9–12 • 23. decembra 2014 · 2015. 2. 9. · 65 svetovni dan hrane 66 cepljenje proti sezonski...

Interna revija skupine SIJ –Slovenska industrija jekla

9–12 • 23. decembra 2014

JASNO IZRAŽENA MOČ KORPORATIVNE BLAGOVNE ZNAMKE – SIJ GROUP

strani 6 in 7

1. STRATEŠKA KONFERENCA SKUPINE SIJ

strani 8 in 9

SIJAJNI SKUPNI INOVATORSKI USPEH

strani od 12 do 19

SKUPINA SIJ USPEŠNO IZDALA OBVEZNICE

stran 10

VSEBINA2

Fotografija na naslovnici:www.dollarphotoclub.com

4 SPOŠTOVANE SODELAVKE IN CENJENI SODELAVCI SKUPINE SIJ, 6 JASNO IZRAŽENA MOČ KORPORATIVNE

BLAGOVNE ZNAMKE – SIJ GROUP8 VEČ KOT 3100 SIJEVCEV IZ 19 DRUŽB 8 POSTAJAMO »VSI KOT EDEN«10 SKUPINA SIJ USPEŠNO IZDALA OBVEZNICE11 ANKETA O MOTIVIRANOSTI IN SOCIALNI VKLJUČENOSTI

SODELAVCEV V SKUPINI SIJ12 SIJAJNI SKUPNI USPEH14 INOVACIJSKA DEJAVNOST V ACRONIJU17 INOVACIJSKA DEJAVNOST V RAVNE KNIVES18 INOVACIJSKA DEJAVNOST V METALU RAVNE20 KAKO BITI INOVATIVEN?22 Z IDEJO DO ODRIVA23 S SKUPNIM RAZVOJEM DO NOVIH IZDELKOV24 NAŠI JEKLARJI IN KOVAČI PRESEGLI MAGIČNO TISOČICO26 LINIJA ZA ODREZ PALIC KASTO PKS14028 RAZVOJNI PREBOJ METALA RAVNE PREDSTAVLJEN

NA MEDNARODNI KONFERENCI V ISTANBULU30 PONOSNI NA NAJ SODELAVCE METALA, SERPE IN ZIP CENTRA33 ODLIČEN IZPLEN TIMSKEGA DELA34 OBISK AGENTOV ŠVEDSKEGA PODJETJA RAUTE CORPORATION35 Z OBISKI PRODAJALCEV NAŠIH IZDELKOV DO BOLJŠEGA

SVETOVANJA KUPCEM36 METALOV PRODAJNI TIM PRIPRAVLJEN NA TRŽNE IZZIVE37 SEJEM METAL EXPO 201438 ZADOVOLJNI S PREDSTAVITVIJO NA EUROMOLDU39 MARKETINŠKI KOTIČEK40 S CERTIFIKATOM EQUASS ASSURANCE

ŠE BLIŽJE NAŠIM UPORABNIKOM 41 VARČUJEMO Z MATERIALNIMI VIRI Z MISLIJO NA PRIHODNOST42 NEVARNOST NIKOLI NE POČIVA 44 OKTOBER – MESEC POŽARNE VARNOSTI44 KO ZAGORI, POMOČ POTREBUJEMO VSI46 POGUMNI SE NE BOJIJO USPEHA48 SIJ ODPRL VRATA MLADINI IN STARŠEM49 DAN ODPRTIH VRAT V ACRONIJU 50 »2. BRALNA ZNAČKA« PO JEKLARSKO52 ZANIMIV POKLIC53 ODSLEJ VISOKOŠOLSKI ŠTUDIJ STROJNIŠTVA NA RAVNAH54 FINANCE OSTAJAJO V DOBRIH ROKAH56 KADROVSKA GIBANJA V AVGUSTU,

SEPTEMBRU, OKTOBRU IN NOVEMBRU58 SREČANJE JUBILANTOV DRUŽBE RAVNE KNIVES59 KREPIMO PRIPADNOST60 ELEONORI GLADEŽ, NAM DRAGI ELENKI, V SLOVO!61 VLASTI KORDIČ V SLOVO 62 IN MEMORIAM SLAVKO AŽMAN (1947–2014)63 PROF. DR. MARINU GABROVŠKU V SLOVO64 V SLOVO NAŠEMU SODELAVCU MIRSADU MUSIĆU64 ZAHVALE65 SVETOVNI DAN HRANE66 CEPLJENJE PROTI SEZONSKI GRIPI67 LETO ZDRAVJA V KOVINSKI INDUSTRIJI68 ZAVETNICA RUDARJEV IN ŽELEZARJEV SV. BARBARA69 MEES IN ŽELEZARNA PODBREZOVA NA SLOVAŠKEM70 NIMAJO NIČESAR, A SO SREČNI, DA SE LAHKO IZOBRAŽUJEJO71 9. SIMPOZIJ FORMA VIVA, RAVNE 201472 TURNIR V MALEM NOGOMETU ZA ACRONIJEV POKAL73 12. METALOV TURNIR V MALEM NOGOMETU74 PRISOJNIK IN KAMNIŠKO SEDLO76 POPOTNIŠKO RAZVAJANJE PO POLJSKI78 PTIČJI ŠPIK

Interna revija skupine SIJ – Slovenska industrija jekla

Glavna in odgovorna urednica:Anja Potočnik.

Področna urednika:za gorenjsko regijo Stane Jakelj, Acroni,in za koroško regijo Melita Jurc, Metal Ravne.

Uredniški odbor: SIJ – Slovenska industrija jekla: Monika Štojs; Acroni: Metka Šuštaršič, Petra Žvan, Nataša Karo; Metal Ravne: Vesna Pevec Matijevič; Serpa: Mitja Laure, Karmen Stražišnik; Elektrode Jesenice: Rafko Penič, mag. Mojca Šolar; Ravne Knives: Egidij Hudrap, Romana Petek; SUZ: mag. Tanja Avguštin Čufer, Teja Platiša; ZIP center: Liljana Toplak.

Stalni sodelavci:Boris Berginc – Špikov kot; Tone Kelbl in Marjan Mencinger – Obnavljamo energijo/pohodništvo in potovanja; Andrej Brumen - Dejde – Aforistična šarža.

Nepodpisane fotografije:arhiv SIJ-a, Dreamstime, iStock, Shutterstock, Microsoft Office Online, www.wikimedia.org.

Jezikovni pregled: mag. Andreja Čibron - Kodrin.

Oblikovanje: Sans, Andrej Knez, s. p.

Tisk: ZIP center.

Naklada: 3000 izvodov.

Izdajatelj in naslov uredništva: SIJ – Slovenska industrija jekla, d. d., Gerbičeva 98, 1000 Ljubljana,tel.: 01/242 98 18, e-pošta: [email protected] [email protected] [email protected]

mailto:[email protected]

mailto:[email protected]

UVODNIK 3UVODNIK 3

Anja Potočnik, glavna in odgovorna urednica

foto Irena Herak

ELEGANCA

Nilahko

prenehati slabo razmišljatio drugih.

Običajno se mora človek spoprijateljitiz nekom,

ki je uspel pri sebi premagati to težavo.Potem

se te bo lahko začelo prijematinekaj tiste

prave elegance.

Hafis, Pleši z menoj

ELEGANTNA, RADOVEDNA IN ČUDOVITA BITJA SMO LJUDJE.Vse te lastnosti naj nas navdihujejo tudi v letu 2015, da bomo sami

pri sebi in drug z drugim stremeli k novim podvigom in jih spreminjali v priložnosti.

Uredniški odbor interne revije SIJ

Interni časopis skupine SIJ • 9–12 • 23. decembra 2014

4 VOŠČIMO

izteka se leto, ki je bilo za skupino SIJ polno sprememb in po poslovni plati tudi zelo uspešno. Iskreno upam, da je iztekajoče se leto tudi vam ponudilo številne priložnosti za poklicne uspehe in osebnostni razvoj.Pravijo, da so spremembe edina stalnica v življenju. Ko je nova uprava v začetku leta prevzela vodenje skupine SIJ in napovedala sprejetje nove strategije razvoja do leta 2020, so se pojavljali tudi dvomi. Ali bo to mogoče uresničiti? Je to realno?

Sedaj, po skoraj celoletnem skupnem delu, si vsi skupaj lahko od-govorimo z odločnim DA! Je mogoče. Vendar samo tako, da prene-hamo iskati zgolj zunanje vzroke ali razloge, zakaj kaj ni mogoče, in začnemo izvajati spremembe pri nas samih. V našem vsakodnevnem delovanju, pristopu in delovnih procesih.

Razvoj globalnega gospodarstva, jeklarske panoge in konkurence s celega sveta postavlja pred nas nove izzive. Izzive, ki se merijo s konkurenčnostjo, rastjo skupine SIJ, zagotavljanjem pričakovanih rezultatov, potrebnih za nadaljnja vlaganja. Izzive, ki se jih lahko lo-timo samo z aktivnim iskanjem stičnih točk med podjetji v skupini, medsebojnim sodelovanjem in neprestanim inoviranjem.

Skupine SIJ ne sestavlja zgolj 20 ločenih podjetij v Sloveniji in tujini, temveč med seboj učinkovito povezana ekipa. Igralci le-te igrajo z isto žogo, v isto smer. Delimo si skupen cilj, to je vzpostavitev dolgoročno uspešne skupine SIJ, ki se bo trajnostno razvijala in postala najuspe-šnejši evropski nišni proizvajalec jekel z visoko dodano vrednostjo. Delimo si ne zgolj skupne prihodnosti, temveč tudi odgovornost. Vsi skupaj in vsak posebej za svoj delokrog. In odgovornost ni majhna, tega se moramo vsi zavedati.

Ob dobrih poslovnih rezultatih leta 2014 se ne smemo ustaviti. Treba je gledati v prihodnost, ne samo do leta 2020, temveč tudi do 2025. Imamo jasno strategijo razvoja, načrt naložb, ustrezno kapitalsko pokritje in izjemen razvojni potencial. Moramo nadaljevati iskanje neizkoriščenih priložnosti znotraj skupine SIJ. Moramo nadgrajevati naše kompetence, se vsestransko razvijati.

Ob prihajajočih novoletnih praznikih vam želim miren božič ter uspe-šno, SIJajno in polno zdravja leto 2015!

Anton Chernykh,predsednik uprave skupine SIJ

Spoštovane sodelavke in cenjeni sodelavci skupine SIJ,

USTVARJAJMOsijajne trenutke

Z MOČJO JEKLAnaj zasije uspeh

naj bo leto 2015SIJAJNO


besedilo

6

osebni arhiv avtorja, arhiv skupine SIJfoto

PREDSTAVLJAMO

Radovan Arnold, partner v agenciji ArnoldVuga

Blagovna znamka SIJ deluje na globalnem trgu. V mednaro-dnem prostoru ima že vzpostavljena števila poslovna partner-stva, ki jih nadgrajuje in plemeniti, prav tako pa se predstavlja novim potencialnim kupcem. V svetu sodobnih komunikacij je spletna stran pogosto tista, ki nas predstavi, preden imamo priložnost za vzpostavitev osebnega stika. Podoba strani in vsebine so torej glasniki in ogledalo naših vrednot, poslanstva in vizije. Tako kot so pri osebnem stiku to naš videz, naš nastop, navsezadnje tudi naša poslovna vizitka.

Kako družba SIJ komunicira, kako se pozicionira? S čim si utira pot priklica, ko se sooča s konkurenčnimi ponudniki? Kot znamka z mednarodnim, globalnim dosegom, ki se je uveljavila z različnimi izdelki in storitvami, ki so bili kupcem predstavljeni v imenu družb, zdaj združenih v skupini SIJ, je prepoznavnost ne-dvomno vzpostavila, sinergije pa bodo prišle do izraza prav ob povezljivosti v krovno znamko. Ugled, ki so si ga zgradile druž-be, se krepi, hkrati pa se seštevajo pozitivni učinki in prispevajo k jasnejši podobi in poziciji skupine SIJ v mednarodnem okolju.

Osvežen logotip v sebi združuje že znane elemente – črkov-ni zapis kratice SIJ in osnovno obliko logotipa, ki je v uporabi že deset let. Ob tem zdaj v ospredje stopa srebrna barva kot tista, ki postane prevladujoča. Tri pike, zapisane v zgornjem delu (dodatek tretje pike že obstoječima pikama nad črkama i in j), nakazujejo širino, prostor za povezovanja, za nadaljevanje že zdaj močne zgodbe.

Celostna podoba SIJ daje dovolj prostora izražanju lastne identitete vsaki izmed družb in prodajnih centrov, obenem pa jih poveže v trdnejšo in bolj konsistentno celoto. Različni deležni-ki, s katerimi skupina SIJ vzpostavlja odnose, so naslovljeni na enak način in z jasnim krovnim sporočilom tako na verbalni kot na vizualni ravni. Znak kot univerzalno sporočilo v povezavi z vizualno izčiščenostjo in jasnostjo se nedvomno umešča med družbe s podobo, ki na vseh ravneh komunicira vrednote in vizijo, s katero SIJ ponosno stopa ob bok velikim igralcem na trgu jekla. Korporativna znamka je vzpostavljena in pripravljena za nove dosežke v globalni poslovni areni. •

Kolikokrat imamo priložnost, da naredimo prvi vtis? Enkrat. Zato je toliko bolj pomembno, da pri vseh elementih, ki ta prvi vtis lahko sooblikujejo, vzpostavimo enovitost in zapomnljivost. Celostna grafična podoba je eden ključnih elementov.

JASNO IZRAŽENA MOČ KORPORATIVNE BLAGOVNE ZNAMKE – SIJ GROUP

SIJ – Slovenska industrija jekla

7PREDSTAVLJAMO


besedilo

foto

8 NAPREDUJEMO

Peter Irman, VISION.SI

Anja Potočnik, vodja internega komuniciranja, SIJ

POSTAJAMO »VSI KOT EDEN«1. Strateška konferenca skupine SIJ, Bled, 11.–13. december

Prve ne pozabiš nikoli. Še posebno, če je tako uspešna, kot je bila naša prva strateška konferenca; predstavljali smo načrte in strategije podjetij v skupini; poslušali zanimiva predavanja vrhunskih strokovnjakov in se veliko naučili; praktične izkušnje smo si pridobili z neutrudnim in zelo kreativnim sodelovanjem v timih ter predstavitvami rezultatov drugim kolegom; bili smo delavci v tovarni koles z razlogom; se tudi nasmejali in si obljubili, da bomo še boljši – vsak zase in vsi skupaj, kajti spontano se je na konferenci rodilo geslo »AS ONE« ali »VSI KOT EDEN«. Ker vemo, da bomo le s stalnim napredkom in tesnim sodelovanjem vseh sodelavcev dosegali smelo zastavljene cilje.

VEČ KOT 3100 SIJEVCEV IZ 19 DRUŽB

� Andrej Zubitskiy, predsednik nadzornega sveta skupine SIJ, nas je presenetil s prebranim otvoritvenim nagovorom v slovenščini.

� V prvi »šolski klopi« so sedeli (z desne) direktor za korporativno komuniciranje dr. Denis Mancevič, direktor za pravne zadeve, združitve in prevzeme Evgeny Zverev, predsednik uprave in CEO skupine SIJ Anton Chernykh, predsednik nadzornega sveta Andrey Zubitskiy ter član uprave in CEO Igor Malevanov.

� Predsednik uprave in CEO Anton Chernykh je poudaril, da moramo stremeti k inoviranju in izdelavi tako specialnih in kakovostnih izdelkov, kakršnih naši konkurenti ne bodo znali izdelati, in bomo zato za kupce tako z izdelki kot tudi hitro odzivnostjo in odličnim servisom nenadomestljivi.

SIJ – Slovenska industrija jeklaVeč vsebinskih

poudarkov s konference

v naslednji številki.

� Čestitke predsednika in aplavz kolegov so za najbolje predstavljeno strategijo prejeli člani ekipe iz Elektrod; (z desne) direktor Jakob Borštnar, vodja prodaje Renata Hočevar in vodja trženja Primož Drakslar.

� Da je vse potekalo SIJajno, je skrbela dobra ekipa; (na levi) Ana, Anja in Gregor, (na desni z leve) Alenka Bizilj, specialistka za korporativno komuniciranje, SIJ, in Jadranka Jezeršek Turnes, svetovalka, Kontekst.

� Pravi trenutek je najpomembnejši! To očitno dobro ve Olga Močilnik iz Metala Ravne, ki je »ta okroglo« obletnico dočakala in praznovala na konferenci. Še enkrat voščimo vse najboljše!

� 8 koles za nasmeh do ušes ali letos pridejo na Gorenjsko in Koroško namesto treh dobrih mož kar štirje. SIJ-evci smo sestavili 16 koles v 16 timih in jih predali ravnateljicama; 8 koles bodo poganjali otroci Vrtca Jesenice in 8 koles učenci OŠ Juričevega Drejčka Ravne na Koroškem.

