{ko telo gi usoglasila kosmosot i metamor-

fozata. I obratno - Orfejevata okrvavena glava peej}i doplivala do Lezbos, kade {to podocna

Safo im ja osoznavala qubovta na svoite {titeni~ki preku igrata, solo peeweto, hor-skoto

peewe i harmonijata na lirata.

32.

Zo{to qubovni pisma pi{uvame naj~esto no}e? Toga{, poseano so `oltenikavata ma-gli~avost

od no}nata lamba, i par~enceto od na{ata dobro poznata soba zali~uva na ostrov, a predmetite gi

obviva misterioznata aura na toplata osamenost.

Krevetot - galija, bibliotekata - riznica na drevni rakopisi, fikusot vo agolot - ~udnikav izda-

nok od neispitana tropska gradina.

Vovle~eni sme vo spiralata na pol`avot, na{eto di{ewe dobiva eho, se oslu{nuvame, ubeduvaj}i

se deka zborot zapi{an vo ova carstvo na posvetenata ti{ina, dragite usni }e go izgo-vorat kako

svoj...

A nadvor: Terra incognita. No, za razlika od sobata, iako arsenalot na maniristi~ki motivi

e o~ekuvan: no}, dvojnik, lavirint, son... nakitenata baroknost e izbegnata, pa tainstvenite i

nepredvidlivi nastani se ka`uvaat ednostavno, kako mali prikazni.

Svetilkite dol` sokakot se kako bukvi od proret~ena reklama. ^istata studena svetlina na

Mese~inata e vpiena vo trepetlivite krugovi okolu metalnite stebla. Temnicata, navidum neis-

pitana, se stopluva od novootkrienite detali: padnatoto lisje po trotoarot, {arenata izdi{ana

topka i tamu, na rabot na osvetleniot krug pod svetilkata otsprotiva - gu{nata dvojka (a ne ona

poluslepo star~e koe, pomagaj}i se so stap, pretpazlivo ja minuva ulicata).

Naedna{ vozdi{ka, sitno romorewe. Kapka po kapka. Devojkata i mladi~ot, ne razdeluvaj}i se od

pregratkata, poglednuvaat kon neboto, pa za~ekoruvaat von svetlosniot krug, vo temninata. Po

nekolku miga, sega pozabrzani, se vo sledniot krug, pak vo temninata, i taka, s¢ dodeka ne se izgu-

bat, von pogledot, zad levata ramka na prozorecot. Na listot hartija, otrgnat od tetratka, moliv-

ot meandrira me|u toplinata i neizvesnosta. Pi{uvam novo qubovno pismo.

33.

Velat, bebeto naslu{nuva u{te vo maj~inata utroba - mo`ebi ottamu telefonot e me|u na-

jomilenite i najkorisni igra~ki na tehni~kata civilizacija. Nekoga{, neophoden: glasot izdiv-

nat direktno, po ne`nata ko`i~ka na u{nata {kolka, ja izleva spontano iskrenata ~ove~na

pelte~avost na vqubeniot. No, i pokraj seta svoja poroznost, toj e ~esto presilen za telefons-

17MAGOR

kata slu{alka. Zborot podzapira vo grloto, se presvrtuva vo banalna {ega. Telefonot dozvoluva

ras-kop~uvawe na ko`ata samo so dve-tri kop~iwa, pove}e bi bilo pateti~no, odnosno, spored

ak-tuelnata terminologija, neprimerno na kodot. Vo pauzite, pak, me|u dvete qubovni pisma, me|u

dvata dopira na vqubeniot napi{an zbor, vo toa napregnato otsustvo, e onaa neophodna nadmo} na

pismoto nad telefonot. Posveteno, predadeno na Drugiot, qubovnoto pismo e i samopredavawe i

samopro~istuvawe.

Ponekoga{, toa stanuva retka mo`nost da se ispi{uva belinata {to, podatliva za slobodno

budewe na zborot, mo`e da se preobrazi vo zakanuva~ka osamenost, pred koja zborovite se spa-so-

nosna `rtva. Da se pi{uvaat pisma zna~i da se razgoluva pred duhovite.

Napi{anite bakne`i nikoga{ ne stigaat na svoite mesta, tuku po patot gi ispivaat duhovite -

o~ajuvaat poslednite re~enici od zavr{enoto poglavje na epistolarniot roman na Kafka “Pisma-

ta do Milena#. Rezigniranosta e razbirliva: Milena Jesenska so gordeliv aris-tokratski ~ekor

go ostava hipersenzibilniot qubovnik vo negoviot lavirinten zamok (inaku Kafka, koj i na Maks

Brod mu se `alel poradi nedovolnosta na pismoto, gi pi{uval po tri na den).

Interesna e za~estenosta na dvojkata: toj osamen - taa, pomalku nesre}no, oma`ena ([arlota

fon [tajn, Eva Hanska, Tereza Gvi~oli, @or` Sand, Lujza Kole, Lu Salome, Milena Jesenska,

Lili Brik, Lu de Koliwi [atijon...). Zlobnikava zabele{ka: po~ituvanite sopruzi-rogonosci

se naj~esto imotni grofovi, baroni, industrijalci i sli~no. I u{te pozlobnikavo: qubenata e

naj~esto povozrasna od vqubeniot. No, ...eve go cvetot od sneg i mraz. Kako mojata qubov od mra-

zot i burite na `ivotot (Gete do [arlota). Kakva e bojata na tvojot son? (Flober do Lujza). Niz

tebe da go gledam svetot, za{to taka }e vidam, no ne tolku svetot, tuku samo tebe, tebe, tebe (Ril-

ke do Lu). Na kraj, tebe odnekade te zafati ogan, se setiv deka plamenot se gu{i so krpi, dofativ

nekoj star kaput i te udirav so nego. No, preobrazbite povtorno zapo~naa... ni ti ve}e ne be{e

tuka, tuku jas bev toj koj gori i toj koj se udira so kaputot (Kafka do Milena).

Molkum, prepro~ituvaj}i gi po`oltenite stranici od tie slavni prepiski, ja do`ivuvame istata

neobi~na obi~nost na qubovta, isto kako koga ~itame nekoe bezimeno qubovno pismo pre-danost

na ve~niot Mig, vla`ni tragi od dopi{uvawata (bakne`ite), melanholi~ni vibracii. Qubov-

nicite srodno go ~uvstvuvaat minuvaweto niz predvorjata i odaite na qubovta, so nade` deka

toa patuvawe }e bide dolgo i prekrasno is~ekuvawe, kako kaj golemite isto~ni Majstori na

Erotikata. Izlezot od carskata palata e nevidliv, i se osmeluvam da ka`am, nesakan, kako vo

beskone~noto talkawe niz stranicite na Knigata. A mudruvawata? Tie, i koga doa|aat, se s¢ u{te

topli od {totuku ispraznetoto gnezdo, a zborot, i onoj najumniot, e zaskitana ptica, vo potraga

po svojata pridru`ni~ka. Pa zarem nekoj mo`e da dade kone~en odgovor, da donese pravila, dodeka

qubi, dodeka protekuva niz qubovta? [to s¢ ~inevme nie, sive ovie meseci so belite i sini

pisma, koi go prebroduvaa patot od Venecija do Pariz, od Pariz do Venecija, tie pisma koi n¢

soedinuvaa, go soedinuvaa tvoeto telo so moeto, tvoite usni so moite, tvoite kosi so moite kosi,

tie pisma koi tolku gi bara{e, tie zborovi koi povtorno n¢ vrzuvaa i n¢ razdeluvaa? Ah, site tie

pisma, site tie pisma. Dal siot svoj `ivot }e go mineme vo pismata? Ti, Alfrede, da, ti si soz-

18 MAGOR

daden za toa, jas ne, jas sum `ena (@or` Sand do Alfred Mise). Budeweto, sepak, se slu~uva. No,

magijata e zabele`ana vo sonot. Vo lavirintot bleskoti i bla`enstvoto i strad-aweto.

Ubeden sum vo no}nosta na qubovnite pisma, i koga se tie sozdadeni pod trepetlivoto pla~ewe

na petrolejkata, i u{te porano, na sve}ata. I koga se pi{uvani nautro, qubovnite pisma se isto

tolku no}ni: skri{ni, tainstveni, ispolneti so kopne`!

34.

Za razlika od prethodniot, ovoj tip vqubenik samo ponekoga{ se manifestira niz pi{uvaweto.

Sosem uspe{no mu le`i ulogata kavaler (spored Erik Bern vo popularnoto, du-hovito kni`e

“Koja igra ja igra{#: {armanten, so merka za dobar vkus, nikoga{ vulgaren). “No, vo tie ramki, toj

im prepu{ta na svojata fantazija, originalnost i razigranost... Vna-tre{nata socijalna prednost

le`i vo zadovolstvoto koe go ima `enata od ova nevino umeewe i od po~itta {to ja uka`uva kon

ve{tinata na kavalerot. Vo osobeno povolni situacii koga obajcata dobro ja ~uvstvuvaat priro-

data na igrata, tie mo`at da ja rastegnat, na zaemno zadovolstvo, do to~ka koga ve}e preo|a vo

ekstravagantnost#.

Zavidlivcite, ~esto i zad grb, go nabeduvaat kavalerot deka e la`go - bezobyirna laga kon nego-

vata magiska mo} da go transformira iskustvoto vo vpe~atlivi prikazni, preku koi posto-jano

se sre}avame so nepredvidliviot Eros. Sepak, prikaznite na kavalerot samo uslovno mo`at da

se nare~at erotski, za{to nivnoto senzualno otkrivawe na svetot e samo edna, makar prili~no

efikasna, mo`nost za opstanok vo minlivosta. Svesen deka qubovta korodira, ako ne se hrani

od prikaznite, kavalerot spontano gi splotuva pasusite od sakanite kni`evni dela ili scenite

od filmovite so `ivotnite anegdoti, {to postojat ili postoele vo negovoto retko i edinstveno

iskustvo. Mo`ebi paradoksalno: na vqubeniot kavaler, koj ~esto oddava vpe~atok na odlepen

so-ben sonuva~, prikaznite vo `ivotot obilno mu se slu~uvale. Ovde bi se soglasil so Bern, deka

kavalerot e naj~esto povozrasna li~nost, no ne zatoa {to elegantno se povlekol vo monogamija

ili celibat, tuku zatoa {to ubeden vo minlivosta na sekoe do`ivuvawe, duhovno ili telesno,

ako se ostavi samo na sebe, ima neophodna potreba od riznicata fascinacii da sozdava prikazni

vo zavodlivo ruvo. Kako prodol`en quboven ~in. Vo mladosta, toj mo`ebi bil nalik na Kane-

tieviot Maestrozo, “koj vo sekoj hram zad sebe ostava po edna `ena koja go ~eka; kako vo dobrite,

stari vremiwa#. No, spored Kaneti, “Maestrozo znae deka }e ostari, toj e svesen za svoite godini#.

Zatoa, vo esenta, toj mo`e da nalikuva na bajkoka`uva~ ili duri na sokratovec. Negoviot izlez e

vo nemerlivosta: i najgolemata kniga, i najstrastvenata qubov se - nedovr{eni. Re~isi oralnoto

zadovolstvo, koga knigata se golta od prvata do poslednata stranica, se intenzivira, koga koric-

ite }e se zaklopat, i prikaznite i natamu izviraat (vakviot vqubenik, ni malku ~udno, ~esto e

filmofil: u`iva koga tekstot isfrla sceni, kadri, se vizuelizira).

19MAGOR

Toj bi mo`el da se poistoveti so re`iser, isto tolku uspe{no kako so eseist ili so kozer. Vo

isku{enie sum ponekoga{ da go sporedam so monta`er, ili duri so kamera. Iako e lesno da se

zamisli zad masata prenatrupana so knigi, zgu`vani rakopisi, {i{e retka marka viski ili

bom-boniera “Mocart# (tuka se i prazniot list hartija, starinskoto naliv pero i ma{inata za

~ukawe), sepak }e nedostasuva najva`noto: sogovornikot ili podobro, sogovorni~kata.

Vo dene{nive matni, vol~i vremiwa, koga nespokojot navleguva niz site na{i pori kako crniot

tu{ razlean po porozniot list hartija, se zagaduva prostorot za fantazirawe, prostorot za

iluzija. Neophodnosta toj da se so~uva e pra{awe na opstanok za vqubeniot kavaler, ottamu

vo posledno vreme, tolku vpe~atlivi knigi esei. Kavalerite, da ne se zaboravi, ponekoga{ i

pi{uvaat. Zamoreni od preciznite nau~ni studii {to literaturnoto delo ~esto go tretiraat

kako ne~uvstvitelnata elektronika filigranskata rakotvorba, sme za`eleni za su{tinska afir-

macija na ~itaweto kako dinami~en, primordijalen ~in na qubopitniot, nezavisen duh. Da go

soslu{ame kavalerot za kogo knigata vo isto vreme e praznik na logosot i bajkovidna igra, vqube-

nikot so otvoreni o~i, bdea~ot sposoben za samopreobrazbi koj ne samo {to vo zborot ja do`ivuva

slasta, tuku ne ostanuva sebi~no, za sebe so ona {to go ~ita ili go ispi{uva. Kako vis-tinski ka-

valer, toj go pregrnuva sogovornikot, voveduvaj}i go vo skapocenite svetovi na Drugosta kade {to

na najzavodliv na~in se afirmira nesobirlivosta, no i kreativnata osmoza, a mno{tvo li~nosti

se prepletuvaat vo edno do`ivuvawe.

35.

Po smrtta, ka`uvaat Eskimite, kaznetite moraat da kle~at, so obeseni race, vo glad i zdo-devnost

“i samo koga nekoja peperutka }e proleta, tie gi podigaat glavite (kako {to mladite ptici bes-

korisno gi otvoraat rozenikavite usti pred komarecot) i koga }e ~krapnat so zabite, oblaci

pra{ina izleguvaat od nivnite suvi grla#.

Go nema ~udovi{niot stud, go nema duri ni snegot. Peperutka, komarec, prav... stravot se {iri od

opozitnoto, od ona {to ne mo`e da se vidi, ne mo`e da se opipa, od ona {to i vo sonot e neulov-

livo. Ve~nata, poznatata zima zna~i i vkusna hrana, “dar vo lik na foka, {to iznurnuva od vodata,

zbivtaj}i uf, uf, vaka, uf, uf#, zna~i i qubovna slast vo igloto, so podatlivi, topli tela pod

`ivotinskite krzna, zna~i so`iveanost, prepoznatlivost vo prirodata (i koga e najne-gostoqu-

biva), vo klimata (i koga e najsurova). Zamisluvaj}i go vremeto {to najmalku se poznava, ona po

smrtta, ponekoga{ i snaodliviot Eskim i u~eniot filozof go konkretiziraat, vo na-jdale~noto,

vo najnedostapnoto.

U{te ne{to za eskimskite prikazni - nema tolku ~udesni elementi, kolku edno posebno

vol{epstvo na situacijata: sjajot na neboto {to ~ini da se zaboravi s¢, pa i onoj {to neposredno

pomognal toj sjaj da se do`ivee; sinot koj davej}i ja majka si, samiot se udavuva; strastvenata

qubov na nerodilkata kon larvata; snegot {to gori vo lambite i ku}ata {to se dvi`i niz vozdu-

20 MAGOR

hot ...pojavi navidum nadrealni, a voop{to ne begaat od prirodniot tek na ka`uvaweto - ~udesnoto

ne kako ramka vo koja se odviva dejstvieto, tuku stvarnost {to pleni niz toa dejstvie.

Prijatelot koj, vo seta svoja pijana pristrasnost na za~adenata kafeanska masa, me nare~e Eskim,

a potoa vedna{ mi se izvini, ne ni pretpostavuva{e kolkav kompliment mi dodelil.

36.

Vo vrvnoto haiku se ~uvstvuva spontanoto nomadstvo na duhot, {to ne bega od lucidnoto nabqudu-

vawe na predmetniot svet, a uspeva da dojde do Apsolutot. Svesen sum za iskustvenata ve{tina

na haiku poetite, a ne mo`am, soo~en so sublimnite trosti{ja, da se odbranam od vpe~atokot za

prirodnosta so koja tragikata na minlivosta se voobli~uva vo ubavina na ve~niot protok.

Poezija na preminot, na patuvaweto, vo sloga so oblacite, haikuto im se predava na za-konite na

lisjata i pticite preselnici, ~inej}i go bez napor vistinskiot napor - i vo najslo-bodoumniot

mig “ne se zaborava deka site ne{ta mu pripa|aat na Univerzumot, ~ija harmonija ne smee da se

uni{ti# (Hokusai).

Koegzistencijata na privatnoto i op{toto, na neposrednoto i nevidlivoto, koncizno go sugerira

neminovnoto dvi`ewe po stranicite na `ivotot; {u{kaweto na ~ekorite po padnatite lisje ja

zasiluva razdelbata, koga zdivot mirisa na esen, a racete, zatskrieni vo kaputot, se ved-nat kako

bledi senki kon po~vata.

Si odam -

ti ostanuva{

Dve eseni

([iki)

Kolkav samo pat se izminuva vo haikuto za vreme od 17 ili ne{to pove}e slogovi (on|i, ja-ponski

zvu~ni simboli, rasporedeni vo tri stiha 5/7/5)!

Do sekoja porta

proletta stasuva

so kal na nalanite

(Isa)

Nekoga{, patuvaweto e so vremeplov:

Dodeka vrne esenski do`d

sega{nosta kako da

minala odamna

21MAGOR

(Buson)

Vo haikuto veli~inata na zamislata nikoga{ ne povlekuva prenaglasuvawe na emociite. Izrazot

ne e samo zbien, tuku otmen.

Ne zaboravaj go nikoga{

samotniot vkus

na belata rosa

(Ba{o)

Bleskotna Mese~ina!

A deteto posega:

“Daj mi ja! Daj!...”

(Isa)

U{te vo ednostavnosta na prvi~niot poteg, neposreden i izve`ban vo istiot tren, mudrecot se

integrira vo dete so {irum otvoren vnatre{en vid. Ako okoto i gi zabele`uva granicite, toga{

mislata bleskotno gi premavnuva.

Mese~ino nad srtot,

osvetli go, te kolnam,

onoj {to krade cve}e!

(Isa)

Pra{aweto kade (komu) jas pripa|am? ne se postavuva so romanti~arski patos, no sonot e

prisuten, vpien vo ubavinata i tu|inata na `ivotot. Prekusoto `ivotno patuvawe e sepak do-vol-

no dolgo da se prifatat najraznovidnite vizuelni pottici i tie da se pretopat vo mentalna ener-

gija. Vidovitost? Poetski probiv vo misterioznata, beskone~na sfera na preselbite? Ne e ~udo

{to golemite haiku majstori se patnici ili slikari (Ba{o, Isa, Buson).

Vo haiku patuvaweto, stapalata se pomalku va`ni od glavata, geografijata od geopoetikata.

“Lesno e da se odrekne{ od ~ekoreweto, mnogu pote{ko e da ~ekori{ bez da ja dopre{ po~vata#,

veli edna taoisti~ka izreka. Toa e retkiot, inicijaciski kvalitet na haikuto - svetot da se nab-

quduva vnimatelno, no oddeleno, bez direkno da se u~estvuva vo negovite akcii, no, da se sploti,

lebdeej}i, vo negovoto dvi`ewe.

Vo Kjoto sum,

no so pesnata od kukavicata

sonuvam za Kjoto

(Ba{o)

22 MAGOR

37.

Od bolni~kata postela, me|u dve dijalizi, tato ni podava{e liv~iwa, ispi{ani so negoviot

poznat, a s¢ u{te voedna~en i razigran rakopis. Vo ednoto, upateno kon mene: Moram da ti

preraska`am ne{to za Pasternak. Koga padnal vo nemilost, nekoj Bezimenski (kakvo neslu~ajno

prezime!) go obvinil deka ne im se pridru`uva na javnite ~itawa. “Tie#, odnosno trudo-qubivite

sovetski pisateli, toga{, vo 36-ta, patuvale, taka bilo pravilno, po celata zemja i ~itale svoi

tvorbi na brojnite kni`evni priredbi. Pasternak odgovoril vaka nekako: “A {to ako jas - spro-

tivno na Bezimenski - gledam vo toa svoja zasluga. A {to ako mene me osvojuva kako patuvale i

prodol`ile da patuvaat Pu{kin i Tjut~ev vo svoite dela, i ako site du{evni sili sum gi kon-

centriral na te{kotiite na takvite patuvawa, za smetka na lesnotijata na es-tradnite izleti?#.

Ete, takov bil Pasternak, za kogo mnogumina smetaat deka se upla{il. I lirikata go otslikuva,

otvorena, produhovena, stroga kon sebe si.

Vo porakite {to gi dobivav za vreme na vizitite, podolgi i redovni - koga mu be{e podobro,

kusi i lakonski - koga mu be{e te{ko, mislata ne mu dozvoluva{e na bolnoto telo da ja opt-

ovari: Vo salata za dijaliza, dvajca bledi “kom{ii#, legnati na krevetite, burno go komentiraa

poka~uvaweto na cenata na benzinot. Zlobnikavo si pomisliv: “Nie go kritikuvame vremeto, a

toa n¢ zakopuva#. No dvajcata voobra`enkovci si go prodol`ija razgovorot so nesmalena strast (i

me nateraa da gi na~ulam u{ite), pa po izvesno vreme se po~ustvuvav zasrameno... Do-bro, mo`ebi

ne sum ba{ najzdrav no inaku sum spokoen i smiren. Ti najmnogu pridonesuva{ za toa. Bilo da ja

nosi{ mai~kata “Alan Ford#, bilo da si oble~en vo braon kompleg, so novi ~evli, braon ~orapi,

vo sivite pantoloni i somotskoto palto - deluva{ i seriozno i vedro. I vo des-niot agol na

liv~eto zbieno: ne gri`i se za knigata. ]e bide. Najsigurno!

“Plovidba kon Jug# ve}e vtora godina ~eka{e kaj izdava~ot. Tatko mi gi znae{e site ras-kazi

od rakopisot i vo sekoj od niv be{e vgnezdena po nekoja negova sugestija. Mu gi ~itav vo onie

beskone~ni esenski popladniwa vo dnevnata, dodeka na prozorcite kon trite strani na svetot,

`oltiot den bavno rumenee{e. Zapadot be{e skrien od “Manastirskata vrata# na Mazev i na-

jneispitaniot del od bibliotekata, onoj od U do [. Tatko mi pedantno gi podreduva{e knigite po

azbu~en red i vo kartoteka uredena za primer, no zatoa pak Igra~ot vo nego ja podeli bibliote-

kata vo nekolku sobi. Vo male~kata rabotna be{e D-L, na koja mojot spiritualen elan be{e skon-

centriran po vra}aweto od studiite: Darel, Direnmat, Diras, Egziperi, Erenburg, @id, Zam-ja-

tin, Zvevo, Jursenar, Kalvino, Kastaneda, Ki{, Kjerkegor, Konfu~ij, Landolfi, Lorens... U-[

be{e nekako zapostaveno par~e lektira, so isklu~ok na onie “zadol`itelnite#, koi po~nav da gi

~itam mnogu porano: ^ehov, [ekspir, [olohov. No, toga{, poslednata esen pred da go napadne

bolesta, tato i jas minuvavme dolgi, razvle~eni ~asovi vo dnevnata (toj vo foteljata, nagrnat

so doma{noto palto, s¢ u{te bez potreba da se odmora po naporniot raboten den iako zenicite

po~naa da mu patuvaat kon gore, {to na pogledot mu dava{e nekoja zamislena otsutnost) i glavno

- ~itavme. Prvata kniga {to, bez razmisluvawe, ja izvlekov od bibliotekata be{e “^udnikavata

23MAGOR

istorija na Peter [lemil#, {to pred desetina godini, kako samoubeden gimnazijalec, ja pretr~av

brzaj}i kon Lolita i Raskoqnikov.

- Koja ja zede?

- Bajkata za Peter [lemil.

- Za odzemenata senka? Si pomislil li nekoga{ deka senkata, na{iot temen pridru`nik, najdo-

bro `ivee na sonce. I deka nekoi mladoqubivi Petarpanovci si ja brkaat za da si go pov-ratat

vitalniot transfer so svetlinata. [lemil ja trampi za da se vturne vo temnata, zgusnata magla na

tajnoto soznanie, {to, kako i sekoj neskrotliv faustovski traga~, bolno go kopka. A tamu, nitu na

senkata ne £ treba senka.

Toj, pak, mislam, si ja ~uva{e sopstvenata senka. Ne samo zatoa {to poslednata molba mu be{e da

ja podignam roletnata. Toj ne mo`e{e bez zrakot na komunikacijata. Nasproti besko-risni zboro-

vi, zborovi {to nosat qubopitstvo, zborovi {to dejstvuvaat. I ottamu, tolku negovi `ivi frag-

menti vo mene. Vtisnati a rastr~ani poraki, dofrleni so polunasmevnatiot bariton-ski tembr.

Neuni{tiviot duh na tatko mi, zamisleniot son~ev ~ovek. I kolku da zvu~i sentimen-talno, ja

imav sudbinskata sre}a {to me odbra ne samo da mi bide roditel, tuku i patron. Vo onaa najneo-

phodna smisla koja ja istaknuva i Virxinija Vulf: “Nikade patronot ne mo`e pokorisno da dejst-

vuva otkolku koga go ohrabruva pisatelot protiv sentimentalnosta od edna strana, i kukavi~kiot

strav od izrazuvaweto na sopstvenite ~uvstva, od druga#.

38.

Zapi{ano e: gi krasi gradinite na Eden, Vavilon, Persija; gi omekna gri`ite na umnite ~ela

na kalifite omeidski i abasidski, a s¢ u{te e tajna kako so negibnata sve`ina gi prebrodi

dolgite plovidbi vo korabite na vol~ite, marsovski osvojuva~i, za da im gi oblagorodi po-

bedni~kite orgii i gozbi. Tatkovinata £ e sepak kaj padnatite Amonovi sinovi, ~ii la`ni

bradi, svetiot ureus, vladetelskite `ezla so glavata na semo}niot Set se ve}e plen na snaod-

livite kradci. A tokmu vo postela od iljadnici nejzini mirisni latici, poslednata princeza

od ptolomejskata dinastija mu go razotkri srceto na Mark Avrelij, gordeliviot pravnuk na

vol~icata. Ricerite, pak, na Lankaster i Jork, me|u sebe nepomirlivi i surovi megdanxii, po-

korno £ slu`ea, sprotivstavuvaj}i samo dve najpredvidlivi i najjasni od nejzinite brojni kol-

oristi~ki varijanti. Prepletena niz mrazot na Aljaska, okolu so~nite tela na kama-tancuva~ite,

taa ne se pot~inuva duri ni na voshitot na Maliot Princ, koj ja pripitomi i Lisicata, a nea,

sprotivno na seta netrpelivost na svoite godini i karakter, pokorno ja is~ekuva - da raspupi.

No, taa ne se brza. †Ars amatoria#: nikako da go dovr{i razubavuvaweto vo zasolni{teto na

svojata ze-lena soba. Zarem da bide stutkana kako bulkata? A koga }e si dozvoli da se razbudi,

elegantno prozevaj}i se: “Ah! [totuku se razbudiv...prostete, ve molam, u{te ne sum ~e{lana#,

zamelu{eniot princ mo`e samo da propelte~i: “Kolku ste ubavi!#, za da bide udostoen so

24 MAGOR

non{alanten odgovor: Zarem ne... rodena sum vo isto vreme kako i sonceto.

No, dali Rozata sekade mo`e da go koristi svoeto vrodeno pravo na kapric? Kaj Japoncite - sig-

urno ne! Za niv ne va`i onaa zgodna latinska izreka sub rosa dictum za doverlivoto {epkawe pod

senkata na rozite. Za Japonecot e te{ko sfatliva predadenosta na Evropeecot kon Rozata, za{to:

“taa ne pa|a od stebloto dodeka s¢ u{te e vo svojata polna ubavina, tuku prethodno }e svene i }e se

isu{i na nego, odlagaj}i go zaminuvaweto, borej}i se (zaludno) protiv smrtta, kako klasi~niot

~ovek na Zapad koj, potsvesno, mo`ebi, zatoa tolku istrajno ja saka# (Vladi-mir Devide: “Japonija

- minato i idnina vo sega{nosta#). Minatoto e s¢ u{te pred nas, pi{uva Cvetaeva na marginata od

pismoto do Rilke na umirawe - magi~na re~enica {to mo`e slobodno da se prifati vo poimaweto

na celovitosta na Vremeto {to isto~niot duh go napoilo so prekrasna verba vo reinkarnacijata.

Rosa aeterna, sepak premnogu samoubedena i svoja, ostanuva nadvor od mo}nata isto~na simbolika

na povlastenite rastenija od Prijatelskoto Trojstvo: bambusot (go pretstavuva Buda, Budniot),

slivata (oznaka na Konfu~ij) i borot (obele`je na Lao Ce).

Izborot na cvetot go potvrduva izborot na svetot.

39.

Koga pi{uvam za tato, naj~esto e stutkan vo foteljata, vo ku}noto palto, ili, pokrien, le`i vo

postelata - od smalenoto, pod jorganot, re~isi nevidlivo telo, izniknuvaat kon nadvor kov~estite

prsti na racete, iskriveni od revmatizmot. Zo{to mnogu poretko go opi{uvam vo ne-miren od,

vitok, so zdrava nasmevka, koga e o~igledno (saka{e da fotografira i da bide foto-grafiran)

deka, osven vo poslednite pet godini na `ivotot, bil tokmu takov? Kako {to bolesta nagrizuva{e

del po del od organizmot, fotografiite se proret~uvaa, a nepomirlivo qubopit-niot, pameten

i duhovit postar brat se preobrazuva{e vo starec, nena~nat vo `ivosta na inteli-gencijata i

ironijata, no s¢ ponepodvi`en i pomol~aliv.

Be{e ograni~en na zatemnetata spalna, so `oltenikava, bolna boja na liceto i proret~ena kosa

so ra{trkani prameni (kako oskubana koko{ka, se {eguva{e). Nalik na nekoj prustovski Noe

vo svojot kov~eg, koj gleda vo beskrajniot, voden horizont, pod koj, potonat, po~iva negoviot

nekoga{en svet. Pred sebe ima{e samo u{te edna listopadna promena na brezata, drvoto {to, vo

ramkata na prozorecot, edinstveno iznurnuva{e od taa is~eznata, vozbudliva i brza~ka realnost,

vo koja nekoga{ tolku dobro se snao|a{e. Znaev deka zad zatvorenite klepki negovata memorija

`ivo pulsira, no {tom }e zabele`e{e deka go nabquduvam, toj bavno go vrte{e zbr~kanoto, `olto

lice kon mene, gi otvara{e o~ite so podignati zenici i se obiduva{e, skoro zbuneto, da mi se

nasmevne.

Vo ku}ata prepolna so prozorci, toj za svoja posledna soba ja odbra onaa so samo eden pro-zorec

- slika, kako da saka{e iznemo{tenoto telo, oslobodeno od nadvore{noto dvi`ewe, da ne go opt-

ovaruva so gletki pobrzi od niknuvaweto, trepetot, `olteeweto i pa|aweto na lisjata. Po-gledot

25MAGOR

kone~no be{e naso~en kon vnatre{noto telo, kade {to patuvawata ne zavisat od materi-jata,

a curriculum vitae, kako kaj uroborot, so zavr{etokot na prethodnata, zapo~nuva nova kru`na

etapa. Takov e tatko mi za kogo pi{uvam, ~ovek koj po intenzivnoto ~itawe na knigite i `ivotot,

pojde, bestelesen i oddale~en, da se soo~i so Golemata Tajna. Tatkoto zaminuva{e, no U~itelot,

toj {to re~isi tri decenii me napojuva{e so intelektualna energija i qubopitstvo, ostana da mi

ja odr`i poslednata lekcija - onaa za neophodnosta na Patot.

40.

Bi sakal da ja prezemam gletkata od “Devojkata so raspleteni kosi# na Renoar, so onaa tivka,

senzualna otmenost na poluaktot pri utrinska toaleta, prosledena so vedra, no zabavena igra na

svetlinata (preku filtrite na reflektorot) - `olta, zelena, bela. Kako i na platnoto, nedosta-

suva karakteristi~nata Renoarovska, violetova.

Devojkata sedi na obi~no, drveno stol~e; vo polusenka, se nayira profilot na dolgokosiot fle-

jtist: “Popladneto na eden faun#. Pomisluvam na slikarot: navistina, tuka e, na ~ekor od mod-

elot, prili~no pomlad od ~etirieset i petgodi{niot Renoar.

Neprikrieno vozbuden, nani{anuva so ~etki~kata kon razgolenata devojka: {lap, po svet-kaviot

krepsaten na svle~eniot kombinezon, pod desnata pazuva, se razleva violetova damka. Za ~udo, taa

ne reagira, tuku mirno prodol`uva da si ja ureduva pletenkata. [lap, {lap, u{te dva violetovi

bakne`i se vtisnuvaat me|u naborite na kombinezonot - edniot kaj samiot papok, vto-riot od

nazad, tokmu vo to~kata kade {to strukot se izviva vo cvrstiot, ispaknat zadnik. Nekoj od pub-

likata {epnuva deka ramnodu{nata devojka e moderniziran eksponat od muzejot na Mme Tisaut.

Duri i koga slikarot po~nuva da ja prema~kuva so violetovi linii, ne samo po tkaeninata, tuku i

po teloto, taa i natamu e nepodvi`na, so podignati race, obvitkani okolu pletenkata gusta, ogne-

no crvena kosa so zlatest otsjaj. Slikarot £ go iscrtuva liceto, no kosata ne ja dopira - taka, taa

s¢ pove}e zali~uva na neskrotliv vulkanski potok.

Odvreme navreme, vo rastreperenata melodija na flejtata, se vmetnuva blag odek na yvono, kako

od vrvot na nekoj oddale~en hram. Najposle, s¢ stivnuva. I slikarot e zaminat zad scenata. Pod

difuznoto svetlo od pravec na publikata, devojkata bavno go svlekuva islikaniot kombine-zon

i zaedno so nego, od glavata nadolu, i ko`ata. Postepeno, se otkriva nova, bela i mazna ko`a,

vrz koja se vtisnati znaci. Na ~eloto - P, na vratot - Q, kaj napupenite gradi se zbile KQBA

i S, dol` racete R, kaj papo~eto U, podolu, nad temnata {umi~ka na seksot W, pod kolenata Z i

naj¬dolu, na polni~kite stopala a. Sle~ena, no ne i gola, devojkata sosem non{alantno ja otfrla

ne-koga{nata ko`a i go vrti grbot kon publikata: V dol` ‘rbetot, X na butovite, a na ispaknato-

to gaze, blizu anusot - �. Nasproti ostanatite nedvi`ni znaci, okolu teloto kru`at iskri~avi L.

A nad scenata, lesno kako meur od sapunica, lebdee, lebdee I.

26 MAGOR

41.

Slikarot, vnimatelno, vo crveniot krug iscrtuva rozov kvadrat. Potoa, kako niz prozorec, se

vovlekuva vo kvadratot i is~eznuva.

Regtajm pijano. Na scenata e Dunivetre, ve}e uredno spastren vo crna ko{ula, krem-kostum~e i

isto takva vratovrska, so potkastreni musta~iwa i `ivi o~i, so koi postojano se podglednuva

vo pana|urskoto ogledalce. Na zadnata strana na ogledalceto e prilepena retu¬{irana foto-

grafija na ciclesta `ena, potprena vrz haubata na crn mercedes. Bleskaviot, metalen amblem

na avtomobilot e ispr~en me|u nabreknatite dojki. Detaqot e, sepak, premnogu siten vo odnos

na nametlivata rastr~anost na Dunivetre - iskle{ten, gragorliv, zabrzan, ner-vozno si gi pod-

maznuva musta~iwata i zulufite, se ~e{ka, podripnuva. Onaka, po pat, ne{to }e potkasne, ve{to

zadr`uvaj}i ja nasmevkata i koga xvaka (zamisluvam kako nepokanet se ufrlil na nekoja promo-

cija so bogata zakuska).

Gradot, po navika, bu~i. Eksplozija: dupnata guma na prepolnetiot GSP avtobus ili male~ka

pekolna ma{ina vo pretstavni{tvoto na Air France? Na Dunivetre o~igledno ne mu e gajle, pa

nitu zavivaweto na kolata za brza pomo{ ne mu na{tetuva na zabestata nasmevka. So kle{tewe,

tr~kawe i ~e{kawe stiga do platnoto so crveniot krug i rozoviot kvadrat. Raseano go poglednuva

i ita natamu, no, po nekolku brzi ~ekori, se sepnuva i s¢ u{te ozaben, se vra}a pred slikata.

Ne minuva ni mig, a usnite po~nuvaat da mu se krivat, da se ~epatat i poroj osakateni zborovi,

{to toj trevo`no se obiduva da go spre~i, navaluva od nego. Dunivetre se trese, drdori, vika kako

izbezumen TV izvestuva~, koj ‘r`i i lae na kamerata.

Zmijolika devojka, vo stegnata “kaki# uniforma, so svetnati ~izmi do kolena, re{itelno mu

prio|a, ve{to mu stava lisici na racete i go sproveduva zad scenata, od kade {to se slu{aat u{te

nekolku otkinati samoglaski od negovoto nekontrolirano vikawe.

42.

Vo {totuku zapo~natite do`dlivi minuti na edno oktomvrisko popladne, godina po

zavr{uvaweto na “Taa go saka ^ehov#, gi pronao|am imiwata na glavnite junaci Ida i Valentin vo

La vie des prenoms, tvrdo vkori~ena, zatskriena kniga, na gorniot kat na Francuskiot kulturen

centar. Se odr`uva promocija, edinstven sloboden agol pred turkanicata e tokmu onoj kade {to e

policata so leksikonot. ^itam:

Ida

(Ide, Idchen, Iken, Ita, Itchen, Itte)

boja: sina etimologija: od germ. idis, `ena

broj: 5 Slavni: edna svetica, majka na sv.

27MAGOR

pridru`en horoskopski Gertruda i sv. Be` i sopruga na Pepen

znak: Oven de Landen: ruskata za{titni~ka na

praznik: 13 april tancot Ida Rubin{tajn (so koja, pi{uva

[agal vo Ma vie:...D’ Anuncio, mal po

rast, so fini musta~iwa,

milno flertuva).

Da se odbegnuva prezime {to po~nuva na A ili D, ili Da.

Valentin, Valentina

(Bailintin, Balint, Lalensia, Val, Valeda,

Valence, Valens, Valensia, Valente,

Valentia, Valentik, Vallentina, Valentino,

Valention, Valika,

Vallatina, Vallie, Valtin, Valti)

Boja: sina Etimologija: od lat. valens, silen

Broj: 7 i 3 Slavni: egipetskiot gnostik Valentin;

Pridru`en horoskopski eden papa, Valentin (@an de Bulow),

znak: Terezija francuski slikar od XVII vek;

Valentin

Praznici: 13 fevruari, Haj (1745-1822), koj go formira{e

25 juli zavodot za mladi slepi i gi izmisli

ispaknatite bukvi za da mo`at da

~itaat, pisatelkata Valentina Igo,

vnukata na Viktor;

astrologot Valentina Tesie.

Da se odbegnuva prezime {to po~nuva na In, Tin, N, Ti.

Vo dopolnitelnite tolkuvawa, karakterot na Valentin (ima 14 svetci so toa ime, od koi ne se

znae to~no koj i kako stanal pokrovitel na vqubenite) se opredeluva kako ne`en i ~uvstvitel-

en, edno su{testvo svrteno kon sebe i hiperintuitivno {to nekoga{ deluva neodlu~no, zo{to

tolku gi premeruva †za# i †protiv# pravilnoto i pravednoto. Ida, pak, vo isto vreme e gorda i

velikodu{na, suetna i blagorodna. @enskata strana kaj nea mo`ebi e skriena vo edna druga termi-

nologija, onaa na jogata: ida go ozna~uva mese~evoto di{ewe, niz levata nozdra (na-sproti pin-

28 MAGOR

gala, son~evoto di{ewe niz desnata).

Energijata {to te~e po ida-nasokata e anaboli~na, odvodna i inhibitorna, a koga di{eweto

prodol`uva samo niz mese~evata nozdra, metaboli~kata aktivnost na teloto se namaluva, prediz-

vikuvaj}i letargija i soni{ta.

Otsekoga{ sum ~uvstvuval izvesna pla{livost pri imenuvaweto na likovite od svojata proza.

Toj, likot, e ve}e vo tekstot (bez ogled kolku formalno e zapi{an) i ottamu e prili~no ne-

prilagodliv (baraweto po telefonski imenici bi bilo nategnato, i u{te pove}e, vo odnosot kon

literaturata za koja se zalagam, poeti~ki neadekvatno). Ida i Valentin, kako i prezimeto Alek-

sandrov, me|utoa, gi prifativ lesno, duri spontano. Osobeno Ida. U{te od prvata stranica, toa

ime ja emancipira{e potisnatata `estokost na likot, zasolneta pred banalizira~koto urbane

tribe vo tajnata odaja so Anton Pavlovi~. Zad letargi~nata (etim. - otsutna, nemarna) pojavnost,

naslu{nuvav povredena, strasna `ena, sposobna da ja potisne stvarnosta vo polza na metaforata.

Edno od su{tinskite obele`ja na Idinata heroinska svest, kolku e mo`no pove}e, e kopne`ot

do svojot ^ehonte, do svojot arhetipski junak. Kade e tuka mestoto na Valentin? “La vrai vie des

pren-oms# povtorno me potkrepuva: nasproti ~estata, pottiknuva~ka opozicija na astrolo{kata

oska `ena Oven - ma` Terezija, prezimeto Aleksandrov e od onie {to, poradi prvata azbu~na buk-

va, Ida treba da gi izbegnuva. Kaj ^ehov, takvata pretpazlivost e nepotrebna: vo sferata na ide-

al-noto, odgovorite se dadeni u{te tamu, vo selceto Melihovo i na Jalta, kade {to ovaa misti~na

vrska e edinstvena, realna. Valentin, za `al, ne £ pi{uva pisma (epistolarnata nedofatlivost

e dobra oaza za Idinata neskrotliva `ed po otmenata predadenost), pa mu preostanuva edinst-

veno ona vo {to barem za malku mu se pribli`il na ^ehov - pi{uvaweto. Mo`ebi zatoa novelata

zavr{uva so Idinoto pismo do izdava~ot za nezavr{eniot raskaz na Valentin. Nasproti znale-

cot, epistemonot ^ehov, koj blagata ironija na mudrosta ja prepletuva so {armantna pravednost,

Valentin za Ida ostanuva nedovolen, neskladen, nezavr{en.

Ako na ovoj obid za reinterpretacija na sopstven rakopis mu se odzeme o~ekuvanata i na-glasena

nota na pretencioznost, toa ne go namaluva mojot voshit kon vnatre{niot, podzemen, mis-teriozen

identitet na imeto, kon negovata ezoteri~na vrzanost za idejata na razlikuvawe i pre-poznavawe.

43.

Za bolnoto dete, sepak zasega ne mo`am da pi{uvam.

Ne{to e zapo~nato, na dva prili~no is~krtani lista: imeto na deteto - Borjan, negovata kadrava

smea, hobito na tatkoto (biv{ rokenroler) - smisluvawe haiku, no... Literaturata ne mo`e da

bide pofantasti~na od `ivotot, no mo`e da bide popateti~na. Vo prikaznite za Ida i Mutter,

privatnoto be{e samo posakuvan, neophoden pottik (malku li~i, no mnogu ne li~i, bi re-kol Bor-

jan). No, vo nenapi{aniot raskaz, intimniot tovar e s¢ u{te prete`ok. Zborovite nemo}ni da go

sovladaat.

29MAGOR

Eden star, sega ve}e po~inat, kom{ija, na site vo maaloto sekojdnevno i nastoj~ivo ni zboruva{e

za }erkata i vnu~kite koi `iveeja vo stranstvo. A koga na leto tie }e go posetea, pris-tignuvaj}i

vo golemata, crvena limuzina, {to zafa}a{e polovina od {iro~inata na uli~kata i }e se istova-

rea so mnogu kuferi, glasna vreva i smea, star~eto zamolknuva{e. Od dvorot nadoa|aa, yvonlivi

i preglasni, stranskite zborovi, {to, niz detska igra, gi nadglasuvaa inaku drdorlivite konver-

zacii na }erkata i nejzinite drugarki od mladosta. Stariot ne se slu{a{e. Samo pone-koga{,

glasno }e si go izbri{e{e nosot. Dedo Trajko, pa zo{to pla~e{ koga ti dojdoa? - go pra{uvavme,

- podnasmeani kako i negovite vnu~iwa. - Za{to znam deka }e si zaminat.

Ne uspeav da ja zavr{am nitu prvata glava od prikaznata za Borjan, no sepak mi ostana mo-toto -

pozajmeniot pasus od “Lavengro#, gospodar na ognot od Xorx Borou, pametniot ~udak so pedigre, za

kogo pi{uva Kenet Vajt vo “L’esprit nomade#:

- [to mislite za smrtta, gospodine Petulengro?

- Moeto mislewe za smrtta e sli~no na ona, brate, od starata pesna na Faraonot {to ja pee{e baba

mi:

Canna marel o manus chivios andre puo

Ta rovel pa leste o chavo ta romi

Koga nekoj ~ovek }e umre, go frlaat vo zemja, a `enata i deteto pla~at nad nego. Ako nema ni `ena

ni dete, toga{, pretpostavuvam, pla~at tatko mu i majka mu. A ako e sosem sam na sve-tot, e toga{

go frlaat vo zemja i tolku.

- Mislite li deka e toa kraj za ~ovekot?

- Toa e kraj za ~ovekot, brate, i navistina e {teta.

- Zo{to go velite toa?

- @ivotot e mil, brate.

- Navistina mislite taka?

- Dali mislam! Tuka se no}ta i denot, brate, mili ne{ta se i dvete; tuka se sonceto, mese~inata,

yvezdite, brate, site mnogu mili ne{ta; a tuka e i vetrot {to duva po pusta-rata. @ivotot e mnogu

mil, brate, koj bi sakal da umre?...

- Duri i ako e bolen?

- Tuka se sonceto i yvezdite, brate.

- Duri i ako e slep?

- Tuka e vetrot {to duva po pustarata, brate. Koga bi mo`el da go po~uvstvuvam toa, bi sakal da

`iveam ve~no.

44.

30 MAGOR

- Mene mi li~i na ne{to ne`no. Mo`e i na srni~ka, so tie slabnikavi granki kako no`iwata na

Bambi - re~e mladata `ena.

- A mene na zebra! - se ufrli devoj~eto...

Po nekolku dena, edno drugo devoj~e, obzemeno od prikaznata za elenite {to nekoga{ odamna

`iveele na “Elen kamen#, dodeka ottamu ne gi isterale lovcite, vozbudeno me dopra{uva: - Vol-

cite?

Iako belo-crnata igra na †ko`ite# na zebrata i brezata nasproti, na primer, nivnata geograf-

ska oddale~enost, e sosem nejasen komparativen argument za eden seriozen, vozrasen analiti~ar,

prvi~nata bliskost po zvu~nost na ovaa spontano spoena dvojka, povikuva, kako i kaj †lovci - vol-

ci#, na poskriena, podlaboka i povozbudliva srodnost me|u pojavite i vpe~atocite.

Asocijativnata dvobrojnost na zna~ewata ne izgleda voop{to nasilna, ne samo zatoa {to niedna

bukva ne se zapostavuva (a kamoli da se poni{tuva), tuku pred s¢, za{to ja ka`uva dete. Ne-govoto

glas~e, detski smelo i bezgri`no, povtorno gi sostavuva rasklopenite par~enca - bukvite vo nova

slagalka - zborot, a pritoa da se za~udi, mo`ebi, samo od na{ata za~udenost.

Ovaa igra, so nesomnen {arm, ja praktikuvaat i nekoi inteligentni vozrasni, no nivnata kombi-

natorika - obmislena, tendenciozna - kako da go izabila prostorot na spontanoto detsko vkrstu-

vawe na zborovite, vo koe, v~udonevideni, gi otkrivame destini incrociati. Bez namera da gi

naluti ve}e namurtenite lingvisti, eden ba{larovski sonuva~ tuka, vo detskata lucidnost, sig-

urno bi go prona{ol preminot kon carstvoto na izme~taenite mo`nosti. ^itatelot-talka~ po-

sakuva da patuva niz predelite na Knigata so predadenosta i zanesenosta na deteto, za razlika od

objektivniot ~itatel-kriti~ar koj nastojuva da ja zadr`i racionalnata procenka na neu-tralen

nabquduva~ (iako neutralnosta ~esto mo`e da bide prividna, eden vid alibi {to pod maskata na

proklamiranata objektivnost go {titi ~itateloviot “tvrd# stav).

Deteto veli - Smrtta smrdi - radikalna, dlaboka eliptika za eden “mra~en# poet; deteto si pot-

pevnuva - Makedoncite se borat za svoite praznici - ubistven aforizam spored satiri~arot. No,

deteto ne e ni mra~no, nitu ironi~no i ne £ podlegnuva na smislenata kontrola na vozras-nata

fantazija ili dosetlivost. Toa, za razlika od ba{larovskiot ~itatel, duri nema ni potreba da go

neguva deteto vo sebe - toa e dete!

45.

Ovie gradovi ja nemaat privilegijata na golemite svetski metropoli: Pariz, London, Wu-jork ili

Rim - da bidat inspirativen predizvik za mnogubrojni, pove}e ili pomalku uspe{ni, kni`evni

ambicii.

Tie ne pripa|aat nitu na onie sela i grat~iwa kako Markesovoto Makondo, Foknerovata Joknapa-

tavla ili Kukulino na Janevski, {to, duri i koga bi im go videle imeto na nekoja detalno zgole-

31MAGOR

mena geografska karta, ni se ~inat izmisleni. Ne, ovie gradovi imaat svoja jasna, pre-poznatliva

topografija. Sepak, samo koga se vo knigata na eden ~ovek, razotkrieni vo ogledaloto na li~noto

vreme, tie stanuvaat Dablin na Xojs, Trst na Zvevo, Aleksandrija i Aviwon na Darel Lisabon na

Pesoa. Gradot mu “pripa|a# na pisatelot, no ne onaka neprikosnoveno kako {to toj go poseduva

imaginarnoto mesto; tuku, blagodarenie na umetnikovata predadenost, postoe~kiot grad stanuva

poslo`en, potajnovit, poedinstven.

Vo slu~ajot na Skopje, pretopuvaweto na factum-ot vo oazata na fantazijata, i sprotivno -

prase}avaweto za Atlantida transplantirano vo neopolisot od neboderi i smog, izdol`eni niz

desetina kilometri, ima svoja retka potkrepa: gradot na detstvoto, poradi is~eznuvaweto vo

zem-jotresot (to~no po prvata dekada od mojot `ivot), prerasnuva vo nevidliv, kalvinovski grad

- ba-jka. Tekstot za Skopje mo`e da bide sozdavan preku nekoj vid animograf, koga sredbite i

zbogu-vawata na dvata grada - onoj nekoga{niot na deteto i ovoj sega{niot na vozrasniot - se od-

dol`uvaat, imaginiziraat ili ironiziraat niz nepredvidlivite meandrirawa i rast na du{ata.

Tamu kade ku}ata preminuva, se pripojuva so druga ku}a, mostot so drug most, ulicata so druga

ulica - memorijata, kako kaj Zvevo, Pesoa, Darel ili Xojs, }e bide samo pomo{en svedok. Sosem

e mo`no, vo seto ~uvstveno talo`ewe, ona za {to se pi{uva - nekoga{ da se slu~ilo. Ako pak ne,

Gradot e tuka, opipliv i dvosmislen vo svojata minata idnina - skriptor ante portas.

46.

“Maki so jajceglaviot# - voobi~aeno duhovit naslov vo nedelnikot na tuku{to odr`anata trkalez-

na masa na tema odnosot intelektualec-vlast. Ottoga{, svedo~at za toa i iskinatite stranici na

vesnikot, minati se pove}e od ~etiri meseci. Diskusijata ja zapo~nav so navra}awe na Platono-

vata dr`ava: politeia e od `enski rod, nasproti ma{kiot polis - Gradot. Platonovata dr`ava

mo`e da se sogleda i niz parabola za `enata, koja, gri`ej}i se za svoeto potomstvo, se gri`i

za sebe. Potoa, podednostaveno, gi potenciram glavnite Sokratovi na~ela za upravuvaweto so

dr`avata od mudrite znalci - onie {to imaat stav i se oslobodeni od `estokost. Sokratoviot

prv protivnik, Trazimah, kako {to mu ka`uva i imeto, e surov ~ovek, za kogo silata e edinstvena

pravda, a zdobienata vlast - edinstvena mudrost. Sokratovite protivargumenti se indikativni:

pravednosta pretpostavuva znaewe, a neznaeweto e ve}e samo po sebe nepravedno (“Kamo sre}a tol-

pata da znae {to e zlo. Toga{ bi mo`ela da znae {to e dobro#). Predvidlivo e deka zdru`uvaweto

na lu|e koi ne znaat, odnosno - na nepravednite, spored Sokrat, rezultira so obraten proces od

blagosostojbata - so paraliza na dr`avata. Vtoriot Sokratov oponent vo diskusijata, Glaukon,

inaku eden od negovite privrzani prijateli (u{te eden dokaz za neophod-nosta na borben srodnik

vo kristalizacijata na mislata), vistinskata opasnost ja sogleduva vo... prividnata pravednost.

Hipokritot e pozol od despotot, za{to beskrupuloznosta ja zamagluva so nasmevka, al~nosta so

blagore~ivost.

32 MAGOR

Porano vo literaturata me interesiraa slu~kite, sega mnogu pove}e situaciite. Pone-koga{,

najromanti~no, posakuvam da se zasolnam vo nekoe osameno, skri{no mesto, so mnogu slo-boden

prostor naokolu, oddale~en od `ivotnata bu~ava i nemir. Ednostavno, za da pi{uvam. Toga{,

ubeden sum, ne e samo poelasti~en, tuku i su{tinski poblizok dopirot so vistinata. No, isto taka

sum svesen deka prakti~niot eksperiment mo`e da bide poguben za osameniot pisatel, barem za

onoj so karakter sli~en na mojot. Baraweto na Drugiot vo sebe, ako potragata se vlee vo litera-

tura, podrazbira druga misla, drug govor. Idealnata sfera, i koga e pogalena od misti~niot zdiv,

trpi, no i se hrani od stvarnosta. Zna~i, Sokratovite sogledbi za pravednosta, stavot i `estokos-

ta, ostanuvaat mo`nosti za izbor - nametliv ili prikrien (so mol~alivo zaminuvawe kon nekoj

svoj Nepal).

Vo taa smisla, najgrubo re~eno, intelektualecot pripa|a na dva osnovni tipa: javen i alter-na-

tiven. Javniot intelektualec e pragmati~no snaodliv, racionalen, po potreba relativist ili

sprotivno, demago{ki ubedliv. Stavot go prilagoduva, nagonot za vlast go poka`uva, so praved-

nosta ne se optovaruva, iako ima oset koga i kako da ja obrazlo`i, ako mu pritreba.

Alternativniot intelektualec e anksiozen, potisnat, koketira so tajnosta kako javniot so vlas-

ta. Subjektiven e, adogmati~en; kriti~en, a konfuzen. Saka da ima stav, nagonot za vlast go mimi-

krira vo protest, stepenot na pravednost varira (vo osnova, sepak e povisok od onoj kaj jav-niot).

Bez ogled dali e javen ili alternativen, intelektualecot stanuva opasen, za drugite i za sebe,

koga }e se ubedi deka e Avtoritet. Avtoritetniot intelektualec se ~uvstvuva dol`en da deli

lekcii, da dr`i monolozi, da se rasfrla so kovanici, neologizmi i velelepizmi. Nabrgu, po-

radi avtoritetot, prestanuva da bide intelektualen. Intelektualcite po~nuvaat da mu pre~at.

Gi vrednuva na onie {to go po~ituvaat negoviot Avtoritet i negovite avtoriteti (mentalnite

sposobnosti se aktiviraat za uslu`ni dejstva) i na onie drugite - mlaki, nepotrebni i po mo`nost

- gilotinirani.

Periklovata misla kaj Tukidit, parafrazirana i od Moris Meterlink vo “@ivotot na p~elite#:

“Poedinecot, duri i koga strada, e posre}en vo zakrilata na dr`avata koja napre-duva, otkolku

koga toj samiot napreduva, a dr`avata propa|a#, bi mo`ela da se varira i niz dvata ekstrema.

Prviot - utopiski (kaj Platon ili vo carstvoto na p~elite, sosema nesre}nite trutovi): dr`avata

+ poedinecot - intelektualec vzaemno si napreduvaat. Vtoriot, prili~no ~est vo sovremenata

praktikaa: dr`avata propa|a, a odvoeno od nea, propa|a intelektualecot.

Kako ubeden eskimofil, na kogo dr`avata ne mu obrnuva vnimanie, a ni toj na nea, mi preo-stanu-

va ponekoga{ da glumam avtoritet pred sakanata `ena. No, za sre}a, nabrgu sfa}am deka namesto

cvrstite ledeni blokovi na igloto, okolu nas ima trevki, koi, ba{larovski do`iveano, go pris-

voile svojot oblik preku dopirite na gradite, preku dopirite na srceto.

33MAGOR

47.

Nekoga{, spored mitovite i bajkite - mnogu odamna, koga zborovite s¢ u{te bea edinstveni i

poseduvaa magiska mo} da gi pridr`uvaat predmetite i koga bea zaedni~ki vo govorot na lu|eto i

`ivotnite - nekoga{ koga imenuvaweto be{e s¢ u{te sakralen ~in, postoeja golemite U~iteli.

Onie koi denes gi narekuvame `reci, vol{ebnici, ma|epsnici, onie na koi im be{e dovereno

da gi neguvaat zborovite. Zborovite se sozdavaa od prvata glina, od koja bea sozdadeni i o~ite,

i u{ite, i ustata... Rakuvaweto so zborovite se u~e{e najli~no, od eden u~itel na eden u~enik, i

na-jtajno, spored zakonite na kosmi~kata energija. U~itelot, golemiot majstor, ja koncentrira{e

energijata vo bogatata nevidliva stvarnost na zborot (~esto najprvin ~ujna vo sonot) i ottamu ja

naso~uva{e kon nadvor. Denes sme opsednati od negovata smisla za iluzija, od alhemiskata spo-

sobnost so koja gi spojuval sprotivnite elementi, za{to sme ja zaboravile spiritualnata mo} na

transmutacijata i ni se ~ini ~udo ona {to nekoga{ be{e o~ekuvano.

No, spored neumolivite zakonitosti na rodnata planeta Zemja, lu|eto, zborovite i jazicite se

mno`ea progresivno, a `recite se proret~uvaa i snemo`uvaa. Knigite {to gi ostavija zad sebe

bea namerno misteriozni - da se spre~i zloupotrebata na primamlivite mo`nosti. Postepeno,

nekoga{nite magovi ostanaa osameni i malubrojni vo tesnite periferii na civilizaciite, vo

rasisti~ki opredelenite, primitivni zaednici. Sepak, i me|u prenaselenite veni na golemite

gradovi, vo nekoja skri{na arterija s¢ u{te }e se sretne ponekoj ~udnikav, marginalen lovec na

nevidlivoto, koj na svoite sogra|ani im izgleda kako otpadnik ili kako Aborixin. ^esto, toj e

onoj “naludni~av pisatel#, onoj {to go tro{i vremeto povtorno da ja razotkriva ~ustvenosta na

zborovite, {to, spored negovite nebulozni izjavi, zatapila vo izvetvenoto ruvo na pre~estata

upotreba. Lovecot na nevidlivoto, i me|u svoite realisti~ni kolegi, e naj~esto ozna~uvan kako

fantast, nerazbirliv drdorko, a podvi`nosta, zatr~anosta na negovata imaginacija se kvalifi-

kuva kako anarhisti~ka vo odnos na dominantniot (diktatorski) diskurs - kni`even, eti~ki,

politi~ki. Sepak, knigite na ovie traga~i po izgubenata energija na zborot go dopiraat qubopit-

stvoto na nekoi mladi ~itateli “vo senka#, mo`ebi idni lovci na nevidlivoto.

Pisatelot - lovec na nevidlivoto postojano se soo~uva so iznemo{tuvaweto na univerzal-nite

supstancii vo disharmoni~ni smesi, rasfrleni nasekade po materijalniot svet. Tolku neso-glas-

nosti, tolku kompromisi, tolku strav! Zanesen talka~ po dale~ni iskustva, lovecot na nevid-

livoto ne mo`e da ja otfrli svojata vidliva, valkana urbana Xungla. I koga bi ja ignoriral so

najdlaboka joga-meditacija, taa }e mu se vovle~e vo sonot. Begstvoto e mo`en odgovor, no toj,

sepak, ja odbira knigata, prifa}aj}i ja Paracelzusovata maksima - “Idninata mo`e da se pred-

vidi samo so pomo{ta na knigite od minatoto#. Znaeweto samo po sebe ne e dovolno da se postigne

vidovitosta, no knigata nudi pove}e od znaewe. Taa ja pridvi`uva imaginarnata potkrepa, neo-

phodna za sekoj lovec na nevidlivoto.

Navistina, nesonliviot sonuva~ ~ita so otvoreni, budni o~i, i od pismoto na prethodniot

sonuva~ ja vcicuva toplinata za svoite idni plovidbi niz nevidlivoto. Kako {to na `icata £ e

34 MAGOR

potrebno da zatreperi za da go sozdade tonot, taka i na lovecot na nevidlivoto kopne`ot mu e na-

jdobriot traga~ i - knigite: tie {to mu pomagaat da zatreperi.

48.

Gradeweto na Vavilonskata kula, mitskata prikazna za heteroglosijata, za mete`ot na jazicite

kako bo`ja kazna poradi teomahijata na gordite Nimrodovi podanici, koga “Jahve go po-brka

jazikot na celiot rod ~ove~ki i podeli eden narod na sedumdeset#, e mo`ebi u{te vo Stariot Vek

i izraz na podozrenijata, so koi se gledalo na onie {to zboruvaat na tu| jazik. Ot-tamu, vo svoeto

provokativno delo, “Pofalba na disharmonijata#, Xilo Dorfles ja istaknuva zabele{kata na

[eling za analogijata na korenot na zborot barbados so balbus balbutiens, babeln, babiller

- draori, zboruva nerazbirlivo. Tu|osta na varvarinot, zakanuva~ka i opasna, proizleguva poradi

nemo`nosta da se komunicira so nego, a prokletstvoto na neprijatelstvoto e za~nato tokmu od

nemo`nosta toj da se vdomi vo na{iot, maj~in jazik. Mo`ebi ottamu inteligentnite ko-loni-

zatori, po~nuvaj}i od najgolemiot, Aleksandar, ja poddr`uvale utopijata za ednojazi~nata Im-

perija. Koiné glossa bila efikasna, ostvarliva mo`nost za `itelot na elinisti~kite carstva,

bez ogled dali bil podanik na Ptolomejcite, Selevkidite ili Antigonidite, bez ogled dali bil

Makedonec, Grk, Persiec, Egip}anec ili Evrein - bez problem da komunicira so nekoj, oddale~en

iljadnici kilometri, kako da e ~ovek od negovoto rodno mesto. Vo taa smisla, denes, vo dobata na

planetarnata heteroglosija, merkurovskata uloga na preveduva~ot se zdobiva so ne{to pove}e od

transmisionata izvedba. Koga se raboti za Knigata, vo ~inot na preveduvaweto se sodr`i i ona za

{to pee Vitman: ...ne e ova samo kniga / Koj ja dopre, go doprel ~ovekot. Vo prevodot na knigata e

vtkaen i kopne`ot kon homoglosijata, kon mitskiot period na op{tata soglasnost, koga ne samo

lu|eto, tuku i bilkite i karpite, neboto peele i raska`uvale.

49.

Ponekoga{ od prepolnetata gorna fioka na rabotnata masa, }e ispadne liv~e so zapi{an tele-

fonski broj, za koj ne mo`am da se setam na kogo mu pripa|a, ili so nekolku zabrevtani po-

lure~enici, {to vo kusiot mig na voobli~uvaweto, me|usebno se natprevaruvale za predimstvo,

pa nemo`ej}i da se odlu~at, na hartijata ostanale sudreni i osakateni, ili so sepak voobli~ena

misla, {to, pokraj seta svoja povr{ina mo`e i sega da zaintrigira (kako onaa od 80-tata, vo vre-

meto koga po~nav da gi bele`am Anti-upatstvata: ...taka i }e gi sre}avam - zaneseni devoj~iwa,

izgubeni sestri, tainstveni qubovni~ki, koi znaat, pove}e od mene, deka nikoga{ ne sme bile

zaedno, i gledaat, pojasno od mene, vo nevidlivoto, a me pozdravuvaat beglo, iako so simpatija; ili

zabele{kata za Ibis, onoj {to prv go opi{al kopne`liviot pogled kako posrednik me|u qubov-

35MAGOR

nicite i koj, iako sogra|anin, `itelite na Regija, sakale da go izberat za tiranin, zami-nal od

gradot i talkal niz Elada, dodeka ne go ubile razbojnici. Umiraj}i, gi povikal `eravite da go

osvetat i kako {to ka`uva i [iler vo “Ibikovite `eravi#, taka i se slu~ilo: dodeka ubijcite

podocna gledale nekoja negova pretstava, odedna{ sletalo golemo jato `eravi i upla{enite raz-

bojnici brzo bile fateni; ili aforizmot, verojatno prezemen od nekoja kniga: Vo prirodata na

`enata e da ra|a sinovi, no mnogu ~esto odnosot majka - sin e nepriroden....

Se nao|aat i istrgnati stranici od pisma, {to tokmu poradi svojata nekone~nost, predizvi-kuvaat

reakcii. Na primer, mi pi{uva mojot prijatel Bugarin: †Ne znam dali sÍm prav, no naŸ-starite

pisateli sÍvsem sa se skapali. Estestveno, ~e takava literatura ne mo`e da se ~ete. Kakto nikoŸ

ne iska da gleda selskite baladi v kino, taka i nikoŸ ne iska da ~ete edni takiva bÍbrivi, bavni

mudni, liri~ni tekstove. Zabravih da dopÍlnÔ i sÍlzlivi#!?

Privrzanik sum na Muzilovoto mislewe deka za pisatelot ne e po`elno da se natprevaruva

so realnosta. Otsekoga{ mi bilo pretenciozno i tu|o preslikuvaweto na “`ivotot# - i vo

slikarstvoto, i vo literaturata. Gogen i Munk, vo seta me|usebna razli~nost, gi ~uvstvuvam na-

jbliski vo nivnata svest za senkata - vo najv`e{tenata boja vme{ana e senkata na vnatre{niot

zastra{uva~ki, potisnat, nijansiran svet. Kle, pak, mi e neodolivo simpati~en vo duhovitoto

po-digruvawe so detaqot, no ona {to kaj nego navistina me privlekuva e smislata za stilizacija i

suptilnoto prepoznavawe na nijansite. A kade e tuka, Bahtinovski re~eno †`iviot `ivot#, grmo-

glasno bi se vklu~il cenetiot akademik i prosleduva~ na makedonskite kni`evni dostoin-stva.

Vo takvi momenti pomisluvam deka ona privatno ~uvstvo na Nessie the Loch Ness monster {to

mnogu retko go ima me|u nekoi kolegi pisateli go opravda stavaweto na kolegite pod navodnici.

Sepak, za razlika od mojot prijatel Bugarin, ubeden sum deka poeti~kite razminuvawa se pomalku

generaciski, a pove}e - karakterni.

50.

- Kolku godini ima{, nano? - se {eguvam ponekoga{ so baba mi Nevena. - Eden den pove}e od v~era,

eden den pomalku od utre.

Vo 1924 ili ‘25, nana Nevena be{e proglasena za mis na [tip. Nejzinata pobedni~ka foto-

grafija, so buketot beli rozi, s¢ u{te go krasi yidot nad krevetot vo nejzinata soba. Prikaznata

za izborot na mis, kako i sekoja va`na `ivotna storija, ima{e svoe prodol`enie vo koe ideal-

iziranoto i realnoto ostro se sudiraat. Nana kako sve`a, blagonade`na mis, dobila grst pokani

od golemiot svet, me|u koi i najvpe~atlivata, od poznatata pariska fabrika za kozmetika i sa-

puni. No qubovta kon dedo mi bila posilna: ne £ dozvolila da pojde po patot na slavata i bo-gat-

stvoto, tuku bez razmisluvawe da go prifati makotrpniot `ivot kraj sakaniot ~ovek.

Me|u moite najrani spomeni od dedovata ku}a (na nekoga{nata ulica Mara Josifovska broj 6,

vo nekoga{noto Pajko-maalo), se vre`ani muabetite {to nana so ~asovi gi vode{e vo kujnata

36 MAGOR

so svoite prijatelki. Tie `enski razgovori so sosetkite i rodninite poseduvaat, vo moeto ma-

gli~esto se}avawe, jasno kalokagatsko nastroenie - ne samo {to vospitanite i blagorodnite

moraat da bidat ubavi lu|e (a dedo i tato bea o~igledno takvi, a tuka, bez la`na skromnost, nana

na sebe si oddava{e visoko mesto), tuku postoi i edna sudbinska vistina - dobrite i pravednite,

po site do`iveani nepravdi, izleguvaat u{te popravedni i po~isti (mojot pacifisti~ki dedo po

vojnata odle`a izvesno vreme vo zatvor, a tatko mi, poradi “verbalniot delikt#, be{e isfrlen od

gimnazija).

Poluzapametenite starovremski filxan-razgovori na nana mi i na nejzinite prijatelki za ne-

pravdite vo zemniot, valkan `ivot i nasproti toa, za onaa drugata, povisoka pravda, so vremeto

dobija kaj mene mo`ebi najsilna potvrda tokmu vo `ivotot na mojot tatko.

Sudirot so bespogovornata tapost na politi~kata pragma, i pokraj seta najdirektna suro-vost, a

mo`ebi i tokmu poradi nea, be{e za tatko mi inicijalno isku{enie - s¢ u{te golobradoto mom~e

stana izop{tenik, kaznet, i so toa, prinuden da se soo~i so posu{tinskiot del od sebe si, i podoc-

na, po pretrpenoto iskustvo, da stane poprecizen, potemelen vo misleweto i dejstvuvaweto. I

{to e u{te pointeresno, taa promena voop{to ne mu na{tetuva{e na negovoto vrodeno u`ivawe

vo fantaziraweto. Najdetski se vnesuva{e vo sakaniot film ili kniga. Poznatata isto~na parab-

ola na gospodarot i slugata koi preku no}ta, vo sonot, si gi menuvaat ulogite, vo negoviot brz i

bogat `ivot si ja zdobi svojata najblagodarna opravdanost - dvete polovinki na zemnoto postoewe,

dnevnoto i no}noto, se vklopija vo edno za da ja otkrijat negovata kvintesen-cija.

51.

Prvite pedeset! Pi{uvani neredovno, neplanski, popatno, najprvin otstrana vo odnos na raska-

zite i eseite, potoa s¢ poizvesni i popotrebni kako posakuvan sou~esnik vo patuvaweto.

Vo †Mladiot majstor na Igrata# imaa funkcija na poeti~ka najava, so namera da bidat manifest-

no gnevni, za potoa postepeno da minat vo nekoj vid dnevnik, patuva~ka ko{nica vo koja spontano

se sobiraa i vo seta formalna hibridnost, se talo`ea fragmenti, me|usebno oddale~eni i blis-

ki kakvi {to se epizodite, pomalku ili pove}e va`ni, na eden zabrzan, a nepovtorliv ~ove~ki

`ivot.

Osobeno vo podocne`nite zapi{uvawa, tie pokraj toa {to go bele`at aktuelniot stav ili sos-

tojba, ostavaat mesto za koavtorot, onoj {to }e go doraboti, }e go doukrasi, }e go fermentira

tekstot. Nekoi toa so pravo go narekuvaat avtorska samosvest. Kolku i staromodno da zvu~i,

ovie marginalii nastanale od nekoja odgovornost kon sopstveniot zanaet, kon praktikata na

pi{uvaweto. Vo mentalniot sklad na sekoj ~ovek se natrupuvaat misli - nekoga{ za~udni, ne-

koga{ razmetlivi, nekoga{ s¢ u{te sklop~ani vo sebe - no vo glavata na onoj {to pi{uva tie se

raspredeluvaat, sakal toj ili ne, po odredeni mislovni korita, {to neumolivo dejstvuvaat pri

tekstualnoto oblikuvawe.