� Se še spominjate pop dueta Denis & Denis? Naša Denis in Denis nista pela, a smo ju radi poslušali. Denis Mancevič (desno) je izvirno povezoval celotno konferenčno dogajanje, radijski voditelj in komik Denis Avdić pa je poskrbel za učvrstitev naših »smejalnih mišic«.


besedilo

foto

10 PREDSTAVLJAMO

arhiv skupine SIJ – Slovenska industrija jekla

dr. Denis Mancevič, izvršni direktor za korporativno komuniciranje, SIJ – Slovenska industrija jekla

Slovenska industrija jekla je z začetkom vplačil 24. novembra uspešno zaključila postopek izdaje petletnih obveznic v skupni vrednosti 43 milijonov evrov in s 4,5-odstotno letno donosnostjo.

Finančna sredstva bo skupina SIJ, ki bo letos močno izboljšala dobičkonosnost poslovanja, namenila za povečanje raznovr-stnosti dolgoročnih virov financiranja in zagotavljanje optimalne likvidnosti za uresničitev strategije razvoja do leta 2020. Slednja predvideva nadaljnjo optimizacijo proizvodnega miksa, poveča-nje proizvodnje izdelkov z višjo dodano vrednostjo ter nadaljnjo specializacijo v tržne niše.

Predsednik uprave skupine SIJ Anton Chernykh je ob za-ključku izdaje izpostavil: »Če upoštevamo, da je izdaja obveznic zgolj prvi korak v smeri razvoja družbe SIJ kot javne delniške družbe, smo lahko z rezultatom zelo zadovoljni. Dobro poučeni vlagatelji so pozitivno ocenili poslovno kondicijo skupine SIJ in izkazali zaupanje v našo dolgoročno strategijo trajnostnega ra-zvoja. Mi bomo medtem nadaljevali številne ukrepe konsolidaci-je skupine in povečevanja dobičkonosnosti poslovanja, rezultate le-teh vidimo že v tem poslovnem letu.«

Predhodne napovedi o možni višini zbranih sredstev pred izdajo so se gibale med 30 in 50 milijoni evrov, pri čemer velja upoštevati, da so bile predprodajne aktivnosti izdajatelja na tujih trgih zavestno konservativne, kar Igor Malevanov, član uprave za finance in ekonomiko skupine SIJ, pojasnjuje prav s strate-gijo postopnega vstopa skupine na mednarodne finančne trge: »Smo v intenzivni fazi konsolidacije skupine SIJ, kapitalski trgi nas šele spoznavajo, kar je povsem pričakovano in razumljivo. Mi bomo aktivnosti na mednarodnih kapitalskih trgih nadalje-

vali, kar bo sedaj, po prvi izdaji obveznic na slovenskem trgu, občutno lažje. Dolgoročno bomo ob rasti prihodkov in stabilni dobičkonosnosti še naprej zniževali neto finančni dolg (NFD) in razmerje NFD/EBITDA ohranjali pod količnikom 3,0.«

Vse aktivnosti v zvezi z organizacijo prodaje in izdaje obve-znic je izvajala Nova ljubljanska banka. Obveznice so bile tako ponujene predvsem dobro poučenim vlagateljem, pri čemer se je za naložbo v obveznice odločilo 65 investitorjev. Izdajatelj bo po izdaji obveznic v KDD izdelal prospekt ter po tem, ko bo prospekt potrdila ATVP, uvrstil obveznice na organiziran trg Ljubljanske borze. Skupina SIJ je v prvih devetih mesecih tega leta (januar–september 2014) ustvarila prihodke v višini 561,2 milijona evrov (+9 % v primerjavi z enakim obdobjem lani), EBITDA v višini 66 milijonov evrov (+86 % v primerjavi z enakim obdobjem lani) ter čisti poslovni izid v višini 25,5 milijona evrov. Ob rasti svetovnega trga jekla v višini nekaj več kot 2,1 odstotka (v enakem obdobju) je skupina SIJ rasla hitreje ter tudi uspe-šno ohranjala visoko dobičkonosnost poslovanja, saj je marža EBITDA v predstavljenem obdobju znašala 11,8 odstotka. Z devetmesečnimi rezultati skupina SIJ uspešno zasleduje letne (2014) načrte povečanja prihodkov do ravni 742 milijonov evrov, EBITDA v višini več kot 80 milijonov evrov ter več kot 30 milijo-nov evrov čistega poslovnega izida. •

SKUPINA SIJ USPEŠNO IZDALA OBVEZNICE


besedilo

11

Mojca Veble, vodja kadrovske službe na ravni skupine, SIJ – Slovenska industrija jekla

PREDSTAVLJAMO

Redno spremljanje mnenja zaposlenih o notranjem delovanju organizacije je stalna praksa uspešnih razvojno naravnanih podjetij. Pozornost je običajno usmerjena predvsem na pove-zavo zadovoljstva in zavzetosti zaposlenih (motiviranosti) z re-zultati pri delu. S tem postane ključno vprašanje, kako podjetje zaposlenim omogoča, da uveljavljajo svoje znanje in ideje ter tako dosegajo uspeh pri svojem delu. To namreč vpliva tako na zadovoljstvo pri delu kot tudi na uspešnost podjetja.

Ob pripravi strategije korporativnega komuniciranja se je pojavila potreba po analizi obstoječega stanja motiviranosti in socialne vključenosti zaposlenih v skupini SIJ. Namen ankete je bil strokovno analizirati obstoječe stanje zadovoljstva zaposle-nih ter identificirati prednosti in izzive zaposlenih v skupini SIJ.

Junija 2014 smo vsem zaposlenim v skupini SIJ skupaj s pla-čilno listo razdelili 2.937 vprašalnikov. V prvem delu vprašalnika smo jih povprašali o njihovi motiviranosti in socialni vključenosti v skupini SIJ. Povprašali smo jih o njihovih pogledih na delo, ki ga opravljajo, o odnosu vodstva do zaposlenih, o ciljih podjetja in odnosu do izobraževanja. S prvim delom smo pokrili moti-vacijski spekter vprašanj. V drugem delu smo z vprašanji o delu kolegov ter o tem, ali so v podjetju zaposleni tudi prijatelji ter če bi delo priporočili drugim, pokrili spekter socialne vključenosti.

Objektivni vpogled v aktualno stanje organizacijam omo-goča, da lahko na podlagi ugotovljenega pripravijo ukrepe za izboljšanje slabših kategorij in ohranitev dobrih področij glede na ugotovljeno stanje.

Na anketo je odgovorilo 1.193 anketirancev, zaposlenih v skupini SIJ, kar pomeni 40,62-odstotno udeležbo.

DRUŽBA Rezultati % doseganja

ACRONI 1.170 403 34,44 %

ELEKTRODE Jesenice 168 84 50,00 %

METAL Ravne 947 304 32,10 %

Ravne Knives 190 132 69,47 %

SERPA Ravne 153 79 51,63 %

Ravne Steel Center 28 15 53,57 %

SUZ Jesenice 119 57 47,90 %

SIJ – Slovenska indu-strija jekla, d. d. 49 28 57,14 %

ZIP CENTER Ravne 113 91 80,53 %

SKUPAJ 2.937 1.193 40,62 %

OSNOVNE UGOTOVITVEZaposleni se natančno zavedajo, kaj se od njih pričakuje na delovnem mestu, prav tako poznajo tudi cilje svojega pod-jetja in se v veliki meri lahko s cilji podjetja tudi poistovetijo. Komunikacija z nadrejenimi (povratna informacija, upoštevano mnenje …) je ocenjena s povprečno oceno, medtem ko anketi-ranci najbolj pogrešajo pogovore z nadrejenimi o osebni rasti.

POVZETEK UGOTOVITEVPREDNOSTI IN IZZIVI � Zaposleni natančno vedo, kaj je njiho-

vo delo in kakšna so pričakovanja. � Zaposleni dobro poznajo cilje svojega podjetja. � Komunikacija med vodji in podrejenimi ni optimal-

na (še posebno na področju osebnega razvoja). � Zaposleni pričakujejo aktivno politiko izobraževanja. � Obstaja potreba po modifikaciji sistema na-

grajevanja (celo v osnovnem delu plač). � Zaposleni pričakujejo več od interne-

ga komuniciranja in informiranja. � Navedeni podatki kažejo na potrebo po

drugačnem pristopu k vodenju. � Rezultati so zelo različni glede na posamezno podjetje.

PODROČJA ZA UKREPANJE � Razvoj vodstvenih kompetenc in veščin. � Izboljšati sistem usposabljanja zaposlenih. � Izboljšati in vzpostaviti kakovosten sis-

tem informiranja zaposlenih. � Revitalizirati in vzpostaviti celovito izved-

bo letnih pogovorov z zaposlenimi. � Stalno izboljševati sisteme upravljanja s člove-

škimi viri, še posebej delo z mladimi talenti. � Redno spremljati stanje organizacijske klime in zado-

voljstva zaposlenih ter izvajati redne korektivne ukrepe.

Naj se ob tej priložnosti zahvalimo vsem, ki ste sodelovali pri anketi. Vaše mnenje je izjemno pomembno. Z njim prispevate k temu, da lahko objektivno ugotovimo stanje našega notranjega okolja, pravočasno odgovarjamo na izzive in zagotovimo, da se bo podjetje tudi v prihodnje uspešno razvijalo v smeri trajno-stnega uspeha. V dobro vseh zaposlenih v skupini SIJ in naše skupne prihodnosti. •

ANKETA O MOTIVIRANOSTI IN SOCIALNI VKLJUČENOSTI SODELAVCEV V SKUPINI SIJ


besedilo

foto

12

Jože Apat, Metal Ravne, in GZS

Jože Apat, vodja projekta, Metal Ravne Stane Jakelj, menedžment idej/razvojni inženir, Razvojni center Jesenice

ČESTITAMO

Za nami je še en inovacijski ciklus. Letošnjega dvanajstega po vrsti smo začeli v letu 2013 (oziroma 2012), ko so pričele nasta-jati ideje, ki so se nato spremenile v rezultat. Rezultat, s katerim je bilo mogoče sodelovati na razpisu, ki ga vsako pomlad razpišejo regionalne gospodarske zbornice po celotni Sloveniji. Na ta razpis se je prijavilo 600 inovatorjev, ki so predstavili 160 inovacij. V ta proces se vsako leto vključita tudi Metal Ravne in Acroni skupaj z Razvojnim centrom Jesenice.

Na koroški regionalni nivo smo prijavili pet inovacij, od katerih se je na nacionalno raven uvrstila inovacija z naslovom Vrhunsko visoko legirano orodno jeklo za delo v hladnem.

Na gorenjski regionalni nivo smo prijavili tri razvojne projekte, od katerih se je na nacionalno raven uvrstil projekt Celovita mo-dernizacija valjavskega ogrodja in nadgradnja modelov valjanja.

Iz skupine SIJ je v obeh regijah sodelovalo skupno tride-

set inovatorjev. To je podatek, ki kaže na našo usmerjenost v inovativnost.

Značilnosti zmagovalnih dveh inovacij, ki sta se prebili na nacionalno raven, je, da so ju kreirali in izvedli sodelavci, ki so metalurgi in razvojniki z velikima M in R. Sodelavci, ki poznajo »dušo jekla in tehnologije naprav«. Ko govorimo o ljudeh, ki so nosilci področja in mu dajejo veliko začetnico, imamo v mislih njihovo poglobljeno znanje in spoštovanje, ki ga imajo do tega znanja. Poznati nekaj v »dušo« ne pomeni, da poznamo vse podatke o materialu in tehnologiji, temveč vemo, zakaj je ta ma-terial takšen, kot je, in čemu so tehnološki procesi namenjeni. Poznajo temeljne zakonitosti. Zato ustvarjajo inovacije z velikim I. To so inovacije, ki prispevajo k trajnostnemu razvoju podjetij v skupini SIJ. Predstavljajo prebojne inovativne premike, ki bodo na dolgi rok omogočali naš obstoj in nadaljnji razvoj. •

Acronijevi, RCJ-jevi in Metalovi inovatorji so zopet zasijali. Na nacionalnem izboru Gospodarske zbornice Slovenije za inovacijo so Acronijevi in RCJ-jevi inovatorji prejeli zlato, Metalovi inovatorji pa srebrno priznanje. Ponosni smo na naš skupni SIJajni uspeh. Acroni se je skupaj z Razvojnim centrom Jesenice (RCJ) predstavil s projektom Celovita modernizacija valjavskega ogrodja in nadgradnja modelov valjanja. Metalova inovacija pa je vrhunsko visoko legirano orodno jeklo za delo v hladnem.

SIJajni SKUPNI USPEH

� Vlado Perovnik prevzema srebrno priznanje v imenu Metalovih avtorjev nagrajene inovacije.

� Prejemnika zlatega državnega priznanja: dr. Matevž Fazarinc iz Razvojnega centra Jesenicein in Jani Novaki iz Acronija skupaj z Slavkom Kanalcem, izvršnim direktorjem za tehnologijo SIJ in Stanetom Jakljem, koordinatorjem vodenja managmenta idej v Acroniju / Razvojni center Jesenice


13ČESTITAMO

Avtorjem Metalove srebrne inovacije Vladu Perovniku, Juretu Jamerju, dr. Tatjani Večko - Pir tovšek, mag. Miranu Kadišu, mag. Alojzu Rozmanu in

mag. Darji Oblak ter avtorjem Acronijeve in RCJ-jeve zlate inovacije Romanu Robiču, dr. Matevžu Fazarincu, Franciju Perku in Janiju Novaku iskreno čestitamo za njihov uspeh,

trud in neizmerno predanost.Ponosni smo na vas.

� Inovatorji in razvojniki skupine SIJ veseli skupnega državnega uspeha

� Dr. Matevž Fazarinc je prejel zlato državno priznanje iz rok predsednika GZS mag. Sama Hribarja Miliča, poleg predsednik Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo Peter Olesen.


besedilo

foto

14

Borut Novšak, Gaber Pogačnik in Božidar Černe, Acroni

Stane Jakelj, razvojni inženir/menedžment idej, Razvojni center Jesenice

INOVACIJSKA KULTURA V DRUŽBAH SIJ-a

Temelj uspeha podjetja so njegovi zaposleni. Različnost vsakega posameznika nas kot celoto bogati, in to je naša največja dodana vrednost. Zato moramo doprinos vsakega posameznika znati ceniti in spoštovati ter povezovati v skupino. Kajti le kot skupina drugačnih, unikatnih in enakopravnih sodelavcev lahko delujemo harmonično, a obenem čvrsto, prijateljsko, a v vseh pogledih strokovno, preudarno, toda na vsakem koraku zagnano.

Če v sebi nosimo in gojimo inovacijsko kulturo, se zavedamo, da smo na pravi poti uspeha.

Zato je še kako pomembna spodbuda k inovacijskemu raz-mišljanju vsakega posameznika. Iskanje posameznih drobnih rešitev lahko v medsebojni povezanosti privede do udarne moči in preboja.

Do našega glavnega cilja, prebojnih inovacij, ki nas z veliko hitrostjo pomikajo naprej in vodijo v sam kakovostni vrh.

V Acroniju smo v enajstih mesecih leta 2014 zbrali 320 ino-

vacijskih prijav. Idej – iskric, s katerimi spodbujamo in dajemo možnost prav vsakemu zaposlenemu, da pokaže svoje talente in inovacijskega duha, je bilo 212. Beležimo pa še 55 večjih kori-stnih predlogov in tehničnih izboljšav. V inovacijsko dejavnost je bilo vključenih kar 523 posameznih avtorjev in soavtorjev inova-cijskih predlogov.

Inovacijski duh posega prav na vsa delovna področja znotraj Acronija, in sicer na razvoj proizvodov, vzdrževanje, v tehnološke procese, varstvo in zdravje pri delu, službe …

Veseli smo nove rubrike v glasilu SIJ z naslovom Inovacijska kultura v družbah SIJ-a. V tokratni številki vam predstavljamo zanimiva razvojna projekta in njihove sodelavce. Hkrati pa smo Janeza Černeta, kot enega izmed najaktivnejših sodelavcev na inovacijskem področju v Acroniju, povprašali, kaj ga navdihuje za inovativno razmišljanje in ustvarjanje.

Novi rubriki želimo obilo inovativne vneme in zagnanosti.

Leto, ki se izteka, je v inovacijski dejavnosti znotraj skupine SIJ – Slovenska industrija jekla prineslo nov svež veter zagona. Skupaj s predstavniki Metala Ravne smo postavili nove skupne temelje za razvoj inovacijske dejavnosti znotraj celotne skupine SIJ. V Acroniju smo tudi, kot do sedaj že vrsto let, še posebno pa v zadnjem letu, uspešno spodbujali in spremljali inovacijsko dejavnost naših sodelavcev. Zato smo veseli, da je bilo naše dobro delo, tako Acronija kot Metala Ravne, opaženo in da se najboljše prakse prenašajo tudi na celotno skupino SIJ. Kajti to nas povezuje, dela močnejše in obenem spodbuja pozitiven tekmovalni duh.