37MAGOR

Anti-upatstvata, i koga sum najiskren, ne mo`am da gi poistovetam samo so intimni bele{ki.

S¢ pove}e gi ~uvstvuvam kako alternativna struja vo odnos na mojata †vistinska# proza. Vo niv e

poprisuten ne samo na~inot na koj razmisluvam i procenuvam, tuku e poneobvrzan i onoj na koj za-

misluvam. Osven toa ovie fragmenti spontano se prepletuvaat so moeto ~itatelsko qubopitstvo -

pomalku kon knigite, pove}e kon Svetot (osloboduvaj}i i mo`nosti za obnoveno ~itawe na sebesi

vo toj svet). Kako neskrotlivi par~iwa ispadnati od dolga konver-zacija, tie go prodol`uvaat

svojot samostoen `ivot dopi{uvaj}i se samite sebe.

52.

Po u{te edna ko{marna prikazna na mojot postar prijatel za negovite kazneni~ki godini na Goli

Otok, ne mo`am da ja izbegnam paradoksalnata pomisla deka mnogu od tie stradalnici, istol~eni

vo logorite na smrtta, sega se krepki sedumdesetgodi{nici, a nasproti niv, nekoi od mojata gen-

eracija, sigurno desetina moi gimnaziski sou~enici, koi nikoga{ direktno vrz svoeto telo i

du{a ne po~uvstvuvale tolkava bolka i krajno isku{enie, ve}e se po~inati. Nesoglasu-vaweto

me|u privatnite `ivotopisi i op{tite istoriski hronologii se ~ini se plod kolku na tajnite

Gospodovi nameri, tolku i na li~nata strategija vo opstanuvaweto.

Se slu~uva da stignam prv vo kancelarijata. Vo prostorijata 4 na 5, s¢ u{te se ~uvstvuva

zra~eweto na ~etirite kompjuteri od prethodniot den. Preku tenkiot yid ve}e se probiva no-vo-

komponiranata muzika od sosednata kafeana.

[irum gi otvoram prozorcite kon dvorot na gimnazijata, trevnik so nekolku rahiti~ni drvca

i xbun~iwa. Me|u neuredenata treva yirkaat sve`o violetovite petunii, a okolu xbun~iwata s¢

u{te treperat polukru`ni vino`ita {to re~isi se topat pred pogledot. Tamu negde, vo ova navi-

dum zapusteno par~e gradski prostor, se dvi`at svetlinata, mravkata, cvetot - sekoj so svoja brzi-

na i po svoj ritam. I sekoe utro, s¢ po~nuva od po~etok, bez ogled na opasniot nedostig na elemen-

tarna ekolo{ka kultura kaj gimnazijalcite i mno`eweto na plasti~nite ot-padoci niz dvorot.

Istiot prijatel, biv{iot golooto~ki robija{, koga na utrinskoto †kako si#, voobi~aeno }e mu

odgovoram †dobro#, zadol`itelno dodava †da ne se kurtuli{ od dobro!# Mo`ebi ovoj se-kojdneven

pozdrav, kako i kusozdivnata osve`uva~ka gletka kon dvorot na gimnazijata, se dobar na~in da se

po~ne utroto. Ako vo neuni{tliviot optimisti~en izblik na Skarlet O’ Hara: †Utre e nov den!#,

ja vklopime i vrodenata, narodska varijanta †Po utroto se poznava denot#, toga{ dolgove~nosta i

izdr`livosta se vo mo`nost da se krepat i preku sekojdnevni, navidum sitni obnovuvawa.

53.

38 MAGOR

Na sredbata so u~enicite od gimnazijata im ja ka`uvam svojata gimnaziska epizoda so de-voj~eto

od sosedniot klas {to go nose{e imeto na majka mi. Mo`ebi toa be{e i male~ok pottik za na{eto

zbli`uvawe; glavniot be{e potvrda na poznatata maksima za privlekuvawe na sprotivnostite.

Prebrgu izrasnat, so dominanten nos i mozol~iwa po ~eloto, bev tipi~en primer na nesmasen

pubertetlija, postojano na {trek da ne mu zaskita glasot vo piskavite sferi. Taa, pak, prili~no

bega{e od stereotipot seriozna odli~na u~eni~ka: ne nose{e o~ila, tuku {areni hipi ko{uli,

ne sede{e vo prvata klupa, nitu pripa|a{e na getoto na †naduenkite#. Nejzinata u~eni~ka kecela

- zelena, nad kolenata, so zakop~uvawe odzadi i so {iroki xebovi, kade {to ponekoga{, potprena

vrz nekoj stolb ili drvo, mangupski gi odmora{e racete - se odvo-juva{e od drugite, sini i stan-

dardni uniformi i pove}e nalikuva{e na slikarska nametka.

Eden proleten den, koga gubevme ~asovi, S. i jas ot{etavme do parkot {to ni be{e blizu, preku

ulica. Pokraj patekata {to minuva{e do nadvore{nite kafezi na ZOO gradinata, onie so trevo-

pasni `ivotni - so srni, zebri i so obi~ni kowi - se iska~ivme na `eleznata ograda i po~navme,

zaka~eni za nea, da se ni{ame napred-nazad. Sega mislam deka toa ni{awe (koe pona-tamu na ist

na~in i so †u~esnici# na ista vozrast se odviva po ogradite na gradot) e koketno, duri erotizira-

no, no toga{, i taa, i jas, sosema spontano, so vrvovite od patikite vmetnati vo otvor-ite me|u dve

{ipki, vo eden mig gi pu{tivme celite tela nanazad, so optegnati noze, kako pru`ina, i so isto

taka ispru`eni race. Celata te`ina padna na dolniot del od grbot, potoa, po mig na opu{tawe,

po~navme da se vra}ame kon po~etnata zgr~enost, kon ogradata. Vo niedna od polo`bite na ova

povtoruva~ko, dinami~no dvi`ewe ne ostanuvavme podolgo, iako taa, se se}avam, sepak dvi`eweto

go prave{e poodlo`eno, ponekoga{ pu{taj}i ja ednata raka.

Eden od starite iskubani nereprezentativni kowi, zagraden edinstveno za da poslu`i, vo bliska

idnina, kako hrana za mesojadcite, ni se pribli`i i ta`no n¢ zagleda. - Vidi go kakov e, kutriot

- re~e taa so`alivo. - [to da pravi? Sudbina - £ odgovoriv taka ili so nekoja sli~na, od onie

va`ni re~enici {to gi tro{evme vo ona vreme.

Prodol`ivme da se ni{ame, ne prekinuvaj}i go razgovorot.

- Si gi ~ital li †Podrumite na Vatikan# - me zapra{a.

- Od @id? S¢ u{te ne.

- [teta. Ima tamu eden stra{no privle~en, |avolest lik. Lafkadio.

Zboruvavme i, kako {to rekov, vo isto vreme se ni{avme, zaka~eni za metalnata ograda. Vero-

jatno dinami~nite dvi`ewa napred-nazad ja olabavuvaa kontrolata na karlicata i samo {to go

izgovori imeto na glavniot junak na @idoviot roman, S. - prdna. Se stapisavme.

Pomisluvam deka s¢ mo`e{e da se re{i pobezbolno - na primer, deka vinata e na kowot, ili pak,

ednostavno, so nasmevka. No bevme neiskusni, o~igledno zbuneti i zasrameni. Ottoga{ ne samo

{to dolgo ne mo`evme da se pogledneme v o~i, tuku od toj den naglo se povlekovme eden od drug,

prestanavme da razgovarame i s¢ do krajot na gimnazijata, uporno se izbegnuvavme.

Vtorata slu~ka se nadovrzuva na prethodnata vo sli~nata trevo`na sosredoto~enost vo mi-gov-

39MAGOR

nata puknatinka na odlukata me|u hrabrosta i stravot, {to otposle se ~ini minlivo, duri i

sme{no, no {to toga{, vo taa puknatinka, mo`e da bide mnogu va`no, duri i presudno. No, za raz-

lika od †slu~ajot# so S., tuka ishodot be{e sprotiven.

Ve}e podolgo vreme, sigurno pove}e od godina, nemav dovolno sigurnost da ja zavr{am

zapo~natata kniga proza. Zamislata postoe{e, kako i naslovot, parafraziran od Ovidij - †Ars

amatoria#, ispi{av desetina i desetina stranici, no prikaznite ne se zaokru`uvaa, tuku str~ea

necelosni, nevkori~eni, delovite im se raspa|aa, se lizgaa eden vo drug, dodeka i samiot ne se

zamoriv i ne se svrtev kon drugi rakopisi.

Podocna, po mnogu meseci, edno bezbojno nedelno utro, pod rabotnata masa nagaziv na sivo iz-

bledena papka. Vo nea, stutkan, se krie{e raskazot za Ida, najdolgiot od zamislenata kniga.

Po~nav da go prelistuvam i na edna od is~krtanite stranici naidov na ...sitna, `iva bubalka.

Kojznae kako, toj neugleden insekt se be{e vovlekol vo papkata, mo`ebi za{to be{e sig-uren

deka tamu e dobro mimikriran i za{titen. Mo`am da zamislam kolkav be{e negoviot {ok koga od

bezbedniot, temen mir odedna{, protiv svojata volja, se najde izlo`en na opasnata zaslepuva~ka,

neverojatno bolna svetlina. Mo`ebi toa be{e najgolemoto isku{enie vo negoviot `ivot. No

taa siva sma~kana buba~ka reagira{e instinktivno i bestra{no. Otkako ja sogleda situacijata

(sekoga{ me zbunuva kade li im se tie izostreni o~i na bubalkite?), go izbra na-jkusiot pat do

krajot na listot, zaitano go sovlada i bez premisluvawe, skokna kon podot (adek-vatno na skok od

osumkatnica bez padobran) za da is~ezne dolu, vedna{, so istata, to~na brzina, vo nekoe bezbedno,

skri{no }o{e.

Po nekolku minuti, gi sobirav, raseani po razni fioki i me|u nesredenite kup~iwa hartija,

poluzavr{enite tekstovi, fragmenti, zapisi - ostatoci od onoj nekoga{en eufori~en polet vo

sozdavaweto na knigata za Qubovta. I za ~udo, ne be{e s¢ onaka obeshrabruva~ki kako porano.

Sprotivno, me|u ovie zapreni, podzaboraveni rakopisi ne samo {to novelata za Ida be{e re~isi

oformena (£ falea sedmata i osmata stranica bezgri`no †rekonstruirani# u{te istoto nedelno

popladne), tuku i eden drug ambiciozno zapo~nat raskaz, †Mutter#, potoa o~ajni~ki prekinat,

vo inspirativen kolaps, sega mi izgleda{e sosem ednostaven, podgotven za dorabotka. Nimalku

suetno, sepak so poeti~ka i so ~ove~ka ohrabrenost, gi prepro~ituvav ostanatite nedopi{ani

tekstovi i nivnata nekoga{ nepremostliva rascepkanost ve}e ne gi otu|uva{e kako porano, tuku,

naprotiv, gi zbli`uva{e so eden zaedni~ki kopne`, kako del~iwa od ista zamislena slagalka, od

ist taen mozaik. S¢ u{te opstojuva{e uporniot somne` vo napi{anoto od koj pak, sosem spontano

i brzo, se osloboduvav tokmu preku pi{uvaweto. Mo`ebi anegdotata za istrajnosta na hrabroto

bubal~e e privatna, somnitelna mitema, kakvi {to naj~esto se simuliraat da se †poheroi~i#

sopstvenoto re{enie. No, od ovaa perspektiva, koga knigata se sozdava, i male~kiot insekt, na-

jden me|u stranicite na rakopisot, stanuva ramnopraven sou~esnik vo za~uduva~kata protivre~na

avantura nare~ena pi{uvawe. I kako {to toa dlaboko i ne`no go sogledal stariot kineski poet

Lu ^i:

Pi{uvaweto samo po sebe e radost,

40 MAGOR

Na listot hartija e sodr`ano Beskone~noto

I beskrajna panorama izniknuva od

male~koto srce.

54.

Spomenarot so {areni korici i pozlateno katan~e (i so zadol`itelno klu~e) ima{e pos-veta na

prvata stranica: †na Sa{o, za 14-tiot rodenden, od drugarite Branko i Boro#. Ne mis-lam deka

takviot izgled na podarokot e prigoden za pubertetlija od prv klas gimnazija, {okiran od brzite

promeni na sopstveniot lik i glas i ottamu posebno ~uvstvitelen slu~ajno da ne bide pribli`en

do ismejuva~kiot `enski Petko. No bliznacite Temelkovski, Branko i Boro, bea me|u moite

najdobronamerni {kolski drugari i nivniot podarok be{e iskrena potkrepa na moite pred niv

~itani prvi tvorbi. I navistina, vedna{, od sledniot den, po~nav da gi ispolnuvam stranicite na

spomenarot so re~enici {to treba{e da nalikuvaat na stihovi ili raskazi, a nabrgu se nafrliv

vrz sozdavaweto na po~etnata glava od romanot †Ra|aweto na eden volk#, ap-sorbiran od romanite

na Hese i †@an Kristof# na Romen Rolan.

Za nepoln mesec, re~isi tri ~etvrtini od spomenarot bea ispolneti. I toa nezaklu~eni, za{to,

osven prviot ili vtoriot pat, mi be{e glupavo da go †zakatan~uvam# bele`nikot preku koj, na

nekoj na~in, vleguvav vo literaturata. Prv pat, u`ivav vo slasta na pi{uvaweto, ostanu-vaj}i

buden sekoja polno}, navednat nad spomenarot, so moliv vo rakata.

Udarot dojde od stranata od koja najmalku go o~ekuvav. Od majka mi, poznat skopski gimna-ziski

profesor po literatura, strav i trepet podednakvo za dobrite i za lo{ite u~enici (ottamu prek-

arot Krvopieva). Edno popladne, koga ne bev doma, go iskinala spomenarot na sitni par~iwa

(duri i tvrdite korici) i go frlila vo korpata za |ubre. Nejziniot podarok, daruvaweto na `iv-

otot, mi objasnuva{e me|u moite vikawa, udirawa so kloci po mebelot i treskawa na vratite,

e mnogu pogolem od edno {areno bele`ni~e, a i taka vo nego, kolku {to mo`ela da vidi, bile

zapi{uvani samo gluposti, bez nikakov koncept i smisla, a sekoja vistinska literatura se soz-

dava po temelna podgotovka i re~isi sekoga{ po detalna podgotovka.

Po edna nedela, po~nav da zboruvam so nea. No s¢ u{te bev mnogu, mnogu navreden. Koga dojde let-

niot odmor, otidov (prv pat) so ferijalcite vo Makarska. I re{iv da ne £ se javuvam. Napi{av

samo edna razglednica, do tatko mi, adresiraj}i ja na ohridskiot hotel kade {to bea smesteni. Toa

be{e mojata male~ka, sme{na odmazda za iskinatiot bele`nik. No, taa povtorno me nadigra. Od

zgradata na Ferijalnoto, preku zvu~nicite, objavija deka sum dobil pismo. Vedna{ znaev deka e od

majka mi. Pismoto po~nuva{e so mojot deminutiv:

Dragi Sa{ko,

Pred edna nedela, tuka, vo hotelot, dobivme nekoja razglednica od tebe. O~ekuvavme deka }e ni se

41MAGOR

javi{ so podolgo pismo - znae{ kolku ni zna~i sekoja vest od tvoeto prvo samostojno letuvawe.

Na{eto letuvawe se pribli`uva kon krajot. Se vra}ame vo Skopje vo ponedelnik, 9 av-gust, a

tebe te ~ekame na 12-ti ve~erta. Za definitiven dogovor javi ni se v sreda izutrina, po 9 ( nie ne

znaeme na koj broj da te barame).

Se vra}ame doma po malku nestrplivi za{to kolku i da e ubavo tuka ni nedostigaat site onie

navidum bezna~ajni raboti {to ja davaat toplinata na domot. Ne znam kako ti toa go ~uvstvuva{,

no na tatko ti i na mene, domot, i pokraj site obvrski vo nego, mnogu ni zna~i.

Osven {to se son~avme i se kapevme, najgolem del od slobodnoto vreme ~itavme. Osven †Filozof-

skite studii# na Balzak, so tatko ti go pro~itavme romanot na sovremeniot (angliski ili ameri-

kanski) pisatel Robert Pen Voren †Site lu|e na kralot# koj iako be{e za-nimliv, ne mo`e{e

da n¢ voodu{evi kako Balzak. Od nas drugi novosti nema - voobi~aeniot tek na `ivot kaj lu|e na

na{a vozrast e monoton, duri i koga letuvame. Kako i za sekoj roditel, najgolema qubov i gri`a

za nas se decata, pa zatoa taka uporito, sekoe utro, pra{uvavme na re-cepcijata dali do{lo pismo

od tebe. No, ni{to. Po malku n¢ razo~ara. Znae{ kolku n¢ intere-sira s¢ za tebe, duri i ona

najbezna~ajnoto - {to si jadel, ili vo {to si bil oble~en, ili kakvi se igrankite kaj ferijalcite.

Kako se snao|a{ so parite? Dali ti bea dovolno?

No, vo red. Kako {to se dogovorivme, }e go ~ekame tvojot telefonski povik v sreda pret-pladne.

Ako slu~ajno ne si vo mo`nost da n¢ dobie{, tatko ti }e pra{a koga pristiga vozot, pa v ~etvrtok

ve~er }e te ~ekame na `elezni~ka.

mnogu, mnogu te sakaat

tvoi tato i mama

So male~ki promeni poradi poroznosta na se}avaweto (vo ovoj slu~aj bezna~ajna), nejzinoto

pismo izgleda{e vaka. Ponekoga{ i mene mi e ~udno zo{to govorot ( i pi{uvaweto) na majka mi

go reproduciram ubedlivo najlesno otkolku na site drugi lu|e. Pritoa, pak, re~isi sekoga{ me

pogoduva faktot deka taa slu{nost vo svoeto pi{uvawe ne ja koristam so najfer nameri, i deka so

navidum bezna~ajni izmeni go potenciram onoj rivalitet me|u nas {to sekoga{ me prave{e be-

sen ili navreden. Ispa|a deka slu~kata so spomenarot e ednata od onie {to se ukotvile vo mojata

potsvest kako emituva~i na negativni impulsi.

Inaku, slu~kata ja obnovuvam i poradi sonot od pred nekoja no}. Sonuvav kako eden postar ~ovek

mi go vra}a odamna iskinatiot spomenar so istite {areni korici i katan~eto. Vo sonot znaev

deka ~ovekot e profesor - so o~ila bez ramki, neguvano prosedo bradi~e i ko`eni zakrpi na lak-

tovite od paltoto. Stereotipot na likot go dopolnuvaa farmerkite i kariranata ko{ula. Mi se

~ini deka spored izgledot i egzaltiranite dvi`ewa, toj mo`e{e da zali~i na kopija na Robin

Vilijams od †Dru{tvoto na mrtvite poeti#. Profesorot, i pokraj nekonvencionalnata obleka, se

odnesuva{e sve~eno, kako da mi dodeluva nagrada, no od druga strana, neobi~no za takvi prigodi,

zboruva{e brzo (predvidlivo, na angliski), so isto taka brzi pauzi me|u isprekinatite re~enici:

42 MAGOR

OK, Aleksandar, that’s for you...once again, I think you have done an excellent job...and your

writing is very exciting in many places...I am really looking forward to your next book...(tuka

se ufrlam so edno ili dve †thank you”). Potoa toj se nadovrza, sega na makedonski, so nekolku

me|usebno nepovrzani kom-plimenti (deka sum kako male~ka enciklopedija koja za sekoj poim

znae po nekolku zbora, deka igram {ampionski ping-pong, deka sum se poka`al dobar proizvodi-

tel vo fabrikata za ~orapi, deka e prekrasno {to pove}e gi sakam ma~kite i Modiljani otkolku

ku~iwata i Van Gog), me gu{na i mi go vra~i spomenarot.

Eve, tokmu sega mi se nadovrzuva u{te edna slika, mo`ebi za prikaznata ra{omonski da se

zaokru`i. Edna{, godina ili dve †po spomenarot#, kon krajot na avgust, dodeka bevme na docen

odmor vo Grcija, jas i majka mi sedevme vo pesokot na polupraznata pla`a, u`ivaj}i vo blagata

toplina na sonceto. Mi`urkav nakaj horizontot kade {to vo sivoto sinilo neboto i moreto se

pretopuvaa edno vo drugo. Vo moreto, prili~no daleku od bregot, se gleda{e samo eden kapa~,

legnat na du{ek.

Vidi go onoj sine, re~e majka mi, kako da ne plovi na du{ek. Kako da leta na vol{eben kilim.

55.

Vo ~est na @oao Gimareas Roza:

Rekata po koja se vle~e nivniot brod e troma i nedovolno dlaboka, pa koga klunot }e za-rinka

vo pesoklivoto dno, toj od potpalubata go izvlekuva dolgiot stap ({to go prikrpi od pad-natata

breza po tatkovata smrt) i go potturnuva brot~eto kon podlabokoto.

Taa ima edinaeset, mo`ebi dvanaeset godini. Toj e nejzin vrsnik i pokraj pobelenite vlakna vo

kosata i crvenikavata luzna {to mu dava ne{to gusarsko vo nasmevkata. S¢ u{te ne ja zadr`al

nejzinata raka vo svojata, duri ni za vreme na onie dolgi samraci koga, sred zabaveniot povik na

krajbre`nite ptici, ~uvstvuvaat kako krvta im strui poinaku.

Edna{ zdogledaa splav so nabrzina napravena drvena kolipka vrz nego. Od vlezot yirkaa ne~ii

stopala, golemi kako da se broj 45. O~igledno ~ovekot gi odmora{e mislite vo senka. Go pu{tija

splavot da otplovi bez pozdrav.

Edna{ gi prestigna kajak dvosed, vo koj ramnomerno brzo veslaa dvajca crnomurni bliznaci vo

sini sportski mai~ki so violetovi linii preku gradite. Na profilite na mom~iwata so crni

kosi vrzani vo opav~iwa ne mo`e{e da se zabele`i nitu kapka pot, a i mai~kite im bea suvi.

- Haj hoj - doviknaa gromoglasno, ne prekinuvaj}i go ramnomerniot ritam na krevawe i spu{tawe

na veslata, a tie im vozvratija so aplauz. Taa razveseleno potskokna i nejzinoto †bravo# se strka-

la po povr{inata na rekata kako dobro frleno kam~e.

Edno popladne, im se nabli`i sve`o bojadisan bel parabrod. Vo kabinata od lakirano bre-zovo

drvo, zad kormiloto stoe{e ~ovek so asketsko lice. Svetlozelenoto majmun~e so srebren |erdan

43MAGOR

veselo gi otpozdravi od negovoto desno ramo.

- Tatko mi. Ova e tatko mi - £ {epna.

- Vikni go.

- Nema da slu{ne. Toj ne slu{a. Ne saka da slu{ne.

Parabrodot zaminuva{e tivko, iako obla~iwata ~ad nemirno se izdigaa od negoviot oxak. Tatko-

voto lice be{e mirno, kako da lebdee nad vodnata povr{ina me|u ednodnevnite peperutki.

- Kolku e zgoden - re~e taa.

- Otsekoga{ bil takov - ja dopolni, a luznata za nijansa mu potemne.

Majmun~eto povtorno im mavna, dodeka tatkoto, povle~en vo sebe, zaminuva{e sprotivodno na

tivkiot bel parabrod.

^u~nat, go slede{e tatkovoto postepeno oddale~uvawe. Taa klekna do nego: Ajde da si igrame!

Blago ja potturna: Ne mo`am sega.

- Obidi se - i vedna{ mu dofrli: Ma`jak od ovca?

- Oven.

- Od koza?

- Pr~.

- A od muva?

- ...muvator?

- Studeno, studeno. A od bolva? Od riba? Od `elka?

Se zbuni i toa £ stana zabavno. Ne e tolku lo{ ovoj nesmasen avanturist {to gi br~ka sta-palata

vo rekata, so dlankite piknati pod kolenici. Ne treba mnogu da mu zabele`uva. Raste tuka na

brodot, ne broej}i gi sezonite, bez da znae od kade po{ol, spre~en, i toa bez da znae zo{to, ed-nos-

tavno da ja prekine plovidbata i da si zamine kon nekoj grad so zgradi, avtomobili i lu|e. Da ne

be{e nejzinata |avolska majka, u{te odamna }e mu ja podade{e rakata i }e go povede{e po kop-

noto. Mo`ebi ne kon gradot, tuku kon planinskata kolipka sred borovi, kade {to se slu{a ~is-

toto `uborewe na poto~eto. Daleku od rekata, vo sekoj slu~aj.

Vaka, i taa e ostavena na brodot, vko~aneta za {to bilo drugo osven za podigruvawa i zaka~ki so

nego.

- Ajde, ne luti se. Cel `ivot }e bideme studenti - mu se nasmevna: ]e igrame ne{to drugo. Va`i?

- A {to toa?

- Ne{to. Da re~eme, nabroj mi gi vesnicite na proletta. Jaglenka...dren...temjanu{ka...

- Ne sum klinec - promrmore, ne krevaj}i go pogledot od vodata: Zo{to ne prejdeme na seks?

Ako ja gleda{e v o~i, verojatno }e se prese~e{e na polovina pra{awe. Iako so denovi sedea eden

kraj drug na predniot del na korabot, iako srkaa ~orba od edno isto kotle, a ponekoga{ duri se

budea so grba i zadnik topli od blizinata na drugiot, toj se u{te ne ja pipna, nitu ja bakna.

^uva{e re~isi presuvana kutija evtini cigari vo leviot xeb od fustanot. Izvle~e edna od stut-

kanite cigari: - Ima{ ogan?

Nema{e, normalno. Toga{ od istiot xeb izvadi kutija kibrit. Go zadr`a zapalenoto ~kor~e me|u

44 MAGOR

palecot i pokazalecot, onaka kako {to prave{e majka £.

- Znae{, se naviknav na tvojata luzna. Ne bi mo`ela da te zamislam bez nea.

Brodot i natamu plove{e, baven, no nekako bodar (toa se vide po blagite dvi`ewa na drvjata na

bregot, ~ii lisja yvonea kako trepetu{ki na zarumenetite u{i na devojki vo tanc).

Ima ne{to vo toj blag, trepeten yvon na zlatnite lisja i ti{inata {to vladee okolu nego. Palu-

bata na brodot mo`e lesno da se pretvori vo trkalezna kupola na ostrov, na ~ij vrv taa, vo kaf-

eavo palto i pantaloni vovle~eni vo ~izmite, go nabquduva bregot. Tuka nekade e blizu i ona

zaripnato mom~e, onoj bo`emski gusar. No, toj sepak e samo ma{ko i zatoa dovolno pokoren koga

taa bi go posakala toa. Koga sonuva{e, gi stega{e racete vo tupanici. Ili odedna{ }e se frle{e

vo rekata i pliva{e glasno udiraj}i po vodata, naporedno so brodot. Brzata v`e{tenost brgu se

ladi.

Brodot i taka ne mo`e da go zgre{i patot. Ako voop{to stanuva zbor za patuvawe.

Go pogali po luznata so vrvovite na prstite na levata raka, ve{to i nebre`no kako {to majka £

umee{e da gali, dodeka desnata ja pribli`i do ustata, za da povle~e u{te edna{ - Dojdi - go po-

vika.

56.

U{te pri prvata sredba so haiku, preku male~kiot izbor vo sklopot na obemnata, te{ka †An-

tologija svjetske lirike# vo izdanie na zagrepskata †Kultura# (podarokot, od roditelite, za mala

matura, be{e samo nekolku meseci pred spomenarot od prethodnoto anti-upatstvo) po~uvstvuvav

†silna simpatija# (toga{ taka zaedni~ki ja imenuvavme privle~nosta kon devojkata {to ni se

dopa|a{e ili kon najnoviot hit) - ne tolku poradi egzoti~nosta (iako i taa ima{e, niz pri-

kaznite za gej{ite i samuraite, nezanemarliva uloga), kolku poradi neposrednoto, zatoa i na-

jprirodno dejstvo {to go vr{i eden opredelen tip literatura vrz pubertetskiot ~itatel. Taka,

trosti{jata na Ba{o, Buson, Isa i [iki vlegoa vo {arenoto dru{tvo na favoriziranata lek-

tira zaedno so Esenin, crne~kata poezija, Dostoevski, †Golemiot Mon# i desetina to~no fik-

sirani tekstovi na Mileroviot †Sexus#. Sega, po ~etvrt vek, osven Dostoevski, haiku majstorite

se edinstvenite od toga{nite †favoriti# {to gi ~itam so podednakvo zadovolstvo. So godinite

postepeno stanuvav svesen deka vo sozdavaweto haiku u~estvuvalo edno povisoko spokojstvo, {to

go smiruva i ~itatelot. I samiot toj, na nekoj na~in , †se osloboduva#, se razvedruva.

Kakva ti{ina!

Vo karpata e skrien

na {turecot glas.

Haiku mo`e da se prifati i da se zasaka i kako svoevidna mentalna ve`banka za izostru-vawe na

45MAGOR

mo}ta za asocijativno voo~uvawe na vnatre{nata soglasnost me|u ne{tata {to tvrdokor-nite

klasifikatori gi ozna~uvaat kako dale~ni. Site, pa i onie navidum potskrieni `ivotni mi-govi

stanuvaa zabele`livi i va`ni. Vo haiku, prirodata se otvora do beskraj, osve`uvaj}i gi nevin-

osta na setilata i bleskavosta na umot kaj sekoj poedinec. Kako {to veli Xon Kuper Povis, filo-

zofot so nasmevka: Svetlinata na neboto, trepetot na lisjeto, patuvawata na obla-cite, vrvovite

na pokrivite nasproti otsjajot na son~eviot zaod i senkite, toa se ne{tata vrz koi gi zadr`uvame

o~ite - svesno kako i nesvesno - borej}i se da zazememe ostar i stoi~ki pogled, a ne samoso`aliv,

kon na{ata poedine~na tragedija. Moralistite ni pribli`no ne go iskoristile vlijanieto {to

ovie ne`ivi objekti go imaat vrz na{ite raspolo`enija.

Voo~uvawata na razlikite me|u zapadnata i isto~nata misla se mo`ebi naj{armantni preku

anegdoti. Produktivniot skribofil Hrizipos (280 - 207 god. pr. n.e.), koj napi{al duri 750 knigi,

so dnevna doza od 500 redovi, umrel od smeewe dodeka gledal eden majmun kako jade smokva. ^ove-

kot o~igledno se zatvoril vo svojata privatna pi{uva~ka fabrika, {tom prirodata smrtno go

zbunila. Nasproti trudoqubiviot Hrizipos, edna grupa indiski budisti~ki sve{tenici bez-

broj pati doka`anata isto~na po~it kon prirodata ja potvrduvaat i vo denovite na krajna glad,

koga od neboto im pa|a podarok. Debela, golema diva guska. Za da ja izrazat svojata blagodarnost,

sve{tenicite namesto da ja izedat, ja zakopale guskata i podocna na toa mesto izgradile hram,

†Pagoda na golemata diva guska#.

Zad ranlivosta i ne`nosta na tuku{to raspupen cvet {to se ~ini deka cuti sam od sebe, haiku

sodr`i koncentrirana duhovna budnost, nenametliva i nevidliva, kako {to e nevidliv ko-renot

{to mu ovozmo`uva na cvetot da iznikne pred na{iot pogled i da n¢ razgali so svojata nevina

ubavina.

Vilino kow~e!

Nad potokot ja lovi

Svojata senka.

(Tijo)

Haiku vo krevkoto go ~uvstvuva silnoto, vo mignovenoto postojanoto, i toa bez kon-frontacija,

bez neramnote`a. Kako {to ne`niot morski pol`av od rodot †bagrajanki# vo male~kata `lezda ja

~uva tajnata na najskapata boja na svetot - purpurot, so koja vladetelite u{te od drevnite Egipet

i Fenikija gi ukrasuvale svoite sve~eni nametki, taka i vo nekolkute obi~ni zbor~iwa, dobroto

haiku mo`e da go oslobodi na{eto, inaku potisnato, ~uvstvo na Golemata Zaemnost na sevkupnoto

postoewe, bez ogled vo kakov oblik toa su{testvuva pred na{ite o~i.

Ovaa buba~ka

ne skoka ba{ daleku -

zatoa e pomila!

46 MAGOR

(Isa)

57.

Od ovoj septemvri, po~nav da zapi{uvam bele{ki (im dadov duri i zaedni~ki mo`en pod-naslov

†osmozi, kalemewa, larvi#), za koi sega, koga narasnaa, gledam deka bez problem }e se vklo-pat

vo †Anti-upatstvata#. Nikoga{ ne sum bil, nitu sum mo`el da bidam kni`even nau~nik, i toa od

samiot start, kako student, a i potoa, sledej}i gi, prili~no temelno poradi baraweto na profe-

sijata, site onie naporni teoretski studii, kon 90% od niv sum se odnesuval kako vni-matelen,

no nimalku †zagrean# ~itatel. Pri {to s¢ po~esto ja ~uvstvuvam opasnosta od onoj sin-drom {to

nekoi sovremeni germanski sociolozi go narekuvaat Pilatov, poradi otu|enosta na ekspertot

(teoreti~arot) od predmetot (literaturata) {to toj so najsovremeni tehnologii go teoretizira,

a vo isto vreme e s¢ pomalku zainteresiran za nego. Toa pak sosema se razlikuva od vnesenosta i

~estoto voodu{evuvawe dodeka ~itam nekoja le`erna kniga esei, patopisi ili dobra krimi pri-

kazna. Ova ne zna~i deka gi potcenuvam strukturalnite sekcirawa. Naprotiv. Za va`nosta na

strukturata se uveriv mnogu vreme pred predavawata za v~u¬doneviduva~kiot struk-turalizam na

studiite po teorija.

Kako gimnazijalec, vo tandem so Salis Taxer, u~estvuvav na site gradski, republi~ki i so-juzni

natprevari po biologija i, bez falewe, gi dobivavme site mo`ni pofalbi i nagradi. Pri iz-

rabotkata na na{ite ambiciozni temi, ~esto gledavme pod mikroskop: Salis temelno i to~no,

kako iden medicinar od visok rang, jas dolgo i zaneseno, kako pubertetlija koj me~tae{e (toa i go

ka`av vo intervjuto za zagrepskata revija †Svijet#, po povod dobivaweto II sojuzna nagrada) vo

svojata idna profesija da prezeme del od ~ehovskiot umetni~ko-lekarski spoj.

Koga se gleda kletkata pod mikroskop, bilo da e vo grupa so drugi kletki ili fiksirana, sama,

brgu vi stanuva jasno deka taa ima mnogu kompleksna struktura. Vedna{ vi pa|a v o~i deka, vna-

tre, vo kletkata, ne{to postojano se dvi`i i se slu~uva. Vo gustata masa plivaat nekoi ne-mirni

partikuli, a koga }e go prepoznaete jadroto, kako najkrupna partikula, }e vidite deka i vo nego

ne{to se mrda i se premestuva. Profesorot [arac, u{te postrog poradi negoviot nepred-vidliv

pogled †kompir gleda, meso vadi#, n¢ u~e{e deka site tie supstancii imaat zna~ewe za `ivotot

na kletkata i za nejzinoto funkcionirawe, i deka vo negovoto razotkrivawe zaemno si pomagaat

biohemi~arot i citologot (ako dobro pametam: citolozite moraat da gi identifiku-vaat izd-

voenite strukturi, za potoa biohemi~arite da gi prou~at nivnite enzimati~ni oso-bini). No, za

mene ubavinata na zgolemenata kletka se razotkriva{e von formulite i mikrospe-cijalistite.

Ednostavno, gletkata be{e fantasti~na!

Mislam deka taa impresionisti~ka crta vo mojot karakter e vklopena i vo neprifa}aweto na

doslednata primena na suvata †nauka# vo tolkuvaweto na literaturata... Pretpostavuvam deka

toa neprifa}awe na sistemati~noto, vospostavenoto, specijalisti~koto nasproti difuznoto,

47MAGOR

in-cidentnoto, asocijativnoto ima vrska i so odnosot sprema granicite voop{to, odnosno so

ube-denosta deka, sli~no kako vo mikrokosmosot na kletkata, svesta istovremeno se pothranuva i

se premavnuva so potsvesta, kako {to i vremeto se {iri i se kompenzira so podvremeto. Izgleda

prifatlivo so vakov stav da imam pogolema sklonost i radost kon pi{uvaweto esei (ili anti-

upatstva) otkolku nau~ni studii.

Toga{ i pi{uvaweto bi mo`el da go prifatam kako nekoj vid rabno testirawe na pot-

tiknuva~kata literatura ili na stvarnosta, ili, poto~no re~eno, kako neprekinata potraga po

proto~niot identitet niz natalo`uvawe na sitni{ot, {to tolku bezobyirno se izbegnuva vo

tn. †stvarnosna# proza, pa ottamu se †nagraduva# so totalna neeroti~nost na napi{anoto. Nie go

u~ime Svetot, no i Svetot se u~i preku †jas#, bez ogled kolku e toa, moeto †jas# sitno me|u mno-

gute, drugi †jas# i kolku e razli~no od niv. Kako {to veli eden vistinoqubiv maturant: Za mene

sum †jas#, no i ti sebesi isto taka se narekuva{ †jas#. I sekoj drug si ima svoe †jas#. Znae{ li

kolku mnogu ne{ta se sobrani vo toa obi~no zbor~e?

Ona {to me vozbuduva vo literaturata, i kako ~itatel i kako pi{uva~, e vpivaweto na in-tim-

noto vo re~enicite, induciraweto vnatre{na toplina vo tekstot. Pri dopirot na plazmata so

nadvore{nata situacija, kni`evnata energija se osloboduva sama od sebe, bez nastoj~ivoto pra-

vilno slo`uvawe na rabotite, tuku lesno, avtonomno. Opi{uvaweto ne e pova`no od ona {to se

opi{uva, zatoa {to od nego izbiva radikalnata vistina za do`iveanoto, vo i von tekstot.

58.

Papagalite se perjani majmuni. Do toj zaklu~ok doa|a ne samo laikot, tuku, mora da se priznae, i

istra`uva~ot. Ako `ivotnite od eden vid mo`at voop{to da se sporeduvaat so onie od drug, ova

zaedni~ko svojstvo e sosem opravdano.

(Brem: †Egzoti~ni ptici#)

Onoj {to go saka Harms verojatno }e zabele`i deka so natamo{noto †intelektuali¬zirawe#

sekoja dosetka stanuva izve{ta~ena. So pravo - ostranenie, vo negoviot slu~aj, najefi-kasno e

koga se ka`uva kako vic (i vedna{ montipajtonovski se vizuelizira). U{te so prvata re~enica,

{ticata na `ivotot e potkrenata, spremna za †op#. Na Dostoevski mu e zatnat nosot, Gogoq, kako

i obi~no, se preoblekol vo Pu{kin, Tolstoj, kako i obi~no, gi qubi decata, a zad grbot dr`i

paterica. Sekoj itrec ne e bistar, sekoj bistar ne e pameten, no kaj Danil Ivanovi~ Juva~ov ovie

tri mentalni kvaliteti odli~no si se dopolnuvaat. Ova osobeno gi impresionira za{titenite,

bezbedni ~itateli koi katarzi~no se kikotat, dodeka Harmsoviot junak go ga|aat so kamewa, mu

go †obrabotuvaat# liceto so ve{ta~ki vilici, mu go kr{at nosot, nozete, zabite ili toj samiot

si gi kr{i liznuvaj}i se na ulica ili pa|aj}i od prozorec. Za Harms riskantniot zas-tra{uva~ki

`ivot stanuva potpora za adolescentski oslobodenata, nepredvidliva i zafrkantska literatura.

48 MAGOR

Ne znam kolku go gledal ^aplin, no evidentno e deka filmskite burleski obiluvaat so otka~eni,

harmsovski gegovi. Vo zavr{niot (dali montiran?) kadar na crnohumornata burle-ska, glavniot

junak (Harms li~no ili Aleksej Alekseevi~ Alekseev?) vo pi`ami i so vle~ki, vo pridru`ba na

trojca gra|ani vo sivi kostumi, vleguva vo marica, so koja is~eznuva vo nepoznat pravec.

Za razlika od Harms, pedeset godini pred nego, Oskar Fingal O’ Flaerti Vils Vajld, dendi i

kozer, ja oddeluva{e literaturata od `ivotot, vo koj inaku najsmelo gi negira{e vospostave-nite

pravila i odbojnata pristojnost. Siot genij go vlo`iv vo `ivotot, vo svoeto delo go vne-sov samo

talentot, e edna od najcitiranite izjavi na ovaa fascinatna li~nost, {to postojano se barala

me|u sentimentalnosta i zavodlivosta na teatralizacijata i maskiraweto, me|u ne`nosta i sarka-

zmot, me|u misticizmot i perverzijata ( protivre~nosti ~ie sodejstvo vo `ivotnata prak-tika

sepak ne e retko). Spored Andre @id, Vajld ne razgovara{e: toj raska`uva{e... Raska¬`uva{e

tivko, bavno; duri i negoviot glas be{e prekrasen. Izvonredno zboruva{e francuski, no malku

se preprava{e kako da gi bara zborovite, pred onie {to saka{e da go ~ekaat. Re~isi nema{e

naglasok, ili samo onolku kolku mu se dopa|a{e da za~uva od nego {to ponekoga{ na zborovite

im dava{e nekoe novo i ~udno zna~ewe. Namesto francuskiot sceptisisme, toj pove}e saka{e da

izgovori skeptisisme...#. Aktiviraweto na mislata vo anegdota, sigurno edna od najprepoznatliv-

ite manifestacii na lucidniot duh za Vajld be{e o~igledno prirodna pojava, duri i koga na

mnogute nedostojni svedoci im izgleda{e pretenciozno ili nadmeno, a na viktori-janskite bra-

niteli, nastrveni vrz negoviot nemoral - kako †perroquet enchain#, prikovan papagal, koj se

prpelka vo svoite salonski paraboli, a zad grb (sepak nedovolno skrien od nivnite budni o~i) se

valka vo sramni dela.

Sepak, najpovr{no i sosema pogre{no e negovata ume{nost vo monologizacijata da se nare~e poz-

erska. Eden drug prekrasen govornik, Xon Kuper Povis, toa ostroumno }e go naglasi, izbiraj}i

gi delata na Vajld vo svojata lista na †Sto najdobri knigi#: †Da go nare~e{ toj “pozer#, so im-

plikacija deka se prepraval ili deka glumel nekoj manir, e isto tolku apsurdno kako tigarot da

go nare~e{ †prugast#, so implikacija deka yverkata namerno si ja oblekla svo-jata ko`a#.

Vo eden obid, inspiriran od studiskite crte`i na [arl Le Brin, da se pogodat zoofre-

nolo{kite karakteristiki na omilenite pisateli (Pasternak - angliski kow, Virxinija Vulf

- `irafa, Vitkaci - okapi, Prust - indisko prase) Vajld so nakitenata, inteligentna zborlivost

be{e vedna{ prepoznaen vo papagalot ara. Duri i za @id, fasciniran od negovata hrabrost,

Vajld nerazumno ja predava{e svojata mudrost na fluidnoto pametewe na lu|eto i kako da ja

zapi{uva{e na voda. Mo`eme da go zamislime kako malku blaziran, ekstravaganten (i vo sekoj

slu~aj, poubav) Sokrat. Idejata o`ivuva, animira, stanuva polucidna koga se aktivira niz pri-

kazna: za Narcis i rekata {to se vqubuva vo nego za{to go gleda otsjajot na svojata voda vo nego-

vite o~i; za mladi~ot {to kako Isus koj go vra}al vidot na slepite, gi kreval paraliziranite i

gi voskresnuval mrtvite, a sepak ostanal bezimen; za ~ovekot {to mo`el da misli samo niz bronza

i ~ija misla za radosta {to go ispolnila vo eden nepovraten mig, ja oblikuval istopuvaj}i ja

bronzenata statua od grobot na edinstvenata `ena {to ja qubel i vo koja bila vselena do`ivotna

49MAGOR

taga; za onoj {to sakal da gi raska`uva naj~udesnite prikazni za sirenite i faunite, a koga navis-

tina gi sretnal, na pra{aweto {to mu se slu~ilo, odgovoril: ne sum videl ni{to...- odli~na ilus-

tracija na sopstveniot stav na Vajld, citiran povtorno preku @id, deka nasproti realniot svet,

za koj nema potreba da se zboruva za da bide viden, postoi svetot na umetnosta, onoj za koj treba da

se zboruva, za{to bez toa ne bi ni postoel.

No @id, i pokraj seta svoja nabquduva~ka lucidnost, i pokraj voshitot kon virtuozniot {arm na

Vajld, ne ja poseduva Platonovata vernost, a nitu Vajld, osven ogromniot oratorski tal-ent, ne

nalikuva na Sokrat. Dendievskiot fin de sicle ne e, vo nikoj slu~aj, kopija na Sokratovata At-

ena, iako filozofot bil obvinet i osuden na smrt poradi dve glavni pri~ini, od koi Vajld vero-

jatno samoqubivo bi si ja pripi{al ednata: deka ne veruva vo ona vo {to veruva dr`avata, dodeka

za vtorata verojatno negovite sudii bi go tovarele kako Sokratovite: deka ja rasipuva mladinata.

No Sokratovata gra|anska neposlu{nost i postojanite dijalo{ki provokacii i ko-risteweto na

ironijata imaat poinakva cel od Vajldovata kulminacija na estetizmot, ekstrava-gantnosta na

stilot i prenaglasenata artificielnost. Sokrat e obzemen od patot do vistinata so doslednost

na nepotkupliv doktrinar, koj samousovr{uvaweto, samospoznanieto gi prifa}a kako najva`ni

preduslovi da se stigne do povisokite doblesti. Vajld, pak, od egocentri~nata preter-anost na

gestot, prikaznite, oblekuvaweto, vo naglaseno proklamiranata seksualna sloboda, so `elba da

se zbuni malogra|aninot, prividno stabilniot `itel na Imperijata, po sudeweto spored strogite

zakoni na taa Imperija, }e po~ne da go sudi sopstvenoto prkosewe kako koketi-rawe so |avolo-

vata strana na li~nosta, kako grev. Za razlika od pokajni~kiot, monolo{ki gre{nik od †De pro-

fundis#, monolo{kiot, no niz dijalog, Sokrat ostanuva dosleden na svojot ot-por do poslednite

zborovi na sudiite: No, ve}e e vreme da se odi, jas vo smrt, vie vo `ivot. Koj od nas odi kon podo-

broto, nikomu ne mu e jasno, osven na boga!

No, i pokraj pokajanieto (vpro~em i toa nedosledno), Vajld, najslobodno }e go para-fraziram

Sokrat, zaminuva kon podobrata prikazna, onaa za {armantniot, neodoliv perroquet enchain, vo

koja osven kako zborlest animator {to gi pottiknuva ambicioznite, vnimatelni slu{ateli od

tipot na @id da pi{uvaat podobro, poseduva dovolno kreativna energija da go oblagorodi sopst-

veniot, vnatre{en nered i melanholijata vo Bajkite, Dorijan Grej, Saloma, Va`no e da se vika{

Ernest..., vo podarok na svoite idni konsumenti, koi ~itaj}i go, mo`ebi }e go dolovat negoviot

prekrasen, mek (pretpostavuvam) bariton na zavodliv raska`uva~.

Da se vratam kon onaa lucidna sporedba na Brem za papagalot i majmunot. Zaedni~ki oso-bini

im se dru`equbivosta, qubopitnosta i glasnosta, `ivata me|usebna komunikacija i gesti-ku-

lacija (Brem gi spomnuva i izrazitite proniklivi o~i), kako i kapricioznosta i promen-livoto

raspolo`enie. I vo ropstvo, tie ja zadr`uvaat svojata komunikativna provokativnost i inteli-

gencija vo odnosot kon gospodarot. Brem duri naveduva primer na nivno me|usebno nadi-truvawe

- edno doma{no {impanzo u`ivalo da gi pla{i site `ivotni vo ku}ata, me|u koi bil i eden siv

papagal : Tivko se prikradnuva okolu kafezot i odedna{ gi diga racete, pretvaraj}i se deka saka

da go prestra{i svojot sostanar. Papagalot, me|utoa, ve}e naviknat, mu odgovara samo so †pst,

50 MAGOR

pst#, {to go ~ul od ~uvarot koga saka da mu gi zabrani natamo{nite {egi.

Me|u site ptici, vklu~uvaj}i gi {trkovite, lastovi~kite, vrapcite, pa i koko{kite, eg-

zoti~niot papagal stanuva najbliskata, najdofatliva sobna ptica za `itelot na sovremeniot

grad. Nasproti kanarinkata (serinus canaris domestica), edinstvenoto pile {to so rajska melo-

dija n¢ udostojuva so doma{en koncert, a sepak, i koga e najneguvana i pripitomena, ostanuva

pla{liva i dale~na, papagalot ne samo {to brzo se sprijateluva so svoite ~ove~ki doma}ini, tuku

i im gi raspredeluva poedine~no koli~estvata simpatii i †razgovori#.

Znaej}i deka najobi~nite ne{ta ka`ani na neobi~en na~in imaat silno dejstvo i obratno, deka

molkot naj~esto †ubiva#, najspontano se soglasuvame so Sokratovoto izedna~uvawe na mizologot

so mizantropot: Da vnimavame da ne staneme jazikomrasci, kako {to drugite sta-nuvaat ~ove-

komrasci. Jazikoqubiviot Vajld, osuden poradi homoseksualnosta, u`ival, na radost na svoite

erotski srodnici, da ka`uva so~ni, valkani prikazni, sosem razli~ni od negovite so~ni, prefi-

neti paraboli. No, i toga{, negovite nakiteni so male~ki gadosti prikazni dejstvu-vale na op{to

zadovolstvo na prisutnite. Kako {to papagalot, inteligentnata ptica-majmun, ne-sebi~no gi da-

ruva svoite monolo{ki talenti za qubov na drugite, no i za toj da bide quben, taka i zborlestite,

blagoglagolivi, pametni {armeri od tipot na O.F. O’F. V. Vajld, perroquet en-chainè, go sledat

su{tinskiot energetski princip - kolku pove}e se tro{i{, tolku pove}e se osna`uva{.

59.

†Esenva e inspirativna#, mi dofrla kom{ijata, silno vdi{uvaj}i go osve`eniot vozduh, {to vo

na{ite dve gradini, razdeleni samo so niska `iva ograda, zaedni~ki i obilno go pro~istuvaat el-

kite i brezite. Vrskata so fiziologijata e najneposredna - prvata faza vo procesot na di{eweto,

koga so {irewe na gradniot ko{ se vnesuva vozduh vo belite drobovi, e nare~ena tokmu inspiri-

um. Od onie, pak, doktori specijalizirani za ~ovekovata du{a, koi se na-glaseno nakloneti da gi

nabquduvaat umetnicite, osobeno mrtvite, kako svoi inspirativni pa-cienti, poteknuva opredel-

bata na inspiracijata kako edna od †onie# sostojbi koga kutriot umet-nik se ottrgnuva od vlasta

na svesta ({to se potkrepuva so niza, od svedoci zabele`ani, nemo-tivirani motorni aktivnosti

kaj spomnatiot). Psihoanalizata, sigurna vo sebe, gi objasnuva ovie pridru`ni manifestacii

kako posledica na silnata koncentracija na eden del na Jas kon glavnata sodr`ina, a na smetka na

ostanatite koi se potisnuvaat vo perifernite regioni na svesta. Taka, avtorot dobiva alibi za

svojata opijanetost, za gra|anskata nepretpazlivost. ^uvstvoto na vina (samocenzurata) slabee i

avtorot, duri i onoj pod tvrdata socrealisti~ka pri-nuda, se osloboduva vo odnos na tabu-temite.

Vo †Fedar#, Platon e ubeden deka umetnikot koga sozdava ubavina e pod najaktivno dejstvo na

bo`enstvenoto vdahnovenie (a pod konkretno dviga-telstvo na zavodlivite Muzi, koi neslu~ajno

se tie {to go vodat kon Eros do nadnebesniot svet na ideite, kon besmrtnosta). Koga umetnikot

}e klapne, odnosno }e go potro{i bo`estveniot zdiv (da ne se zaboravi, toj sepak e samo ~ovek)

51MAGOR

neminovno pak se vra}a vo prose~nosta. Vo †Ion#, Platon e u{te pokonkreten: poetot ne soz-

dava razumski, tuku edinstveno vo sostojba na in-spiracija, i toa nezavisno od sebe, samo po volja

na nepredvidlivite †vi{i# sili. Spored Pla-ton, poetite ja govorat vistinata koga velat deka

svoite pesni gi vcicale od medonosnite gradini na Muzite i gi nosat kako p~elite polenot. Na

poetot kriljata mu rastat duri koga }e bide pone-sen od zanesot i koga }e se oslobodi od razumot.

Istiot proces se prenesuva i na onoj {to ja re-citira pesnata, i na onoj {to ja slu{a - tuka ubed-

livo i poetski se vmetnuva slikata na magnetot: za prirodniot magnet se dr`i metalen prsten, koj

ponatamu gi privlekuva drugite prsteni, a sli~no na ovaa povrzana niza Muzite go (za)plenuvaat

poetot, koj so mo}ta dobiena od niv gi privlekuva rapsodiite, koi, pak, so silata prenesena preku

poetot gi privlekuvaat slu{atelite, koi mora da se zadovolat so ulogata na tret prsten vo niza-

ta.

Mnogumina se pra{uvale (i odgovarale) zo{to najpoetskiot zapaden filozof, inspiriran od

misti~nata, nesomneno poetska isto~na mudrost vo sozdavaweto na Dijalozite, tolku im se

potsmeval na inspiriranite poeti. Ako se prifati deka vo †Dr`avata# negovite pri~ini se

moralisti~ki, vo †Ijon# poezijata e napadnata na sopstven teren. Srodno na nekoi arhonti vo

sovremenata psihijatrija, Platon poetite gi smetal za slabaci, koi se sepak nekoj vid †odbrani#,

za{to samo preku niv mo`e da govori bo`enskiot zanes. Vo magnetnata veriga, prviot prsten e

onoj neophodniot, site drugi visat na nego, no da se fati{ prv do orovodecot ne e mala privi-

legija. Darbata da mo`e{ da bide{ inspiriran ne ja odrekuva, ete, ni lutiot na poetite Platon,

koj i samiot najdobro umeel da ja iskoristi taa inspiriranost vo sovr{enoto estetsko obliku-

vawe na svoite filozofski spisi. Od druga strana, vo Platonovata reakcija, veruvam, dejstvuval

i eden ~isto ~ove~ki aspekt: samoqubivosta †jas, pa jas# na opredelen tip poeti ~esto mo`e da go

iznervira razumniot sogovornik (iako vo tie momenti nemotiviranite poetski aktivnosti na

poetus extasis se prosledeni i so tipi~na zaguba za onoj na kogo mu se besedi). Pretpostavkata

deka vakvi narcisoidni stihotvorci postoele i vo vremeto na Sokrat i Platon e sosema izvesna.

Navidum bezna~ajnite iskustva ~esto mo`at da go izostrat ~ovekoviot stav sprema golemite

ne{ta. Platon veruval deka vidlivata stvarnost e nedovolna, a deka poetskata inspiracija go

razgoruva kopne`ot po besmrtnite sferi, no {to ako toj vo obi~niot, sekojdneven `ivot navis-

tina pre~esto sre}aval i slu{al dave`i ubedeni deka so eden svoj stih ja sobrale seta mudrost na

Kosmosot?

Da se vratam na po~etnata, inspirativna re~enica na kom{ijata {to ja pottikna ovaa bele{ka.

Prosvetlenite, za ~ii do`ivuvawa se pi{uvaat knigi (ili tie samite gi pi{uvaat) na-jlesno go

nao|aat svojot inspirium vo Prirodata, so dovolno mno`estvo prostor i kislorod okolu sebe

za da se pretopat vo besmrtnosta. No, i mnozinstvoto drugi smrtnici, ~ii mo`nosti i volja

ne se tolku nepokoleblivi, gi pro~istuvaat belite drobovi {etaj}i se po parkovite ili po

za{umenite ridovi nad gradot. Za razlika od svetcite, kako i od vdahnovenite umetnici, vakvata

inspiracija mo`ebi se ~ini samo fiziolo{ka, no i toga{, zarem ne £ e poprijatno na sve`ata

misla da iznedri od osve`eno telo?

52 MAGOR

60.

- Dali se poetite dobri prijateli? - me pra{uvate, mlada damo, so interesna iskra (zele-nooka?)

vo pogledot zad o~ilata. Iako sum zate~en od va{eto nedovolno poznavawe na mojata tvore~ka

osobenost = raska`uva~ + eseist (taka si se ozna~uvam vo biografskite bele{ki, ranite stihovi

namerno gi podzaboravam, a igraweto so haiku e zadovolstvo bez poetski ambi-cii), }e se obidam

da vi odgovoram, koristej}i go svoeto iskustvo na prijatel so nekolku (sepak pomalku od prstite

na ednata raka) poznati poeti, zbogateno so sre}avawata so stotici drugi po-poznati i ponepozna-

ti avtori na stihovi, so koi prijatel (no i neprijatel) ne sum.

Koga }e sretnete tipi~en poet, tipi~en ne spored toa kolku e golem ili mal, uspe{en ili vo

senka, tuku po sopstvenoto dlaboko uveruvawe deka e Poet, mo`ete da se izla`ete na prv po-

gled. Postojat poeti {to ja neguvaat svojata impresivna nadvore{nost. Sprotivno, nekoi poeti

izgledaat spokojno, duri nenametlivo. No otkako }e ve udostoi so pozdrav i vie, po~esteni, }e

sednete na negovata masa, nabrgu }e se soo~ite so navistina osobeniot temperament {to se pot-

skriva zad srame`livoto ili, pak, zad markantnoto lice.

Zna~i: ako, spored va{iot li~en vkus, vi se dopa|a kapricioznosta - nea i kaj prose~niot poet ja

ima visoko nad prosek. Promenlivosta na raspolo`enieto †toplo - studeno# e primerno tokmu na

ovaa profesija. ^ovekot {to minatata no} najdoverlivo i najdolgo vi go preraska`uval svojot

najnov son ili vi ja odrecitiral svojata najnova zbirka so oddelni i iscrpni komentari za sekoja

pesna, sledniot den blednikavo ve gleda i ne vi veli †dobar den#. Kaj Poetot, sekojdnev-nata samo-

potvrda na identitetot gi podzaborava tu|ite identiteti.

Prepora~livo (kako izvesna pretpazna merka), a istovremeno vozbudlivo e da se ~itaat †istori-

jatite# na prijatelstvata me|u poetite, koi ponekoga{, zaradi zaedni~ki poeti~ki celi se †pri-

nudeni# da se zdru`at, a ponekoga{ ednostavno ne mo`at da £ odoleat na zaemnata privle~nost.

Vedna{ se zabele`uva: `iviot poet polesno komunicira so mrtov, otkolku so drug `iv poet.

- Toga{, simpati~na gospo|ice, bi vi parafraziral edna izjava od Leonard Koen, koj sigurno e

eden od va{ite omileni kantavtori.

- Pogodivte. I toj, i @ak Brel, i Bulat Okuxava, i Arsen Dedi}...Site gi sakam. Tie se moderni

trubaduri. Nomadi. Prekrasni gubitnici.

- E, tokmu toj va{ omilen Koen veli: †Ne razmisluvam za sebe nitu kako za pisatel, nitu kako

za peja~, nitu kako za ne{to sli~no na toa. Da se bide ~ovek e mnogu povisok povik#. Isk-reno

ka`ano, toj i ne e nekakov peja~. No priznavam, vo negoviot ednoli~en glas ima nekoja magija. I

toplina, onakva ~ove~ka, iako e nasnimena so najprecizna tehnika. A mo`ebi i zatoa. Estradnite

poeti, vi go ka`uvam ova so nesomnena doza zavist, spojuvaat dve te{ko spoivi ne{ta. Ednoto po-

drazbira ti{ina, osamenost, introvertnost. Vtoroto, sprotivno, ek-sponiranost, javni nastapi,

estrada.

- No ima poeti {to ostanuvaat verni na svojata osama. Eden Kavafis, eden Malarme, ili, ve mol-

am, eden Blok...

53MAGOR

- Izvinete {to povtorno }e ve prekinam i povtorno }e vi go citiram spomnatiot poet, odnosno

Blok. Agilniot izdava~ Aljanski imal namera da gi objavi vo edna edicija Blok, Beli i Vje~eslav

Ivanov, ne pretpostavuvaj}i kolku se tie razli~ni lu|e . Blok mu odgovoril vaka ne-kako: †Za

mene najgolemoto pra{awe e treba li voop{to da n¢ obedinuvaat#.

- Znam, znam. Blok i Beli bile vqubeni vo ista `ena.

- Imate pravo, no iako nemam namera da ja namalam neminlivata uloga na qubovta vo tvore~koto

zreewe, bi dodal deka ovie trojca poeti imale u{te po nekoe srodno iskustvo. Na primer,

kosmi~kata i psiholo{ka kataklizma od koja ne se sozele do krajot na `ivotot. A da ne go spomnu-

vam ona su{tinskoto vo nivnata poetika - privrzanosta kon simbolizmot.

- Jas sum sepak ubedena deka `enata...

- Qubov. Da, taka £ e imeto. Qubov Dmitrievna Mendeljeeva. Taa navistina im gi smati odn-

osite. Site tie neverni `eni so dvoslo`ni imiwa - Gala, Lili, Elza, dvete Lu...gospodarea so

isten~enite nervi na golemite evropski poeti od po~etokot na na{iot vek.

- Mislam deka nemale ni{to protiv da bidat gospodareni...Ni~e tolku so`iveano ja vle~e dvo-

kolkata so Lu.

- To~no, i toa vo zapre`na kombinacija so Pol Re, nejziniot soprug. Senzibilniot ~ovek, iako ne

e poet, ne e pretpazliv koga se vqubuva. A ako pak e Poet, qubovta bezuslovno dobiva status na

izdvoeno ~udo.

- Zar vie ne ste na sli~no mislewe?

- Cantefable. Pesna vo proza. Mo`ebi toa e dobra odredba za qubovta. Vo odnos na eteri~nata,

rafinirana poezija, prozata mo`e da se ~ini nesmasna, gruba i sekojdnevna. Kako {to i qubovta e

eden prili~no prozen produkt so poetski tragi.

- A sega, dozvolete mi jas vam ne{to da vi ka`am. Znaete li koja e vistinskata pri~ina zo{to im

se potsmevate na poetite? Zatoa {to ne mo`ete da gi razberete. Poetite vi iz-gledaat sebi~ni,

posveteni na svoite opsesii.

- Tokmu taka!

- Ne bidete cini~en. Poetite najdobro znaat kolku e kuso vremeto. I kolku sme site nie siraci

pred zaminatite denovi i no}i.

- Poetski re~eno, mila gospo|ice. Slu~ajno i vie da ne pi{uvate stihovi?

- Pi{uvam, pa {to?

Pred strasniot (zelenook?) pogled zad o~ilata, i ne sakaj}i, ~uvstvuvam izvesna doza sram.

Mo`ebi svetot na oblacite, kako i onoj pred lu|eto so dioptrija ponekoga{ se ~ini magli~av

i konfuzen, no odblizu, vo nego, toa eden ~esen prozen pisatel treba da go priznae, vladee nekoj

taen poetski red.

61.

54 MAGOR

Koga ne bi bila muzikata, dali uvoto bi se ~uvstvuvalo najmalku setilno od pette setila?

Se veli: †o~igledno#, †ja dopira smislata#, †du{kalo#, †so~no telo# i najbanalno - †ne~ujno dojde

esenta#. Za sre}a, ovaa esen pristiga vo gradot postepeno i ne tolku o~igledno. \upskoto leto s¢

u{te trae, na zadovolstvo na dobronamerniot voajer koj od terasata na †Dal Fufo# gi nabquduva

†{areno# oble~enite skopski ubavici - vo bluzi bez rakavi, a so dlaboki ~evli~ki, ili vo crni

xemperi, a na bosite noze - sandali so remen~iwa. [umskite piliwa, od Vodno ili od kojznae

kade, ateriraat vo s¢ u{te bujnite kro{ni na gradskite drvja i ottamu peat vo najrazli~ni vari-

janti, jasni ili zasipnati, glasni ili pridu{eni, pove}etonski ili monotoni. Oslu{nuvaj}i gi,

u{lestiot posetitel na gradskiot park gubi potreba da zboruva. Raspeaniot pti~ji svet go budi

negovoto zapostaveno auditivno setilo. Privle~nosta na odol`uva~kite preodni vremenski pe-

riodi vo skopskiot park, docnata prolet i ranata esen, se naslu{nuva i preku pti~jata pesna.

Kolku sme nepravedni i zgrozeni pred vleka~ite, osobeno koga }e se soo~ime so niv od-bli-

zu, tolku sme rastrepereni i voshiteni pred pticite, osobeno koga go slu{ame nivniot poj.

Bliskata sredba so pticata i so nejziniot vko~anet pogled mo`e da bide neprijatna za onie

po~uvstvitelnite, sli~no kako presretnuvaweto od strana na nekoj pogolem gu{ter, no vo

viso~inite, vo vozduhot, pticata e sakan oblik na na{eto me~taeno vra}awe kon slobodata. Vo

nejzinata pesna, pak, zaveduvaweto e neposredno, bez strategijata na dopirot ili na pogledot.

Pti~jiot poj nema potreba od posrednik, {to bi se me{al ili bi go dopolnuval do`ivuvaweto.

Od skri{no mesto, pileto-peja~ mo`e za mig da ni go ispolni srceto kako koga slu{ame arija vo

izvedba na Pavaroti ili na Plasido Domingo. Na obi~niot ~ove~ki smrtnik, duri i ako e so pot-

prose~na muzikalnost, ne mu se potrebni pove}e od nekolku auditivni sredbi so pti~jata pesna

(za taa cel se koristat diskovi so najprecizno registrirani i soodvetno rasporedeni glasovi na

ptici) za da se po~uvstvuva ekolo{ki povikan.

Vo ova iskreno i pozitivno ekolo{ko nastroenie, zad mototo ^ovekot - za{titnik na Priro-

data, onoj {to e podgotven da ja spasuva, da ja obnovi ranetata, bolna priroda, yirka Su-permenot

(spastren i vo simpati~niot crtan lik na Captain Planet), povikaniot {to ja re{ava sevkupnata

sudbina na planetata.

A taa, planetata Zemja, e samo zrnce prav, velat astronomite, vo beskone~nite prostori na vsel-

enata. No site na{i ra|awa i umirawa se slu~uvaat na toa zrnce. Vo toj kontekst, u{te popo-

razuva~ki izgleda to~nosta na idejata za Supermenot: samo silata i zakonite, a ne sovesta, mo`at

da go smenat poni`uva~kiot odnos kon prirodata. Iako celite na prirodata se pova`ni i podol-

gotrajni od celite na politikata, a od druga strana, i mo{ne razli~ni, vo takov, navidum †ne-

priroden# spoj, ekologijata, koristej}i tokmu politi~ki sredstva, se poka`uva efikasna.

Fakt e deka vo gradovite u`ivame vo instant priroda, od tipot:

- restoran so terasa i so fontana (a na 2 m. od nego brm~at avtomobili), ili

- tn. zeleni oazi, ~ie zelenilo e prekrieno so otpadoci, a po pe{a~kite pateki se trkalaat (me|u

pe{acite) `estokite i pred s¢, bu~ni motociklisti, ili

- buket sve`o cve}e , odgledano vo nekoj staklenik, a pred privatnite stanbeni trikatnici, drv-

55MAGOR

jata i cve}eto se bri{at so beton kako nikoga{ i da ne postoele.

No, ako go pottikneme uvoto da slu{a podlaboko - toga{ od taa prinau~ena fontana }e go ~ueme

glasot na vodniot element. Mnogu polesno e da se dofati `uboreweto na rekata, u{te polesno

{umot na moreto (koga po sedum godini pauza povtorno se soo~iv so moreto, navistina me izn-

enadi, duri me v~udonevidi glasnosta na negoviot zdiv), no i tuka, vo toa slabnikavo {u{kawe na

ve{ta~koto poto~e, mo`ebi, vo nekoj dobar moment, se krie predizvik za na{eto vnatre{no †jas#

koe tokmu so pomo{ na uvoto mo`e da £ se posveti na svojata najblagorodna manifestacija - zamis-

luvaweto.

Na{ata imaginativna priem~ivost kon vodata mo`ebi doa|a i od faktot deka ~ovekovoto telo

sodr`i 65% voda. Ne e te{ko da se zamislime ili da sonuvame vo vodniot element.

Ako vo akvariumot, pred na{i o~i, se slu~i malata ripka da bide progoltana od pogolemata ili

umrtvena od ubodot na vodnata skorpija, verojatno }e pomislime, kako i japonskiot poet Ooka,

deka, i pokraj eventualnata neprijatnost na gletkata, rip~eto ne ~uvstvuva bolka. Kolku ima{e

sre}a / vo migot na smrtta taa male~ka ripka / da ja mine so tolku lesnina / granicata {to go deli

nadvore{noto od vnatre{noto / I sega legnata vo mekata postela / kade {to ja ~eka{e gust sloj od

`elude~ni sokovi / ne £ se zakanuva opasnosta voop{to nekoga{ da se raz-budi.

No koga ribarot }e istrgne nekoja male~ka riba od vodata i }e ja tresne od zemja ostavaj}i ja pol-

umrtva, izmaltretirana da se prpelka †vo pravta#, jasno ni e deka taa strada. Osnovnata pri~ina

za vakvata pomisla e {to vtorata ripka, za razlika od prvata, e von svojata prirodna sredina, vo-

data, i sli~no na `aba vo zaklopena tegla ili na ptica vo pretesen kafez ili na ma~e frleno vo

besna reka ili na bela me~ka vo ispraznetiot, valkan ZOO bazen, taa na suvo, vo tu|iot element,

e osudena na stradawe.

Nesomnenata, istaknuvanata `enskost na Vodata kaj ~ovekot, koj i pokraj tolku voda vo svo-jot or-

ganizam, prifatil da ja igra ulogata na nesporen suvozemen dvono`ec, e naj~uvstvitelna koga toj,

sepak, e na letuvawe kraj more ili ezero ili, u{te pove}e, so ogled na skaposta na pre-thodnoto,

v kada. Zamenata na do`dot so tu{, koga vodata {to go dopira teloto e meka, osve`uva~ka i topla,

mo`e lesno da n¢ pribli`i kon nejzinoto do`ivuvawe kako `ensko.

No soo~en so nejziniot nemir, vo male~kata lotka srede branovitoto ezero ili more, upla{eniot

hommo sapiens, ako e se u{te hrabar da dogleda, }e ja vidi ogromnata, muskulesta figura na Pose-

jdon i negovoto gnevno, so diva brada zapletkano lice. Zaboravaj}i napolno deka kako fetus

voop{to ne gi koristel belite drobovi za di{ewe, vozrasniot ~ovek pred za-kanuva~kiot voden

titan nekontrolirano go podgoltnuva vozduhot kako riba na suvo. Toga{ voop{to ne ja prepozna-

va vodata kako svoj element, iako znae deka taa e najgolemiot del od sodr`inata na negovoto telo,

iako ~esto e `eden po nejzinata zakrepnuva~ka sve`est, iako se so-nuva kako brodi, pliva ili

nurka vo nea, iako {umoleweto na morskite branovi, na rekata ili duri na ve{ta~kata fontana

go lulu{ka vo vnatre{no spokojstvo (da ne zboruvame za ri-bolovcite). Spokojniot i u`asnatiot

ne se samo so edno telo, tuku i so edna du{a. Samo Vodata e razli~na! Ambivalentnosta na ~uvst-

voto kon Vodata (od †voda na `ivotot# do Stiks) e na-jubedliva i najkrajna me|u ~ovekovite odno-

56 MAGOR

si sprema Elementite.