PREDELAVA LEŽAJNEGA OHIŠJAAvtorja:

� Gaber Pogačnik, ključavničar, Obrat vzdrževanja Acronija � Borut Novšak, inženir strojništva, Obrat vzdrževanja

Acronija

INOVACIJSKA DEJAVNOST V ACRONIJU

V Vroči valjarni je vgrajenih več kot sto valjčnic za transport slabov in plošč debele pločevine, katerih ležajna ohišja so potrebna za-menjave. V skladišču smo imeli še veliko novih ležajnih ohišij stare proge, ki ni več v obratovanju, zato tudi ležajna ohišja niso bila uporabna.

Računska in konstrukcijska analiza rezervnih ležajnih ohišij je pokazala, da jih z ustrezno predelavo lahko uporabimo kot rezerv-ne dele za novo obratujočo opremo. Dela smo opravili v Obratu vzdrževanja, kjer smo izdelali tehnično dokumentacijo, izvedli potrebno mehansko obdelavo ležajnih ohišij in izdelavo puš, ki smo jih ohlajene s tekočim dušikom vgradili v pripravljena ležajna ohišja. Potrebna je bila samo še obdelava na končne dimenzije.

S takšno predelavo ležajnih ohišij smo zagotovili nemoteno oskrbo linije s potrebnimi rezervnimi deli, kar se je izkazalo za fi-nančno več kot upravičeno. Stroški predelave so namreč minimal-ni. Za eno ohišje ne znašajo niti dvesto evrov. Cena originalnega ležajnega ohišja pa je kar 2.900 evrov, tako da smo z izdelavo prve serije ohišij prihranili okroglih 30.000 evrov.


15INOVACIJSKA KULTURA V DRUŽBAH SIJ-a

VSAK DOSEŽEK JE POMEMBEN PRISPE-VEK K NAPREDKU IN RAZVOJU

� Janez Černe, vodja skladiščnega poslovanja, Acroni

Sem praktik in svoje znanje znam uspešno iz teorije prenesti v prakso. Rešitev določenega problema mi je izziv. Kot primer

lahko navedem, kako so me težave v delovanju oziro-ma nedelovanju brusilnega stroja v Jeklarni privedle do intenzivnega razmi-šljanja, kako težave odpraviti in izpolniti pogoje, da bi stroj optimalno deloval v skladu z namenom. In seveda, da bi tako lahko dosegli

postavljene cilje, rezultate. Nešteto neprespanih noči, veliko intenzivnega raziskovalnega

dela, odpravljanje napak na kraju samem, z več kot 1300 urami vpo-klica – vse to je privedlo do tega, da so moje ideje in zamisli obrodile sadove, postale so uporabne in s tem pridobile naziv inovacije.

Do danes sem samo na tem področju prijavil okoli 50 inovacij, vendar to še ni dokončna številka.

Seveda pa ne gre le za delo pri omenjenem stroju, moje misli so usmerjene tudi v proizvodni proces. Razmišljam, kako bi se določeni postopki lahko spremenili, izboljšali, poenostavili.

Odločil sem se, da svojo intelektualno lastnino predstavim ko-misiji z namenom vrednotenja doseženega in v potrditev, da delam dobro, ter v priznanje, da je vsak dosežek pomemben prispevek k napredku in razvoju.

POSODOBITEV KRMILJA DODAJNEGA VALJA NA LINIJI CTL V HLADNI PREDELAVI ACRONIJA

� Božidar Černe, inženir elektrotehnike v obratu Vzdrževanja, Acroni

� Matjaž Zupančič, inženir elektotehnike v obratu Vzdrževanja, Acroni

� Marjan Jazbec, elektro tehnik v obratu Vzdrževanja, acroni

� Transportne valjčnice novega valjavskega ogrodja Petra

� Puše, izdelane v Obratu vzdrževanja � Puše, ohlajene s tekočim dušikom, vgrajene v pripravljalno ležajno ohišje


16 INOVACIJSKA KULTURA V DRUŽBAH SIJ-a

Linija CTL v oddelku Adjustaža v Hladni predelavi Acronija omogo-ča razrez pločevine debelin od 0,5 do 3 mm v plošče maksimalnih dolžin 6000 mm. Na tej liniji je najbolj pogosta oblika razreza v plošče 1000 mm x 2000 mm.

Razrez se izvaja z uporabo dodajnega valja, ki pločevino sprva naglo pospešuje, potem vozi s konstantno hitrostjo, malo pred doseženo dolžino pa naglo zavre in z majhno hitrostjo pripelje na nastavljeno dolžino plošče, temu sledi rez prečnih škarij in posto-pek se za novo ploščo ponovi.

Opisano izvajanje se je po elektro plati udejanjilo z uporabo logičnega avtomata, ki ga je sestavljalo preko sto tiskanih vezij iz obdobja okoli leta 1976, ko mikroprocesor še ni bil uporabljen kot gradnik krmilja z raznimi spominskimi enotami, števci …

Zaradi specifične elektro opreme vzdrževalcem za odpravlja-nje napak nista zadoščala samo univerzalni merilni instrument in registrator analognih signalov, marveč smo bili prisiljeni uporabljati tudi specialne merilne instrumente, kot sta digitalni tester in logični analizator. Z leti je vzdrževanje tega dela linije od vzdrževalcev zah-tevalo vse več truda, zaradi starosti opreme pa rezervnih delov na trgu ni bilo več mogoče kupiti.

S soavtorjema Matjažem Zupančičem in Marjanom Jazbecem smo se odločili, da nadomestimo del digitalnega krmilja iz sedem-desetih let prejšnjega stoletja s sodobnejšim Siemensovim krmilni-kom in izboljšanim nadzorom nad izvajanjem posameznih operacij z uporabo dodanega operaterskega panela, občutljivega na dotik. Pri izvedbi izboljšave smo se srečali z nemalo težavami pri ume-ščanju nove opreme v star sistem, vendar smo zaradi dobrega poznavanja osnovne opreme tudi te premostili.

Po izvedbi predelave so praktično odpadle vse težave v zvezi z dolžino odrezanih plošč, kar je poprej zaradi odstopanja od na-stavljene vrednosti dolžine občasno povzročalo kar precejšen del izmeta. Dosegli smo, da je raztros dolžin plošč manjši od enega milimetra, kar je močno pod zahtevanim tolerančnim pragom, in nam omogoča, da se uvrstimo v zahtevnejši tolerančni razred raz-reza plošč. Občutno se nam je zmanjšalo tudi število vzdrževalnih posegov, kar pomeni dvojno korist: večjo razpoložljivost linije za prečni razrez plošč na eni in sprostitev vzdrževalcev za preostala vzdrževalna dela na drugi strani. •

� Pogled na dodajni valj in škarje

� Nov krmilnik s povezavo na staro opremo

� V tekstu omenjen logični avtomat iz 70-tih let

� Nov operaterski panel za upravljanje in nadzor


17

Tilen Ravlan, Ravne Knives foto

besedilo

Tilen Ravlan, vodja razvoja in tehnologije, Ravne Knives Stanko Vogel, vodja proizvodnje, Ravne Knives Egidij Hudrap, vodja termične obdelave, Ravne Knives


Inovacijsko dejavnost smo začeli konec avgusta in od takrat do danes prejeli kar 48 inovacijskih predlogov, in sicer 28 idej ali iskric, 16 koristnih predlogov ter štiri tehnične izboljšave. Naš cilj je, da bomo v prihodnje prejemali čim več predlogov, ki

bodo imeli posreden ali neposreden vpliv na dvig produktiv-nosti in bodo zagotavljali višjo stopnjo kakovosti naših izdelkov. Predstavljamo enega od rezultatov naše inovativne dejavnosti.

OBNOVA IN PREDELAVA SKOBELJNEGA STROJAZaradi vse večje konkurence na trgu ter zmanjševanja stro-škov smo se glede na pridobljene ponudbe novih namenskih strojev odločili, da obnovimo naš stari skobeljni stroj, ki takrat ni obratoval.

Najprej smo ga generalno popravili, obnovili vso električno opremo, zamenjali pogone ter ga opremili s krmilnim sistemom SIEMENS, ki smo ga morali uskladiti z delovanjem induktorja in varilnega aparata.

Stroj smo tudi temeljito očistili in ga ponovno prebarva-li. Naša želja je bila, da stroj v prvi fazi uporabimo za kaljenje, popuščanje ter lotanje. Obiskali smo več sejmov in dobaviteljev indukcijske opreme (INDUCTOHEAT, ELDEC, SYSTEC, GH-INDUCTORS, EFD INDUCTION ), nakar smo v Sloveniji našli strokovnjaka (podjetje INEL) za izdelavo strojev za indukcijsko kaljenje, ki je izdelal že več podobnih strojev. Odločili smo se za skupni razvoj. Tudi cena izdelave je bila več kot štirikrat nižja od konkurence, čeprav bomo na njem lahko delali več različnih stvari.

Ker je ta stroj zelo star (50 let, vendar konstrukcijsko odličen), obnova poteka nekoliko počasneje, saj smo med dodelavo na-leteli na vrsto težav (preslabi prečni pogoni, prehiter pomik mize, problemi z glavnim reduktorjem … ).

Zdaj smo na tem stroju že uspešno popuščali vpenjalne dele. Začeli smo tudi že kaliti. Naložba v ta stroj je zelo velikega po-mena za podjetje, saj bomo z njim lahko izdelovali zahtevnejše nože z višjo dodano vrednostjo.

Stroj smo opremili tako, da lahko uporabljamo različne vrste kalilnega medija: kalilno emulzijo, dušik, zrak ali vodo.

V zadnjem letu smo veliko truda posvečali izdelavi/navarjanju pritisnih letev iz materiala Stellit, izdelkov razreda premium. Naš poddobavitelj je bil omejen z maksimalno dolžino navarjanja na

Podjetje Ravne Knives se je tudi aktivno vključilo v spodbujanje inovacijske dejavnosti. Menimo, da je to edina pot, kjer se lahko vsi zaposleni vključijo v razvoj podjetja in prispevajo k njegovemu napredku, hkrati so pa za svoje ideje tudi ustrezno nagrajeni. Trudimo se in se bomo tudi v prihodnje, da bo vsak predlagatelj v najkrajšem možnem času tudi dobil odgovor na svoj predlog.

INOVACIJSKA DEJAVNOST V RAVNE KNIVES

� Skobeljni stroj pred obnovo

� Popuščanje izdelkov


18

foto

besedilo

arhiv Metala Ravne


Jože Apat, vodja projektov, Metal Ravne


Nova usmeritev vodstva SIJ-a na področju inovacijske dejavnosti je povzročila v podjetju Metal Ravne korenite spremembe. Inovativnost je postala prepoznana kot pomemben deležnik pri doseganju poslovnih rezultatov podjetja, pri zaposlenih pa je predvsem spodbudila nov odnos do reševanja perečih problemov na delovnem mestu oziroma v delovnem procesu.

INOVACIJSKA DEJAVNOST V METALU RAVNE

dolžino 2000 mm, zato smo morali poiskati drugega dobavitelja. Ker smo imeli ob vsaki pošiljki navarjenih letev velike težave, smo se odločili, da skobeljni stroj dopolnimo še z možnostjo varjenja/navarjanja z metodo PTA. Seveda je to bil ponovni poseg v stroj, zato smo morali dodatno izdelati držala, stojala … Od podjetja INTERWELD smo kupili varilni aparat z vsemi komponentami ter ga sami pritrdili na ohišje stroja za indukcijsko kaljenje. Induktor in varilni aparat PTA smo priredili tako, da ju lahko umaknemo na stojalo, kadar katera od stvari ni v uporabi. Varilni aparat smo morali ponovno programsko uskladiti z induktorjem, da med obratovanjem ne prihaja do težav s komunikacijo. •

� Varilni aparat

� Robert Zapečnik, avtor inovacije Sprememba legiranja Mo pri jeklih UTOPMO1 in UTOPMO2

� Inovacija Hidravlika za dvig izdelka



Človek je po svoji naravi ustvarjalno bitje in če je lahko ustvarja-len na delovnem mestu, je to nekaj, kar podpira bit zaposlene-ga, kot del osebnega razvoja, in ima zato multiplikativen učinek. To se odraža v izboljšani samopodobi zaposlenega in njegovi večji želji po ustvarjalnosti, kar je v današnjem okolju poslovne negotovosti ključnega pomena za doseganje strateških ciljev. Prav spodbujanje ustvarjalnosti je tisti segment, ki dviguje človeka nad determiniranostjo poslovnega procesa in je del sa-mouresničitve. Ta daje zaposlenemu občutek, da je udeleženec in ne zgolj izvajalec.

V Metalu Ravne smo v prvih enajstih mesecih leta 2014 našteli 135 prijav inovacijskih predlogov, od tega je bilo 12 tehničnih izboljšav (merimo ekonomske učinke) in 123 koristnih predlogov, kar je kvantni preskok (povprečje zadnjih nekaj let je dvajset prijav), to pa je posledica novega pristopa na tem po-dročju. Ta pristop je tudi rezultat plodnega sodelovanja znotraj skupine SIJ (predvsem z Acronijem) in skupne politike vodstva SIJ-a na tem področju, ki je bistveno prispevala k razvoju inova-tivne dejavnosti v našem okolju.

Razmah inovativnosti je pozitiven primer vplivanja politike vodstva SIJ-a na razvoj pomembnega področja konkurenčne prednosti, ki je v znanju in ustvarjalnosti zaposlenih in je ni mo-goče kar tako kupiti na trgu.

Poudariti je treba, da je vsaka inovacija zgrajena iz zgodbe, ki povezuje štiri dejavnosti, te pa so:

1. prepoznavanje problema2. iskanje rešitve3. načrt 4. realizacija načrtaPredvsem točke 1 do 3 so v domeni inovatorjev. Realizacija

pa ima močan motivacijski učinek na predlagatelje, saj v veliki meri presega učinek nagrade.

V Metalu Ravne predstavljamo tri koristne predloge izmed 135, za katere menimo, da imajo specifično zgodbo.

Prva zgodba je »Sprememba legiranja Mo pri jeklih UTOPMO1 in UTOPMO2« (Robert Zapečnik). Avtor je pri izva-janju tehnologije izdelave šarže na peči UHP ugotovil, da na iz-plen Mo iz POLIMOKS-a vpliva, kdaj ga dodamo v peč. Iz prak-tičnih izkušenj je ugotovil, da je ta izplen najboljši, če dodamo POLIMOKS za FeCrc, tako smo prihranili približno 142.000 EUR /leto. Inovacija je rezultat koristne uporabe procesnih podatkov in pozitivnega odnosa do rezultatov dela.

Druga zgodba je »Predelava in dodelava hidravlike za dvig materiala na ravnalnem stroju WRP-100«. Inovacijo je spodbudil problem, saj se je na ravnalnem stroju izdelek pogosto zagozdil in ga je bilo treba pred prenosom na odlagalno mesto porav-nati. Pri tem pa so na izdelku nastale poškodbe, pojavila se je tudi izguba časa. S predelavo in dodelavo hidravlike so povsem odstranili zastoje zaradi zatikanja izdelka in tako pomembno izboljšali proces ravnanja. Rešitev je mogoče uporabiti tudi na drugih ravnalnih strojih valjarne profilov. Pri tej inovaciji je bilo združeno znanje iz poznavanja procesa in strojništva.

Tretja zgodba je »Rekonstrukcija novega CM v TK«. Značilnost tega predloga je, da ga je sestavil tim mojstrov v težki kovačnici. Inovacija je primer načina reševanja ozkega grla v proizvodnem procesu čiščenja odkovkov, ki vsebuje celovit pristop k obvladovanju delovnega mesta. Avtorji so v enem koristnem predlogu navedli cel sklop rešitev, ki pa jih je še treba uresničiti. To pa je tisti poudarek, ki bistveno prispeva k motiva-ciji zaposlenih za podajanje novih idej. •

� Avtorja: Silvo Košeljnik in Janko Miklavc avtorja inovacije Hidravlika za dvig izdelka

� Mojstri težke kovačnice ( KTO); Uroš Kočnik, Željko Pešić, Daniel Pobrežnik, Mitja Trstenjak, avtorji koristnega predloga posodobitve CM.