Interesno e {to i vo slu~ajot so prijatnata olabavenost, i vo onoj napolno sprotivniot - na

trevo`na napnatost, ~ovekot zasileno slu{a. Vo prviot slu~aj, od `elba da mu se prepu{ti

na vodniot zdiv, vo vtoriot, od raste~kiot strav od nego. Koga ova anti-upatstvo rabotno go

ozna~iv kako †Oslu{nuvawe na Vodata#, mislev isklu~ivo na dobrata voda, onaa svetlata,

pro¬~istuva~kata, `ivotvornata, koja ja sakame i koja n¢ saka, ~ij {epot ni e tolku potreben vo

in-ficiraniot grad. No Vodata znae i da ‘r`i, i da vika, i da grmi. Mo`ebi zatoa za da n¢ pot-

seti kolku e mo}na, va`na i neophodna (duri i koga £ gi trueme izvorite, gi zagaduvame rekite, gi

presu{uvame ezerata) na na{ava planeta. A kolku sme, pak, nie - zavisni, krevki, minlivi...

62.

...i kato stignal na kraj moreto, naturil po suho p~enicata, meda, prosoto, pak konete sosjahal,

rafrlil gi po suho i po vodata, ta se sobrali piletata, p~elite, mrafkite, najali sa i po moreto

ribite, tamu reklo edno pile:

- Ela da ta prenesa pris moreto!

(Stefan I. Verkovi}: Ju`nomakedonski narodni prikazni, 102)

Vo aktuelnite komentari za kompliciranite i konfliktni balkanski situacii, na{ata dr`ava

vo zapadnite vesnici e ~esto ozna~uvana kako †a land-locked country#, kako zemja zaklu~ena v

kopno. Na{iot nesomnen kopne` kon Golemite Vodi, sublimiran vo odnosot kon Ezeroto (oso-

beno Ohridskoto) {to vo sebe vdomuva ~udesni †morski# prikazni, e prepoznatliv ne samo kako

~uvstvo, tuku i kako izvedba na ba{larovski ozna~enata †materijalna imaginacija#. Konti-nen-

talcite kon svoeto ezero imaat re~isi mitski odnos kako kon vol{eben voden prostor. Neo-dam-

na, †Nova Makedonija# ja prenese vesta za sredbata na dvajca nurka~i so ~udovi{te †so viso~ina

od 15 metri i so te`ina od eden ton# vo dlabo~inite na avstriskoto ezero Toplic. Ungarcite

go imaat Balaton, [vajcarcite @enevskoto Ezero. Makedoncite Ohrid. Samovil-skiot kow na

[opov vo edna od negovite posledni narativni pesni pa|a iznemo{ten na ezerskiot breg, za okre-

pen od ~udotvornata voda, povtorno da se vivne kon viso~inite. Nemirnoto mom~e Siljan od s.

Malo Kowari, po brodolomot koga gemijata e progoltana od razbesnetoto more, a toj edinstven se

spasuva, veruva †kako da et vo Oricko pole i Stru{ko, ~unki tamo imalo ezero, da mo`i moreto

da ja doneslo gemijata vo ezeroto i tamo mo`i da se skr{i#. Imaginacijata umee da gi spoi blis-

koto i dale~noto, ezeroto i moreto. Imaginacijata {to ja nudat Golemite Vodi e ogromna, taa

se hrani od ~udoto kade {to toa ~udo evidentno postoi. †Lengo, i Save, i moreto#, †Suvo zad nas,

more zad nas, suvo pred nas# se vol{ebni zborovi so koi glavniot junak mo`e da na-pravi s¢ {to }e

posaka, pa duri i carskata }erka da zabremeni od pogled, a zlatnata ~a{a da se najde vo carevite

ga}i. Golemata dobronamerna riba ja poseduva mo}ta {to junakot ja nema, nejzi-nata perka ili

57MAGOR

struganka e zalog za pomo{ta {to }e stigne to~no navreme. Kontaktnata vrska minuva vo konta-

giozna - dale~inite stanuvaat neva`ni. I koga e hrana, ribata e pri~ina za ~udesnoto za~nuvawe,

so nejzinata golema sposobnost za razmno`uvawe preku bezbrojnite jajca na ikrata. Misterijata

na vodnite dlabo~ini se prenesuva vo teloto na nivniot `itel.

Ovaa o~igledna priem~ivost na narodnata imaginacija kon Golemite Vodi ne mo`ela da bide

potkrepena so eden sovremen, op{topoznat zbir na geografski znaewa za †Evropa i sve-tot#, koi

gi poseduva denes prose~no izvesten osnovec. No kopne`ot da se stigne na onaa strana od moreto,

po pati{tata neznajni {to vodat kon prebogatite carstva, za junakot na bajkata e inicijaciski

predizvik, edinstvena mo`nost da se nadvladeat sopstvenata siroma{tija i potis-natost. Za raz-

lika od herojskite mitski Argonauti: Jason, Herakle, Tezej, Kastor i Polideuk, Orfej, Asklepij

i drugite natprose~no nadareni junaci, bezimenoto mom~e vo bajkata ima mnogu poskromno po-

teklo i mo`nosti, no ne mo`e da se ka`e deka mu nedostasuvaat hrabrosta i inici-jativnosta. Toj

i nema vreme da bide dovolno pretpazliv vo izborot na svoite prijateli i nepri-jateli. Tie sami

mu se nametnuvaat. Dejstvoto e akcija, a od akcijata proizleguva nova akcija. Soo~en so morskata

{ir, mladiot }ele{ ne poka`uva ni strav, ni zbunetost. No, iako za toa ba-jkata ne pi{uva, pret-

postavka e deka toj e barem malku vozbuden. I za najiskusniot moreplovec, detalno nacrtanata

mapa po koja poznava~ki go {eta pokazalecot, e podistanciran predizvik od sredbata so kit ili

so nekoe sosema male~ko, na mapata neprisutno ostrovce. Iako e prakti~no †vselen# vo svetot na

golemite vodi u{te od najranata mladost, moreplovecot vo dolgite godini na plovidbite mo`ebi

stanuva †solen# i mol~aliv, no i ostanuva kolumbovski rastreperen pred sekoe novo patuvawe.

]ele{ot, pak, pred da se soo~i so moreto za nego slu{al samo prikazni sli~ni na onaa vo koja

toj e junakot. Vo tie prikazni so vol{eben †{mek#, moreto e pretstaveno prili~no tajnovito i

nepredvidlivo. Poradi toa, a i poradi svojata naglasena prakti~nost, }ele{ot ~esto go preletuva

moreto na mo}niot grb na verniot orel ili na nekoe malo, no vredno pile. Iako navidum pot-

setuva na prethodnik na moderniot globtroter, koj vo metalna ptica gi preletuva najdlabokite

okeani, koristeweto na pticata-pomo{nik za da se izbegne dopirot so golemite vodi osetno ja

namaluva na{ata simpateti~ka identifikacija (da go upotrebam dobro odbraniot termin na Hans

Robert Jaus) sprema }ele{ot. Zad naivnoto, prostodu{no lice otkrivame silna nota na pres-

metlivost i tezata za bajkovitiot traga~ po deep blue odedna{ dobiva pragmati~na, pe~albarska

varijanta. Moreto e samo prostor {to mora da se pomine. So kolku e mo`no pomalku maka (†bez

otpor#, spored Liha~ov). Vistinskata cel e zad moreto, kade {to ~ekaat bogatstvoto i bogatata

ubavica - †bingo!# za mom~eto bez skr{ena pari~ka. I za `al, ete ja, vo slu~ajot so mom~eto od

makedonskata skazna, su{tinskata razlika me|u }ele{ot i moreplovecot. ^ovekot i Elementot

ne se vo sklad. ]ele{ot i the deep blue i po sredbata si ostanuvaat tu|i eden na drug.

Duri i kaj pravnucite na toj }ele{, koj †patuval# preku okeanot i ottamu, po trieset godini, se

vratil ostaren i zbogaten za da izgradi najgolema ku}a vo seloto, pe~albarskiot ko-pne` go nad-

vladuva nomadskiot. Nivnoto poznavawe na geografskata raspredelba na kopnoto i vodata e sig-

urno podetalno i poto~no od ona na uporniot predok. No ekonomskoto i socijalnoto nezadovol-

58 MAGOR

stvo e sli~no: izlezot od besperspektivnosta e Nov Zeland, zemja †preku devet moriwa# i stra{no

bogata. Dene{niot }ele{, tehnolo{ki mnogu poobrazovan od svojot pradedo, e svesen deka

†tamu#, mnogu pove}e od †tuka# vladeat utvrdeni {emi na odnesuvawe i deka e opasno da se ot-

stapi od normiranata pristojnost na rabotliv do{lak. Dale~nata ostrovska zemja na jugozapadot

od Tivkiot Okean ne e carstvo na beskone~ni mo`nosti; veruvam deka i tamu va`i dilemata na

slikarot Titoreli za osloboduvaweto: vistinsko, prividno ili {to e re~isi iz-vesno vo slu~ajot

so }ele{ot - odol`eno. Postepeno zbogatuvaj}i se, tie, }ele{ite so diplomi, }e navra}aat ponek-

oga{, s¢ poretko i poretko, vo svojata land-locked country. Posuptilnite, dodeka so videokam-

erite go ovekove~uvaat prostorot na svoeto †varvarsko# detstvo za svoite †civi¬lizirani# deca,

mo`ebi }e zabele`at, kako i patopisecot Predrag Matveevi}, deka †vo crkvata Sveta Sofija, vo

stariot Ohrid, na freskite e naslikana neobi~no sina boja. Pelagonija, koga }e se razbranuva,

li~i na morska {ir i imeto go dobila po nea. Vo samrak e modrikava (takvi se i u{te nekoi

makedonski ramnici i rtovi), potoa stanuva temna, kako Homerovoto no}no more. Mnogu mesta vo

vnatre{nosta bile gumna od skameneta sol, nare~eni †solo|i# ili †solo~nici#, i tuka nekoga{

imalo more, nekade iste~eno, u{te odamna, zasekoga{...#.

†Daddy, look! What a tiny, small bird!#. Sepnat od probivniot glas na svojot potomok, tatkoto

- nekoga{niot }ele{ ja svrtuva kamerata kon vrap~eto, no zaludno: praznata granka s¢ u{te blago

treperi, a vrap~eto e ve}e kojznae kade, kojznae kolku daleku....

63.

Iako vo poslednive {eesetina godini pticite se prili~no zbuneti, se ~ini deka i pokraj site pa-

dobranci, supersoni~ni avioni i vselenski brodovi, tie se s¢ u{te gospodari na neboto. Sigurno

e deka porano nivniot let bil posloboden i pobezbeden. A toa porano trae{e mnogu dolgo, re~isi

od najodamna, koga praroditelite na dene{nite ptici, krajno vozbudeni, prv pat letnaa kon

viso~inite. Neboto, golemo i beskrajno, gi prifati kako najsvoi. Sekoja ptica, spored toa kakov

pogled na svetot izbra, si go pronajde svoeto mesto na neboto: vrap~iwata - nisko, lastovi~kite

- sredno, `eravite - povisoko, orlite - najvisoko...

Podocna, a toa podocna be{e pred iljadnici, iljadnici godini, odnekade se pojavi i ~ovekot.

Prizemen za zemjata, so napor i nesmasno toj proode, teteravej}i se od kamen do penu{ka, za ved-

na{ da sedne malku da zdivne. Nekoi ptici, onie {to letaa visoko, ne go ni za-bele`aa, ili barem

taka se pravea. Nekoi drugi, dru`equbivi po priroda, posakaa da se sprijate-lat so ~ovekot, pa se

spu{tija dolu i postepeno, klukaj}i trevi~ki i zrnca po po~vata, zaboravaa da letaat. Tolku se

prisposobija na `ivotot na zemjata {to guskite, na primer, nau~ija da ja minuvaat ulicata najvni-

matelno od site `ivotni.

Vo me|uvreme, se poka`a deka ~ovekot e prili~no ambiciozno su{testvo. Nau~i kako da pali

ogan, odnosno - kako da go za~adi vozduhot. Nau~i deka trkaloto mo`e da mu poslu`i za vozewe i

59MAGOR

po~na da pravi - soobra}ajki. No, toj saka{e pove}e. Saka{e da stane ptica!

Si zalepi krilja, zamavta nekolku pati, poleta i...padna. Se ka~i na karpa, se zatr~a, zam-avta

nekolku pati, poleta i...padna od povisoko. ^ovekot ne be{e samo ambiciozno, tuku i tvrdo-glavo

su{testvo. Iako od silnite pa|awa glavata mu be{e celata so xumki, toj uporno se obiduva{e da

letne, skokaj}i, nasproti Zemjinata te`a, kon viso~inite. Stariot, mudar buv Sok-rat, avtoritet

kaj pticite, tvrdi deka mitot za dvajcata bestra{ni †poletuva~i#, tatkoto Dedal i sinot Ikar,

koi kone~no uspeale da se vivnat kon neboto, e vistina. I deka e smesten vo tn. iz-mislica tokmu

od onie lu|e na koi stravot pove}ekratno im ja zgolemuva i onaka pregolemata te`ina. Sprotiv-

no, umetnikot Dedal, izumitel i graditel na Lavirintot, spored Sokrat, znael deka neboto, kako

i vodata, ima svoja dlabo~ina i deka kriljata, kako i perkite na ribite, se samo oblik {to pomaga

da se zanurka vo taa dlabo~ina. Su{tinskoto gorivo, mo}ta za letawe, doa|a od ~istiot elemen-

taren ogan {to gori od oslobodenite srca na pticite.Srcata na Dedal i na Ikar bea obzemeni od

toj nepodmitliv ognen kopne` po slobodata i koga majstorot od najlesnite, dolgnavesti perduvi

gi sostavi dvata para krilja i so vosok gi zalepi na svojot i na grbot na si-not, tie ednostavno

zaplivaa niz vozduhot. Praangelite Dedal i Ikar, nalik na Gospodovite mi-lenici kako {to gi

opi{uva g-cata Vilet vo †Angelot vo zapadnata umetnost# (citirana od Ba{lar) - so iskoseni

tela, ispravena bista, so optegnati race i malku potkrenati noze - brazdea niz vozdu{nite bra-

novi od Knosos na sever kon ostrovot Par, a potoa nenadejno kon is-tok za{to kopne`ot kon rod-

niot grad vo letot se poni{tuva so neumoliviot fakt deka Dedal vo Atena go ~eka smrtna kazna.

Sleduva najte{kiot moment vo vozdu{noto pate{estvie: vo beskra-jnata slast na mladiot leta~,

toj zaborava na opasnata Son~eva pregratka. Son~evite zraci go to-pat vosokot so koj se slepeni

Ikarovite krilja i toj, kako peperutka spalena od svetilkata, se urnuva vo moreto. Nesre}niot

Dedal prodol`uva da leta sam, s¢ do Sicilija, kaj prijatelskiot vladetel Kokal.

Nesoborliv argument na buvot Sokrat za vistinitosta na letot na Dedal i Ikar e i bro-jnosta

na pametni i u~eni studii od drugi lu|e za ovoj nastan. Eden od tie mnogubrojni tolkuva~i so ime

kako da e izlezeno od strip, a ne kako da mu pripa|a na ugleden likoven teoreti~ar na transavan-

gardata, Akile Bonito Oliva - ima svoja verzija za Ikaroviot pad, spored Sokrat, tro-gatelno

poetizirana: Ikar strmoglavo se uriva, bez nieden krik, go privlekuva zemjata, za{to ve}e nema

oprema za letawe. Kriljata otpa|aat, opojnosta na rastojanieto i pogledot od viso~inite se is-

crpuva vo eden edinstven mig. Ikar ne go slede{e prira~nikot za letawe, ne ja upotrebi prirod-

nata itrina na umetnosta. Dedal, umetnikot, nemo prisustvuva na Ikaroviot pad. Oliva go vrzuva

Dedalovoto ime so glagolot daidallein = da se gradi, da se dejstvuva preku ume{nosta na racete.

Gradeweto na Lavirintot e triumf na †technè#, a pri toa †...technè# ne e vo slu`ba na ishodot,

tuku na samata postapka oddale~ena od sekakva kone~nost, obzemena so zadovolstvoto na apstrakt-

nata, mislovna primena#. Vo zagatnuvaweto na smrto-nosnata tajna na Lavirintot, Dedal go ko-

ristel svoeto doka`ano graditelsko iskustvo, no i ona na vrven rezbar na sliki vo drvo - ottamu

iznenaduvaweto na detaqot, postojanoto zapletkuvawe na patekata, vnesenosta vo vnatre{nosta.

Dedal ja osoznava svojata umetni~ka mo} vo procesot na sozdavaweto na Lavirintot. Najneposred-

60 MAGOR

no vgraden vo gradeweto, a cvrsto so nozete na zemja, toj, superiorniot tvorec, e edinstveniot {to

znae kade e patot kon izlezot.

Otporniot fantazer Dedal i kon letaweto prio|a kako kon graditelski proekt: so podgo-tovka,

planovi, nacrti, a potoa i so vnimatelna ve{tina (neophodnata †technè#) vo izrabotkata. Dedal

go uva`uva neboto, kako {to ja uva`uval zemjata pri gradbata na Lavirintot (A zo{to toga{ ne

letale no}e? - itro pra{uva Sokrat). Osoznavaj}i gi granicite na potencijalnata i prakti~nata

sloboda vo rizi~nata igra so Elementite, Dedal gi opredeluva, gi planira i gi iz-veduva inovant-

nite idei na svojata neograni~ena imaginacija.

A kade e tuka Ikar? So temperament najblizok do muzi~kiot (a postoe~ki vo site sferi na umet-

nosta), toj nestrplivo is~ekoruva, brgu se sudira i gi re{ava konfliktite i ne do~ekuvaj}i go

re{enieto, ita (leta) kon sledniot predizvik. Prikrieniot antagonizam tatko - sin go raz-gradu-

va labavoto edinstvo graditel - muzi~ar vnatre, vo samiot umetnik (mnogu pove}e od ona umetnik

- kriti~ar na koe insistira Oliva), pa od toj aspekt, ignoriraweto na stapalata kaj Ikar i negov-

iot nekriti~en voshit kon sevkupnoto carstvo na viso~inite, rezultira so eden vid samoubistvo

koe dioniziskiot leta~ go izvr{uva vo opivnost, ne po~ituvaj}i gi zakonite na toa nebesno, navi-

dum totalno oslobodeno carstvo. Nasproti drugite samoubijci, Ikar nema po-modreno lice, nitu

nagrdeno telo. Toj e plamena topka, meteor ~ija ogromna radost oti go po~uvstvuval mitolo{kiot

bo`eski prostor mu go zapaluva teloto. Krevkata granica me|u itri-nata i spontanosta, me|u

konkretnosta i zanesot, me|u svesta i natsvesta e dvojno podvle~ena me|u tatkoto Dedal i sinot

Ikar.

No dali se `rtvuva samo edniot i dali e toj navistina samo `rtva? Najsve`ite i najbuk-valni

primeri so Ikarite na Rokenrolot - Morison, Lenon, Hendriks, Xoplin...- u{te edna{ ja potvr-

duvaat poinakvata, nomadska perspektiva na ikarstvoto. Al~noto vreme gi golta mo`nostite, no

mladolikosta pazena za ogledaloto e dorijangrejovska uteha so u`asno ra-zotkrivawe na krajot.

Ako Umetnosta, spored samo nejze poznatite zakonitosti, go bara rizi~niot is~ekor, taa za voz-

vrat mo`e da sozdade ~udo!

For love that knows no season. And for joy that knows no end - so vozdi{ka komentira Sokrat.

No bez ogled dali letot na Dedal i Ikar e vistina ili mit (a stariot buv Sokrat, kutri~kiot, e

malku senilen - na primer, ubedeno ka`uva deka nekoga{ vo Makedonija `iveele lavovi, kroko-

dili i beli me~ki), toj, 1500 kilometri dolg let, e najdobar dokaz (zaedno so patuvaweto niz ne-

beskite viso~ini na mesopotamskiot junak Etan, koj javal na orel, ili na istanbulskiot fantazer

koj otfrlaj}i se od najvisokata xenoveska kula ja preletal celata prestolnina, ili na leta~ot

vo †Rubqov#, ili na na{iot }ele{, koj, pak so pomo{ na verniot orel, od visokite viso~ini se

spu{ta vo dolnite carstva) deka ~ovekot, kako i pticata, ne samo {to ima pravo na svoe par~e

nebo, tuku i na svoj let niz celoto nebo.

Astrolo{ka dobele{ka: vo knigata †Le zodiaque, clé de l’ homme et l’ univers# beliot mag Om-

raam Ivanov go povrzuva letot so erata na Vodolijata: Za vreme na erata na Ribite, pros-trans-

tvata na vodite se, pred s¢, onie {to se istra`uvaat - so plovidbi. So Vodolijata, se vleguva vo

61MAGOR

sferata na vozduhot - telekomunikaciite (telefon, televizija), avionite, raketite...#. O~igledno

e deka Lavirintot, zaedno so Minotavrot, pripa|a na erata na Bikot, onaa na Piramidite i

setilnata kravolika Hator, na Uruk na Gilgame{ (ponekoga{ pretstaven so rogovi) i negoviot

stra{en sopernik, nebesniot bik na I{tar, na mo}niot Rudra od Rig-Vedite i na Vrishabha, dvi-

gatelot na kosmi~koto trkalo, na bikovite na glinenite pe~ati od Mohenxo - Daro, predvodeni

od itifali~en lik so gopemi rogovi {to sedi krsnoze...Spored toa, Dedal i Ikar preku svojot

let preskoknale 4000 godini, odnosno dve kosmi~ki eri. Ottamu, ne e ~udno {to astronomite

male~kiot, strelovito brz meteor, {to na sekoi dve decenii minuva pok-raj Zemjata (no nikoga{

ne ja dopira, prodol`uvaj}i go neprikosnoveno svojot nadvozdu{en pat) go narekle tokmu Ikar.

A Dedal (kako i site nesfateni uranovski pronao|a~i, vozdivnuva Sokrat), duri po svojata smrt e

proglasen za heroj, polubo`estvo od sonarodnicite. Vo 432 godina pr. n. e, Atenskiot sud osuduva

eden skulptor za{to se osmelil na {titot na Atena Partenos da go prika`e svojot av-toportret

vo likot na Dedal. Skulptorot e Fidija li~no, prviot najgolem umetnik na site vekovi {to mu

prethodea i na onie po nego, kako {to go otslikuva Helderlin, koj i samiot so ustrem da odleta do

gorniot svet na ~istoto ve~no sozdavawe, ikarovski }e padne vo va{iot pon-izen Skardaneli, do-

brovolen zato~enik vo kulata bez izlez (namesto Minotavrot, ~uvarot be{e dobrodu{en stolar,

no portata kon svetot zasekoga{ zaklu~ena).

Kako {to pi{uva na edno mesto vo †Upani{adite#: †Od smrtta odvedi me do besmrtnosta#. No,

da mu se vratime na Dedal. Si razmisluvam kako eden ist ~ovek mo`e da bide arhitekt i na La-

virintot i na Letot - prodol`uva da si drdori Sokrat buvot - Od kade tem-niot `rtvenik (kade

{to {ansite da se izbegne od naju`asnata varijanta na Tanatos, da se bide hrana vo `eludnikot

na drugo `ivo i ne ba{ privle~no su{testvo, se merat so iljadit procent) da bide delo na istiot

Majstor koj so Letot ja ostvaruva najerotskata `elba na ~ovekot - da se bide nedofatlivo slo-

boden?

Sepak, ~inot si ima svoja pri~ina, i toa ne samo edna - Sokrat vleguva vo svojata omilena uloga na

(nediplomiran) psihoanaliti~ar - Dedal be{e ubeden, kako i mnozinstvoto umetnici od povisok

i ponizok kalibar, deka e predodreden da sozdava ^UDA! Deka i Erosot i Tanatosot se vo slu`ba

na sozdavawe na ~udoto! No, za razlika od drugite, negovata umetni~ka kariera, od po~etocite pa

do krajot, e prepolna so dokazi za takva vrvna umetni~ka ve{tina. Toj be{e prv od skulptorite

{to kako nekoj prapradedo na Mikelanxelo, napravi negovite kipovi da progledaat i da po~nat da

se dvi`at. Pred toa, kipovite imaa zatvoreni o~i, a racete i nozete im bea vko~aneti. Toj napra-

vi kamenot da gleda i da odi. Rendgenski se vovle~e vo nego i mu gi daruva setilata. Seto ona {to

vo Dedalovata mladost be{e gre{no - slavoqubivosta, egoizmot, ubistvoto na Tal poradi zavist

- dojde poradi ranoto soznavawe na neograni~enata mo} od spojot talent + techn#. Smrtta na Ikar

go zate~e Dedal vo negovata zenitna umetni~ka zrelost, no sredove~niot genij ima{e pred sebe

u{te dolgo vreme za da ja prifati u`asnata `ivotna lekcija i kone~no da stane nesebi~en u~itel

{to so qubov }e ja daruva dar-bata svoja...

I tuka Sokrat gi okokori o~ite, kako {to taka mo`e blizu polno} eden buv vo svoite na-jdobri

62 MAGOR

pedeseti. No jas, iako ponekoga{ sklon kon mese~arewa, naju~tivo se prostiv od nego i kolku {to

e mo`no pobrgu, se vrativ vo svojata osvetlena rabotna soba, za vedna{ da sednam da go pi{uvam

ova anti-upatstvo.

64.

Eden od Borhesovite likovi, Karlos Arhentino Danedi od kultniot raskaz †Alef#, go zamisluva

sovremeniot ~ovek †...vo negoviot raboten kabinet, na primer vo agolnata kula na nekoja tvrdina,

opremena so telefoni, telegrafi, fonografi, radiofonski uredi, kinokameri, vol{ebni lambi,

glosari, pregledi na vozniot red, prira~nici, bilteni...#. Kako ovaa pri¬`elkuvana zamisla za

svetot dojden vo sobata da se sovpa|a so pristigaweto na kompjuterot doma? I dali e toa ba{

taka? Borhesovata ideja za Bibliotekata {to }e go vklu~i vo sebe Svetot i za beskrajnata Kniga

{to }e gi vnese vo sebe site knigi e plod na eden kreativen kni`even um, koj osven toa e obilno

kni{ki nahranet, kolku so literarni, tolku i so filozofski i re-ligiozni dela. Vakviot u~en,

misloven pisatel ~esto gradi svoj sopstven, osoben, na mesta biza-ren ~itatelski vkus ({to kaj

Borhes e pove}e od o~evidno), no nikoga{ ne mo`e da bide neu-tralen sprema sofisticiranite

~itatelski zadovolstva.

Zna~i, od edna strana, mo`no e Vorholovoto multiplicirawe na slikata na M. M. da se prifati

kako post-modernisti~ki ~in par exellence, vo smisla na koristewe gotovi par~iwa od pos-

tari dela {to sega se produciraat vo nov kontekst, so {to ne samo {to se ru{at vospostave-nite

kodovi na †visoka# i na †poniska# umetnost, tuku i vrednuvaweto na deloto gi menuva ar{inite.

Vakvata postapka na Endi Vorhol e vpe~atlivo navestuvawe na idnoto {irewe na mo}ta na

kompjuterot, proces {to postmodernizmot go predvestuva i preku, vo toj proces neod-minlivata,

†smrt na visokata umetnost#. Umberto Eko duri duhovito go sporeduva izborot na kompjuter-

skata programa so izborot na religioznata doktrina: DOC e protestantski (za{to doz-voluva

slobodno tolkuvawe na †Svetoto pismo# i bara donesuvawe li~ni odluki), WINDOWS 3,1 e

anglokatoli~ki, WINDOWS 95 ~ist katolicizam... Impresivniot probiv {to go pravi Inter-

net vo informaciskata razmena e vidliv porada faktot deka toj sekoj mesec raste po nekolku

procenti, postojano i brzo pro{iruvaj}i ja i taka ogromnata baza na informacii. Internet

se pove}e se nametnuva so svojata demokratska adaptabilnost kako model za (do)u~ewe na od-

dale~enost, so globalna povrzanost {to go zajaknuva silnoto ~uvstvo na povrzanost me|u koris-

nicite.

No, vo slu~ajot so Borhes, duri i ako se ignorira bespogovorniot fakt deka bil poluslep, te{ko

bi mo`elo da se zamisli kako si igra so kompjuterite pove}e od nekolku dena. I najinven-tivniot

kompjuterxija se soo~uva so eden mo}no izgraden tehnokratski sistem vo koj e domi-nantno eko-

nomskoto pravilo malku tro{i, mnogu koristi. Ma{inata go slu{a svojot progra-mer, no i toj e

prinuden da go †slu{a# nejziniot univerzalen jazik. Borhes, pak, sprotivno od ova, gi isku{uva,

63MAGOR

gi slo`uva, gi osna`uva zborovite spored, da upotrebam eden kvalifikativ na De-rida za stilot

na Ni~e, nivnata apotropejska mo} : zborot dobiva eden vid amajliska obvivka †od optegnati, ot-

porni tkaewa, platna, opni, edra i prevezi koi se izdignati, zamotkani i ob-motani okolu nego#.

Borhes e postojano svesen deka jazikot e pole na beskrajni mo`nosti i podednakvo svesno toj go

vnesuva toa pole vo Knigata - knigite na prethodnicite {to tolku vne-seno gi ~ital i {to, na

nekoj na~in, obezbeduvaat deka i negovite knigi }e bidat ~itani.

Se ~ini neprili~no taa edinstvena cikli~na borhesovska Kniga da se sporeduva so kompjut-er-

skiot Internet kako idealen katalog na †site napi{ani knigi#. Eden biblioman od tipot na

Borhes nikoga{ ne bi se opredelil za nametnat (kolku toj da e †objektiven#) izbor. Vo pozicija

na aristokratski ~itatel, Borhes mo`e le`erno da si ja neguva sopstvenata biblioteka i vo toj

neprikosnoveno svoj prostor strplivo da gi razlistuva stranicite na sopstvenite knigi. Ot-tamu

zbienata tajnost vo izrazot, taa, povtorno da ja upotrebam, apotropejska mo} na eden {ifru-van,

magiski jazik, kade {to ~itatelskata oslobodenost e tesno povrzana so izvonrednata kon-trola

vo raska`uvaweto. Iako Borhesovoto delo pretstavuva samo eden (navistina sofisticiran i

zgusnat) od na~inite na postmoderno pi{uvawe i nudi samo nekoi od mo`nostite za postmod-erno

~itawe, ovoj avtor, koj ponekoga{ ja mistificira{e svojata osama, e najomilen i najpoznat kaj

{irokata publika od pisatelite vo vtorata polovina na 20 vek. I pove}e, toj e olicetvorenie

i obrazec za post-modernisti~ki kni`evnik koj e s¢ u{te zagatka i pottik za ~itatelskite gur-

mani, podednakvo kako i za najegzaktnite teoreti~ari.

65.

Umno`uvaweto na poimot †tranzicija# (otslikan i vo simpati~niot primer na poznatoto pra{ko

spisanie †Transition# koe go modifikuva{e imeto vo †Transitions#) poka`uva ve}e vospostav-

ena svesnost deka su{tinskite promeni se odvivaat na razli~en na~in vo zavisnost od toa kade

se slu~uvaat. Od druga strana, ovoj poim kako da e geografski naso~en kon postkomu-nisti~kite

zemji od nekoga{niot evropski Isto~en Blok, odnosno ubedlivo naj~esto se upotre-buva za

politi~ko-op{testvenite i za ekonomskite procesi vo tie zemji. Onie tranziciski procesi {to

se slu~uvaat vo afrikanskite, aziskite ili latinoamerikanskite zemji mnogu poretko se pod-

veduvaat pod terminot {to tolku uporno se upotrebuva za neminovnite i barani slu~uvawa vo

postkomunisti~kite delovi na Evropa. Od kade toa?

Insistiraweto na tranzicijata, kako vpro~em i na site procesi so zvu~no internacionalno pedi-

gre (kako na primer, †demokratijata#) najprvin doa|a odnadvor, a potoa s¢ po~esto i pone-selek-

tivno se koristi kaj politi~kite faktori vo sopstvenata zemja. Gra|anite, pak, na edna tran-

ziciska zemja si nalikuvaat sebesi na patnici †vo tranzit#, ostaveni i zate~eni na nekoj golem

aerodrom (vo na{iot slu~aj, pod svoevidna opsada od sekojdnevni mo`ni posledici od †utnuvawa-

ta# i ponekoja pukotnica od sosedstvoto), kade {to stutkani na stol~e vo ~ekalnata, so pogledi

64 MAGOR

vpereni vo najavnata tabla i baga`ot sobran okolu sebe, go ~ekaat letot kon svojata opredelena

destinacija. Tie bi sakale, sli~no na emigrantite i begalcite, eden avion nekoga{, kolku {to e

mo`no poskoro, da gi odvede tamu kade {to }e im bide podobro, iako ba{ ne im e jasno koj }e bide

toj avion, kolku }e mora da go ~ekaat, a koga }e stigne na aerodromot, koga }e poleta? I taka, tie

ne se pomrdnuvaat od ~ekalnata, a ne im e ni dozvoleno da izlezat von aero-dromot.

Geopoliti~kata podelba na svetot, vo slu~ajot na Evropa, na onie {to mora da ja izvr{at tran-

zicijata i na onie {to go baraat izvr{uvaweto, vo sledniot poteg se smestuva delikatno no

re{itelno vo razli~ni civilizaciski konteksti (iskustva). Vo ova opredeluvawe (imenu-vawe)

na razli~nite civilizaciski konteksti mo`e ubavo da se vidi kako oddeluvaweto na pros-torno-

to, odnosno geografskoto e argument da se razgrani~at sprotivstavenite stavovi (od koi, edniot,

normalno, e zna~itelno podobar od drugiot). Urivaweto na Berlinskiot yid gi obedini dvete

Germanii, no ja razdvoi ^ehoslova~ka i gi podeli Sovetskiot Sojuz i Jugoslavija na niza dr`avi

koi vedna{ se soo~ija so tranzicijata. Taka, nasproti Zapadniot Svet, postkomunisti~ka Evropa

stana poligon za ispituvawe mo`nosti za vnesuvawe ponapredni modeli na ekonomsko, pravno i

op{testveno odnesuvawe. Iako ona {to vo ovie sferi se slu~uva vo razli~ni zemji, na primer

vo edna Belorusija, vo edna Romanija, vo edna Srbija ili vo edna Makedonija me|usebno prili~no

se razlikuva. Toa grupirano imenuvawe na eden prostor {irok, raznolik i menliv vo politi~ka,

sociolo{ka i kulturolo{ka smisla e isto tolku †globalno# neto~no kako i ona po-rane{noto vo

pogled na tranzicijata (kade {to barem dojde do †pluralisti~kata# izmena na terminot).

Pomagaj}i si so mo}nata informativna mre`a (i taka koristej}i gi zakonitostite na globalnoto

svetsko selo), †zapadnata strana# bi mo`ela poopstojno da gi opredeli i da gi anal-izira parci-

jalnostite i specifikite na ogromniot tranziciski prostor. Mo`ebi nekoi od tie otkritija }e

bidat prifateni kako onie na Livingston, Stenli ili Barton (tuka ironijata e sepak namerna).

No mo`ebi vo taa raznoobrazna teritorija, i nie }e gi razotkrivame sopstvenite tranzicii na

poinakov na~in i poto~no }e gi ozna~uvame, }e gi potvrduvame ili }e gi negirame.

So Ri~ard, dolgogodi{en profesionalec vo filmskiot biznis, razgovarame za uspe{niot teror

na sovremenata holivudska produkcija. Po obilniot ru~ek vo restoranot †Las Vegas# (vo centarot

na Skopje), Ri~ard raspolo`eno i so pomo{ na mnogu, za mene nerazbirlivi, brojki, mi doka`uva

deka holivudskiot film e najimperijalisti~ki od site produkti {to nosat (bo`emna) umetni~ka

pakovka, pa reklamiraweto i distribucijata na amerikanskite filmovi od treta kategorija se

nesomneno poglasni i poefikasni otkolku na edno remek-delo od gruziskata, ungar-skata ili od

makedonskata kinematografija.

Politikata, zarem ponekoga{ ne li~i na film (od onie polo{ite, sekako)?

65MAGOR

66.

Na{ite strasti se vistinskite skici za na{ite knigi, a odmorot gi pi{uva vo me|uvreme.

( Marsel Prust, fusnota vo †Povtorno najdenoto vreme#)

S¢ po~esto gi sre}avame vo gradot, na plo{tadot, vo kafuliwata, na Vodno. Gi pre-poznavame

i koga ne se vo uniforma. Strancite vo Skopje. Se obiduvame da gi pogodime preku stereo-

tipi, svetlooki, so barem edna raka v xeb, so mali nosevi, O noze. Nekoga{, koga se so crna ili

`olta ko`a, se prepoznavaat lesno. Se slu~uva da n¢ pozdravat, so naglaseno †r# na †dobarden#.

Mnogu po~esto, voop{to ne n¢ pozdravuvaat, tuku samodovolno i arogantno ~ekorat po skopskite

trotoari, kako {to i vozat po ulicite i pravat soobra}ajki po nivna vina, a bez ~uvstvo na vina.

Strancite vo Skopje. Do pred pet godini, retko, preku leto, imavme mo`nost da gi vidime kako

turisti~ka grupa, na primer Holan|anite. Denes, od atrakcija stanuvaat re~isi navika.

Sepak, osven preku UNPREDEP, NATO i najrazli~ni humanitarni, diplomatski i ekonom-ski

pretstavni{tva, doa|aat i poedinci po svoj †}ejf#. So qubopitstvo, barem za opredeleno vreme,

da go smenat svojot vospostaven pejza` so poinakov.

Zimava imav sre}a da se zapoznaam so trojca od ovie poedine~nite.

Prviot, Kristijan Butemi, e eden od onie tipovi lu|e so promenlivo raspolo`enie, koi gi na-

rekuvaat †nezgodni#, no koi barem edna{ dnevno, ako gi na~ekate, stanuvaat `elni za podolg

razgovor. Pred nekolku meseci, zaedno so Patrik Devil, be{e vo Skopje, za da go dogovorat ko-

lokvijot posveten na makedonskata literatura {to se odr`a vo Sen-Nazer, na bregot na Atlan-

tikot. Taka, na{eto dru`ewe od Skopje prodol`i vo ovoj francuski pristani{ten grad. Sedime

vo salonot na †Hotel de la plage#, istiot onoj vo koj se slu~uvaat otka~enite sceni od filmot na

@ak Tati †Odmorot na gospodinot Ilo# i niz stakleniot yid gledame kon apsolutniot Okean i

ogromnoto sino, nisko nebo.

Te impresionira prostorov? A mene ba{ ne. Me tera na piewe. Mo`ebi zatoa {to nosam itali-

jansko prezime. Moite se ekonomski emigranti od Sicilija. Tamu moreto e potoplo, ama `ivotot

posen. Tuka dobro se `ivee, no vodata e mraz. Posleden pat sum se iskapel pred pet godini. Sepak

se ~uvstvuvam kako voden ~ovek. Kako da ne bidam takov, koga imam olkavi vodi okolu sebe.

Okeani, reki mo~uri{ta... Minatata godina, koga bev kaj vas, vo Makedonija, prviot vpe~atok,

kako na ~ovek {to siot `ivot go minuva na bregot na Okeanot, be{e deka e toa geografski za-

tvorena zemja, opkru`ena so granicite na tu|i dr`avi. No toj nedostig na fizi~ki kontakt so

beskone~noto ubedlivo go prevladuvate vo imaginacijata, vo va{ata muzika, vo va{ata literatu-

ra. Osven toa, patuvaj}i, mi se otkri vo prostorna smisla edna druga Makedonija, osobeno koga gi

posetiv Ohrid i Struga i koga mi ka`aa deka i tamu ima jaguli, kako i tuka, vo mo~uri{tata. Koi,

kako i tuka, ~ekaat da porasnat za da se vratat vo Sargaskoto More.

Se obiduvam tuka, sred raska{avenata po~va i nepreglednite vodi, da ja najdam sli~nosta me|u

dvete geografii, dodeka Kristijan, vo soglasnost so svojata zborlesta faza, prodol`uva:

66 MAGOR

Ne bi se precenuval. No dol`nost mi e da se dvi`am. Vo potraga po nepoznati predeli, kni`evni,

a i ~ove~ki, normalno. Eve, 12 godini sum svoeviden prvi~en posrednik, aktivist vo orga-

niziraweto na kolokviumite tuka, vo MEET. Drugoto e slu~uvawe samo po sebe {to vie go

sozdavate. Od na{a strana nudime prestoj, sredbi i stranici vo spisanieto, vie ste tie {to go

ispolnuvate. Ona {to mene me interesira - toa e literaturata. Vo prviot broj na spisa-nieto bea

pretstaveni argentinskite pisateli, vo ovoj broj vie i Urugvajcite. Za mene li~no, vie ste otkri-

tie. Va{ata literatura e ~udesna, raznovidna. Kakvi {to ste i vie kako lu|e. Svatete go ova samo

kako po~etok. Po~etok na edno patuvawe na makedonskata literatura niz francuskiot svet. Kako

{to veli urugvajskiot pisatel Huan Karlos Mondragon, ~ij ras-kaz e pe~aten vo ovoj, va{iot broj

na spisanieto. Tuka, vo MEET, se zapi{uva eden tekst {to postojano se razviva i ne se znae koga

}e zavr{i. Eden vid palimpsest. Vie tuka go zapi{avte, a kako }e se razviva toa, znae samo pros-

torot.

Ispa|a, pomisluvam, deka povlastenosta na stranecot raste so geografskata oddale~enost. Kolku

e toj poblisku, razlikite stanuvaat s¢ postresni, odbranbeniot stav kon tu|oto s¢ poizra-zen,

sozdavaweto negativni stereotipi za Drugiot s¢ polesni. Kako {to veli Piter Grej vo ese-jot

†Frojd, Evreite i ostanatite Germanci#: †Poslednive godini, psihoanaliti~arite i et-nolozite

iznesoa dovolno dokazi vo polza na staroto tvrdewe, voobi~aeno za teoreti~arite na politikata

i diplomatite, deka najbliskiot sosed e sekoga{ najopasen. Anksioznosta, a pokraj nea, i nepri-

jatelskite ~uvstva, se manifestiraat najmnogu koga ona {to ni e poznato }e se pojavi vo nepoznat

oblik: sakanata figura na majkata vo izmeneta roba ili verno napra-venata kukla vo prirodna

veli~ina se mnogu pogolema zakana otkolku celosniot stranec ili nekoja male~ka kukli~ka#.

Kolku e stranecot geografski podale~en, †ponezainteresiran#, Sve-tot na Drugiot - nasproti

onoj me|u eden `itel na Makedonija so drug `itel vo ista dr`ava, a so razli~na jazi~na, naciona-

lna, verska i obi~ajna osnova - e bukvalno daleku †preku granicite#, kade {to ne samo spomnatite

kategorii (jazikot, nacionalnosta, verata, obi~aite, tradicijata), tuku naj~esto i Istorijata,

se razlikuvaat od ovie tuka. Ako, pak, vo taa poinakva, dale~na is-torija, prepoznaeme nekoja

pribli`na pozicija vo marginite na sopstvenata biografija, toga{ stranecot go prifa}ame

u{te podoma{no. Kolku i da e kni{ka zabele{kata deka zapoznavaweto i razbiraweto na tu|oto

go obogatuvaat procesot na samospoznavaweto i samorazbiraweto, evo-ciraj}i ja su{tinskata

~ove~nost, koja e imanentna i postoi, barem vo miligrami, i kaj najkrvolo~niot pretstavnik na

~ovekovata rasa - vo sredbite so dale~niot stranec toj proces naj~esto se slu~uva. Koga, pak, kaj

stranecot }e po~uvstvuvame nekoe rabno iskustvo, li~en sudir so negovata sredina, kako vo pre-

thodniot i vo sledniot primer, kontaktot o~igledno ra|a voz-buda.

Vo slu~ajot broj 2, stanuva zbor za Kornelija Marks, germanska poetesa, koja prestojuva{e {est

meseci vo Makedonija. Pesnata †Kabinet so ogledala# e napi{ana vo prvite denovi od nejzinata

sredba so Skopje.

67MAGOR

KABINET SO OGLEDALA

@ivotot mi se ~ini nadrealen,

kako vo kabinet so ogledala: sekoja slika iskrivena.

Toa jas go ~uvstvuvam

tuka, kade {to na lu|eto toa ne im e ~udno.

Ponekoga{ pomisluvam, a kako li im e nim kaj nas

koga }e dobijat viza da vlezat vo na{ata zemja:

dali im e logi~noto nelogi~no,

ispravenoto - navaleno,

dali pre~istiot dvor - tolku ~ist kako da e izli`an -

im e apsurden, ne~ove~ki?

Mo`ebi im e ~uden na{iot sekojdneven stres,

tr~anicata bez po~inka, na{iot brak so televizijata,

na{ata nata`ena osama, samo so ~a{a vino,

i zo{to ne, na{ata nesposobnost da mu pogledame v o~i na nepoznatiot

na ulica ili vo kupeto na vozot

koj ni se nasmevnuva.

Tu|i sme i samo nie.

I taka se ~uvstvuvame ne samo vo Skopje - nasekade vo svetot!

Ama jas - otkade dojde ova †jas# -

od koj kabinet so ogledala ispadna

sr~ata {to lakomo go vpiva neboto -

daleku od doma, ama {to zna~i doma, ako ne toa:

od Kaleto da gledam

visoko nad gradot

(nad sekoj grad vo svetot)

vo dale~nite planini

i o~ekuvam more, kade {to more nema!

Do svojata dvaeset i nekoja godina, Kornelija `ivee{e vo edna, a potoa se preseli vo druga

dr`ava, iako ostana vo ist grad, Erfurt. Prvata dr`ava vo imeto go nose{e epitetot †De-

mokratska#, iako Kornelija svoeto detstvo pominato vo nea go povrzuva so edna tipi~no an-tide-

mokratska sila so inaku simpati~en prekar †[tazi#. Vistinskoto ime na [tazi e STAATS-

68 MAGOR

SICHERHEIT, vo prevod - Dr`avna Sigurnost. Magi~na formula za kontrola na vnatre{nata

sta-bilnost vo zemjite na nekoga{niot Var{avski Dogovor.

Ponekoga{ bev sigurna, ponekoga{ ne. Gi ima{e nasekade. Sekoja institucija, sekoj di-rektor,

sekoe u~ili{te mora{e da sorabotuvaat so [tazi. Bea privilegirani - so televizori, letuvawa

vo Balaton ili na Krim, stipendii za decata. Gi ima{e vo sekoja bran{a, mnogumina od niv, na

primer, bea umetnici ili peja~i. Ne bi mo`el da poveruva{ koj s# be{e {tazi. Dobri, obi~ni

lu|e. Na primer, eden Tomas, moj dobar prijatel, koj otposle samiot mi prizna deka bil {tazi i

deka me|u drugite, me {pioniral i mene. Bev {okirana. Tomas za celo vreme me cinka-rel, a jas

nitu za mig ne sum se posomnevala vo nego. Rabote{e v teatar kako re`iser i drama-turg, a vo pod-

gotvuvaweto nekoi pretstavi duri me zema{e za pomo{nik.

Po obedinuvaweto na Germanija, Kornelija, kako i site isto~ni Germanci, be{e zafatena so eu-

forija.

Bev presre}na. Najprvin se urna Berlinskiot Yid, onoj za koj n¢ u~ea deka e postaven tamu, na

sred Berlin, kako prirodna pojava, kako nekoj rid {to }e ostane doveka. Sloboda! Sloboda! Site

nie, isto~nite Germanci, se raduvavme kako sira~iwa {to povtorno se vra}aat kaj svoite nevi-

deni sestri i bra}a. Taa dolgo o~ekuvana, povtorno najdena tatkovina be{e kone~no na{a. Potoa

dojde osvestuvaweto. Poradi parite, normalno. Sira~iwata bea navis-tina siroma{ni. A nivnite

pronajdeni bra}a i sestri bogati i skr`avi. Odedna{ go imavme kapitalizmot. Na{ite lu|e u{te

sonuvaa za rajot, no problemite ve}e zapo~naa. Na primer, lu|eto vedna{ kupija ogromni avtomo-

bili, a potoa nemaa pari da go otplatat kreditot. Fabrikite, dr`avnite i kulturnite institu-

cii se zatvoraa poradi nerentabilnost. Vo bibliotekata od 60 n¢ smalija na 15 vraboteni.

Kornelija promeni nekolku rabotni mesta. Edna godina izdr`a vo spomenatata biblioteka, is-

tovremeno nave~er studiraj}i vo ve~erno u~ili{te, potoa polovina godina be{e u~itelka po

germanski na decata i na vozrasnite potomci na Russlanddeutsche (ruskite Germanci) od Kavkaz,

kade {to svoevremeno gi proteral Stalin, a koi sega, znaej}i stotina zborovi od maj~iniot jazik,

~ekaa germansko dr`avjanstvo, potoa se vraboti kako novinarka za lokalni nastani vo vesnikot

†Thuerlinger#. I toga{ posaka da zamine vo Indija.

Morav da ~ekam do mart koga mojot prijatel be{e podgotven za patuvaweto. Ja proda-dovme ko-

lata, go izdadovme stanot, dadovme otkaz na rabota. Patuvavme so avtostop do Italija, stignavme

vo Firenca, Venecija, a potoa preku Jugoslavija vo Grcija. Dotoga{ ne sum bila vo ovie zemji i

zatoa s¢ me fascinira{e: mediteranskata atmosfera, venecijanskata arhitektura so arabeskni

elementi, potoa pravoslavnite crkvi, xamiite - ne{to {to za mene dotoga{ be{e dale~en svet.

Ni trebaa tri meseca dodeka stignavme vo Bombaj. Be{e no}, no mnogu `e{ko. 40 stepeni. Ze-

dovme avtobus do centarot. Se vozevme niz ogromni predgradija, koga voza~ot zastana. [to e ova?,

se zapra{av. Na {irokata poljana, po zemjata, le`ea zaspani lu|e, taksistite spieja vrz svoite

koli i edna ogromna Mese~ina gi osvetluva{e licata na zaspanite deca i vozrasni, i rastr~anite

staorci koi edinstveno ne spieja. Nosot mi be{e is-polnet so mnogu razli~ni mirisi. Toa be{e

centarot na Bombaj.

69MAGOR

Ottoga{ Kornelija sekoja godina patuva niz svetot. Vo Makedonija dojde edna oktomvriska ve~er,

ne znaej}i kolku dolgo }e ostane. Ostana ~etiri meseci. Se preseli vo prizemna ku}i~ka so dvor

vo Dolno Lisi~e. Samo na eden metar od ku}ata, `iveat i dve sviwi i nekolku tuku{to rodeni

prasiwa.

Od sviwite, prvata rodi samo ~etiri prasiwa, a vtorata osum. Pred da se porodat, bea stra{no

debeli, so retki beli ~etini, {to im gi pokrivaa debelite nabr~kani rozikavi ko`i. I taka

trudni, postojano ne{to rovkaa po po~vata, rasteruvaj}i popat nekoe pile. Pone-koga{, pe-

telot koj isto taka se mota{e po dvorot, }e gi kolvne{e po uvo, i tie }e otskoknea so kvi~ewe.

Ednata se odyiva{e na imeto †Belka#. †Belka, Belka#, }e ja viknev, a taa }e zas-tane{e i }e me

pogleda{e so is~ekuvawe so svoite sitni o~i. Toga{ }e ja po~e{av so nekoj stap od ednata strana

i taa grovkaj}i, }e se svrte{e na drugata i u`iva{e vo ~e{aweto. Koga }e £ stane{e zdodevno, }e

ripne{e na site ~etiri i }e prodol`e{e da rie po dvorot.

Poroduvaweto se slu~i edna dekemvriska no} koga be{e retko studeno. Zaedno so svoite

doma}ini, Dragica i Jovan, izlegov vo dvorot. No tie ne mi dadoa da bidam do samite sviwi, zatoa

{to spored veruvaweto, za s¢ u{te nema`enite devojki ne e dobro da prisustvuvaat na porodu-

vaweto. Se rastr~av okolu. Bev vozbudena kako da sum vo ~ekalna na porodilno. Prvo se porodi

Belka. Edno, dve, tri, ~etiri prasiwa. [tom praseto }e se rode{e, skokav od radost.

Ja zamisluvam Kornelija so volneni rakavici, debel {al, so {titnici za u{ite i siwak posean

po kosata, kako skoka, vikaj}i, vo studenata polno} so yvezdi.

Slu~aj treti: Patrik Devil, prozaist. Za razlika od dvajcata prethodnici, s¢ u{te neadap-tirani

na svojata rodna zemja, toj so gordost i postojano istaknuva deka e Francuzin. No, spored bleso-

kot vo o~ite dodeka neumorno raska`uva za svoite patuvawa me|u Eskimite ili kaj `itelite na

Andite, negoviot nomadski poriv e neosporen. Negovite skopski impresii, pe~ateni kako voved-

nik vo spisanieto †MEET# br. 2, se otvoraat preku naslovot De Balcanes y Volcanes (Za Bal-

kanite i vulkanite), zemen od nikaragvanskiot romanopisec Serxo Ramirez, dobitnik na na-gra-

data za najdobro latinoamerikansko delo prevedeno na francuski za 1998 godina.

Skopje vo srceto na Balkanot, kako {to Managva e vo senkata na vulkanite, na svojata geograf-

ska krevkost & pridodava istoriska nesigurnost: gradot go uni{ti zemjotres vo 1963 godina vo

vreme koga Makedonija be{e federativna republika vo titoisti~ka Jugoslavija. Nad portata

na polusru{enata `elezni~ka stanica, onamu kade {to `elezni~kite pra~ki ‘r|osuvaat pod

sne`noto nebo, ~asovnikot vrz is~eznatiot kamen yid ve}e trieset i pet godini go ozna~uva

to~noto vreme na potresot, tokmu nasproti nedopreniot mal hotel †Bristol# poznat i po toa {to

vo nego po~inal Zorba Grkot. Makedonskata dr`ava denes e nezavisna, a Grcija i natamu negoduva

poradi nejzinoto ime i nasleduvaweto na slavata na Aleksandar, makedonskiot kral {to ja po-

bedi Persija. Planinite odokolu go gledaat Skopje, podostareniot rezultat na me|unarodniot

natprevar po arhitektura, redot paviljoni postaveni za nekoja univerzalna izlo`ba koi potoa

zaboravile da gi demontiraat, Skopje koe so svoite eden na drug sprotivstaveni stilovi se ~ini

so predumisla saka da deluva ne-dovr{eno i krevko...

70 MAGOR

Za onoj {to svoite rani godini gi pro`iveal vo predzemjotresnoto Skopje, ova sega{novo navis-

tina izgleda nesredeno. No krevko?

Jas navistina nemam katastrofi~no iskustvo od takov vid. No pred triesetina godini,

brodogradili{tata na Sen Nazer bea polni so rabotnici. Sega nema ni ~etvrtina od taa bro-jka.

Sega mladite nemaat obezbedena rabota i se selat vo drugi gradovi. A nekoga{ doa|ale od-daleku

za da se vrabotat tuka. Ottamu, kako {to ti ka`a Kristijan, tolku italijanski prezimiwa. No

mene, iako mo`e da zvu~i egoisti~no, mene mi e dobro. Mo`am mirno da se {etam po bregot, da

frlam kam~iwa vo vodata i da razmisluvam za slednoto {to }e go pi{uvam. No moite vrsnici, a

osobeno pomladite, se stra{no nervozni. A kaj vas, i pokraj toa {to za-kanata od vojnata vi e pod

grlo, `ivotot e po~uvstvitelen, pobogat, poranliv, podo`ivean. Mislam deka e potrebno golemo

koli~estvo prkosen hedonizam za takvo ne{to.

Dali i Kristijan, i Kornelija, i Patrik ja menuvaat dioptrijata vo svoeto soo~uvawe so Skopje,

so Makedonija i so nas koi `iveeme tuka, poradi prethodnata svesnost za sopstvenata civili-

zaciska nesovr{enost, pa ottamu doa|a slepiloto za na{ite nesovr{enosti, tolku o~igledni

za nas? Nivnite ka`uvawa toa go potvrduvaat. Kolku {to razlikite me|u dva sveta, realni ili

zamisleni, se pogolemi, tolku se zgolemuva i me|usebnata privle~nost. Zarem na{ite sredbi so

Zapadot ne se potvrda za edna obratna fascinacija so sli~ni pri~ini, no ~esto so po-nesmasni i

pokomi~ni posledici?

No postoi i vtorata, neosporno svetla strana na sredbata: koga †dale~niot# stranec gi ~ita mojot

grad i moite sogra|ani, i pred mojot pogled se bri{e golem del od problemati~nosta, siviloto

i tvrdosta na `iveeweto tuka, dozvoluvaj}i mi ja mo`nosta i samiot na nekoj na~in pove}e da se

sakam i da se cenam. Vo ova e mo`ebi i najdobrata konkretna provokacija {to na{ata razli~nost,

sogledana od agolot na dale~niot stranec, ja dobiva seta bo`emna i stvarna marginalnost, i

pokraj site entuzijasti~ki napori da se globalizirame ekonomski, politi~ki i kompjuterski.

P.S. - Zarem ne e indikativno {to ova anti-upatstvo go zabele`uvam na nekolku dena pred patu-

vaweto za Wujork i mojata prva sredba so Noviot Svet?

67.

Tuka ~ovek ne mo`e da ima strav od viso~ina. Od 40-tiot kat na Paramount Plaza, pravoa-golnite

sredbi na soobra}ajot me|u vdol`nite avenii i horizontalnite ulici zali~uvaat na dvi`ewa niz

hodnicite na mravjalnikot od kompjuterski animiraniot film †Mravki# {to ni go proektiraa

za vreme na letot preku Atlantikot. Gleda~ot od viso~inite e osloboden od vrtogla-vica, pred

nego se samo fasadi, malku pokusi ili malku povisoki (- + 10 kata, onie poniskite so ku}i~ki na

pokrivot), poubavi ili pogrdi, no sli~ni edna na druga kako lego kockite {to se od-deluvaat samo

poradi raznobojnosta. Vakviot pogled na mnogubrojni, predvidlivi objekti na stesneto mesto ima

71MAGOR

{ansa da vi ja pottikne `elbata da si poigrate so ednostavnata kombina-torika na uto~nuvaweto.

Na primer, kade to~no se nao|a Time Squere, ili Empire State Building (po-dolu), ili General

Electric Building (desno) ili par~enca od rekata Hudson (levo).

No oddolu, od trotoarot, vo koja bilo od ulicite me|u 80-tata i 40-tata, mo`ete slobodno da se

zarazite so strav †od nizina#. Pogledot kon neboto vi otkriva deka toa nebo e re~isi zatemneto

od xinovskite betonski Goyili. Vedna{ stanuvate svesni za malenkosta, sopstvenata, kako i na

drugite sitni, brojni dvono`ni su{testva okolu vas. Vpe~atokot e za{emetuva~ki, pa vedna{

imate potreba da sednete vo najbliskoto kafule i da nara~ate duplo kafe. No, niz izlo-got, tur-

kanicata po trotoarite i ulicite izgleda u{te pohisteri~no, osobeno koga }e pomislite deka

i ovoj den voobi~aenite 5 milioni dojdenci na Menhetn od pravecot na Bruklin i na Wu Xersi

mora da bidat primeni vo Gradot za{to vo nego rabotat. Ekspresno go piete kafeto i preku

podzemniot premin se prefrlate na drugata strana od ulicata, za da pobegnete vo kni`arnicata,

kade {to, pretpostavuvate, s¢ u{te na vlast e tivkoto carstvo na knigite. No, vedna{ se

soo~uvate so turkanicata pred desetina kasi-blagajni na dvokatnata kni`arnica †Barnes and

Nobles# (so zadol`itelna gordeliva dodavka †booksellers since 1873#). So pome{ano ~uvstvo

na voshit i s’klet se probivate do dolgite raftovi so knigi, go pronao|ate oddelot za proza i gi

kupuvate knigite na svoite omileni amerikanski raska`uva~i Karver, Apdajk i Belou.

I go ~itam ova na mojata kole{ka, a taa nasmeano reagira: Si gi zabele`al istite raboti

kako i Kalvino (nejziniot omilen pisatel), no ~uvstvata vi se sprotivni. Potoa, mi ja citira

re~enicata na Kalvino, ka`ana po negoviot ~etirimese~en prestoj: Jas go sakam Wujork. A qubov-

ta e slepa i gluva. U{te pove}e: In fondo, non si †mai capito bene perché# Stendhal amasse

tanto Milano. Faro scrivere sulla mia tomba, sotto il mio nome, †newyorkese#?#(†Kone~no, nik-

oga{ ne stana premnogu jasno zo{to Stendal tolku go saka{e Milano. ]e dadam da mi se napi{e

na grobot, nad moeto ime, †wujor~anec#). Neo~ekuvana no ~ove~ki spontana izjava od inaku pre-

cizniot, no, da ne se zaboravi, toga{ o~igledno entuzijasti~kiot Kalvino (zgoden ergen na 37

godini + †Na{ite predci# se ve}e napi{ani). Pokraj toa, mo`nosta ~ovek da bide impresioniran,

duri i kni`evno inspiriran od preciznata mravjalna geometriska struktura i postojanata din-

amika na dvi`ewata vo Wujork e nesporna (osobeno ako e toa idniot avtor na †Nevidlivite gra-

dovi#).

Vo Wujork, re~isi sekojdnevno, mnogu po~esto otkolku vo Skopje, se dru`ev so Igor To{evski,

umetnik {to vo `ivotot, kako i vo svoite crte`i, sliki i instalacii, se dvi`i nepredvidlivo

i mo`e so podednakva {ansa da se sretne vo gradski avtobus i vo avion. @ivee{e na posledniot

kat vo edna stara petkatnica bez lift na Soho. Toa be{e negovoto treto ili ~etvrto †mesto# za

pola godina prestoj vo Wujork. Ovoj kvart zali~uva na evropsko grad~e. Za-toa najmnogu go sakam

- mi veli Igor dodeka pieme kafe vo †Space Untitled# - iako e prepolno so turisti, a galeriite

stanuvaat prodavnici na ki~ot. Velat kreativnite raboti se selat vo Chelsea... nekoi vo Brook-

lyn... no mene tuka mi se dopa|a... nebare sum vo Pariz...

Docna nave~er, na kabelskiot Chanel E go gledame {outo na Hauard Stern. So izgled na zadocnet

72 MAGOR

hipik i so mnogu temni o~ila, Stern razgovara so edna sinooka blondinka so dolg izrez na pripi-

eniot fustan {to ja otkriva oblosta na nejziniot desen but. Nabrgu, v~udoneveni, sfa}ame deka

stanuva zbor za nekoj vid porno kviz, a privle~nata gostinka e edna od najpoznatite amerikanski

porno yvezdi. Taa, odnosno no}ta so nea, be{e glavnata dobivka, a izborot na †sre}nikot#, {to se

odviva{e pred o~ite na TV gleda~ite, be{e prosleden so poni`uva~ki ko-mentari za garderobata,

socijalnata polo`ba i izgledot na kandidatite od doka`aniot (i na filmsko platno ovekove~en)

brutalen {arm na Stern. Na krajot ostanaa u{te dvajca kandidati, od koi, po izvr{eniot sida-

test, glumicata treba{e da go izbere qubovnikot. Xo, i toa e Amerika!

Vo Wujork, me|u dojdencite od Tretiot Svet, naj~esto gi sre}avav onie od latinoamerikan-skite

zemji, a blagodarenie na slovenofilskiot sluh, mnogumina i od slovenskite, isto~ni, za-padni

i ju`ni. Site glavnite gradovi na svoite tatkovini ve}e gi ~uvstvuvaa kako provincijalni pre-

stolnini nasproti Wujork kako prestolnina na svetot. Koga zboruvaa za situacijata vo svoite

mati~ni dr`avi, vo nekolku izbrzani re~enici zad recepcijata, zad {ankot ili pred vo-lanot

(za{to re~isi site rabotea vo uslu`ni dejnosti -kelneri, prodava~i, portiri, taksisti), na svo-

jot o~igledno pe~albarski egzil zadol`itelno mu dodavaa politi~ki oreol. Site, pomalku ili

pove}e, ispa|aa begalci pred diktaturite i politi~kata prinuda, a `ivotot vo Wujork ni~eovski

go prika`uvaa kako †nov na~in na ona {to (im) nedostasuva#. A govorot, na nedo-volno nau~en

angliski, be{e doukrasuvan i razubavuvan so so~no izgovoreni zborovi na maj~in jazik (Slo-

venite razbiraj}i od kade sum, kompletno i brzozborno minuvaa na svojot maj~in, iako, na primer,

za slova~kiot ili ukrainsko-ruskiot ni bea potrebni mnogu novi gestikulacii), pot-pomognat

so mani~en sjaj vo o~ite, koj, pridvi`uva{e nenadeen bran srde~nost, {to isto taka ne-nadejno se

gube{e koga doa|a{e nov mu{terija ili koga taksi mar{utata be{e zavr{ena.

Vo Wujork me vnese taksist Tur~in, me iznese taksist Poljak. Imiwata na obajcata po~nuvaa so

prvata bukva od abecedata - Ahmed i And`ej. Prvo i posledno so {to se sretnav i se zboguvav od

gradot na patot od i kon aerodromot †X. F. K.# be{e Jamaica Town, ne{to kako maksi romsko

maalo so posiveni i izlupeni ku}i~ki me|u koi se vrtkaa siroma{nite rodnini na Bob Marli.

I Ahmed, koj sladostrasno zboruva{e za vidovite baklavi, i And`ej, koj zaneseno go opi{uva{e

centarot na Krakov, go prekinaa svojot monolog za da ja prokomentiraat bedata na rege-gubitnic-

ite. Za niv, `itelite na Jamaika Town bea complete loosers, ispadeni od Golemiot Grad, vo geto-

to na neuspe{nosta, nasproti niv, pobednicite Ahmed i And`ej, eve, ne samo {to imaat sopstveno

taksi, tuku go obezbedile i semejstvoto (And`ej sestra mu, Ahmed nekolku bra}a i pove}emina

bratu~edi) da se vdomi i da raboti vo Wujork.

- Koga gi vozam turistite kon aerodromot, za da se vratat nazad vo svoite zemji - veli And`ej - si

mislam kolku od niv bi sakale da bidat na moe mesto.

Aluzijata e o~igledna. Sakav, kako bukvalen turist, da mu pojasnam deka rabotite ne se tolku

ednostavni i deka moite misli imaat poinakov tek: koga ovie odoma}eni dojdenci vo Wu-jork gi

sporeduvam so nekoi moi sonarodnici koi stareat vo na{ata dr`avi~ka, a poseduvaat retki po-

tencijali za kontaktirawe so svetot, ne mo`am sosema da gi prifatam pottiknuva~kite sugestii

73MAGOR

na Delez i Gatari, ili na mojot postar prijatel Kenet Vajt ili na afirmatorite na Internet

nomadizmot deka {ansite na nomadot, ako poseduva dovolno `elba i izdr`livost, se nasekade

podednakvi. Vo ju`no-balkanskite prostori, granicite se mnogu potemni i poopasni, paso{ite

davaat mnogu pomala propustlivost. Vojnite i stravot od niv se postojani. Ako me|u Prviot i

Tretiot Svet i postojat obidi da se vodat nekoi border dialogues, pri toa Tretiot Svet naj~esto

krvavi. Vo Wujork, pak, doselenicite se zabele`itelen del od gradskata panorama, prifateni, no

izdvoeni, †so`iveani# a tu|i. Sekoj so svojata karma-sarma.

U{te ne{to od Wujork. Me|u onie knigi {to gi kupiv vo †Barnes and Nobles# be{e, kako {to

ka`av, i edna od Sol Belou. Knigata raskazi †Him with his foot in his mouth and other stories#,

kojaja pro~itav po nekolku meseci, vo Skopje. Vo taa kniga ima eden raskaz, edinstven nedovr{en,

a pe~aten pod naslov †Zetland: svedo{tvo za negoviot karakter#. O~ekuvano, glavniot junak na

raskazot e Elijas Zetland-Zet, na~itan ~ika{ki Evrein so `abe{ka dolna usna; neo~ekuvano,

`enata vo koja toj bezuslovno }e se vqubi, †paganskata ubavica so slez vo zabite#, koja †po prvata

kavga, vo znak na pomiruvawe, }e gi nama~ka dojkite so med# e ...Makedonka! [arlota-Loti, }erka

na pravoslavni makedonski pe~albari. Mladata, postojano erotski nadrazliva dvojka zaminuva

od †inhibiraniot# ^ikago vo Gradot na mo`nostite, vo edno studio na Brodvej, niz koe nabrgu,

me|u rasfrlanite knigi i spisanija, se vovlekuva mirisot na makedonskite manxi. Pokraj toa {to

go hrani so seksualni rariteti i nacionalni specijaliteti, ispa|a, spored Belou, deka Loti go

izdr`uva Zet. So diplomata po sociologija taa lesno se vrabotuva i dobro zarabotuva, dodeka Zet

studira so pauzi i zastankuvawa poradi pojasnuvawe {to e vistinskiot predmet na ne-govite stu-

dii. Godinite minuvaat. Ovaa nevoobi~aena makedonsko-evrejska kombinacija i natamu odli~no

funkcionira setilno i emotivno, se selat vo Grini~ Vilix, kade {to stanuvaat poznati kako

boemi, nakloneti kon kni`evnata avangarda i radikalnata politika. Po~nuva vojnata, im se ra|a

sin, Konstantin, za{to †Loti saka{e da dobie balkansko ime#.

Tuka nekade raskazot se prekinuva ili, pak, zavr{uva za da prodol`i vo nov, ako, taka naso~uva i

negoviot naslov, se sfati kako fragment od `ivotot na edna me{ana wujor{ka dvojka, pred po-

lovina vek, a mo`ebi i denes, a mo`ebi i utre.

Once a year go some place you’ve never been before - veli edna od aktueliziranite instant pogo-

vorki za posre}en `ivot vo haoti~noto sovremie. Sekoe novo mesto, pa toa da se narekuva i Wu-

jork, toa go sugerira i raskazot na Belou, bara vo nego, niz svoevidno intimno foto-safari, da se

vpijat na{ite li~ni dopiri, misli i ~uvstva, za da mo`eme (delumno) da go prisvoime.

68.

“Vremeto e va`no, no prostorot e pova`en#, ima{e obi~aj u{te pred 20-tina godini, koga ja

formiravme USTA (Univerzalna Samostojna Tvore~ka Asocijacija - kakvo entuzijasti~ko ime!)

da mi povtoruva mojot prijatel so izbri~ena glava i britka misla Vangel Bo`inovski. Mu potvr-

74 MAGOR

duvav, bez da razmisluvam, ponesen od zaedni~kiot alternativen prkos (osven toa, Vangel e arhi-

tekt, {to podrazbira graditelska opsednatost od prostorot).

No ottoga{, osobeno na leto, najneposredno ja do`ivuvam vistinitosta na negovata de-finicija,

zemaj}i si privaten antiteroristi~ki period sred agresivniot, sekoga{ zamoruva~ki †istoriski

mig#.

Navistina, i tuka e potreben mal prethoden napor: {oferot na avtobusot i ova leto do daska

pu{ta novokomponiran folk, a novokomponiranite voza~i na gliserski vespi brm~at kako upor-

ni hausmajstori i, {to e mnogu poopasno, slalomiraat me|u glavite na bespomo{nite kapa~i.

No, razlikite se o~igledni. Osobeno ako, kako Henri Miler vo †Kolosot od Marusija# us-pee{

†da mol~i{ cel bo`ji den, da ne ~ita{ vesti, da ne slu{a{ radio, nitu ozboruvawa, da bide{

sosema i apsolutno bezdelni~en, sosema i apsolutno ramnodu{en sprema sudbinata na svetot#.

Ako pak saka{ da se dru`i{, zaka`uva{ sostanok kaj †gornata pla`a#, ili kaj †dvata bora# (koi

ne se ime na kafeana, tuku vistinski drvja), a ne kaj †benzinskata na Partizanska# ili †Zavodot

za platen promet#. Mislam deka vakvi 15 dena se zadol`itelni za sekoj gra|anin na sekoja dr`ava,

na na{ava specijalno, fizi~ki i mentalno da zakrepne. Pomalku op{testvo, pove}e priroda!