�

� Eden od petih predlogov koristnega predloga posodobitve CM.


besedilo

foto

20

arhiv SIJ–a



Poišči vzroke. Vsak dan se soočamo z ovirami, ki jih moramo premostiti, nikoli pa se ne vprašamo, kaj je vzrok težav in kako jih rešiti. Raziščite temelje problema.Spoznaj svoje kupce. Nasvet, ki ste ga morda že velikokrat slišali, vendar še vedno drži. Kupce morate poznati do potanko-sti. Enako velja za vašo konkurenco.Sprašuj. Veliko ljudi se boji postaviti vprašanja o zadevah, ki jih ne razumejo ali pa jih zanimajo. S pravilnimi vprašanji lahko odkrijemo marsikaj novega.

Opazuj. Opazovanje ljudi in okolja lahko spodbudi marsikatero idejo in pojasni nerešljiva vprašanja. In to ne bo pomenilo, da kradete idejo.Vsak dan se nauči nekaj novega. Postavljanje vprašanj bo vodilo k odkrivanju novih stvari, ki jih še ne poznate, in to od-pira marsikatera vrata. Inovativnost zahteva razmišljanje zunaj okvirov.Sprejmi spremembe. Spremembe vsi dojemamo kot nekaj slabega, vendar inovativno razmišljanje pomeni sprejemanje no-

Zavedati se moramo, da je inovativnost naša konkurenčna prednost in strateška prioriteta. Inovativnost ni prirojena, lahko pa se je priučimo, če začnemo razmišljati zunaj okvirov. Zato smo za vas pripravili in vam predstavljamo deset pomembnih korakov, ki vam bodo pomagali pri realizaciji, spremljanju in ustvarjanju idej ter vašem vsakodnevnem inovativnem delovanju. Vabljeni k sodelovanju, vaše delo in ideje so cenjene!

KAKO BITI INOVATIVEN?



vih trendov in sprememb. Vedno morate slediti novim produk-tom na trgu in poskušati razumeti, zakaj so tako popularni.Krši pravila. Razmišljanje zunaj okvirov zahteva tudi, da skre-nete s poti in poskusite nekaj novega. Pravila določajo, kako moramo živeti rutino, ta pa lahko zaduši vaš inovativni duh.Sodeluj. Rešitve je lažje poiskati, če znamo sodelovati z drugi-mi, saj lahko spoznamo druge vidike problema in možnih rešitev. Še posebno, če je v vašem timu strokovnjak za področje, na katerem želite uspeti.Bodi vztrajen. Za velik uspeh je potrebno veliko truda, zato ne smete obupati, če vaša ideja ob prvem poskusu ni pozitivno sprejeta. Ne bojte se poraza, na napakah se učimo.

Piši. Zapisujte si ideje, prebliske in misli, ki vas prešinejo. Tako boste lahko nadgrajevali in izpopolnjevali svoje nove ideje.

Vse vaše prijave idej, iskric in izboljšav so cenjene in nagrajene. S prijavo iskrice si lahko pridobite nagrado med 10 in 50 evrov. Nagrade za izboljšavo pa so odvisne od gospodarske koristi, funkcije avtorja in soavtorjev, finančnega in strokovnega vložka podjetja ter povprečne plače v podjetju.

Vse informacije o aktivni udeležbi dobite pri predstavnikih inovativne dejavnosti v vašem podjetju. Bodite ustvarjalni in po-vabljeni k sodelovanju! •


besedilo

foto

22 RAZVIJAMO

Stane Jakelj, Razvojni center Jesenice


Slovenski forum inovacij je tudi letos znova dokazal, da v Sloveniji inovativnega duha še zdaleč ne primanjkuje. Veseli smo, da smo lahko tudi mi del te uspešne zgodbe. Inovativnost je izziv in hkrati dejstvo, brez katerega ni napredka in rasti. Inovativni posamezniki in skupine, ki s svojimi idejami, izdelki ali storitvami spreminjajo svet na bolje, so temelj razvoja in zagota-vljanja kakovosti življenja vseh nas. Vsi skupaj pa smo tisti, ki se moramo naučiti prepoznavati dobre projekte in jim zagotavljati močno podporo: od invencije do inovacije, pri razvoju novih produktov, pri njihovi aplikaciji v proizvodnjo in končno – pri njihovi prodaji.

Na 9. Slovenskem forumu inovacij se je predstavilo 47 naj-boljših slovenskih razvojnih projektov, ki jih je strokovna komisija izbrala med 144 prijavljenimi. Med najboljšimi sta bila tudi ra-zvojna projekta Acronija in Razvojnega centra Jesenice.

Razvojni projekt Celovita modernizacija valjavskega ogrodja in nadgradnja modelov valjanja pod zap. št. ID 1401 se je po oceni strokovne komisije uvrstil tik pod vrh najuspešnejših in ra-zvojno najprodornejših projektov. Projekt je vodil Roman Robič, soavtorji so bili dr. Matevž Fazarinc, Franci Perko in Jani Novak.

Uspešni pa smo bili tudi z drugim prijavljenim razvojnim projektom Oklepna pločevina za potrebe Nata pod zap. št. ID 1341, vodja projekta je bil dr. Jure Bernetič, soavtorji pa so bili: dr. Gorazd Kosec, Matjaž Marčetič, Iztok Tomažič in dr. Borut Kosec.

Med najboljše se je uvrstilo 33 inovativnih proizvodov, 10 inovativnih storitev in štirje inovativni poslovni modeli; od tega 27 iz mikro, malih ali srednjih podjetij, šest iz velikih podjetij, sedem iz raziskovalno-razvojnih institucij, šest so jih prispevali inova-torji ali skupine inovatorjev, enega pa so izdelali dijaki, študenti oziroma mladi raziskovalci.

Rezultati kažejo, da se z lastnim raziskovalnim delom razvoj-nih inženirjev Razvojnega centra Jesenice in inženirjev Acronija gibljemo v samem slovenskem inovativnem vrhu. To nas uvršča med inovativno prodorna podjetja s prebojnimi produkti z vi-soko dodano vrednostjo. Ob tej priložnosti se v imenu koordi-nacije Menedžmenta idej zahvaljujem vsem sodelavcem, ki ste v projektih sodelovali in dokazali, da smo s skupnim timskim delom najmočnejši. •

Razvojni in industrijski inženirji Acronija smo se v sodelovanju z Razvojnim centrom Jesenice uspešno predstavili na 9. Slovenskem forumu inovacij z naslovom Z idejo do odriva, ki ga je v začetku novembra organizirala javna agencija Spirit Slovenija s finančno podporo ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Z IDEJO DO ODRIVA

� Roman Robič, vodja zelo uspešnega razvojnega projekta Celovita modernizacija valjavskega ogrodja in nadgradnja modelov valjanja

� Utrinki z 9. Slovenskega foruma inovacij


besedilo

foto

23

Matevž Fazarinc, Razvojni center Jesenice

dr. Matevž Fazarinc, razvojni inženir, Razvojni center Jesenice

RAZVIJAMO

Platirana jeklena pločevina obsega izdel-ke, ki združujejo lastnosti vsaj dveh različnih pločevin. Dva najpogostejša tipa platirane pločevine sta:

� spoj nerjavne in konstrukcijske pločevine,

� spoj konstrukcijske in orodne pločevine.

Prva se uporablja predvsem za izdelavo cevi v petrokemijski industriji. Z nerjavnim jeklom zagotavljamo dobro korozijsko odpor-nost v notranjosti cevi, na zunanji strani pa daje konstrukcijsko jeklo potrebne mehanske lastnosti. S tem razvojem se nadomešča de-belejše homogene zlitine, kar pomeni bistveni stroškovni preskok.

Drugo kombinacijo uporabljamo pri se-stavnih delih naprav, kjer želimo na eni strani dobro obrabno odpornost, na drugi strani pa material z dobrimi mehanskimi lastnostmi. Take plošče se pogosto uporablja pri vodilih pred valjavskim ogrodjem.

V razvojni skupini smo uspešno razvili spajanje orodnega in konstrukcijskega jekla, v kratkem pa načrtujemo spojiti še konstrukcij-sko jeklo z nerjavnim. O uspešnosti teh testi-ranj pa verjamem, da boste več lahko prebrali že v prihajajočih številkah revije Sij. •

V širokem spektru družb skupine SIJ – Slovenska industrija jekla in Razvojnem centru Jesenice letos intenzivno potekajo postopki razvoja za izdelavo platiranih pločevin. Razvoj in načrtovanje tehnoloških procesov potekata v Razvojnem centru Jesenice. Izdelava plošč in končno valjanje se izvajata v Acroniju, priprava paketov se odvija v Nožih Ravne, varimo jih z dodajnim materialom Elektrod Jesenice, varilci pa so iz Serpe. Tovrstno razvojno sodelovanje nam omogoča hitrejši napredek in znatno krajšanje faze učenja pri posameznih postopkih priprave in izdelave paketov pred končnim valjanjem.

S SKUPNIM RAZVOJEM DO NOVIH IZDELKOV


besedilo

foto

24 ČESTITAMO

arhiv Metala Ravne

Mateja Kušej, vodja Logistike, Metal Ravne

Orodna jekla s količinskim deležem 60 do 70 odstotkov celotne proizvodnje tvorijo jedrni program Metala Ravne. Orodna jekla so glede na uporabnost med seboj različna, tako z vidika zah-tevnosti izdelave kot z vidika donosnosti. Med zahtevna orodna jekla sodijo jekla skupine OCR, zato je naša želja čim večja proizvodnja tovrstnih jekel. Že od nekdaj pri nas velja, da če na-redimo veliko jekel skupine OCR, ustvarimo dober poslovni izid.

Septembra so naši fantje v kovačnici skovali 1183 ton izdel-kov OCR-skupine, kar je 26,4-odstotni delež celotne količine kovanih izdelkov, oktobra pa so presegli kovano količino iz septembra za 50 ton. S tem je bil absolutno presežen rekord iz marca 2014, in sicer kar za 304 tone.

Za najzahtevnejše naročnike v Metalu Ravne izdelujemo tudi jeklo po postopku EPŽ (elektro pretaljevanje pod žlindro). To pomeni, da za posebne namene klasično izdelano jeklo po-novno pretalimo po EPŽ-postopku s ciljem doseči večjo čistost jekla in boljše preoblikovalne ter določene mehanske in tehno-loške lastnosti. Metal Ravne je bil eden prvih na svetu, ki je v svoj proizvodni program uvedel ta postopek (EPŽ I – 1972, EPŽ II – 1982, EPŽ III – 2012).

Naši jeklarji in kovači so nas septembra pripeljali do rekordov, za kar jim iskreno čestitamo. Vsi tisti naši sodelavci, ki so zaslužni za rekordni uspeh, dobro vedo, da je bilo potrebnega veliko truda, ni šlo pa niti brez osebnega odrekanja. V Metalu Ravne pa smo ponovno dokazali, da če združimo moči in znanje, se nam uspeh ne more izmuzniti. Čestitke!

NAŠI JEKLARJI IN KOVAČI PRESEGLI MAGIČNO TISOČICO


25ČESTITAMO

S proizvodnjo 1013 ton po EPŽ-postopku pretaljenega jekla je našim jeklarjem prvič uspelo preseči magično tisočico sep-tembra, ponovno pa oktobra. Do zdaj je bila največja proizvo-dnja 858 ton, dosežena lanskega oktobra. Rekord so jeklarji presegli kar za 172 ton.

Z vidika vpliva na poslovni izid je struktura izdelkov po-membnejša od same količine. Tako EPŽ-jekla kot tudi OCR-

jekla sodijo med za proizvodnjo najzahtevnejša jekla, ki pa zelo pomembno prispevajo k uspešnosti celote.

V strategiji razvoja Metala Ravne do leta 2025 je predvideno, da bomo povečali delež pretaljenih jekel, ki so pogoj za vstop v najzahtevnejše in hitro rastoče industrijske panoge.

Čestitke in zahvala sodelavcem, ki ste s svojim delom pri-spevali k obema rekordoma! •


26

foto

besedilo

arhiv, SUZ

Igor Platiša, vodja strojne predelave, SUZ

INVESTIRAMO

V želji po nudenju vedno novih storitev se je pokazala potreba po palicah, ki so že odrezane po željah kupcev. Palice smo do zdaj dobavljali v enotnih dolžinah 3000 mm, vendar pa so se pojavljale težave zaradi nekakovostnega reza, saj škarje palico pregrobo odlomijo oziroma jo močno deformirajo. To je bilo zlasti opazno pri večjih premerih palic, kar je zelo moteče pri ka-snejši obdelavi v CNC-stružnicah in avtomatih pri naših kupcih, kjer so pričakovanja vedno bolj tehnološko zahtevna. Pri ob-delavi je namreč prihajalo do dodatne obdelave začetkov palic, oteženega vpetja in središčenja palice, težave so bile tudi pri nasedanju robov itd. Po odrezu materiala s krožnim odrezom pa je površina neprimerno kakovostnejša, odrezana pod pra-vim kotom in brez nezaželenih dodelav na drugem stroju. Med prednostmi dostave palic v želenih dolžinah sta tudi lažji prevoz in skladiščenje.

Pri izbiri tehnologije izdelave smo največ pozornosti namenili hitrosti in kakovosti razreza. Po raznih kombinacijah in temelji-tem premisleku smo se odločili za tehnologijo odreza s krožno žago, saj se le-ta najbolj optimalno približa zahtevam. Pri kako-vosti in hitrosti obdelave je zelo pomemben dejavnik uporaba rezilnih plošč, izdelanih iz naprednih materialov. Odločili smo se za uporabo listov iz cermeta japonskega podjetja Iwata, ki ponuja najboljše razmerje med ceno in kakovostjo.

Pri izbiri stroja smo se srečevali z različnimi težavami, od

tehničnih do ekonomskih. Najprej je bilo treba najti primeren stroj za naše potrebe. Po daljšem iskanju primerne linije smo iz podjetja Liebherr- Aerospace Lindenberg GmbH dobili ponud-bo za nakup njihove linije za odrez, ki so jo odprodajali zaradi menjave programa. To linijo so uporabljali zgolj za žaganje specialnega jekla za dele letal. Nemudoma smo se odpravili na ogled stroja in ta je izpolnil naša pričakovanja, saj je bil v izvrstnem stanju. V najkrajšem možnem času sta bila izvedena demontaža in prevoz v Slovenijo, kje je bilo že vse pripravljeno za postavitev stroja. Že kmalu smo zato lahko začeli testirati stroj in izdelovati poizkusne kose. Linija ima dve nakladalni mizi z avtomatskim odjemom palic, možnost odreza je od prese-ka (fi) 10 pa do 140 mm polnega materiala, dolžinski odrez je možen od 7 do 2000 mm, s točnostjo pozicioniranja 0,3 mm, maksimalni premer lista je 420 mm, hitrost pa 50–45 m/min. Žaga je primerna za odrez vseh vrst materiala, pri nas pa bo v prvi vrsti namenjena odrezu paličnega jekla iz naše proizvodnje. Postavljena je v proizvodni proces, saj palice pozneje potujejo v druge faze obdelave, uporabljala pa se bo tudi za pripravo repromateriala za lastno strojno obdelavo na CNC-centru.

Nova linija za odrez palic KASTO PKS 140 bo nedvomno kot kamenček v našem proizvodnem mozaiku pripomogla k tlakovanju naše poti k uspehu in odličnosti. •

V podjetju SUZ smo ponosni na novo pridobitev v strojnem parku.

LINIJA ZA ODREZ PALIC KASTO PKS140

SUZ, d. o. o. | Cesta Borisa Kidriča 44 | SI-4270 JeseniceT: +386 (0)4 584 1703 | F: +386 (0)4 586 1813 | E: [email protected]

WWW.SUZ.SI

CELOVITA PONUDBA KOVINSKIH IZDELKOV proizvodnja rezervnih delov za stroje izdelava orodij struženje rezkanje ključavničarske storitve okroglinsko in ploščinsko brušenje varjenje

ZAKAJ KUPOVATI KOVINSKE IZDELKE V SUZ-u? fl eksibilna in hitra izdelava orodij,

rezervnih delov ter drugih kovinskih izdelkov dolgoletna tradicija proizvodnje

kovinskih izdelkov naši strokovnjaki na področju izdelave kovinskih

izdelkov so zagotovilo, da bo vaše naročilo hitro in kakovostno uresničeno

TEHNIČNI PODATKI struženje obdelovancev do φ 610 mm dolžina do 4000 mm rezkanje - kapaciteta mize 1600 mm × 400 mm konzolni vrtalni stroj - vrtanje do φ 60 mm varjenje MIG/MAG


besedilo

foto

28

arhiv Metala Ravne

PREDSTAVLJAMO

Andrej Gradišnik, glavni direktor, Metal Ravne

Deset let pozneje Metal Bulletin in SMR organizirata trinajsto mednarodno konferenco, tokrat v Istanbulu. Ponovno smo povabljeni k sodelovanju, a ne več zaradi zgodbe o preživetju, tokrat zaradi zgodbe o razvojnem preboju, pridobivanju tržnih deležev v orodnem programu in vstopu v hitrorastoče industrij-ske panoge. To v obdobju po nastopu globalne krize in večne negotovosti ni ravno pogost dosežek evropskih podjetij.