Mislata se odmora, no i se hrani od neposrednata gletka, od neposredniot dopir so {umata,

vodite, svetlinata, Mese~inata, od obilnite i sve`i porcii prana. Ispolneta osame-nost - Sonc-

eto ili vodite ve gu{kaat dr`ej}i go vo istata pregratka celiot svet. Edna obo`avatelka na Kejx

ja ispolnila negovata, 4 minuti i 33 sekundi dolga ti{inska kompozicija na balkonot od svojata

ku}a, a za toa vreme po neboto minal avion, vo gradinata crcorele ptici, a eden sosed gi poleval

svoite cve}iwa. ^ujnosta na polevaweto na sosedovite cve}iwa, zar toa ne vredi da se do`ivee!

Vo takvi, prostorni migovi, i razmisluvawata se {etkaat neobvrzano i interesno: za ka-linkata

{to raste na tolku krevko drvce, za vodata {to na zajdisonce pomaslinuva... no i za nekoi se-

riozni vremenski motivi. Taka, pred polovina godina, vo Sen-Nazar, opkolen od Okeanot i

mo~urlivite predeli na Loara (tamu, dominacijata na prostorot e navistina najfakti~ka!), mi

pomina niz umot deka tokmu od ovie predeli, ili sosema blizu do niv, poteknuvaat Plantagenet-

ite, kralevite na Anglija od 1154 do 1399 (godinite podocna gi proveriv vo enciklopedija). Koi,

normalno, na svoite dvorovi zboruvale starofrancuski (nasproti staroangliskiot na †narodot

svoj#). Me|u Plantagenetite bea i pitoreskniot Ri~ard Lavovsko Srce (koj ima{e ubedlivo pov-

lastena uloga vo moite detski pajkomaalski Robin Hud performansi, za koj, zamislete, nekoi

sovremeni istra`uva~i na istorijata tvrdat deka bil homoseksualec!) i negoviot rasipan brat

Xon (kogo nikoj od decata ne saka{e da go †glumi#, a koj istoriski bil poprisuten vo zemjata od

avanturistot Ri~ard). A pokraj niv, i, spored op{toto istoriografsko priznanie, eden od na-js-

posobnite angliski kralevi: Henri (Anri) II. Ovoj An`uec e eden od vpe~atlivite primeri na

odoma}eni stranci po nacionalnite istorii: Korzikanecot Bonaparta, Vikingot Rober Giskar,

krivonogiot `oltoras Asparuh, Ermenecot Samoil...poumni, pohrabri i podalekuse`ni od bro-

jnite predvidlivi domorodni diktatori. I najgolemiot me|u niv - Aleksandar Makedonski. Ovie

golemi nomadi, vo potraga po potragata, za ~ii osvojuvawa i sega ~itate so vozbuda na dete, ja

75MAGOR

rastresuvaa Istorijata vo mo`nosti, pravej}i ja prostorna, poinakva od onaa kakva {to ja opre-

deluva{e vremenskoto pravolinie.

I so ovaa vozbudliva pomisla, se frlate, pohrabro od obi~no, me|u osve`itelnite branovi.

A pretsedatelskata trka i ostanatite sekojdnevni politi~ki bombi? Tie neka po~ekaat... barem

do vra}aweto od odmorot.

69.

Nekoga{, ne mnogu odamna, postoele dve kom{iski carstva - Leva ^e{lagija i Desna ^e{lagija.

So Leva ^e{lagija vladeel imperatorot Amos IV, a so Desna ^e{lagija Samo VI.

Omilena boja na levo~e{lagistite bila violetovata za{to mirisa ubavo i crnata za{to e seri-

ozna, a ne ja sakale belata za{to mnogu se valka.

Desno~e{lagistite ja sakale rozovata za{to e kako balerina i belata za{to e naj~ista, a bile

site protiv crnata za{to go rasta`uva vremeto.

Lesno e da se pretpostavi deka odnosite me|u dvete sosedni dr`avi bile promenlivi nakaj stude-

ni. Koga tie prili~no }e zastudele, diplomatite od Leva ^e{lagija zadol`itelno obleku-vale

crni, a onie od Desnata beli (topli) kostumi.

Ponekoga{, {to e i normalno za vakvi geopoliti~ki situacii, poedinci emigrirale od Levata

kon Desnata strana, i obratno, od Desnata kon Levata, i pritoa, sosema dobrovolno, im gi menu-

vale patecot i bojata na oblekata soobrazno so novite uslovi na `iveewe. Na onie pak, {to po-

radi skr`avata majka priroda stanale }elavi, sekoga{ im stoele na usluga periki vo razni boi, so

razni dol`ini na kosata i so soodveten patec.

Pokraj ovie son~ogledni gra|ani, postoela u{te edna grupa poedinci, koi, spored stepenot na

kritikata od obete Strani, bile narekuvani †koleblivci#, †mativodi#, †teoreti~ari# ili †fan-

tazeri#. Fantazija ne e da si gi pretstavuva{ ne{tata takvi kakvi {to ne se, tuku takvi kakvi

{to }e bidat. Ili, ne{to {to }e mo`e od niv da se napravi - se branele tie ~apekovski kako

zabele{kata da e najdobronamerna, no i toga{ bile brgu zamol~uvani od bro-jnite, dinami~ni

desni i levi aktivisti. Se obiduvale, bez vidliv uspeh, da gi upotrebuvaat starite isprobani

recepti na Konfu~ij, Buda, Horacij i u{te mnogu drugi za umerenosta, za pot-rebata od nijan-

sirawe, za po~itta kon individualnata vrednost, za sredniot pat, no nikoj nemal trpenie da gi

doslu{a. [to?! Amos IV i Samo VI bile 100 % ubedeni deka se centar na svetot, a sega so neko-

jsi tamu vonpartiski slabak da vodat dijalog? Ne doa|a predvid. I obete Strani barale cvrsta

opredelba †da# ili †ne#, †za# ili †protiv#. Pokraj toa, nere{itelnive osobeno im odele na nervi

zatoa {to nemale nikakov red vo oblekuvaweto. Zamislete, nosele i bela (od mle~na, krem, drap)

i crna (yift crno,}umur crno, ~ad crno, modro crno) obleka, i naj~esto gi kombinirale?! A na

leto pak, violetovi maici so roze {arki! I toa so kusi pantaloni!

Prikaznava e bez vistinsko naravou~enie, za{to najva`niot faktor, glasa~koto telo, ja pravi,

76 MAGOR

barem dosega i na ovoj prostor, nepodatliva . No, dovolno e dobra za da se povrze so edna druga

zabele{ka od fantazijata, na tema: Buvot i Sinoto.

Buvot e edinstvenata ptica {to mo`e da ja vidi sinata boja - pro~itav vo edna rubrika za bizar-

nosti. Kako sekoja bizarnost od vakov tip, i ovaa e podlo`na na proverka, koja, spored istata ru-

brika, ja vr{at 30% od ~itatelite. Sepak, pripa|am na onie drugite 70%, koi neobi~nite osoben-

osti na proizvodite na Majkata Priroda gi prifa}aat fantazerski.

Na primer: buvot e, kako {to e op{topoznato, no}na ptica. Edna od retkite {to no}e mnogu

pove}e se slu`i so o~ite otkolku dewe. I {to mo`e tamu, vo {umata, kade {to dominiraat zele-

nata i kafeavata, i toa koga e mrak, da vidi sino? Mo`ebi edinstveno nekolu divi sinoli~ki

raseani po {umskata poljanka, nekoja mov {to odi kon sina nijansa, sinite bop~iwa od

grmu{kite i ako mu se pogodi pogolema reka, bojata na vodata {to te~e. Sitni{, }e re~ete, no

i toa se ve}e izvesni prednosti nad drugite ptici. Bez da ja spomeneme najgolemata i nesomnena

privilegija: NEBOTO! Buvot ima mo`nost da go gleda neboto od prikve~ernoto sinilo kon vio-

letovoto pri zaodot, pa kon ve}e spomnatoto modro sino na polno}, koe daltonistite go nareku-

vaat crno, a koe e dlaboko kako no}en okean.

Pritoa, drugite ptici, za koi site ne{ta se crno-beli, veruvaat deka za kutriot buv nema nade`

- toj, ednostavno, e frlen da go pre`ivee svojot `ivot vo najmra~niot mrak.

70.

U{te edna nova kniga? Bravo Prokopiev. Se raspi{avte ovie godini. Koja vi e po red? ^etiri-

naesetta? Bravo. Jas mislev trinaesetta. Pa dobro, lu|eto imaa obi~aj da ja odbegnu-vaat trin-

aestkata, bo`emski e baksuzna. Vie ne ste takov? Veruvam deka ne ste. No sekoj od nas e po malku

sueveren, zar ne?

Od kade ve poznavam? Mo`ebi e podobro da me pra{ate - od koga? Od dete, ili poto~no, od bebe.

^esto ve gledam na televizija, pa si velam, vidi go ti sinot na Sveto. Stanal pisatel. Tatko vi,

Gospod da go prosti, be{e stra{en talent za fudbal. U{te od male~ok, be{e glaven za †mali

gol~iwa# dol` cela †Ilindenska#. [teta, navistina {teta. Ubav ~ovek so tolku talenti, a si

zamina mlad.

Izvinete me, jas s¢ u{te ne sum vi se pretstavil. Pa, ete. Jas sum Vremeto. Mister Time, kako {to

velat novive generacii klukani so amerikanski filmovi. Se ~udite kako izgledam? Me zamislu-

vavte postar? Ne znam zo{to. Vremeto leta! To~no, no za drugite, ne za mene. Vpro~em, va{iot

izbor e onoj {to samiot ste go izbrale. Jas, ne smetajte me za sueten, pretpo~itam da se pretstavu-

vam na ovaa vozrast. Bi ja narekol - relativna. Relativno pom-lad, relativno povozrasen. Zavisi

koj me gleda. Za nekoi {to nestrplivo ~ekaat na avto-buskite stanici ili `elezni~ki peroni, jas

sum baven, star vle~ko, no mnogu po~esto mislat deka sum bezobyiren, deka tr~am i gi pretr~uvam

godinite. A kako {to gledate, jas sum sre-dove~en ~ovek so pristoen izgled, barem takov bi sakal

77MAGOR

da bidam.

Zatoa ve molam i ovaa moja poseta da ne ja sfatite kako nametliva. Vi dojdov za{to ~esto me spom-

nuvate vo posledno vreme. Ete, i knigata vi po~nuva so †utro#, a vi zavr{uva so †ve~er#. Gledam

vo nea ima ~asovnici, vozovi, taksi, prikazni od detstvoto, roditeli, ro-diteli na roditelite...

Ako ne se la`am, napolnivte ~etirieset i pet. Mora da vi se priznae, dobro se ~uvate od br~ki.

Mo`ebi va{ata bujna kosa e malku pro{arana so beli vlakna, a i stomakot izdajni~ki vi skoknal

nad remenot. I se lutite, Prokopiev, ~esto se lutite. Mis-lam deka imate pravo. Tie va{i bezo-

byirni vrsnici, a u{te pove}e onie pomladite, si gi gra-baat poziciite i parite, a kriteriumot

ednostavno, ne postoi.

O tempora, o mores! Slobodno sfatete go ova kako samokritika. Nekoga{, na izlezniot prag od

va{ite dvaesetti, kolku vremeto brgu si vrvi, smislivte edna poluhit pesni~ka: †Nekoga{ bev

simpati~en, nekoga{ bev romanti~en, o je. Sega sum debel kancelariski tip, o je. Jas se vrtam, ti

se vrti{, s¢ se vrti, da, da, da#. Se se}avate? Kolku veselo ja peevte pesni~kata, ubeden vo svojata

simpati~nost i romanti~nost. Toga{ ne bevte debel, tuku vi-tok. Si goltavte ~okolado, pado-

branci, rozen torti, tulumbi kolku {to du{ata vi saka{e. I ne rabotevte vo zbutkana kancelar-

ija so u{te petmina zgu`vani kolegi. A ete, sega, samo desetina godini podocna, uporno se obidu-

vate da se hranite vegetarijanski, si mestite nas-mevka na liceto pred ogledaloto, no {to da se

pravi - vie ste debel! Kako toga{ da ne mu se voshituvam na pret~uvstvoto kaj vas umetnicite! Vie

ednostavno si se vidovte vo idninata.

Ne murtete mi se. Ne sakav da ve navredam. Vpro~em, simpati~ni ste mi, Prokopiev. Ja zadr`avte

istata za~udenost i entuzijazam sprema literaturata kako koga ja sozdavavte prvata kniga. S¢

u{te, so ist `ar, vodite vo sebe polemiki so zamisleniot protivnik, sekako pogrd i postar od

vas. Ako sega ste malku ponervozen, i toa e normalno. I najveselite pedese-togodi{nici pa|aat vo

kriza. Poradi dlabokoto zagazuvawe vo popladneto na `ivotot. Iz-vinete, vie imate fora u{te

~etiri godini, no na va{a vozrast - ~etiri kako dve.

Sleguvate na slednata stanica? Kaj †Pretputnik#? Stanicata, velat poradi duhot na vremeto,

ja premestija pedeset metri pogore, no imeto & ostana isto. Pretputnik. [to gle-dano loka-

ciski i ne e ba{ gre{ka, za{to pretstavni{tvoto na †Putnik# i taka nekade e na pol pat me|u

nekoga{nata i sega{nata stanica. U{te eden male~ok dokaz, Prokopiev, deka po-nekoga{ imi-

wata se potrajni, pomalku tro{ni od lu|eto. Iako, pravo da vi ka`am, malku e po-zagadeno, pa i

porasiplivo vo poslednive godini, no takov ni e gradot, takva ni e dr`avata, takvo ni e vremevo.

Prostete mi na izrazot, ama i vnatre, vo avtobusot, mirisa na xi-novskiot prde` od sulfur diok-

sid {to sno{ti go ispu{ti †Ohis#.

Ve}e pristignavte? Mi be{e drago {to se podru`ivme. Siguren sum deka povtorno }e se vidime.

Slednive godini. Znaete, pati{tata Gospodovi ne se ba{ tolku tainstveni. Dovidu-vawe, Pro-

kopiev, doviduvawe. I bidete mi zdrav.

78 MAGOR

71.

Moeto prvo haiku go sostavi i go otpe~ati ‘93 Radomir Videnovi} nare~en Buco, profesor

po filozofija i dobar poznava~ na zenot. Buco od knigata †Slovo za Zmijata# izvadi nekolku

re~enici i gi soobrazi na formulata 5/7/5.

Vtoroto haiku go sozdade, vo esenta ‘94, tatkoto na Borjan, vo po~etnata scena od eden moj {to-

tuku po~nat raskaz. Raskazot se oddol`i i s¢ u{te ne e zavr{en (sekoja godina go pro-dol`uvam

za prose~no tri stranici). Tatkoto na Borjan, lik od toj raskaz, po profesija po{¬tenski

slu`benik i pokraj toa, haixin - amater, i natamu smisluva trosti{ja.

Nezavisno od tatko mu na Borjan, i samiot po~nav da zapi{uvam haiku. I zaedno so negovite, da gi

objavuvam.

Na mojata adresa po~naa da pristignuvaat haiku spisanija i zbirki. Od po{tenskoto sanda~e post-

ojano me iznenaduvaa srde~nite glasovi od haiku bratstvoto, mnogu pobrojno i poor-ganizirano

otkolku {to mo`ev da zamislam.

Se zapoznav so poetot Petko Dabeski koj ja hrane{e zamislenata antologija †S¢ e haiku# so

prepevi na haiku biseri od poznati i nepoznati japonski majstori. Na edna od na{ite sredbi vo

teatarskoto bife me pra{a: Koga }e izdade{ svoja haiku kniga?. Odgovorot, kolku i da be{e iz-

brzan, ne be{e lo{: Koga }e napi{am 175 haika. 5 po 7 po 5. Znaev deka za tolkav broj se pot-rebni

barem desetina godini.

Sepak, vo ‘97 se osmeliv da u~estvuvam vo sozdavaweto balkanska renga, zaedno so dvajca iskusni

i poznati haixini, Dimitar Anakiev od Tomlin (Slovenija) i Dimitar Stefanov od So-fija

(Bugarija).

A vo letoto ‘98, dodeka vo Jezersko, od terasata na edna slovene~ka planinska ku}a, u`ivav vo

gletkata na beskrajno ~istiot predel, povremeno ~itaj}i po nekoj stih od knigata †The soul of

tne world# (moderna verzija na srednovekovnata †Kniga na ~asovite#, so izvonredni fotografii

na Erik Lauton na mestoto od nekoga{nite iluminacii) pomisliv †a zo{to da ne?#. Iako nemav

napi{ano 175, tuku 60 haiku. Vedna{ si najdov opravdanie (5+7) h 5. Nabrgu, taka malubrojnite

haiku gi povrzav vo asocijativna niza: Dete - Nebo - Ptici - Ma~ki - Grad - Ulici - Reki - Pe-

jza`i - @ena - Cvet. I kako {to ponekoga{ se slu~uva pri vakvi pomisli, smelosta be{e potkre-

pena so stihovite na Antonio Ma~ado na bo`em slu~ajno odbranata stranica od †Du{ata na sve-

tot#:

Patniku, tvoite ~ekori se

edinstveniot pat, nema drug...

Nema drug pat.

Ti go sozdava{ patot, ~ekorej}i.

79MAGOR

Po pe~ateweto na †Slika-trkalo# se sozdadoa u{te nekolku haiku zrnca, me|u koi i ovie:

Me kasna osa.

- Koga? - V~era. - Te boli?

- Koga }e mi tekne.

Nad oblacite

ni{to, osven po nekoj

povisok oblak.

Na sred reka

izniknal aglest ostrov.

Frlen {poret.

Poroj po pistata

pred poletuvawe.

A gore - Sonce.

Dupnata topka.

Nikoj da ja zasolni

pred letnoto sonce.

72.

Po~ituvan moj,

Kako {to gleda{, zbornikot od Molika se otpe~ati, a naskoro }e bide gotovo (se nadevam, i

pokraj s¢) izdanieto na angliski. †Fenomenot Qubov vo balkanskite literaturi i kulturi#. Bi

sakal da se nasmevne{ ako mo`e{, barem so krajot na usnite. Vo znak na poddr{ka.

Definitivno, ovde situacijata e prili~no zaebana. No, se obiduvam, ~ove~ki e toa, kako vpro~em

i mnogumina drugi, da ne podlegnam na op{tata rastrevo`enost, a toa e mo`no i preku sme{ki

so opa{ki. Na primer: paradoksalnosta na ve~erata {to mi ja priredi Ri~ard od CTW, po povod

zavr{uvaweto na prviot draft od po~etnata epizoda za me|uetni~kite kon-fliktni re{enija,

mo`e{e, poradi nejzinoto re~isi bukvalno sovpa|awe so po~etokot na-padite na NATO vrz Jugo-

slavija, da se prifati montipajtonovski (so opa{ki), no samo za prviot polovina ~as. Podocna, s¢

stana temnikavo. I zalacite na vkusno podgotvenoto in-disko jadewe (vo koe, osven kari prelivot,

s¢ drugo nalikuva{e na na{ata janija so oriz). I pla-novite za scenarioto kako Makedon~eto,

Alban~eto, Tur~eto i Rom~eto }e gi prebrodat site `ivotni nesoglasuvawa i te{kotii i

}e stanat najdobri prijateli. A osobeno imeto na zgradata, glavnata heroina vo serijata, koe

80 MAGOR

treba{e da bide - Glorija! So seta nasobrana ner-voza se fativ za toa ime i sledniot polovina

~as go ubeduvav iznenadeniot (dali?) Ri~ard deka namerata na predzemjotresnata skopska zgrada

da £ se dade imeto Glorija e, vo najmala raka, cini~no. Normalno, prifati da ja nare~eme Roza

ili Stefka. Nasmevkata, s¢ u{te li ti e na usnite? Ispadna (za{to taka be{e odnapred dogov-

oreno) u{te slednoto pladne da se odr`i promocijata na zbornikot za qubovta. Na pokanata, me|u

trojkata promotori be{e najaven i Aleksandar Jerkov, koj prethodnata nedela se podgotvuva{e

da dojde vo Skopje, a i tuka mu be{e sredeno s¢, od hotel do dnevnica. Toa {to site hoteli bea

prepolni ne e ni{to ne-voobi~aeno za Skopje vo posledniov mesec, okupirano od stranski vo-

jnici, novinari i na-jrazli~ni humanitarci. Sepak, najdovme mesto, za nabrgu Sa{a da najavi deka

doa|aweto e nemo`no. Sledniot den zapo~naa bombardirawata.

No na promocijata na †Fenomenot Qubov...#, sepak, se sobra dosta narod. Vo nastapot na recenzen-

tite, soglasno so kontekstot, se ~uvstvuva{e male~ka doza na rasprika`ana pa-tetika. Po promo-

cijata, kako {to e voobi~aeno, se razgovara{e beglo i glasno, so ~a{a sok vo ednata i kikiritki

vo drugata raka.

Toga{, dodeka i samiot nepristojno gi me{av goltkite sok so poluizdrobenite kikiritki vo us-

tata, popat rakuvaj}i se i razgovaraj}i so ~etvorica, mi padna na um re-frenot od edna pesna

{to pred petnaesetina godini ja ispolnuvavme so †Usta na usta#: ^ovekot so crna aktn-~anta se

nabli`uva (4 pati) / Trevogaaaa!

Istiot den koga se odr`a promocijata, zna~i vedna{ po vestite za bombardirawata, {e}erot

be{e bukvalno razgraban od prodavnicite.

No}e se naviknuvam (za sekoja navika e potrebno vreme, a toa tuka po~na da trae so ne-deli!)

na brm~eweto na nevidlivite avioni i vidlivite helikopteri. †Ti{ina!#, im dovikuva mojot

kom{ija ribolovec, iako o~igledno ne (sakaat da) go slu{aat.

Po ulicite na gradot ima se pove}e xipovi na stranski humanitarni organizacii - mr{ojadci so

dobri nameri! Kole{kite za~esteno si menuvaat fotokopii od romanite na Og Mandino i Paolo

Kueqo. Na yidovite na zgradite vo centarot stojat demodirani, nedu¬hoviti grafiti od tajvans-

kata epizoda od tipot †Tajvan e na{ata idnina# ili †Tutuna¬rite i ste~ajcite ne gi interesira

dali Tajvan e Kina ili Brazil#.

V~era, vo slatkarnicata †Stela#, eden od stranskite izvestuva~i me pra{uva me|u dva golemi

zalaci ovo{en sladoled: Do you always dislike foreigners or is this only one of “those” days?

Inaku, gazdata na slatkarnicata e Grk.

Vo me|uvreme, ~uv deka hit na edna poznata kafeana vo Maxari e @aklina, prvata peja~ka Crnki-

wa na novokomponiraniot srpski turbo - folk.

Sega glavniot problem se begalcite. 150 000, i pove}e? Kolku pove}e? Dva napregnati, somni~avi

grada, vlezeni vo zemjata za edna nedela. A kolkav e brojot na onie {to doprva }e doa|aat? Pre-

selbata na narodite prebrgu se povtoruva na ovie prostori: Srbite od Hrvat-ska, Albancite od

Srbija. A na{ite egejski deca- begalci?

Osven {to ~esto zboruvam na TV (toa e, se pravdam, poradi silniot Uran vo natalniot horoskop)

81MAGOR

i se ma~am so scenarioto na CTW za me|uetni~kite konflikti (toa e, pak, poradi nekoja na-

glaseno slaba planeta vo horoskopot), gi sobiram prethodnite (†pred vojnata#) †anti-upatstva#

za vo kniga. Sme{ka? So opa{ka? A {to ako onaa pubertetska re~enica †ponatamu ne }e mo`am da

razmisluvam za `ivotot kako dosega# ne e ba{ tolku glupava?

Pismoto ti go pi{uvam od dvorot, vo son~eva, veligdenska nedela. Neboto nad mene e sino, ogrom-

no i trkalezno. Dobar argument za me~tatelskata pretpostavka deka svetot e plo~a, a nad nas e

nebesnata kupola, od koja yirkaat zagri`enite svetci. No koga e vedro, kaznenite avionski eks-

pedicii za~estuvaat. Od tolku opasno jato i najhrabriot svetec, vero-jatno }e se preseli na posig-

urno mesto.

Kako si ti? Pi{i mi. Kakvo e neboto nad Berlin? Vrne, pretpostavuvam.

Tvoj Sa{o vo †vonredna# situacija.

73.

Ve~erva, kaznenata eskadrila povtorno leta kon nekoj drug nespokoen grad (mo`ebi samo pede-

setina kilometri podaleku), no vo Skopje ve}e retko koj poglednuva nagore. Vo prvite de-novi na

bombardirawata, decata od mojata ulica so vperen pokazalec pukaa kon neboto. Sega, po dva mes-

eca, brm~eweto na voenite avioni stanuva voobi~aeno kako bu~avata od gradskiot soo-bra}aj. S¢

stanuva navika. Osven toa veseliot no}en `ivot e vo tek. Vo prepolnetite kafuliwa sre}avate

galerija od faci, govori, obleki i gestikulacii kako od nekoj strip na Korto Malteze.

Prividot na velegradot e tuka. Poluzgasnatiot vulkan stanuva turisti~ka atrakcija. Vo sekoj

slu~aj, strancite odli~no se zabavuvaat.

Seto ova me potsetuva na krle`ijanska meana. Vo koja ponekoga{ }e snema svetlo i tepa~kata

}e zapo~ne. Ne se znae koj bie, u{te pomalku koj }e pla}a. A samo desetina metri po-daleku eden

golem buldo`er poa|a da ja urne meanata. Negovata bu~ava e zakanuva~ka, no nikoj vo meanata ne

prestanuva so tepaweto, duri i koga taa se ru{i i buldo`erot po~nuva podednakvo da gi gme~i

razbesnetite protivnici. Ova mo`e da zali~i na scena od drama na apsurdot, koga odne-suvaweto

na likovite e nespoivo so kontekstot vo koj tie se nao|aat. Dramati~nosta e zadr`ana, no nejzina-

ta tragika re~isi minuva vo groteska. Tuka nekade, vo ovaa rizi~no sme{na situacija, stisnat pod

masa, ~u~i upla{eniot intelektualec. Mo`ebi e eden od retkite koj ja naslu{nuvaat bu~avata na

buldo`erot. No toa go pravi u{te podepresiven. Pa koj e toj da se buni? @itel na Tretata, ^et-

vrtata ili Kojznae koja meana, sma~kan od presilnata presija na Silite na vlas-todr`niot Prv

Svet. Tepa~kata vnatre dopolnitelno go voznemiruva. Dobro znae kolku se ovde{nite kavgaxii

odmazdoqubivi ako zabele`at deka ne e na nivna strana. A tuka stranite, poradi nenadejnite

zamra~uvawa i stesnetiot prostor, se izvonredno menliva kategorija.

Buldo`erot, pak, si go tera svoeto. Naredeno mu e da ja sru{i starata baraka, na ~ie mesto, ve-

lat planerite, }e se izgradi sovremena, zapadna i komforna zgrada. Normalno, kako i vo sekoj

82 MAGOR

demokratski proekt, obrazlo`enieto za ru{eweto mora da bide javno, da bide osudena seta

sma~kanost na prethodniot (isto~en) objekt i da bidat istaknati site prednosti na novata gradba.

Vo taa pozitivno-informativna smisla, Igor Xambazov vaka go opi{uva eden od prilozite na

seznae~kata CNN za Makedonija: †...prevrten traktor, mrtov kow, edna Albanka, zabradena, kal i

frleno |ubre po nekoi sokaci i grad~iwa za koi ne znaev deka postojat vo Make-donija#.

Pred poslednata sopirka na †23# - ta, vo prazniot avtobus se vozime samo {oferot i jas, slu{aj}i

gi vestite na glasno pu{tenoto radio. Komentarite na {oferot koj na `olto go prov-lekuva

avtobusot kon bulevarot †Kliment Ohridski#, se vikani †do daska# (za da go nadvika spi-kerot od

radioto). †Sekojaaa vladaa stanuvaa mafijaaa!#, †Kako da nee, vo znak na doverbaa, ka-koo ~oveko-

jadcitee }e si goo pu{at eden na druug !#. Sepak pred da mi ka`e eden od ponovite vicevi na voena

tema, go sti{uva radioto. Vicot pribli`no, so izgubenata presna so~nost (go ka`uvam dva dena po

slu{aweto), odi vaka nekako:

[vajcarec, Srbin, Rusin i Amerikanec treba da ja preminat rekata Sava za da razgovaraat okolu

podrobnostite za edna od mnogute idni verzii na mirovniot dogovor. No, site mostovi {to vo-

dat preku rekata se razurnati. [vajcarecot vedna{ od xebot vadi pove}efunkcionalno no`e i

zabrzano go delka najbliskoto steblo za da napravi ~amec. Srbinot se zaletuva vo studenata reka,

hrabro pliva i po~nuva da se davi. Rusinot preku †voki-toki# povikuva grade`na brigada da iz-

gradi brana so cel da se prekine vodniot tek. Amerikanecot preku mobilniot vrti eden broj,

ne{to slu{a, potvrduva, pa im se obra}a na drugite: †Gospoda, ostanuvame tuka#.

- ^ekaj, }e sredime da pomine{ bez da se namokri{ - mu se obra}a Rusinot (pretpostavuvam deka vo

me|uvreme Srbinot se udavil, a [vajcarecot, kako i obi~no, se zanel vo rabotata).

- Nema potreba. A i vie xabe se trudite. CNN }e soop{ti deka ovaa strana (potcrtano so crveno)

e drugata strana na rekata. Normalno, cel svet }e poveruva vo toa. Normalno, i nie.

74.

Nikoj ne izbegal

Nadvor od svoeto detstvo.

Zatoa }e trae na{ata nedoverba

Kon ogromnite bombi.

Fazil Hisni Daglarxa: Detelina so ~etiri lista

Toj ja nose{e svojata uniforma na vodnik od prva klasa isto tolku dobro kako i temnite kuferi

pod o~ite. Dvete omileni re~enici vo komunikacijata so nas vojnicite mu bea: †Jeba}u ti ~vorka

u le|a# i †Razbi}u ti dno pi~ke#. - Kade e toa dno? - se osmeli da go pra{a{. - Tuka! - te yvekna po

~eloto - Tuka!

83MAGOR

Postariot vodnik Dimitrievi} be{e ubeden deka e izvonreden poznava~ na bednata regrut-ska

du{a i (normalno) na nejzinite izkrivokol~uvawa. Ve}e po prvite petnaeset dena, site vo ed-ini-

cata (normalno) imavte pomalku ili pove}e strav od nego i site go mrazevte.

Eden den, vo kasarnata be{e najaveno deka sledniot petok na pladne generalot Toj i Toj, kom-

andant na celata armiska oblast, }e ja poseti kasarnata i }e izvr{i smotra. Postariot vod-nik

Dimitrievi} stana histeri~en. Vikaj}i so piskav glas, ve tera{e po stopati od rano nautro do

docna nave~er da go ve`bate stroeviot ~ekor, da ja rasklopite i da ja sklopite poluavtomat-

skata pu{ka, da pukate brzo i to~no vo levi i desni meti, pod polna oprema da se ka~ite na vrvot

od ridot za 15 minuti, a potoa, bez pauza, za 7 da se vratite (dotrkalate) nazad. Koga so podueni

noze i izgrebani dlanki }e se dovle~kavte do spalnata, ve ~eka{e novo zadol`enie - ~istewe na

pu{kata, dodeka cevkite ne blesnat kako {totuku izlezeni od proizvodstvo.

Kone~no vo petok, izbezumen kako i site vojnici, kako i postariot vodnik Dimitrievi}, ti

paradira{e, pod polna oprema, pred eden nasmean ~i~ko vo generalska uniforma. Potoa, pos-

tariot vodnik so glas mutira~ki od trema mu raportira{e na generalot deka vojnicite se podgot-

veni da ja osvojat neprijatelskata kota xy (na vrvot od ridot). †No zo{to? - se za~udi generalot

- Dovolno gi iznama~ivme Ajde da go proverime oru`jeto, pa site da odime na marenda. Taka li e,

drugari vojnici?#. †- Taka e!# - odgovorivte kako eden. Gi rasklopivte pu{kite za pre-gled. Gen-

eralot, so nesimnata nasmevka, za kratko zastanuva{e pred sekoj vojnik, }e frle{e po-gled vrz

bleskavite delovi na oru`jeto i glasno pofaluva{e: - Bravo, vojniku! - Mu slu`am na narodot!

- se oglasuva{e pofaleniot.

Dojde i tvojot red. Za mig, generalot se zaledi, se zgr~i, se iskrivokol~i, se izlo{i, ed-nostavno

od dobrodu{en ~i~ko se preobrazi vo zbesnato `ivotno - [to e ova?! Ne e ~isteno so meseci!

\ubre! Diverzant! Subverziven element!

- Zabrana od eden mesec za izleguvawe v grad! - solidarno drekna Dimitrievi}. - Dva meseca! - go

nadvikna generalot. - Dva meseca! - povtori Dimitrievi}: - Mar{ nazad vo zgradata!

Edna polno}, na polovina od izdr`uvaweto na kaznata, dodeka go sonuva{e postariot vod-nik

Dimitrievi} kako te tera da se ka~uva{ pod polna oprema, sose {lem i ~izmi po eden beskra-jno

visok rid (barem dva pati povisok i postrm od onoj vo tvoeto stradalni~ko jave), te razbudi pod-

lizurkoto redar i ti ja izrecitira, kako da si osudenik pred strelawe, zapovedta vedna{, vo ovoj

moment, da se javi{ kaj de`urniot oficer. De`urniot be{e, to~na pretpostavka, li~no postariot

vodnik Dimitrievi}.

Propisno salutira{e, vo istiot mig pomisluvaj}i deka so golemo zadovolstvo bi go bapnal sred

lice. No za tvoe ~udo, toj ti se nasmevna, te pokani da sedne{, ti ponudi ~a{ka rakija. †Ona so

pu{kata, ha, ha, ha!# - prsna vo smea - †Dobro mu poka`a! Go vide kako {izna, ha, ha, ha#.

Kade e sega Dimitrievi}? Sosema e mo`no deka zaginal vo edna od krvavite post-jugoslovenski

vojni i deka potoa deka posthumno e proizveden vo postar vodnik od prva klasa. Ne e neverojatno i

deka cirozata na crniot drob e pri~ina za negovoto zaminuvawe od militantniot svet. Sepak ti

naviva{, poradi ona negovo sou~esni~ko smeewe no}ta vo kasarnata na Avala, deka sega vo `olta

84 MAGOR

vindjakna protestira po ulicite na Belgrad. Duri ti se ~ini deka vo TV dnevnikot go prepozna

vo prvite redovi na demonstrantite.

Svesen si, ako poseduva{ dovolno koli~estvo zdrav razum, deka odnosniot minister ~ii izjavi

gi ~ita{ po vesnici ili gi slu{a{ po TV dnevnicite, e totalen nasilnik. Kolku te vadi od takt

negovata despotska nekorektnost? Deset, petnaeset minuti. I taka vesnicite i TV dnev-nicite

se nabieni so aktuelni, politi~ko-estradni kiksovi od istok i od zapad, od levo i od desno, pa

slednata vest ve}e ja bri{e prethodnata. Od druga strana, po kavgata so {alterskiot slu`benik,

isto taka o~igleden nasilnik no odblizu, tvoeto popladne, verojatno i no}ta (oso-beno ako e

skopsko `e{ka i glasna) se upropasteni. Neposrednata grubost sekoga{ povreduva po-silno od

oddale~enata, kaj nea ekstremnosta stanuva ekstremitetnost, odnosno se slu`i so kloci i tupa-

nici. Arogancijata i bezobrazlakot na glavniot terminator ostanuvaat †vo senka#, a besot go

tro{i{ na voza~ot {to ti go zema mestoto pred semaforot (ili ti go zema{ negovoto, a toj ti

odi na nervi so agresivnoto trubewe), na kasierkata vo samoposlugata za{to nema sitno da ti vra-

ti, na ve}e spomenatiot {alterski slu`benik ...i drugi sli~ni iznervirani edinki, koi kako i ti,

zaboravile deka subjektivnata komunikacija mo`e da se unapredi so nasmevka ili male~ka duhovi-

tost. †Za E. navistina ne mo`e da se ka`e ni{to lo{o#, mu velite na svojot kolega, a toj: †Toga{,

menuvaj ja temata na razgovorot#. Kako vo slu~ajot so postariot vodnik Dimitrievi}, sarkazmot

i osudata na †bliskiot# odvreme navreme ja kompenziraat tvojata egzis-tencijalna tekobnost.