Letošnje konference, ki je potekala septembra, sva se udeležila s prof. dr. Vasilijem Prešernom. Skupno je bilo preko dvesto udeležencev iz več kot sto različnih podjetij, kot smo proizvajalci jekla in kot so uporabniki jekla, distributerji, proizva-jalci metalurške opreme in dobavitelji surovin. Prva dva dneva so bile predstavljene različne vsebine s področja ploščatih nerjavnih proizvodov, končnih uporabnikov, pričakovanj na področju strateških surovin in tehnoloških novosti. Tretji dan pa je bil namenjen dolgim proizvodom. V okviru sekcije oro-dnih jekel smo sodelovala tri podjetja; Voestalpine, ki v diviziji

Special Steel s tovarnami Boehler, Uddeholm, Buderus, Villares in South Boston proizvede največ orodnih in specialnih jekel na svetu, Hitachi Metals iz Japonske in naš Metal Ravne. Naslov mojega predavanja je bil Priložnosti in izzivi za trgu orodnih jekel. Prisotni si nekako niso znali predstavljati, kako lahko majhno podjetje iz Slovenije z zelo skromno zunanjetrgovinsko mrežo tako uspešno konkurira velikim internacionalnim podje-tjem z razvejeno tržno infrastrukturo. Voestalpine ima samo za Special Steel divizijo kar 150 prodajnih skladišč v 45 državah po svetu. Fenomena Metala Ravne in skupine SIJ tudi nikoli ne bodo razumeli. Že res, da imajo drugi več tehničnih zmogljivosti, ogromne sisteme, sodobne informacijske tehnologije, skladišča z možnostjo razreza in termične obdelave ter vojsko zaposlenih po vsem svetu, a nimajo duše, ki jo imamo mi. Tako zaposleni v podjetju kot tisti na trgu smo povezani kot velika družina, ki v dobro podjetja namenja poleg rok in glave tudi svoje srce.

Velike pozornosti na konferenci so bila deležna tudi naša

Pisalo se je leto 2004. Metal Bulletin

in SMR – podjetje Markusa Molla

sta organizirala tretjo mednarodno

konferenco v Pragi. Kolega Moll je

k aktivnemu nastopu med zveneče

proizvajalce orodnih jekel povabil

tudi Metal Ravne. Številni udeleženci

so z zanimanjem prisluhnili moji

predstavitvi skoraj neverjetne zgodbe

Metala Ravne. Podjetje, ki čez noč

izgubi 80 odstotkov trga, preživi

s preusmeritvijo na nove trge in

razvojem programa orodnih jekel!

RAZVOJNI PREBOJ METALA RAVNE PREDSTAVLJEN NA MEDNARODNI KONFERENCI V ISTANBULU

� Andrej Gradišnik med predavanjem z naslovom Priložnosti in izzivi za trgu orodnih jekel


29PREDSTAVLJAMO

superiorna jekla z lastno blagovno znamko. Med večino priso-tnih je bilo zaznati zanimanje, med konkurenti pa zadržanost in strah. Kot je nastopati v formuli ena prestiž, ki si ga privoščijo le največje avtomobilske blagovne znamke, je tudi razvoj jekel z lastnim imenom, boljših od standardnih vrst jekel, do sedaj bil le v domeni velikih proizvajalcev specialnih in orodnih jekel. Mednje nezadržno vstopa tudi Metal Ravne.

Po zaključku sekcij konstrukcijskih, nerjavnih in orodnih jekel dolgega programa je sledila še okrogla miza, na kateri je so-deloval tudi prof. dr. Prešern. Iz debat je bilo razvidno, da smo jeklarji dolgega programa optimistični, a enotni, da moramo evropski proizvajalci staviti na specialnost. Masovni programi bodo v prihodnje pripadli nizkocenovnim proizvajalcem iz Azije in drugih delov sveta z nizkimi stroški delovne sile, ekologije in naravnih danosti.

Seveda pa se je ogromno informacij in kontaktov za poslov-ne priložnosti izmenjalo tudi med predavanji in po njih, saj je bila zgodba o uspehu Metala Ravne in skupine SIJ – Slovenska in-dustrija jekla odlično izhodišče za navezovanje stikov. S prof. dr. Prešernom sva obiskala tudi skladiščno-prodajni center podje-tja Oyal, nam dragega kolega Ramisa, ki zelo uspešno trži naša jekla. Na turški trg prodira tudi z jeklom naše lastne blagovne znamke Ravnex DC.

Ja, to je bilo na kratko s 13. mednarodne konference. Čez deset let, ko zaključimo smele razvojne načrte, ki jih skupaj z našimi lastniki že snujemo, pa pričakujemo, da nas bodo v tretje povabili na tovrstno konferenco. Takrat bo Metal Ravne na področju specialnih in orodnih jekel dolgega programa med vodilnimi tudi že po tehnološki opremljenosti! •

� Prof. dr. Vasilij Prešern v zaključni diskusiji sekcije dolgega programa

� Z našimi kolegi iz podjetja Oyal, ki uspešno tržijo proizvode Metala Ravne

na turškem trgu; od leve proti desni: Ramis Öztürk, Andrej Gradišnik –

glavni direktor Metala Ravne, Sermin Dogantürk, prof. dr. Vasilij Prešern –

svetovalec uprave za strateške projekte


besedilo

foto

30 PREDSTAVLJAMO

arhiv Metala Ravne, Serpe in ZIP centra

Melita Jurc, področna urednica za koroško regijo, Metal Ravne

Metalovi naj sodelavci v letu 2012

MIRAN CEHNER, SKU-PINOVODJA V ODDELKU PROIZVODNJA JEKLARNEVedno je pripravljen priskočiti na pomoč sodelavcu, je lojalen pod-jetju in skupini, vedno je pripravljen delati. Zaveda se svojega poslan-stva in s srcem in zdravim razumom opravlja svoje delo samoiniciativno, dosledno, temeljito, inovativno, ve-dno stoji za svojim delom. Nanj se

lahko 100-odstotno zaneseš. Predan je svojemu delu z dušo in telesom. Do dela in stvari se obnaša kot dober gospodar. Je skrben, vesten, pameten, iznajdljiv in zanesljiv – delavec, ka-kršnega bi si želel vsak vodja. Sodelavci ga spoštujejo zaradi njegovega odnosa do dela in do njih. Zaradi tega je lahko vzor vsem zaposlenim.

NIKO PODVINSKI, VALJA-VEC I NA SREDNJI PROGI VALJARSKEGA PROGRAMAZ delovno vnemo in pridnostjo pri delu je hitro usvojil potrebna znanja za opravljanje svojega dela. Poklicna radovednost in želja po še več znanja za obvladovanje valjanja sta ga pripeljali do usvojitve znanja za opravljanje delovnih nalog pred-

valjavca, zdaj ga v primeru dopusta ali bolniške odsotnosti zamenjuje. Stalno je pripravljen svojim sodelavcem priskočiti na pomoč pri delu in tudi v zasebnem življenju. Skratka, je vzor sodelavcem v službi in zunaj nje. Zunaj podjetja je aktiven v glavnem v športu, saj je eden glavnih akterjev za napredovanje nogometnega kluba Fužinar. Niko Podvinski je dober vzgled drugim delavcem in je zato zelo priljubljen med zaposlenimi.

LUDVIK FERK, ODPRE-MNIK – RAVNALEC V OD-DELKU MEHANSKA OB-DELAVA KOVAČNICE

Odlikujejo ga same pozitivne lastnosti. Je delaven, nekonflikten, pozitivno naravnan in priskoči na pomoč sodelavcu, skratka – ima vse, kar naj bi imel vsak sodelavec.

SREČKO URŠEJ, ZIDAR I V VZDRŽEVANJU INDUSTRIJSKIH PEČIPo jutranjem razporedu v oddelku Vzdrževanje industrijskih peči vstane prvi in začne nalagati tovornjak ali pa viličar z orodjem … Ne glede na to, s kom bo delal, pristopi k delu navadno z besedami: Glej, to bova naredila tako … to bomo naredili tako in tako … Pozoren je pri posre-

dovanju navodil za delo: pri delu na konstrukcijskih elementih naših industrijskih peči, naših cest, naše kanalizacije, naših

Leto se počasi končuje in prav je, da vam v sliki in besedi predstavimo še naj sodelavce in naj sodelavko koroške regije. V pogovoru z nekaterimi od njih sem ugotovila, da pri svojem delu niso nikoli pomislili na to, da delajo s ciljem, da dobijo SIJajni naziv naj sodelavca. Njihov cilj je vedno in zgolj, da delo opravijo dobro, kakovostno in korektno, v dobro podjetja in vseh nas, ki v podjetju delamo. Uspeh pride potem sam od sebe. Zaradi njihove skromnosti je zato še toliko bolj prav, da jih imenujemo in predstavimo širši javnosti. Prepričani smo, da bodo s svojim dobrim vzgledom za sabo potegnili še koga izmed nas. No, morda pa se prihodnje leto najde še kakšna naj sodelavka več.

PONOSNI NA NAJ SODELAVCE METALA, SERPE IN ZIP CENTRA


31PREDSTAVLJAMO

zgradb … Nikoli ni grob, aroganten, nesramen, ravnodušen. Predan je podjetju v rednem delovnem času in tudi zunaj njega. Besed: danes pa ne morem, danes pa nimam časa … sploh ne pozna. In navsezadnje je naklonjen novostim in spremembam, ki so edina stalnica našega vsakdana. Sodi torej v kategorijo najboljših.

FRANC GOSTENČNIK, STRO-KOVNI DELAVEC III V KEMIJIJe spoštovan in priljubljen sodela-vec, ki okrog sebe razširja pozitivno energijo tako glede dela kot v med-sebojnih odnosih. S svojo komunika-tivnostjo na primeren način posredu-je svoje znanje sodelavcem in na isti način pove svojo oceno problema tudi nadrejenim. Za to ga ni treba prositi, ampak naredi to takoj, ko

vidi, da je koristno in potrebno. Prijetno je, da nikoli ne gleda na to, koliko je ura. Ostane ali pride vedno, ko ga potrebuje-mo. Izzivi mu tako dolgo ne dajo miru, dokler do podrobnosti ne spozna vseh dejstev, poveže različnih vzrokov in s samo-stojnim študijem poglobi znanja o problematiki. Ta način dela ga pripelje do rešitev, ki jih takoj preveri in preizkusi. Zaveda se odgovornosti za rezultate, zato ničesar ne naredi površno. Njegova vztrajnost in poznavanje dela po obratih Metala Ravne sta veliko pripomogla k večji uporabi stiloskopije v končni kon-troli proizvodnje. Čeprav je po izobrazbi metalurg, mu je v letih dela v kemijskih laboratorijih Metala Ravne postal domač tudi svet atomov in njihovih spektrov. Danes je področje njegovega dela kemijska analiza z merjenjem v bistvu fizikalnih veličin. Z njim se je prijetno pogovarjati tudi o podjetju. Ne zaide v kritike kar počez, ampak pove in razloži svoje mnenje in predlaga poti do sprememb.

Taki ljudje bogatijo sodelavce na osebni in strokovni ravni, z rezultati prispevajo k uspehu tako svojega okolja kot podjetja. S tem priznanjem se mu želimo zahvaliti in povedati, da smo po-nosni nanj, da ga cenimo kot prijatelja in kot »metalovca«.

Metalovi naj sodelavci v letu 2013

DIMITRIJ KREMŽAR, PRI-PRAVLJALEC ULIVALIŠČA V PROIZVODNJI JEKLARNEZahtevno in težko delo v »livni jami« je spoznal že v Jeklarni 1 (stari topilnici) in še danes ostaja pomem-ben člen ekipe, ki je odgovorna za pripravo čistih livnih sistemov za litje težkih kovaških blokov. Natančnost in zanesljivost njegovega dela za-

gotavljata izdelavo »zdravih« ingotov, ki omogočajo nadaljnjo plastično predelavo za najzahtevnejše izdelke. Pri svojem delu kaže veliko mero samoiniciativnosti, s skrbno uporabo zaščitnih sredstev in urejenostjo delovnega okolja pa postavlja zgled za varno delo tudi svojim kolegom. Pod njegovim »mentorstvom« je in še bo prve korake v jeklarni naredilo več na novo sprejetih sodelavcev, katerim je s svojimi dolgoletnimi izkušnjami vedno pripravljen pomagati in jih usmerjati. S svojim pozitivnim odno-som do dela in sodelavcev ustvarja v svojem delovnem okolju dobro delovno klimo, zaradi česar ga vsi spoštujemo.

GORAN GLAZER, RAVNA-LEC I V ODDELKU RAVNANJE IN ADJUSTAŽA PROFILOVJe tisti sodelavec v Valjarskem programu, ki ga je treba javno izpostaviti in tudi pohvaliti. Njegov pozitiven odnos do dela in sodelav-cev je doprinos k delu ter skupnim rezultatom Valjarskega programa ter Metala Ravne. Sodelavec Goran Glazer preprosto ne pozna besed,

kot so: ne, ne morem, nočem ali ne znam. Goran obvladuje več delovnih mest. Je ravnalec, opravlja pa tudi delo adjusterja, žerjavovodje in poprime še za marsikatero drugo delo. Svojo pozitivno naravnanost dokazuje tudi s tem, da vedno samoinici-ativno in brez pritoževanja priskoči na pomoč sodelavcu. Goran je vselej in brez zadržkov pripravljen v svojem prostem času priti na dodatno delo, je nekonflikten in umirjen. Njegove dobre človeške lastnosti so: poštenost, delavnost, pridnost, pripa-dnost kolektivu, pozitivna naravnanost, energičnost in samoi-niciativnost. Skratka, Goran je človek in sodelavec na pravem mestu, na katerega se zares lahko zanesemo.

JOŽE KOVAČIČ, UPOKOJENI SKUPINOVODJA V ODDELKU ADJUSTAŽAIzbran je bil za najboljšega sodelav-ca leta 2013 v Kovaškem programu. Našteli bomo le nekaj glavnih razlo-gov, ki so bili pri odločitvi odločilni: Vsi, ki smo pri delu sodelovali z njim, smo ga imeli radi in ga spoštova-li, saj je vedno oddajal pozitivno energijo. Vedno je bil pripravljen pri-

skočiti na pomoč vsakemu sodelavcu. Delo je vedno opravljal vestno in dosledno. Za vsako skovano palico je vedel, kje se nahaja in kakšen tehnološki postopek sledi. Njegova evidenca je bila točna in zanesljiva. Bil je redoljuben, hiter in dosleden pri svojem delu. Nikoli ni čakal, kaj mu bo naložil nadrejeni. Sam je vedel, kaj je treba storiti. Naredil je več, kot se je od njega priča-kovalo. Jože Kovačič je svoje znanje in izkušnje rad delil mlajšim sodelavcem, ki jih je uspešno uvajal v delo.


32 PREDSTAVLJAMO

ANDREJ KOLEŽNIK, STROKOV-NI DELAVEC III V KONTROLI KOVANEGA PROGRAMAIma odličen odnos do dela, je marljiv, zanesljiv, samoiniciativen in pripra-vljen prevzemati več dela. Delu je zelo predan, vedno – ob vsaki situa-ciji – pripravljen delati, tudi zunaj de-lovnega časa oziroma ob praznikih. Zna organizirati delo v svoji delovni

skupini (v primeru odsotnosti vodje), sodelavci ga poslušajo in spoštujejo. Njegov odnos do sodelavcev in strank je vzoren. Je zelo uspešen pri vzpostavljanju in vzdrževanju produktivnih odnosov s sodelavci in strankami. Zelo uspešno se vključuje v delo skupine in aktivno sodeluje pri urejanju delovnih odnosov. Andrej je zelo prilagodljiv, znajde se v vsaki situaciji, pripravljen je slediti spremembam. Sodelavcem je vedno pripravljen pri-skočiti na pomoč in pomagati.

Najboljši sodelavec v Serpi v letu 2013

ANTON FAJMUT, OBLI-KOVALEC KOVIN, OE STROJNA OBDELAVAS strokovnim delom je prispeval k napredku obdelave težkih odkovkov na stružnici Poreba. S svojo vestno-stjo je večkrat je preprečil morebi-tne napake, ki bi povzročile velike stroške. Pri doseganju norme je bil za 10 odstotkov boljši od normativov. Odnos do dela, sodelavcev in nad-

rejenih je na visoki ravni in izstopa med sodelavci. Je zanesljiv, odgovoren in s pozitivnim odnosom do življenja nasploh.