A {to da se pravi so †generalite#? Ne se somnevam deka politi~kata vlastoqubivost otse-koga{

manipulira so ispla{enosta na †sitniot# gra|anin i ja pothranuva negovata neizves-nost pred

polo{oto. Eve, pred izborite partiskite demagozi gi isfrlaat svoite glavni aduti vo korist na

nivnite izbranici kako spasiteli od narasnuva~kata opasnost za tvojata dr`ava, vo (ne daj bo`e)

slu~aj da se re{i{ da glasa{ za nivniot konkurent. Dobro znae{ deka tie {estmina †spasiteli#

se lu|e kako i ti, so svoi (o~igledni) slabosti kako i vrednosti, i so (o~igledno) naglaseni ambi-

cii, no vo slu~ajov toa ba{ i ne e tolku va`no. Tvojata uloga vo seta ovaa golema Igra e da bide{

poslu{en vojnik, odnosno da go dade{ glasot za svojot general, vo polza, nor-malno, na pobedata

na negovata armija. Za{to, dadeno e jasno do znaewe: izbira~ite se delat na protivni~ki armii

od bezimeni naviva~i - brojki. Vladeja~kiot mehanizam na odnesuvawe e opredelen od slepo

navivawe (za svoite) do paranoja (kon drugite), duri i kaj mnozinstvoto prat-enici, iskriveni

potomci na patres, †tatkovcite na dr`avata#. No ne zaborava{ deka tokmu generalisimusot Gaius

Julius Caesar i negovoto posvoj~e Oktavij Avgust se prvite {to individual-nosta na senatorite

ja svedoa na anonimnost.

Sepak, ti, od kojznae kakvi pri~ini, ne ja is~isti cevkata na svojata pu{ka pred smotrata. Priv-

idno glupav gest, koj, zaedno so svojot rokenrol anarhizam, denes go smeta{ za eden od zarodi{ite

na tvojata gra|anska samosvest. Koga po~na da gi razlikuva{ lojalnosta i nepo¬slu{nosta spored

nivnata upotrebna vrednost. Koga zapo~na da go jakne{ ~uvstvoto na solidar-nost nasproti

nasilstvoto. Koga vo ispeglanata maska na generalot ja vide pogolemata opasnost otkolku vo

izbr~kanoto, so temni podo~nici lice na postariot vodnik Dimitrievi}.

85MAGOR

75.

†Mladiot majstor na Igrata# ne e ba{ delo na mladosta. Kratkite prozi vo knigata po~nav da gi

pi{uvam od svojata 25-ta, a taa e objavena koga napolniv 30. Iskreno re~eno, pomalku se trudev

da pi{uvam †tvorbi# koga bev student otkolku kako gimnazijalec: osven nekolkute zadol`itelni

seminarski, pette pesni so naglasena erudicija prenesena od aktuelnite predavawa po anti~ka

kni`evnost i u{te pet so naglasena buntovnost poradi zadocnetiot erotski start, tuka bea, nor-

malno, samo stihovite za rok-kompoziciite {to sekojdnevno gi proizveduvavme vo podrumot na

†Proleterskih brigada# 52. Za toa vreme, osven {to so Vlado, Zdenko i kompanija ve`bav ro-

kenrol i igrav ping-pong vo istite prostorii, vo spomenatiot podrum i vo mesnata zaednica (so

blagonaklonetost na Dragan, platen slu`benik na Socijalisti~kiot Sojuz), nasta-puvav i kako

pijanist vo no}niot bar †Top~iderska no}# (kade {to striptizetite me pozdravuvaa i otpozdravu-

vaa so mjaukawe), bev platen ~ita~ na vesnici na poluslepata g-|a Nikoli{, sestra na pro~ueniot

partizanski lekar i memoarist Gojko (koja otkako edna{ vo parkot go izgubiv pari~nikot, me

posovetuva: †Sekoga{ koga stanuva{ od klupa, zavrti se da £ ka`e{ do gle-dawe#), honorarno da-

vav ~asovi po francuski vo osnovnoto u~ili{te †\uro \akovi}#, kade {to na krajot na godinata,

u~enicite od VIa mi ja podarija najnovata plo~a od †Polis# so korica ukrasena so nivnite

potpisi), a vo nekoi mladinski vesnici, pod psevdonimot Bibi de Prok, se pojavija desetina

astrolo{ki prognozi. Taa moja naklonetost kon paralelni †zanimacii#, {to podocna mi podari

u{te nekoi interesni iskustva, na primer kako prodava~ na novogodi{ni ~estitki, proizvedeni

od li~nata fantazija na grupa prijateli, ili voditel vo pionerskite pri-vatni radija †Mega# i

†Ravel# ili sostavuva~ na pra{awa za kvizot †Sepak se vrti#, mnogu ~esto ima i poneubava po-

sledica - vremenski cajtnot, koga si prireduvam iscrpuva~ki, trevo`ni trki so minutite, po koi

sum nalik na trka~ na sto metri koj se obidel da tr~a na maraton. Mo`ebi zatoa ne nosam ~aso-

vnik, za da ne si gi kinam `ivcite u{te pove}e. Sepak ponekoga{, koga ve}e ne sum sposoben da

rakovodam so teloto i mislite, uspevam da se pra{am dali e pameten ~ovekot {to pove}e saka da

tr~a po sledniot mig, otkolku da se vdomi vo sega{niot? Pritoa, onaka to-talno iscrpen i ne-

zadovolen, se te{am deka nezavisnosta ne smee da bide priopa{ka na kakva bila predvidlivost i

deka zajazuvaweto so premnogu zadol`enija mi e, vsu{nost, vrodena oso-bina.

Ako osnovnata energetska logika e deka produktivnosta = ist vlog + pogolema dobivka ili pomal

vlog + ista dobivka, toga{ jas, u{te od bruco{kite godini, obi~no sum vo bankrot - so po-golem

vlog dobivam ista ili pomala dobivka.

Vo studentskite denovi, toj poriv kon razli~nosta mi nametnuva{e mnogubrojni potfati od

simpati~en, iako efemeren tip. Namno`uvaweto na aktivnostite, ve}e rekov, ne mi ostava{e

dovolno vreme za da †stanam pisatel#. No, vo seta taa tr~anica sepak postoe{e eden moment koga

se smiruvav, go zemav penkaloto v raka i mrtov seriozen }e zapi{ev nekolku va`ni re~enici.

Stanuva{e zbor za †deponirawe#, odnosno zakotvuvawe opredelena `elba vo zalepeno pliko

za odreden period (do 31 dekemvri taa godina ili do istiot datum slednata), koja, otkako }e

86 MAGOR

pomine{e dadenoto vreme, ja vadev od plikoto za da proveram dali i kolku se ispolnila. @elbite

bea od najrazli~en vid: na primer, elektri~no pijano ({to ne se ostvari), kirili~na ma{ina za

~ukawe (se ostvari), patuvawe vo Rusija (ne se ostvari, iako {ansite bea odli~ni - tatko mi so

svoite grade`ni proekti cela godina prestojuva{e tamu), i o~ekuvano, nekoi specifi~ni seksu-

alni fantazii (od koi pove}eto, isto taka o~ekuvano, ostanaa samo zamisluvani).

Vo tie so energija spontani, so rezultati oscilira~ki studentski godini, redovno go posetuvav

†op{tiot seminar#, eden vid sostanok me|u nastavnicite i sega{nite i biv{ite stu-denti od

Katedrata za komparativna kni`evnost, {to se odr`uva{e sekoj petok vo 18 ~asot vo centralnata

predavalna na ulica †Takovska#. Toa be{e retka mo`nost za bruco{ot da sedne na drvenata klupa

vedna{ do nekoj od postarite profesori, kako \uri}, ili do nekoj ve}e poznat pisatel, kako Ki{

ili Peki}, i duri, ako e dovolno smel, i da diskutira so niv. Na drugite pre-davawa s¢ pomalku i

pomalku odev (pa zar ne go `iveev rokenrolot!), no seminarot ne go propu{tav. I ~esto, prili~no

rokerski, zemav zbor.

Tokmu seminarot, edna laga {to proizleze od nego i †deponiraweto# {to proizleze od nego bea

direktna pri~ina za da po~nam da ja pi{uvam svojata prva kniga.

Bev toga{ student na treta godina, a temata za koja diskutiravme be{e novata latino-amerikan-

ska literatura. Tuku{to be{e objaven srpskiot prevod na †Sto godini samotija#, delo od koe site

bevme op~ineti. Pred srpskiot Markes, ve}e go pro~itav beliot makedonski Borhes od 73-ta, a

Asturijas i Sabato bea me|u najomilenite sovremeni pisateli na tatko mi od doma{nata bib-

lioteka, taka {to bez gram~e trema se vpu{tiv vo strastveno izlagawe za magi~nata oslobodenost

na ju`noamerikanskite raska`uva~i. Mislam deka ostaviv opredelen vpe~atok.

Po seminarot mi prijde edna poznata poetesa, biv{a studentka po komparativa i do-bitni~ka

na nekoi od op{to jugoslovenskite kni`evni nagradi: †Prokopiev, Prokopiev.. .poznato mi e

prezimeto. Sum videla nekoi tvoi raskazi po spisanijata#. So {iroka nasmevka £ potvrduvav so

glavata, iako dotoga{ nemav objaveno nieden raskaz vo spisanie. A nemav ni napi{ano, osven onie

podzaboravenite vo gimnaziskiot spomenar. †Podgotvuva{ kniga?#, †Slednata godina, mo`ebi#,

odgovoriv mrtov laden, †mi treba u{te nekoe vreme da gi pro¬veram#.

Istata ve~er, deponirav nova `elba vo pliko - za osum meseci, do krajot na godinata, ‘76, da bide

gotov rakopisot na mojata prva zbirka raskazi. @elbata, normalno, ne mo`e{e da bide is-polne-

ta. No vo taa godina, od obvrska napi{av desetina kusi raskazi, od koi pove}eto do~ekaa da bidat

objaveni vo knigata po nekolku godini. Po~nav da pi{uvam. Navistina.

76.

U{te za edna igra, koja za razlika od †deponiraweto# s¢ u{te ja praktikuvam, neredovno, na

sekoja vtora, treta godina, koga vr{am ~istewe na bibliotekata. Knigite {to se na-jneuredni#gi

vadam od policite, gi ~istam od nasobraniot prav i gi redam po azbu~en red. Ne-koga{ nao|am

87MAGOR

korici od nevratenite pozajmeni knigi, se potse}am koj gi zel i mu telefoniram za da go potsetam

na pozajmenoto. Taka uspevam da vratam ~etvrtina do tretina od knigite. Drugite me|u koi, na

primer. †Muzi~kiot leksikon# od Kasper Heveler, ili †Gradot vo istorijata# od Luis Mamford,

ili prviot del od Manovata †Legenda za Josif#, ili prviot i vtoriot del od Dareloviot †Alek-

sandriski kvartet# se nepovratno izgubeni (iako to~no znae{ koj e sega za~udeniot, nevin poza-

jmuva~).

Gi premestuvam na po{iroko mesto onie knigi {to vo me|uvreme premnogu se stesnile - bo`emski

va`na rabota, {to naj~esto si ja zasladuvam so igrata †Koj ti se dopa|a pove}e?#.

Otsekoga{ mi bile interesni za ~itawe listite na naj-knigi, kaj @id, Povis, Hamva{, neo-damna

kaj Harold Blum vo †Zapadniot kanon#. ^esto so prijatelite, vo razgovor na kni`evni temi,

iniciram pravewe rang-listi od tipot †koi se tvoite deset najsakani romani?#, †koi de-set

evropski pisateli vo 20 vek gi smeta{ za najzna~ajni?#. Mo`nosta za igra tuka e otvorena - neo-

pasnite nesovpa|awa se podrazbiraat, kako i izvesnoto srodni~ko ~uvstvo, {to mi e vistinska

potkrepa vo tvrdeweto deka vo Makedonija postoi soliden broj ~itateli so strast.

Mesteweto na bibliotekite, pak, mi e dobra mo`nost da si pravam rangirawa vo sebe, do-deka gi

raspredeluvam knigite po kup~iwa i spored azbu~niot red kaj pisatelite. Vsu{nost, se-koe mes-

tewe go koristam za po eden natprevar. Minatiot pat, toa bea francuskite prozaisti (bez Rable

i Montew, koi, se podrazbira, se vo me|unarodna konkurencija). Rezultatot: Prust, Sten-del,

Flober, Mopasan, @id, Selin...

Godinava, dodeka gi premestuvav [pancite i Makedoncite, vo igrata †K. t. s. d. p.# na red dojde i

makedonskiot raskaz. Knigite od {panskite avtori, zaedno so ekspanzivnite Ju`no¬amerikanci,

go prepolnija kusiot raft nad gramofonskite plo~i vo †oddelot A# (taka ja vikam najstarata

biblioteka, delo na pro~ueniot skopski stolar Quben, furnirana so svetlo jasenovo i temno

oreovo drvo). Vo istiot oddel A, dvete gorni polici bea poplaveni od delata na makedon-skata

kni`evnost.

Po premestuvaweto, [pancite se raskomotija, duri imaa i vi{ok slobodno mesto za da im ot-

stapat polovina polica na Norve`anite.

No, za makedonskite dela samo u{te edna polica be{e pretesna. Gi premestiv vo polira-niot

†oddel K# (so `oltenikavo-peso~na boja i so stakleni vitrini, kupeni vo †Lesnina#), a po-maliot

ispraznet prostor vo oddelot A mi ostana tokmu tolkav za vo nego da gi smestam knigite proza.

Dodeka gi bri{ev so meko krp~e malku natopeno vo kolonska voda, †K. t. s. d. p.# neosetno se

vklu~i vo dejstvo.

Najprvin, go reducirav materijalot. Se otka`av od romanite, potoa od antologiite, iako ednata,

i toa vo prevod na hrvatski, †Gospodari na lavirintot# na Boro Pavlovski, za mene e sigurno

me|u odbranite za ~itatelski zadovolstva. Ostana raskazot i onie knigi so kusi prozi me|u

esejot i naracijata. Principot eden avtor - edna kniga mi se ~ine{e sosema OK., dokaz deka i

vo najspontaniot izbor opstoi male~ka nota pretpazlivost. Mislam deka od sli~ni pri~ini go

pro{iriv brojot od 10 na 14 knigi (spored azbu~en red):

88 MAGOR

Andonovski Venko - †Freski i groteski#

Andreevski M. Petre - †Skakulci#

Vladova Jadranka - †Skarbo vo mojot dvor#

\uzel Bogomil - †Ku}a cel svet# (ova e edinstveniot izgon od `anrot, no {to mo`am - kni-gava mi

se dopa|a poradi raska`uvaweto)

Duracovski Dimitrie - †Crni proroci#

Kocevski Danilo - †Patot za Arka{on#

Lafazanovski Ermis - †Polovina bo`ilak#

Maxunkov Mitko - †Me|ata na svetot#

Mihajlovski Dragi - †Tripolskata kapija#

Muhi} Ferid - †[tit od zlato#

Solev Dimitar - †Promena na sistemot#

Uro{evi} Vlada - †Mojata rodnina Emilija#

^a~anski Krste - †Pisma#

^ingo @ivko - †Paskvelija#

77.

†Prikaznata e navistina banalna, za ~ovek vquben vo svojata maloletna kom{ivka, koja zaginuva

vo soobra}ajka. Edinstvena zanimlivost e deka toj ima voajerski sklonosti. Zatoa }e go upotre-

bam mototo od pesnata †Molitva# na Xojs: Zaslepi me so svojata temna blizina/ O smilu-vaj se /

du{maninu quben na mojata volja. Da se pretopi vo sliki temnata blizina, nespokoj¬stvoto na

strasta, e predizvik i rizik na ovoj predizvik. Odime!” - si gi zapi{uvam na liv~e ovie re~enici

i, po kuso razmisluvawe, go bele`am i datumot, 20. 10. 99, do koga raskazot, so ve}e o~ekuvan rabo-

ten naslov †Voajer#, treba da bide zavr{en. Vakvite male~ki rituali, koi se pov-toruvaat pred

sekoj moj poambiciozen pi{uva~ki anga`man se nekoj vid relikt od nekoga{noto deponirawe, so

zadol`itelno ohrabruva~ki glagol vo prvo lice (~esto vo plural) i izvi~nik na krajot. Prin-

cipot e ist: `elbata, koga ima dovolno koli~estvo gorivo vo sebe, stanuva sestra blizna~ka na

ispolnuvaweto. Nekoi dobronamerni prijateli mi laskaat deka sum stanal majstor na Igrata,

iako e mnogu poto~no, ako se upotrebuvaat atributi, deka sum kandidat za majstor, za{to vo lit-

erarnata arena, kako i vo gladijatorskata na Felinieviot †Satirikon#, ~ovek mora da si priz-

nae, i koga pred nego ne zjapaat ~elustite na lavot: Jas sum samo student ! Ed-instveno {to vo

odnos na studentskata igra, sega `elbite i rokovite se pomale~ki (nedelava da ispratam pisma do

toj i toj, da go zavr{am do vtornik tekstot za †Dnevnik#, da ja platam do petok smetkata za struja

od predminatiot mesec, da go potpi{am startot i da go prognoziram datumot na zavr{uvaweto na

noviot raskaz). Se slu~uva, ~esto, kako nekoga{ vo †deponiraweto#, da utnam. Odnosno, rabotite i

sega ne gi zavr{uvam navreme - od ~etirite planirani pisma ispra}am edno, tekstot za †Dnevnik#

89MAGOR

e napi{an, no ne onoj {to sum go planiral, ja pla}am smetkata od predmina-tiot mesec, no za

telefon, za{to e poevtina od onaa za struja, najavata za {totuku po~natiot raskaz prerasnuva vo

anti-upatstvo br. 77, a mo`ebi i po~etna epizoda od tn. podolga proza, na koja ne e fer na nekakvo

istrgnato liv~e da £ ja predviduva{ dol`inata ili vremeto na sozda-vaweto.

No zatoa - eve {ansa! Zarem 77 ne e dobar broj za da se zaokru`at †Anti-upatstvata# vo nova

kniga?

[to najdolgo si napi{al dosega - me potpra{uva so blaga ironija prijatelot {to so godini me

potsetuva deka krajno vreme e da napravam vistinski roman.

Pa... - mu odgovaram po kuso premisluvawe - Anti-upatstvata. I }e bidat u{te po-dolgi.

90 MAGOR

STRATEGIJA NA VIRUSOT

(kriti~ko anti-upatstvo za Aleksandar Prokopiev )

Dali mo`e, dali smee - vo vrska so eden tekst, najprvin da se ka`e/nabroi - seto ona, {to toj,

vsu{nost, ne e - i dali, preku taa negacija, prirodno navira svesta, za ona {to toj e?

1. [to s¢ ne e ovoj Tekst?

Ovoj tekst, pred s¢, ne e oble~en vo nekakov pristoen, vostoli~en, legitimen `anrovski kostum.

Najnapred, u{te vo naslovot, toj se samopretstavuva vo svoeviden, buntovni~ki, prkosen anti-

manir: ete, ne e upatstvo (a, {to, vpro~em, vo kni`evnata teorija, voop{to, i ozna~uva ovaa opre-

delba? Iako, vo farmakologijata, na primer, rabotata stoi sosema poinaku; vo nea, sekoja otstap-

ka od “upatstvoto#, stanuva indikativna, bilo za nedovolnata, perceptivna bistrina ili koli~ina

na um kaj korisnikot, bilo za nesoodvetniot nagon za samoodr`uvawe, ili, za hipohon-driskata

“navle~enost# na hiper-korisnikot).

A, i, kako da bide `anrovsko “upatstvo#, ili uloveno, kni`evno-teorisko `ivotin~e, koga, denes,

niz ovaa epohalna vreva, nitu samiot `ivot pove}e nema, nitu bi mo`el da ima nekakov `anrovski

pred - ili pod-znak???

Zna~i, si imame rabota so sindromot- samonegacija na `anrot! Taka {to, tie se, em anti- (zna~i,

protiv-) upatstva, em za li~na (ili, intimna, neobvrzna) upotreba. No, vnimavajte, toa e negacija

samo na `anrot, ne i na tekstot, ili, ne daj bo`e, na literaturata...Toa, nikako - ovoj av-tor,

nare~en Prokopiev, za belja, nikako ne spa|a vo onaa, s¢ pomnogubrojna grupa (ili, mo`ebi, ve}e

metastazirana partija) na kni`evnite samoubijci! ^itaweto na negovata proza, naprotiv, }e vi

go ras{tima i najserioznoto apokalipti~no mr~ewe i najdeprimira~koto razmisluvawe, za denes

aktuelnata tema: “krajot na umetnosta#... Nema, nema da ve ponesat romanti~nite krilja na apsur-

dot, sled koi samo prezrivo }e pluknete vrz pi{uvaweto i zlonamerno }e se ute{ite so soznani-

eto, deka (ve}e) e gotovo, svr{eno so literaturata... [to, prirodno (?), ete, ve vklu~uva i neodo-

livo- eroti~niot, podnapien ili iznaduvan, morbidno-samozadovolen avtor, t.e. Vas li~no...

I, {to Drugo ne e ovoj tekst? Pa, ete, ne e razvrska na si`eto (iako, povremeno, don`uanski

/kako, vpro~em, i negoviot avtor/ si koketira so fabulite). A zo{to, pak, sega, fabulite, i toa vo

mno`ina? Prvo, za{to toj , samiot `ivot, niv mnogu gi sodr`i (zarem `ivotot ne e edna golema

Fabula so redoven, iako fatalen Kraj), a, pak, Prokopiev istite tie fabuli promiskuitetno gi

koristi i vklopuva vo svoite bizarni, intelektualni iskustva ili asocijacii.

No, namesto tekstot da £ slu`i na nivnata libidinalna razvrska, poprvo Tie, fabulite, li-bidi-

nalno gi potsiluvaat negovite meandri~ni, asocijativni i intelektualni bravuri . Bezobra-zie,

tipi~no za eden post-moderen, demek, kni`even, a, vsu{nost, pove}ekraten mangup, od in-tertek-

91MAGOR

stualen (ili, u{te polo{o!- intermedijalen) kalibar.

Toj vid iscicuvawe na najraznovidnite, nadvore{ni pottici i sokovi od “neprijatelot# - `ivot,

slu~aj, anegdota, ispoved, lektira itn. - i potem, nivnoto pretvorawe vo sopstvena gra|a, vo ma-

terijalno, umetni~ko alibi; toa lagodno (na momenti- eklekti~ko, na momenti- drsko i nevi-

deno)-pa sepak, neporeklivo umetni~ko posegawe po s¢ {to e tu|o (za, potoa, istoto da se pripi-

tomi kako svoe); toa difuzno plovewe niz razli~nite `ivotni i kreativni predizvici, kako i,

bo`em krajpatnoto i slu~ajno, proglasuvawe na proto~nosta za svoe poeti~ko kredo (ma-kar i pod

astrolo{kiot izgovor, deka avtorot ni e Riba)- zarem seto toa, ne n¢ potse}a na “strategijata na

virusot#: koj `ivee taka, {to ja zaposednuva i se hrani tokmu so teritorijata na svojot doma}in?

Ako okolinata na Prokopiev, ja so~inuvaat reklami; stripovi; tranzicii; Nato-bombi; haiku

pesni; prde`i od Ohis; politi~ari od Leva ili Desna ^e{lagija; bubalki vo stari pisma; ero-

tizirani detski spomeni - “virusot# na “Anti-upatstvata...# niv nepogre{livo }e gi vplete vo

svoeto narativno tkivo, i }e gi za~ini so tolku {armantni citati, bizarni izvadoci , retki

knigi, duhovitost i humor - {to, i ne sakaj}i, }e se iznenadite (i }e mu ~estitate): oti umee i se-

kojdnevieto taka neodolivo, taka egzoti~no da go “skocka#! Ili, pak, da n¢ ubedi, deka toa e eg-

zoti~no, zanimlivo, provokativno - tokmu za{to e sekojdnevie; na{e, odnosno, negovo; sekojdnevie

na toa Virusi{te, koe s¢ si vpiva i vovlekuva vo sebe.

“Ona {to me vozbuduva vo literaturata, i kako ~itatel, i kako pi{uva~, e vpivaweto na intim-

noto vo re~enicite, induciraweto na vnatre{na toplina vo tekstot# - taka se oglasuva, bo`em

nedol`niot zapisni~ar na s¢op{tite zadovolstva vo i od tekstot, {to e pred nas.

2. A, sepak, da ka`eme {to tekstot e?

Pa vaka, nakuso, nalikuva na eden work-in-progres, koj, spored moeto mislewe (i na moja ra-dost),

}e go sledi tvore~kiot pat i sozrevaweto na svojot avtor, s¢ dodeka e toj (tvore~ki) `iv; zna~i,

postojano (i }e mu di{e no}e na vrat, za da mora da go do-zapi{e). Ova e vistinsko “ot-voreno

delo#, {to ne si go poznava svojot kraj, isto taka, kako {to ne si gi poznava svoite `an-rovski

granici i ograni~uvawa.

Pokraj drugoto, ova se (kaj nas, no, i voop{to) retki tekstovi - od i za zadovolstvo; litera-tura,

{to so slast se konsumira, kni`evna hrana, od koja ne se prejaduva{ i nikako ne ti presed-nuva;

gurmanski specijalitet za estetski sladokusci... ~itatelsko u`ivawe, par ekseleans (ne po

slu`bena, medicinsko-dijagnosti~ka ili kriti~ka; tuku, po intimna, nenasitna dol`nost i pot-

reba).

Literatura, izedna~ena so eroti~nosta - i zatoa, privle~na, posakuvana, totalno nepred-vid-

liva, zavodliva, elokventna, pikantna, so~na, perfektno stilizirana. Protkaena so avten¬ti~ni,

`ivotni situacii, neretko i sme{ki; a, sepak, nesvodliva na bilo kakva banalnost ili od-biven,

vko~anet “realizam#: ovaa kniga ja potvrduva retkata duhovna, no i perceptivna rasloe-nost, imag-

92 MAGOR

inativnata superiornost na avtorot; odnosno, negovata “aleksandriska# darba, za polifoni~no

prepletuvawe na razli~nite, duhovni i kulturni registri; intertekstualni igri; poliretori~ki

strategii na pismoto - vo koi, na prv pogled, paradoksalno, svoe mesto si nao|a i ikonografijata

na popularnata kultura, masovnite mediumi, internet.

Ova e, vo vistinskata smisla na zborot, polifoni~na proza, tekst-kontrapunkt; nastanat i nato-

pen so muzikalnost, verojatno, blagodarenie i na dlabokata privrzanost i predanost na Pro-

kopiev kon muzikata: ne samo kon nejzinoto pasivno, konsumentsko slu{awe i sledewe; tuku i kon

nejzinoto aktivno, tvore~ko sozdavawe, izvedba, ili komponirawe. Kako odli~en, klupski- xez i

bluz - pijanist, ovoj avtor, isto taka umee, visoko da ja ceni; da ja so~uva vrednosta i dostrelite na

improvizacijata, slobodnata igra na tonovite i neobvrznoto prepletuvawe na ritmovite- ne samo

vo domenot na muzikata, tuku i vo literaturata, kade{to mnogu pomalku ja o~ekuvame i za-toa,

u{te posenzualno, ~itatelski ja do`ivuvame.

A tokmu toj, polifoniski princip na strukturirawe na tekstot, se sovpa|a so edno drugo

poeti~ko na~elo, za prvpat imenuvano, od strana na etnologot Levi Stros, kako brikola`.

Praveweto tekst-lepenka, pa~vork tekst, sostaven od pove}e raznorodni fragmenti, proglasu-

vaweto na “novata fragmentacija# kako sopstveno esteti~ko poa|ali{te, od edna strana, kore-

spondira so specifi~niot senzibilitet na avtorot i od nego otporano osoznaenata “proto~nost#

na samoosoznavaweto. Od druga strana, fragmentacijata e i vistinski epohalen i kulturolo{ki

simptom na edna civilizacija, koja izlegla nadvor od ramkte i od sigurnosta na “sentencioznoto#

(Homi Baba). Vo toj pogled, pripa|aj}i £ na edna od marginalnite, lokalni (balkanski) kulturi

i literaturi; Prokopiev, na najsoodveten na~in, i vo domenot na egzistencijalnoto iskustvo; go

~uvstvuva i do`ivuva predizvikot na “vonsentencioznoto#, nepredvidlivoto, kola`noto, decen-

triranoto. Ne slu~ajno, del od ovie zapisi im se posveteni tokmu na vozbudlivite osoznavawa

i soo~uvawa so kulturnata Drugost- sopstvenata, vo odnos na Zapadot; i obratno, zapadnata, vo

od-nos na Sebesi. Toa zavzemawe na edna, neosporno “anga`irana#, duri i “post-kolonijalna#, po-

zicija, ili, pak, glas- koj se napojuva od za{emetuva~koto bogatstvo na kulturnite geografii; bez

pri toa, da ja zagubi kriti~kata distanca kon niv i nivnoto mo`no, ugnetuva~ko vlijanie; svedo~i

za vistinskata kompleksnost na duhovniot profil na Prokopiev, koj, ete, odbiva samozadovolno

da se skameni vo Bibliotekata.

Tuka e i vistinskiot moment da ja spomeneme osobenata “pe{a~ka retorika# (Mark O`e) na

Prokopiev; negovata, s¢ ponaglasena `elba, literaturata “do koska# da se nurne vo magmata na

neposrednoto, li~no do`ivuvawe. Blizok do duhovnite zalo`bi na, denes kowukturniot, duhoven

horizont na nomadizmot; prijatel na pove}e nomadski intelektualci i pisateli; Prokopiev, vo

vistinskata smisla na zborot, crpi od talka~kata energija na Gradot, no i od difuznata, lavir-

intska energija na Bibliotekata. Ne retko, avtorot ottamu izleguva so bogat ulov na “post-pri-

kazni#; prikazni-ve}e ~ueni ili pribrani od nekogo drug, no potoa, prilagodeni i adaptirani na

sopstvenite avtorski proekcii.

Otade, na momenti, ovaa kniga se ~ita i vo najblagorodniot i, denes mo{ne aktuelen, manir na

93MAGOR

edna nepretenciozna “teoriska avtobiografija# (M. [uvakovi}), ili li~no svedo{tvo, napi{ano

vo stilot na dnevni~kiot zapis, koj gi dolovuva etapite i modalitetite na sopstvenoto, duhovno

sozrevawe i evolucija. Ne{to kako {armanten, rolan-bartovski aperitiv za polesno varewe

na ambicioznata kni`evno-teoriska erudicija. Gradot-sredba, gradskiot mete` i vreva, za nego

se pove}e od naturalisti~ki detal, tie se asocijativen most, koj vodi kon dale~nite soglasja i

sporedbi so nastanite od istorijata, literaturata, kulturata. Ottamu, pak, yirkaat vistinski

bizarni detali, su{testva, fakti; koi infantilnata qubopitnost na avtorot, nepogre{livo gi

pomni i uspe{no gi vklopuva vo sosema nepredvidlivi i slo`eni duhovni kombinacii, eseisti~ki

poenti ili refleksii.

Opredelbite za novata fragmentacija i nomadizmot, od druga strana, kako svoi legitimni,

kreativni postapki i kvaliteti, gi podrazbiraat entropijata, ne(p)o¬dredlivosta, difuznosta,

igrata, slu~ajot. Stanuva zbor za postapkata na hibridizacija, ili, vkrstuvawe pome|u slu~ajot

(intuicijata) i simbolot (univerzalizacijata). Takva e, vsu{nost, samata “strategija na viru-sot#,

koja{to kni`evnite kriti~ari mu ja pripi{uvaat na najnovoto struewe vo amerikanskata proza

na 90-tite, avant-pop. ^edo na eden nevozmo`en brak, pome|u visokata i potro{uva~kata kultura,

aktuelnoto preispituvawe na amerikanskata proza, vo izvesna smisla, mo`e da se dovede vo vrska

(ili komparativen pro~it) tokmu so ovie, `anrovsko-retori~ki bastardni zapisi na Prokopiev.

Pri toa, da ne zaboravime na faktot, deka me|u voobi~aenite osve`itelni dezodoransi vo ovaa

proza, e i astrologijata; ne samo voobi~aenata, individualnata, tuku i mundanata, New age as-

trologija na epohite i duhovnite periodi - koja nedvosmileno go zaokru`uva vpe~atokot za

dlaboko intuitivniot, neizle~ivo qubopitniot i neskroteniot duhoven predizvik na avtorot.

Tuka, svoe mesto nao|a i nju-ejx ekologijata: gri`ata za prirodata, {to is~eznuva i se pretvora

vo bedni, instant supstituti; ili, pak, ba{larovskata opienost i ponesenost od prirodnite ele-

menti i zvucite na prostorot.

Namesto da se vtopi vo u~eni, naj~esto sterilni mudruvawa; naratorot e, pove}e od bilo koga,

pikanten- duhovit, poln humor, no i-aforisti~en, molskavi~no mudar. Vo edna tipi~no post-

modernisti~ka negri`a kon patetikata i panikata, Prokopiev e, pred s¢, ubeden hedonist; vo po-

traga po u`ivawata i ubavinite na `ivotot i na tekstot. Vo edno od svoite intervjui, toj otvore-

no }e potvrdi, deka “kon literaturata treba da se prijde so nasmevka#; za{to, taa ne e stradawe,

koe e cel, samoto na sebesi; tuku , ne{to pove}e- kreativno pro~istuvawe, transforma-cija i

oblagoroduvawe na iskustvoto, bez ogled kolku e toa traumati~no.

3. Ima li nekakov sistem vo ova ludilo? ({to bi rekol Polonij)

Ima, ima, ima, sinko Zlaten i maten.

Na primer, “sistemot# e, nad s¢, pra{alen! Kako {to i @anrot e, isto taka, pra{alen. Kako

{to i identitetot, vo sekoj pogled (seksualen, nacionalen, kulturen itn.) - ostanuva, pov-torno,

94 MAGOR

pra{alen.

Pa {to ?

[to, ako zaradi “umiraweto na si`eto#; toj skot, detalot, skoka ugore na kni`evno-umetni~kite

berzi? [to, ako “osporuvaweto na narativniot kontinuitet i tematskata ko-herencija#, odi vo

prilog na privilegiranosta na li~nata gledna to~ka? Zo{to digresijata i fragmentot niedna{

ne bi smeele sami da sednat na estetskiot prestol? I, zo{to, kako {to si posakuval Flober,

si`eto da ne stane “nevidlivo#...

Zo{to Nie da se jadosuvame okolu toa, koga ovie “Anti-upatstva#, se pove}e od ~itki, pitki,

slatki, jatki? I- ultra-post moderni i avant-pop gardni?

Zna~i - take it - or leave (love) it!

Doktor za ~itatelski recepti

Elizabeta [eleva

BELE[KA ZA AVTOROT

Roden 1953 vo Skopje, kade {to den denes `ivee i sozdava, iako se po~esto ima potreba da patuva,

za da se osve`i so iskustva na drugi gradovi i geografii i da se oslobodi od pritisocite na lo-

kalnosta.

Pi{uva namenski i `anrovski raznorodni tekstovi (haiku, scenarija za TV filmovi i kvizovi,

prikazni za deca...), no za najva`ni gi smeta raskazite (pe~ateni vo desetina knigi do-sega, me}u

koi “Mladiot majstor na igrata”, “...ili...”, “Plovidba kon Jug”, “Slovo za Zmijata”, “Ars amatorx-

ia”) i eseite (“Dali Kalimah be{e post-modernist?”, “Patuvawata na skaznata”).

So gordost gi ~uva svoite rokenrol godini, kako i onie {to gi pro`ivea so alternativnite

patuva~ki scenski dru`ini.

Prozata mu e preveduvana na angliski, francuski, germanski, polski i na site blakanski jazici.