Najboljši sodelavci v ZIP centru v letu 2013

FILIP PETER Predan je svojemu delu, je natančen in sistematičen, kar je pri delu tiskar-ja zelo pomembno. Vedno upošteva dane roke, pa čeprav zunaj rednega delovnega časa. Ima dobre odnose s sodelavci in s svojim odnosom do dela pozitivno vpliva na celoten kolektiv. Vedno išče nove rešitve in daje uporabne predloge, kar omo-goča hitrejše in natančnejše delo.

JANKO VOŽIČJanko je bil že večkrat predlagan za delavca meseca in tudi izbran za delavca četrtletja. Delavec dosega in presega količino dela, izstopa po kakovosti, dela samostojno, pre-dlaga rešitve, je pripravljen delati preko rednega delovnega časa, v medsebojnih odnosih je vzoren, zelo motiviran in motivacijo prenaša na sodelavce, opravi tudi dela, ki niso v njegovem delokrogu.

NEVENKA JAMERJe kooperativna in konstruktivna pri svojem delu. Daje pobude in predloge za boljše delo, je zaneslji-va, natančna, prilagaja se različnim situacijam, spremembam v skupini, ki jo vodi, in s tem omogoča večjo učinkovitost pri delu. Pripravljena je delati preko rednega delovnega časa, kar prinaša boljše rezultate v programu čistilnega servisa. Je pre-

dana svojemu delu in svojo motivacijo za delo uspešno prenaša na svoje sodelavke. •


33RAZVIJAMO

Stane Jakelj, RCJ, in Boštjan Bradaškja, RCJ

dr. Boštjan Bradaškja, razvojni inženir za nerjavna jekla, Razvojni center Jesenicebesedilo

foto

Gre za izredno zahtevno jeklo s širokim strjevalnim intervalom, zaradi visoke vsebnosti ogljika in mangana, tj. 1,15 ut. % C ter 12,9 ut. % Mn, pa je zelo izrazito nagnjeno k izcejanju. S pravilno postavljeno kemično sestavo, ustreznimi parametri izdelave in ulivanja nam je že v litem stanju uspelo zagotoviti odlično mikrostrukturo, z minimalno vsebnostjo in enakomerno razporeditvijo izcej v šir-šem sredinskem pasu. Ključna je seveda ustrezna priprava taline, brez katere uliva-nje teh vrst jekel v slabe ni mogoče.

Velik poudarek je bil dan tudi nadaljnji predelavi ulitih slabov, ki so bili uspešno zvaljani in toplotno obdelani v debelin-skem razredu 6–60 mm. Končna mi-

krostruktura toplotno obdelanih plošč je tako praktično brez prisotnih izcej, kar je vrhunski ter unikaten rezultat za tovrstni tehnološki postopek izdelave in predela-ve jekla.

Pomembno vlogo pri razvoju je odi-gral tudi programski paket Thermo-Calc, ki smo ga v Razvojnem centru Jesenice pridobili septembra in brez katerega tako uspešnega rezultata zagotovo ne bi dosegli. Ta nam je uspešno napovedal kritične temperaturne točke, ki smo jih morali upoštevati pri vodenju procesa.

Oktobra in novembra smo tako že izdelali in predelali tri nove šarže jekla X120Mn12, torej smo skupaj s testno šaržo uspešno izdelali že štiri šarže.

Zagotovili smo ponovljivost izdelave ter dokončno potrdili, da ni šlo zgolj za en-kraten uspeh in da smo na zelo uspešni poti uvajanja te vrste jekla v redni proi-zvodni proces.

Tako smo jeklom MKM CrAl 4, 5 in 6 dodali novo vrsto jekla, s katero smo uni-katni v svetovnem merilu, to pa kaže na naš velik razvojno-tehnološki potencial.

Za tovrsten uspeh pa so seveda ključni tudi požrtvovalni ljudje v obratu, ki so z vestnim in predanim delom izpolnili osnovne industrijske pogoje za ta uspeh!

Vsem udeleženim še enkrat izrekamo čestitke in pohvale! •

V torek, 30. septembra, nam je uspelo to, kar je do sedaj veljalo za nemogoče. Na klasični napravi za kontinuirno litje jekla v slabe smo uspešno ulili testno šaržo jekla X120Mn12 - W.Nr.: 1.3401, imenovano tudi Hadfieldovo jeklo, ki se je do zdaj ulivalo zgolj v ingote.

ODLIČEN IZPLEN TIMSKEGA DELA

� Prikaz izračuna deleža faz v odvisnosti od temperature z uporabo programa Thermo-Calc

� Prikaz vzorca »lužilnega« preizkušanca, odvzetega iz 12-livne pozicije tretje šarže jekla X120Mn12 (290822). Debelina slaba je 200 mm.

� Avstenitna mikrostruktura sredine plošče debeline 6 mm pri jeklu X120Mn12 po zaključeni toplotni obdelavi

� Prvi slab jekla X120Mn12, šarže 290571, ulit na napravi za kontinuirno ulivanje slabov


besedilo

foto

34 TEHNOLOŠKI NAPREDEK

arhiv Ravne Knives

Jana Grosar, Marketing, Ravne Knives

Začetek našega sodelovanja sega v leto 2009. S podpisom po-godbe na sejmu Ligna smo postali njihov ekskluzivni dobavitelj nožev za furnir ter drugih nožev in obrabnih delov. Dobavljena količina se iz leta v leto veča. Podjetje je z dosedanjim sodelo-vanjem zelo zadovoljno, vsi pa vidimo še veliko priložnosti za nadgradnjo.

Podjetje organizira vsakoletno srečanje svojih agentov, in sicer zaradi predstavitve poslovnih rezultatov podjetja ter se-znanjanja z novostmi in prihodnjo strategijo. Srečanje vsako leto poteka drugje. Podjetje si je za letošnje srečanje izbralo Slovenijo, zato da bi svoje agente bolje seznanilo s prodajnim programom, ki jim ga lahko ponudijo Ravne Knives.

Srečanje je bilo idealna priložnost za naše podjetje, da se predstavi agentom, ki prihajajo iz vse Evrope in z Bližnjega vzhoda. Agentom smo predstavili podjetje, obseg sodelovanja in našo strategijo, nakar je sledil ogled proizvodnje.

Tovrstna srečanja so priložnost za krepitev ne le poslovnih, ampak tudi medosebnih odnosov, ki ključno vplivajo na uspe-šnost poslovnega sodelovanja.

V podjetju se nadejamo, da bo podobnih srečanj v prihodnje še več. •

V začetku novembra so nas obiskali agenti švedskega podjetja Raute Corporation. To je vodilni proizvajalec linij za proizvodnjo furnirja, vezanih plošč in izdelkov LVL (Laminated Veneer Lumber), ki se uporabljajo večinoma v gradbeništvu, ladjedelništvu in pohištveni industriji. Linije zajemajo celoten proizvodni proces izdelave, od luščenja, sušenja do stiskanja.

OBISK AGENTOV ŠVEDSKEGA PODJETJA RAUTE CORPORATION

� Nož za luščenje furnirja � Agenti podjetja Raute in predstavnika podjetja, Drago Žužel in Janko Miklavc, pred poslovno stavbo Nožev Ravne


besedilo

foto

35TRŽIMO

Janez Plohl, arhiv podjetja

Andrej Vrečič, razvojni inženir I, Metal Ravne

Ker je za prodajalca pomembno, da dobro pozna izdelke, ki jih prodaja, in tako kupcem čim bolje predstavi prednosti iz-delka, so se udeleženci konference v sredo pripeljali v Metal Ravne, da bi si ogledali našo proizvodnjo, vse od jeklarne pa do našega končnega izdelka. Popeljali pa smo jih tudi v kontro-lo kakovosti, kjer so si lahko pobliže ogledali obseg in način končne kontrole izdelkov ter opremo, ki nam omogoča čim bolj natančne preiskave in kontrole naših izdelkov.

Naslednji dan pa sva jim z Vladimirjem Perovnikom, našim strokovnim direktorjem za razvoj, v Celju predavala o orodnih je-klih, ki so v našem proizvodnem programu, in o jeklih z domačo blagovno znamko Ravnex. Sledila je okrogla miza o problema-tiki razreza, toplotne obdelave in svetovanja kupcem, ki je med udeleženci požela veliko zanimanja in odobravanja. Takšni stiki so pomembni za nas kot proizvajalca ter tudi za Kovintradove prodajalce, zato jih želimo negovati tudi v prihodnje. •

V okviru Orodne konference Kovintrade, ki jo je 8. in 9. oktobra letos pripravilo matično podjetje Kovintrade v Celju, so bili prvi dan konference na delovnem obisku v Metalu Ravne komercialisti oziroma predstavniki zunanjetrgovinske mreže organizatorja iz Češke, Poljske, Slovaške, Madžarske, Romunije, Bolgarije, Hrvaške, Srbije…

Z OBISKI PRODAJALCEV NAŠIH IZDELKOV DO BOLJŠEGA SVETOVANJA KUPCEM

� Skupna fotografija udeležencev obiska Kovintradovih predstavnikov z našimi Olgo Močilnik, Andrejem Vrečičem in Janezom Plohlom

� Na ogledu po proizvodnji


besedilo

foto

36 TRŽIMO

arhiv Metala Ravne

Vesna Pevec, prodajna menedžerka, Metal Ravne

Za nami je še ena uspešna Metalova tržna konferenca, letos že dvanajsta po vrsti. Kar šestnajst predstavnikov, ki tržijo Metalove izdelke v različnih državah sveta, od Brazilije, ZDA, Kanade do različnih držav Evrope in Turčije, je prišlo na Ravne v četrtek, 11. septembra. Tudi letos je bila konferenca raz-deljena na dva dela. V četrtek so sodelavci iz proizvodnje ter raziskav in razvoja predstavili novosti v teh oddelkih. Zanimiva predavanja so udeleženci pospremili z veliko navdušenja.

V petek, 12. septembra, se je konferenca nadaljevala v Portorožu. Pridružili so se nam tudi predstavniki lastnikov, Anton Chernykh, predsednik uprave skupine SIJ – Slovenska industrija jekla, dr. Denis Mancevič, direktor za korporativno komuniciranje v skupini SIJ, dr. Vasilij Prešern, svetovalec

uprave SIJ-a, ter mag. Dušica Radjenovič, direktorica prodaje v skupini SIJ. Petkove predstavitve in pogovori so bili name-njeni pregledu trenutnega tržnega dogajanja in prodajnim ciljem za prihodnost na jeklarskem trgu na splošno, v Metalu Ravne ter na različnih trgih. Naložba v VOD bo za nas odprla nove možnosti prodaje izdelkov tistim sektorjem, kjer smo pri-sotni v manjšem obsegu ali pa sploh ne (nafta in plin, letalska industrija …). Ti izdelki se bodo pridružili drugim kakovostnim izdelkom, ki jih uspešno tržimo v 44 različnih državah sveta. Za tem stoji uspešen prodajni tim, ki ostaja pozitivno naravnan tudi, ko razmere na trgu niso najboljše, vedno odprt za nove priložnosti in ki se ne boji izzivov v prihodnosti. •

Metal Ravne je ponosen na dolgoletno in uspešno sodelovanje s posamezniki in podjetji, ki tržijo našo blagovno znamko po celem svetu.

METALOV PRODAJNI TIM PRIPRAVLJEN NA TRŽNE IZZIVE

� Predsednik uprave skupine SIJ – Slovenska industrije jekla Anton Chernykh med letošnjimi udeleženci konference


besedilo

foto

37

mag. Mario Ivankovič, vodja marketinga, SIJ, d. d.

MARKETINŠKI KOTIČEK

Na sejmu smo sodelovali predstavniki Acronija, Elektrod, Metala Ravne, Ravne Knives ter SIJ-a, obiskala pa sta nas tudi predsednik in CEO skupine SIJ Anton Chernykh ter direktorica za komercialno področje skupine SIJ Dušica Radjenovič.

Udeležbo na sejmu smo izkoristili tako za srečanja z že obstoječimi kupci kot tudi za navezovanje novih prodajnih kontaktov, med kateri-mi gre omeniti podjetja, kot so Gazprom, Magnitogorsk Steel and Iron Works, Rushimmash in Caesar Steel Group.

ENOTNA PREDSTAVITEV SKUPINE SIJSejem Metal Expo se bo prav zagotovo vtisnil v spomin, saj smo prvič predstavili skupino SIJ in povezane družbe na enoten ter grafično usklajen način, ki je izjemno pomemben iz vidika doseganja sinergij na prodajnem in trženjskem področju.

Zelo zanimivo je bilo opazovati pozitivne odzive strank, ki že dalj časa poznajo denimo Acroni ali Metal Ravne, a niso vedele, da jim lahko ponudimo tudi dodajne materiale za varjenje ali na primer nože za reza-nje kovin.

Skupen nastop pri prodaji in trženju je prav gotovo eno izmed po-dročij, ki jih moramo v prihodnje razvijati, saj bomo s skupnimi močmi dosegli še večjo konkurenčnost in prepoznavnost na ciljnih trgih. •

Med 11. in 14. novembrom smo se udeležili jubilejnega, že dvajsetega sejma Metal Expo v Moskvi. Ta sejem je največji dogodek metalurške industrije v Ruski federaciji, ki se ga je letos udeležilo več kot 750 razstavljavcev iz 35 držav, obiskalo pa ga je več kot 30.000 ljudi. Za skupino SIJ je letošnja udeležba pomembna ne samo iz vidika tržnega potenciala Ruske federacije, temveč tudi zato, ker smo se prvič predstavili enotno ter skladno z novo celostno grafično podobo.

SEJEM METAL EXPO 2014

� Razstavni prostor skupine SIJ

� Katalogi povezanih družb

� Utrinek s sejma


38 TRŽIMO

Adrijana Gros - Vonta, Metal Ravne

Tina Tominc, prodajna menedžerka, Metal RavneMelita Jurc, področna urednica za koroško regijo, Metal Ravne

foto

besedilo

Tudi letos smo se udeležili sejma Euromold v Frankfurtu, in sicer med 25. in 28. novembrom. Z obiskom potencialnih kupcev na našem razstavnem prostoru smo zadovoljni. Obiskalo nas je tudi veliko naših kupcev, s katerimi smo izkoristili priložnost, da pred iztekom leta pregledamo letošnje sodelovanje in pripravimo načrt za prihodnje leto. Kot vsako leto pa smo tudi letos pridobili nove kontakte. Veseli smo bili, da so nas obiskali Andrey Zubitskiy, predsednik nadzornega sveta skupine SIJ – Slovenska industrija jekla, Anton Chernykh, predsednik uprave skupine SIJ – Slovenska industrija jekla, in mag. Dušica Radjenovič, direktorica za komercialno področje pri skupini SIJ – Slovenska industrija jekla.

ZADOVOLJNI S PREDSTAVITVIJO NA EUROMOLDU

� Andrey Zubitskiy, predsednik nadzornega sveta skupine SIJ – Slovenska industrija jekla (četrti z desne), glavni direktor Metala Ravne Andrej Gradišnik (v sredini) in Igor Rabin, vodja prodaje Ravne Steel Deutschland (tretji z leve), skrajno levo Adriana Gros Vonta, poslovna sekretarka prodaje Metala Ravne, in Andrej Vrečič, raziskovalni inženir Metala Ravne; desno še Tina Tominc, prodajna menedžerka Metala Ravne, Milan Gradišnik, direktor prodaje Metala Ravne, in mag. Dušica Radjenovič, direktorica za komercialno področje pri skupini SIJ – Slovenska industrija jekla.

� Glavni direktor Metala Ravne Andrej Gradišnik (v sredini) v krogu Metalovih predstavnikov na sejmu ter naših kupcev in zastopnikov

� Mag. Dušica Radjenovič in Metalova zastopnika na skandinavskem trgu, Ronny Norberg in Jörn Brynildsen, snujejo načrte za prihodnost.

� Mag. Dušica Radjenovič med glavnim direktorjem Metala Ravne Andrejem Gradišnikom (levo) in direktorjem prodaje Metala Ravne Milanom Gradišnikom ter kupci. Na skrajni desni je Andrej Vrečič, raziskovalni inženir v Metalu Ravne, ki skrbi za strokovne in tehnične nasvete.

� Janko Kotnik, predstavnik podjetja Kovintrade, v pogovoru s predsednikom uprave skupine SIJ – Slovenska industrija jekla Antonom Chernykhom

� Naš zastopnik za nemško tržišče Jobst Kunze med Tino Tominc, prodajno menedžerko Metala Ravne, in Milanom Gradišnikom, direktorjem prodaje Metala Ravne


39

besedilo


foto

vir

arhiv SIJ-a

WSA, MEPS International, MetalPrices, Yieh – Asian News, Marketing Acroni – arhiv, World Steel Association, WSA, SSAB

Janka Noč, tržna analitičarka – marketing, Acroni

Kumulativna proizvodnja jekla v prvih desetih mesecih letošnjega leta se je v primerjavi z enakim obdobjem leta 2013 povečala za dva odstotka, na 1,4 milijar-de ton.

Mednarodno združenje proizvajal-cev jekla je že dlje časa pritiskalo na Kitajsko, da so podatki o proizvodnji jekla podcenjeni. V novembrski izdaji letnega pregleda proizvodnje jekla za leto 2013 pa so podatek o kitajski proizvodnji jekla popravili navzgor. Podatek za lansko leto je tako za 30 milijonov ton višji in znaša 822 milijonov. Podatek je potrdila tudi kitajska stran in se ujema s kalkulacija-mi, ki jih je naredil MEPS International v svojih napovedih proizvodnje in potrošnje jekla v začetku letošnjega leta. V sve-tovnem združenju proizvajalcev jekla se sedaj pojavljajo vprašanja, kako je sistem zbiranja podatkov lahko tako zatajil in

ali obstaja verjetnost, da bi se podobne neskladnosti lahko pojavile tudi v kateri drugi državi. MEPS opozarja, da je to prvi korak v smeri zagotavljanja pravilnih statističnih podatkov iz Kitajske in da je treba revidirati tudi podatek o kitajski pro-izvodnji surovega železa, ki je prav tako podcenjena.

Po podatkih kitajskega statističnega urada je proizvodnja jekla novembra zna-šala 63 milijonov ton. Dnevna proizvodnja jekla je znašala 2,1 milijona ton in se je v primerjavi z oktobrom zmanjšala za do-bre tri odstotke.

Cena niklja se je konec oktobra in v začetku novembra znižala pod nivo 15.000 USD/t. Povprečna cena niklja je novembra znašala 15.706 USD/t. V zadnjem mesecu se je cenovni trend obrnil navzgor in v prvi polovici decem-bra je bila povprečna cena niklja 16.426

USD/t. Povečujejo se tudi zaloge niklja na borzi in dosegajo nove rekorde. Konec novembra so presegle nivo 400.000 ton in se v zadnjem tednu ustalile na nivoju 405.000 ton.

Glencore International je objavil na-poved, da bo tržišče niklja v letu 2015 razmeroma uravnoteženo. Povpraševanje po niklju se bo do leta 2019 povečevalo. Povprečna letna stopnja rasti je ocenje-na na 4,5 odstotka. Na splošno pa je na trgu niklja še vedno veliko negotovosti in je praktično nemogoče oceniti vpliv vseh dejavnikov na gibanje cene niklja v priho-dnjih mesecih.

NOVE DIMENZIJE IZDELKOV IZ VISOKO TRDNOSTNIH JEKEL Jeklo je material, brez katerega si ne moremo zamisliti vsakdanjega življenja. Novi, inovativni načini uporabe različnih vrst oziroma kvalitet jekla se odražajo na različnih področjih.

Beloruski proizvajalec transportnih sredstev in strojev za zemeljska dela BelAz je predstavil tovornjak BelAZ 75.710. Inovativna uporaba visoko trdno-stnih jekel za vzmetenje osi in obračanje ležajev povečuje zmogljivost z enako-mernejšo porazdelitvijo teže v sprednjem in zadnjem delu vozila. Pri izdelavi so uporabili 110 mm in 125 mm debelo plo-čevino kvalitete Weldox 700F švedskega proizvajalca SSAB.

BelAz je postal zmagovalec nate-čaja za leto 2014 in v začetku decem-bra prejel nagrado Swedish Steel Prize. Nagrado podeljuje SSAB od leta 1999 dalje. Namen nagrade je spodbujanje in širjenje znanja o inovativni uporabi visoko trdnostnih jekel. Finalisti so bili še čilski Santander Equipos, finski Timo Penttimies in brazilski Vale. •

Glavni poudarki iz sveta jeklaSvetovna proizvodnja surovega jekla je oktobra 2014 znašala 137 milijonov ton, kar je enako kot septembra.


� Fotografija: Novi razvojni projekt iz visoko trdnostnih jekel, tovornjak BelAZ 75.710, primeren za zemeljska dela


besedilo

foto

40 NAPREDUJEMO

arhiv ZIP centra

Liljana Toplak, Center za rehabilitacijo invalidov Koroške, ZIP center

� S podelitve na dnevih REHA v Portorožu; Alenka Stres, direktorica ZIP centra, in Liljana Toplak iz ZIP centra (obe skrajno levo) med drugimi udeleženci svečane podelitve

Družba ZIP center ima na Koroškem pomembno mesto pri zaposlovanju invalidov. Dolgoletne izkušnje pri usposabljanju in zaposlovanju oseb z invalidnostjo smo prenesli tudi na področji zaposlitvene rehabilitacije in socialne vključenosti. S programo-ma širimo možnosti vključevanja oseb s težavami in ovirami na zaposlitvenem področju in kot invalidsko podjetje izpolnjujemo osnovno poslanstvo usposabljanja, zaposlovanja in socialnega vključevanja invalidnih oseb.

Kot nadgradnjo obeh programov in potrditev oziroma težnjo po stalnem izboljševanju storitev smo v letu 2013 začeli postop-ke pridobivanja certifikata EQUASS.

EQUASS (European Quality in Social Services) je evropski sistem kakovosti socialnih storitev, namenjen vsem organizaci-jam, ki želijo svoje delo in dosežke potrditi z evropsko veljavnim

certifikatom kakovosti in, enako kot mi, stremijo k nenehnemu izboljševanju.

Niz priznanih načel kakovosti in z njimi povezana merila združujejo pogled uporabnikov, izvajalcev storitev, socialnih partnerjev, plačnikov in oblikovalcev politik. Njihov izključni cilj je izboljševanje zagotavljanja storitev in sistemov vodenja.

Družba ZIP center je po mesecih temeljitih priprav in zunanji presoji, ki je bila marca letos, certifikat EQUASS pridobila 20. maja 2014 za obdobje dveh let. Podelitev certifikata je bila 24. septembra na REHA-dnevih v Portorožu.

S tem smo stopili na pot zaveze za nenehno izboljševanje in rast ter vplivanje na spremembe v miselnosti o zaposlova-nju invalidov v smislu osredotočenja na njihove potenciale, ne omejitve. •

ZIP center, Center za rehabilitacijo invalidov Koroške, je letos pridobil standard kakovosti EQUASS ASSURANCE za izvajanje storitev zaposlitvene rehabilitacije in socialne vključenosti.

S CERTIFIKATOM EQUASS ASSURANCE ŠE BLIŽJE NAŠIM UPORABNIKOM


besedilo

41NAPREDUJEMO

Rahela Rodošek Strahovnik, ekologinja I, Metal Ravne

Metal Ravne s svojim ravnanjem pri varovanju okolja in preprečevanju podnebnih sprememb daje zgled tako, da lastne odpadne materiale reciklira, kar prispeva k varčevanju in ohranja-nju milijonov ton dragocenih materialnih virov ter zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov. Za ta pomembni prispevek smo prejeli individualni certifikat – Certificate resources SAVED 2013, v katerem so navedeni materialni tokovi, ki so se na podlagi tudi naših prizadevanj v okviru tehno-loškega metabolizma stekli v podjetje Interseroh. Obsežnejšo analizo je opravil priznani inštitut Fraunhofer UMSICHT in je na spletnem naslovu www.resources-saved.com/en. •

Metal Ravne je prejel certifikat Certificate resources SAVED 2013, ki nam ga je podelilo podjetje za ravnanje z odpadnimi materiali Interseroh. Zaposleni v podjetju se zavedamo, kaj pomenita pravilno ločevanje in nadaljnje recikliranje odpadnih materialov, in to je dokaz, da smo na pravi poti.

VARČUJEMO Z MATERIALNIMI VIRI Z MISLIJO NA PRIHODNOST


42 SKRBIMO ZA VARNOST

besedilo

foto

vir

Slavko Ferk, BVD-Ravne

skripta Interna šola Metala Ravne – šola za delovodje, 2012

Slavko Ferk, varnostni inženir, BVD-Ravne

Zdravje in dobro počutje delavcev pri delu sta pomembna de-javnika produktivnosti, poiskati pravo mero varnosti pri delu pa je za delodajalca naloga, ki zahteva vključitev celotnega stro-kovnega kadra, vključno z delavci.

Varnost pri delu vedno bolj vpliva na gospodarjenje podjetja in na mednarodno ekonomijo, predvsem zaradi posledic po-škodb pri delu, ki se odražajo v številnih negativnih učinkih, kot so absentizem, regresni zahtevki s strani ZZZS-ja, nadomešča-nje odsotnega delavca, stroški zdravljenja, motnje v proizvodnji ipd.

Varnost pri delu je zato tudi pomembna ekonomska kate-gorija v poslovanju vsakega podjetja in je tisti mehanizem, ki v praksi sam po sebi in ne glede na različne deklaracije, predpise in nadzor najbolje in samodejno uravnava, do katere stopnje se v praksi uveljavi varstvo. Ekonomski vidik namreč spodbuja varstvo toliko časa, dokler je ekonomski učinek varstva večji, kot so stroški za varstvo.

Skrb za ustrezno raven oziroma izboljševanje varnosti in zdravja pri delu ni pomembna samo z vidika človeških dejavni-kov, ki obsegajo prizadevanja za zmanjšanje bolečin in trpljenja delavcev, temveč je tudi način, kako zagotoviti uspešnost in trajnostni razvoj podjetij ter dolgoročni gospodarski razvoj.

Pri zagotavljanju ustrezne ravni varnosti in zdravja pri delu gre predvsem za obvladovanje tveganja.

Učinkovito preprečevanje in nadzorovanje tveganja na področju varnosti in zdravja pri delu prinaša številne poslovne koristi podjetju. Vsako »pametno« in racionalno vlaganje v VZD lahko pripomore h kakovosti vseh outputov in je zaradi tega koristno. Na grafu se vidi, da so finančni stroški zaradi VZD v točki 1 in 2 enaki, razlika je le, da v točki 2 zaradi vlaganj v VZD poškodb skoraj ni.

V podjetju Metal Ravne, še pred tem pa v Železarni Ravne, se je že v preteklosti veliko vlagalo v zmanjševanje tveganj in

V podjetju Metal Ravne se izvaja široka paleta ukrepov in akcij z namenom, da se dvigne raven varnosti in zdravja pri delu ter zmanjša tveganje za poškodbe na najnižjo mogočo raven.

NEVARNOST NIKOLI NE POČIVA

� Diagram stroškov VZD


43

števila poškodb, začenši s pionirjem na podro-čju varnosti pri delu Avgustom Kuharjem – ta je že leta 1953, ko je bil v poprečju poško-dovan vsak drugi delavec, uvedel ukrepe za zmanjšanje poškodb, s čimer je v kratkem času uspešno znižal frekvenco poškodb na sprejemljivo raven. Diagram frekvence poškodb v Železarni Ravne – z za tiste čase pomenljivim naslovom KOROŠKI ŽELEZARJI TOLČEJO NEZGODNOSTNI ELEMENT – so v preteklosti radi uporabili različni avtorji v svojih prispevkih kot primer učinkovitosti delovanja službe varstva pri delu v podjetju.

V podjetju Metal Ravne se zavedajo po-membnosti zmanjševanja tveganj in prepre-čevanja poškodb pri delu ter zdravstvenih okvar, povezanih z delom, zato je podjetje že leta 2009 uvedlo sistem upravljanja varnosti v skladu s standardom OSHAS 18 001, s čimer se je zavezalo, da bo vzdrževalo in izboljševalo stanje varstva in zdravja pri delu ter skrbelo za zdravo, varno in boljše delovno okolje ter s tem zmanjševalo število nesreč. S tem namenom so v podjetju uvedeni številni ukrepi ter akcije za preprečevanje poškodb pri delu ter zmanj-ševanje tveganj tako na področju:

a) naložb – zgrajena nova kovačnica težkih odkovkov in EPŽ III, obnova težke proge ter VPP2,

b) izobraževanja – usposabljanje delavcev za delo s privezovalnimi sredstvi s poudarkom na delu z vezno žico, usposablja-nje delovodij in vodij s področja VZD in VPP, usposabljanje večkrat poškodovanih delavcev, uvedba minute za varnost pred začetkom dela,

c) organizacijskih ukrepov – uvedba metode 5 x zakaj pri raziskavi poškodb pri delu, spremljanje in zapisovanje nevarnih dogodkov, četrtletni pregledi stanja VZD in VPP skupaj z vodstvom podjetja, redne revizije ocene tveganja ter implementacija ukrepov v sistem varnosti in zdravja pri delu v podjetju.

Poleg naštetih najpomembnejših ukrepov se v Metalu Ravne izvaja tudi vrsta drugih ena-ko pomembnih ukrepov z namenom zmanj-ševanja tveganja za poškodbe in zdravstvene okvare. Ozaveščen delavec bo pri delu tudi vestneje izvajal ukrepe in tako sam čim bolje poskrbel za lastno varnost. •


44

foto

foto

besedilo

besedilo

SKRBIMO ZA VARNOST

Pavlika Kumprej, Metal Ravne

Jure Vindiš, Acroni

Olga Aplinc, vodja Kemije, Metal Ravne

Jure Vindiš, strokovni sodelavec VZD, Acroni

22. oktobra se je v stavbi kemijskih labora-torijev oglasil požarni alarm. Po stopni-šču se je kadilo, zato je bila v požarnem načrtu predvidena pot za umik nedosto-pna. Ljudje, ki so delali v prvem nadstro-pju in višje, so bili ujeti. Gasilci so prihiteli z dvema voziloma in takoj začeli gasiti in reševati. Z vozilom za gašenje in reševa-nje z višin so pomagali ljudem, ki so ostali v nadstropjih. S pomočjo in prijaznostjo gasilcev je bil strah pred višino obvladan in podvig plezanja v košaro avto lestve je brez neprijetnih pripetljajev uspel vsem.

Z vajo smo zaposleni preverili odziva-nje na nesreče. Premislili smo, kako bomo ukrepali, da bomo kar najbolj zavaro-vali sebe in premoženje Metala Ravne. Spoznanja o vsem potrebnem za ustrezno ravnanje ob takih dogodkih nam bodo podlaga za marsikatero spremembo, ki jo lahko z malo truda in zmernimi stroški na-redimo, preden bi lahko bila povzročena velika škoda ali bili poškodovani ljudje.•

Mesec oktober je tradicionalno posvečen požarni varnosti. V tem obdobju je organiziranih veliko aktivnosti s področja varstva pred požari. Slogan letošnje akcije je bil »KO ZAGORI, POMOČ POTREBUJEMO VSI«.

»Gori! Menda ja ni kaj hudega,« so upali Ravenčani, ko so slišali sirene gasilskih avtomobilov, videli utripajoče luči in hitenje v železarno.

OKTOBER – MESEC POŽARNE VARNOSTI

KO ZAGORI, POMOČ POTREBUJEMO VSI

� Gasilska lestev s košaro � Prispele na tla: Zinka, Danica in Nataša.


45

V ospredje je postavljeno načrtovanje ukrepov varstva pred požarom, kot so načrt evakuacije, izvedba vaje evakuacije in preizkus uporabe različnih pripomočkov pri evakuaciji.

Kaj storiti v primeru izbruha požara?Če potrebujete pomoč gasilcev, nujno medicinsko pomoč

ali drugo pomoč, lahko pokličete brezplačno telefonsko številko 112, ki velja v vseh državah Evropske unije in deluje tako s staci-onarnega kot mobilnega telefona (tudi ob praznem računu).

V podjetju Acroni imamo svojo interno telefonsko številko 22-12, ki jo uporabljamo za klice v sili in je direktno vezana na GARS (Gasilsko reševalno službo) Jesenice.

Najbolj pomembno pa je, da ostanete mirni. Če niste v ži-vljenjski nevarnosti, poskušajte omejiti oziroma pogasiti požar z razpoložljivimi sredstvi. Če ugotovite, da požara ne morete pogasiti sami, pokličite številko 112 oziroma 22-12 in povejte:

� kdo kliče, � kaj se je zgodilo, � kje se je zgodilo, � kdaj se je zgodilo, � koliko je ponesrečencev, � kakšne so poškodbe, � kakšne so okoliščine na kraju nesreče, � kakšna pomoč je potrebna.

KAKO GASITI ZAČETNI POŽAR?Uporabijo se lahko različna gasilna sredstva, kot so npr. vedra z vodo, pesek ali zemlja, požarne odeje, hidrantno omrežje ali pa gasilniki.

AKTIVNOSTI S PODROČJA VARSTVA PRED POŽARIV podjetju Acroni smo izvedli vajo evakuacije zaposlenih iz pro-izvodnega obrata (takojšen umik na varno oziroma do zbirne-ga mesta) zaradi požara, istočasno pa je bila izvedena še vaja reševanja poškodovanega delavca z višine. Oktobra smo začeli letne preglede gasilnih aparatov in hidrantnega omrežja, ki jih izvajamo v sodelovanju z GARS Jesenice, zaradi velikega obse-ga pa smo pregledovanje nadaljevali tudi novembra.

Poleg omenjenih aktivnosti pa naše zaposlene periodično usposabljamo za gašenje začetnih požarov ter pravilno rokova-nje z gasilnimi aparati ter hidranti.

Na požarno najbolj kritičnih območjih imamo nameščene ja-vljalnike požara, stabilne gasilne naprave ter zasilno razsvetljavo. To opremo mora vsaki dve leti temeljito preizkusiti akreditirani organ, ki izda potrdilo o brezhibnem delovanju.

Letos je v industriji prišlo do kar nekaj velikih požarov, po-sledica je bila ogromna materialna škoda, zato je požarna pre-ventiva zelo pomembna in je vanjo smiselno vlagati. Za konec pa še stari rek, ki pravi: »Kdor misli, da je varnost draga, naj le privošči si nesrečo.« •

� Gasilni aparat v proizvodnji

� Hidrant v proizvodnji

� Stabilna gasilna naprava na CO2, ki je namenjena za gašenje požara v brusilnih komorah ter oljni kleti na brusilnem stroju GPL

� Utrinki z usposabljanja zaposlenih pri reševanju z višine

� Nova požarna centrala za brusilni stroj GPL


besedilo

foto

46 NAPREDUJEMO

Stane Jakelj, Razvojni center Jesenice, in internet


Zanimivo je bilo razmišljanje Boštjana Ložarja, strateškega sve-tovalca za pripravo protikrizne strategije.

V svojih nastopih velik poudarek daje sistematični postavi-tvi sistemov stalnih izboljšav znotraj podjetji, ker po njegovem mnenju le tako urejen sistem lahko privede do prebojnih inova-cij, ki so ključne rešitve za uspeh podjetja. Pomembno je, da na vseh področjih dela vsakodnevno dodajamo malenkosti, ki prinašajo novosti in olajšajo delo.

Seveda pa je nagrajevanje tovrstnih predlogov ključni vidik uspeha sistema stalnih izboljšav in posledično učinkovitega izboljšanja podjetja.

Pomembno vlogo pa mora v tej zgodbi odigrati izoblikovana inovacijska kultura oziroma splošna kultura odnosov v podjetju. Preko nje si lahko postavljamo višje cilje in posledično žanjemo uspeh.

Slovenska podjetja bi morala imeti svoj strateški cilj preko celotne kulture podjetja naravnan na EBITDA, večji od 10 od-stotkov. To je edini ključ za uspešen dolgoročni razvoj, preboj in obstoj podjetja.

Ključni dejavniki za konkurenčnost podjetja so: � jasen in konkurenčen poslovni model � operativna odličnost � najboljši produkti in blagovne znamke � produktne platforme � mreža inovativnosti � močne blagovne znamke � strateška delovna mesta, ustrezni kadri in talenti posa-

meznikov, vse to privede do prebojnih inovacij

Zato se v celotnem sistemu podjetja ne smemo osredotočati le na stalne izboljšave, krepiti moramo ključne inovacije poslov-nih modelov in prebojne rešitve na vseh področjih.

Zato je treba preko sistemov vodenja stalnih izboljšav spodbujati in krepiti prebojne inovacije, ker nam le te prinašajo dolgoročen uspeh.

Kako pa jih doseči? Z: � jasno vizijo in strategijo podjetja in odločnimi cilji (nišni

globalni igralec, najboljši na določenem področju, regio-nalni igralec)

� poznavanjem svojih zaposlenih preko kadrovskega menedžmenta

� krepitvijo sistema stalnih izboljšav in inovacijske kulture

»Treba je biti pogumen, da se ne bojiš uspeha.« S temi bese-dami nas je nagovoril Andrej Božič, generalni direktor Steklarne Hrastnik.

Pomembnost uspeha podjetja je v voditeljstvu. Uspešno vodstvo je tisto, ki uspe več kot 75 odstotkov svojih sodelavcev – zaposlenih prepričati v pomen in namen poslanstva. Bistvo uspeha je v motivaciji svojih najbližjih sodelavcev in ustvarjanju »sledilcev«.

K uspehu podjetja v veliki meri prispeva tudi duhovni kapital, ki ga mora vodstvo skrbno negovati.

Duhovni kapital ni povezan z religijo, ampak prej s podro-čjem fizike, teorije kaosa, psihologije, psihiatrije, holizma in sociologije. Je zavedanje o višjem poslanstvu, ne zgolj o opra-vljanju svojega dela in služenju denarja. Poleg intelektualnega

V organizaciji Sekcije uporabnikov sistema stalnih izboljšav (SuSSI), katere član je tudi Acroni pod okriljem Gospodarske zbornice Slovenije, je 1. in 2. oktobra v Ljubljani potekala konferenca Dan najboljše prakse. Konference so se udeležili številni vodstveni in vodilni delavci slovenskih najuspešnejših podjetij ter strokovnjaki, ki se v podjetjih ukvarjajo s procesi nenehnih izboljšav in inovativnostjo. Konferenca je želela odgovoriti na številna zanimiva vprašanja vodenja in pomena inovativnega razmišljanja v podjetjih.

POGUMNI SE NE BOJIJO USPEHA


47NAPREDUJEMO

� Pogumni in zato tudi zmagovalni olimpijski smuk Tine Maze

� Zanimivo branje – Delaj vitko, od točke A do točke, ki deluje

� Inovacijsko razmišljanje v podjetjih je izjemnega pomena za uspeh.

in emocionalnega kapitala je duhovni kapital vrednost oseb-nosti posameznika, ki ceni pozitivno nastrojenost do sebe in do dela, ki ga opravlja. Materialni kapital se gradi z racionalno inteligenco, socialni kapital se gradi z emocionalno inteligenco in duhovni kapital se gradi z duhovno inteligenco, ki je temelj za prva dva kapitala.

Vsak dan, ko ne razmišljamo bolj »razsvetljeno« in bolj »prija-zno« do našega okolja in do nas samih, smo bližje razmišljanju o nemoči spremeniti utečeni sistem kapitalizma. Kapitalizem, kakršen prevladuje danes, škoduje našemu okolju, odtujuje ljudi drug od drugega in jih utaplja v sebični tekmi pehanja za čim večjim zaslužkom. Duhovna inteligenca in pozitiven odnos do nas ustvarjata duhovni kapital. To je trden temelj za gradnjo socialnega kapitala, ki se ustvarja s pozitivnim odnosom do drugih.

Poznavanje in prepoznavanje sistema vitkega vodenja nam lahko odpre nova vrata, razširi obzorja in uspehu lahko le še sledimo. Dr. Peter Metlikovič, direktor PTICE, Zavoda za izobra-ževanje, raziskovanje in svetovanje, je predstavil pomen sistema vitkega vodenja za uspeh podjetja.

Pogoj za ustvarjanje vitkega vodenja je zgraditi pripadnost zaposlenih. Le-te pa se ne gradi globalno in na veliko, začetki so v majhnih skupinah.

Osnovno socialno celico tvori skupina (mini družba), iz nje vse raste in se razvija proti vrhu podjetja – skupine.

Da so zaposleni pripadni, morajo občutiti pomen varnosti, kakovosti, produktivnosti, stroškov, rasti in razvoja kadrov.

Pomembna je odprta komunikacija 5 x ZAKAJ? in nikoli KDO?

Zakaj?, Kaj?, Kako?, Kdaj? in Do kdaj?. Ljudem moramo dovoliti predlagati rešitve in pri tem bodo vsi sodelovali. Vodja je pri tem v vlogi učitelja, mentorja in podpornika.

Podjetje 3ZEN je predstavilo zanimivo teorijo reševanja in-ventivnih problemov.

Model TRIZ prihaja iz Rusije.Predstavlja tri S-krivulje: � stabilnost � stalne sistematične izboljšave � stalne sistematične inovacije

Sistem TRIZ obsega set metod in tehnik, ki pomagajo rešiti nevsakdanje težave in prezentirati inovativne rešitve. Sistem vsebuje pomoč za iskanje idej. Tako iščemo vedno idealne reši-tve, in to je naš cilj.

Na koncu še moje vabilo. Priporočam vam zanimivo bra-nje Asha Maurija Delaj vitko – od načrta A do točke, ki deluje. Knjigo si lahko naložite brezplačno v elektronski obliki na sple-tni strani: http://delajvitko.si/. •


besedilo

foto

48 ODGOVORNI ZA PRIHODNOST

Stane Jakelj, Razvojni center Jesenice

Mojca Veble, vodja kadrovske službe za celotno skupino SIJ, SIJ – Slovenska industrija jeklaStane Jakelj, razvojni inženir/menedžment idej, Razvojni center Jesenice

Poklicno odločanje mladine na prehodu iz osnovne šole v srednješolsko izobraževanje je težka naloga za otroke in njihove starše. V Sloveniji v primarnem izobraževanju otroci niso deležni zadostne poklicne vzgoje in karierne orientacije, zato slabo poznajo po-klice, še posebno tiste, ki so njihovim očem bolj skriti. Že tradicionalno je odločanje za poklicno izobraževanje oziroma naravoslov-notehniške poklice nizko. Zbiranje ustreznih informacij je zato izjemnega pomena. Dan odprtih vrat slovenskega gospodarstva za mladino in starše je ena od aktivnosti, s katero želimo mladim in njihovim staršem pomagati pri prvem koraku na njihovi poti k izbiri poklica – zbiranju informacij.

Glavni cilji Dneva odprtih vrat so: � ponuditi učencem zaključnih razredov

osnovnih šol in njihovim staršem več informacij o procesih, naravi in delov-nih razmerah v realnih delovnih okoljih, v regiji, kjer živijo;

� razbiti stereotipe o »manj« in »bolj« priljubljenih oziroma spoštovanih poklicih;

� omogočiti mladim in njihovim staršem spoznavanje perspektivnih poklicev, ki jih naše gospodarstvo potrebuje.

� Sodeč po odzivih naših obiskoval-cev, so ti bili izjemno navdušeni nad takšno neposredno predstavitvijo podjetij oziroma poklicev in potrebnih kompetenc.

Z Dnevom odprtih vrat slovenskega gospodarstva smo tako pomagali šolajoči se mladini in staršem lažje sprejeti odloči-tve, povezane z nadaljnjim izobraževanjem, ter prispevali k prepoznavnosti poklicev, ki jih slovensko gospodarstvo potrebuje. Kar 95 odstotkov udeležencev dogodka je v anketnem vprašalniku odgovorilo, da je ta izpolnil njihova pričakovanja in bi se takšne-ga dogodka v prihodnje še udeležilo. To je dobra popotnica za organizacijo te prireditve v prihodnje.

Že prihodnje leto se bomo dogodku po-novno priključili in, upam si trditi, še večjemu številu obiskovalcev predstavili naša podjetja in naše potrebe po tehnično usposobljenih zaposlenih, ki nam bodo pomagali dosegati zastavljene cilje v prihodnje.

MOJ KOMENTAR NA YAMMERJU:Dan odprtih vrat slovenskega gospodarstva za mladino in starše je bil organiziran tudi v Metalu Ravne, Ravne Knives, Acroniju in SIJ-u, d. d. Odzivi vseh vključenih (družb, staršev, otrok, GZS-ja in Zavoda za zaposlo-vanje) so zelo pozitivni. Pobudo GZS-ja, da organizira tak dogodek – povezovanje vseh vključenih – zelo podpiramo in se je v priho-dnjih letih zelo veselimo.

»Dan odprtih vrat slovenskega gospodarstva za mladino in starše« je nastal na pobudo Gospodarske zbornice Slovenije, in sicer na podlagi informacij, da se kljub visoki brezposelnosti podjetja srečujemo s problemom neustreznega kadra na trgu dela. Pobudi sta se kot partnerja pridružila tudi Zavod RS za zaposlovanje (ZRSZ) in Zavod RS za šolstvo (ZRSŠ). To pobudo smo podprli tudi mi in 27. novembra letos ob 16. uri svoja vrata odprli na Jesenicah (Acroni) in Ravnah na Koroškem (Metal Ravne in Ravne Knives) ter na sedežu družbe Sij, d. d. Obiskalo nas je skupno 75 obiskovalcev.

SIJ ODPRL VRATA MLADINI IN STARŠEM

� Učenci in dijaki skupaj s starši

opremljeni za ogled proizvodnje


49ODGOVORNI ZA PRIHODNOST

JANA JERMAN, SAMOSTOJNA SVETOVALKA ZAVODA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE, URADA ZA DELO JESENICE:

Dan odprtih vrat je vsem udeležencem izpolnil pričakovanja in vsi bi se takega dogodka še udeležili. To je razbrati iz ankete, ki so jo vsi obiskovalci dogodka ob zaključku izpolnili.Otroci in starši so pohvalili predstavitev. Predvsem dr. Matevža Fazarinca, ki mu je razlago o tem, kaj je jeklo in kako ga »mesijo«, uspelo približati otrokom. Seveda pa ni bilo mo-goče zgrešiti njegovega žara in entuziazma, ki kažeta, da v svojem delu in poklicu res uživa. Obiskovalcem je bilo omogočeno spoznati podjetje Acroni, njegove potrebe po kadrih in videti del proizvodnje. Opazovati delavce pri delu na liniji – videti njihovo delovno mesto. Spoznati, da delati v železarni ne pomeni več opravljati težke-ga fizičnega dela in biti umazan. Anketiranci so potrdili, da je potreba po naravoslovnih (kemija, fizika, matematika) znanjih danes velika.Dogodek so obiskovalci ocenili kot zelo dober, poučen, poziti-ven, za 5+, tudi enajstica je bila vmes.Sama se jim pridružujem in upam na še kako tako pozitivno sodelovanje.

Konec novembra so nas na pobudo GZS-ja obiskali bodoči mladi študentje nara-voslovnotehniških smeri in njihovi starši. Roman Robič, tehnični direktor Acronija, jim je zaželel dobrodošlico in jih spodbu-dil, naj se odločajo za študij na tehniških smereh. Dr. Matevž Fazarinc je s svojo karizmatičnostjo in inspirativnim, razvoj-nim duhom mlade obiskovalce navdušil s predstavitvijo Acronija in zanimivim vode-nim ogledom obrata Vroča valjarna. Mladi obiskovalci so zadovoljni zapuščali Acroni. Pohvala za organizacijo dogodka gre tudi Kadrovski službi. S tovrstnimi predstavitva-mi in spodbudo mladih za študij tehniških smeri bi morali nadaljevati.

Dan odprtih vrat v Acroniju

� Dr. Matevž Fazarinc mladim na zanimiv in karizmatičen način predstavlja tehnološke procese in pomen šolanja na tehniških smereh.


besedilo

foto

50

arhiv SIJ-a

POGOVARJAMO SE O PREBRANI KNJIGI

Anja Potočnik, vodja internega komuniciranja, skupina SIJ

Večkrat bi si morali vzeti čas za take neformalne debate, ki zaradi večje sproščenosti in odkritosti sogovornikov odpirajo drugačne poglede na vsakdanje in včasih na videz nerešljive izzive. V takih debatah smo vsi zmagovalci, predvsem pa začutimo, da imamo kljub svojim podciljem vsi en sam skupen cilj.Želimo si, da bi se kdaj tem zelo konstruktivnim debatam pridružila tudi uprava.

E. M. Goldratt in J. Cox: CiljPogovor o knjigi Cilj v Acroniju in Metalu Ravne

»2. BRALNA ZNAČKA« PO JEKLARSKO

ACRONI, SREDA, 24. SEPTEMBRA 2014 � Prisotni: dr. Gorazd Kosec, Andreja Purkat, mag. Peter Dular, Roman Robič, Maja Smolej,

Stanislav Jakelj, Branko Polanec, Vanja Resman Noč, Petra Filipič Špiler, Majda Reberšak, Matija Kranjc, Marjana Drolc Kaluža, Robi Prešern, Dušan Novkovič in Leon Vidic


51POGOVARJAMO SE O PREBRANI KNJIGI

METAL RAVNE, ČETRTEK, 18. SEPTEMBRA 2014 � Prisotni: Andrej Gradišnik, Alojz Buhvald, Samo Jenič, Stanko

Triglav, Milan Gradišnik, Borut Urnaut in Vesna Pevec Matijevič

ANDREJ GRADIŠNIK:Knjiga Cilj, ki smo jo v ožjem vodstvu Metala Ravne prvič prebrali pred več kot desetimi leti, nam je postala smerokaz pri našem delu. Takrat smo v strategijo prvič zapisali, da nas bolj kot izdelane in prodane tone jekla zanima prodajna vrednost, sistematično smo se začeli ukvarjati z ozkimi grli, v sistem letnega načrtovanja smo vpeljali načrt projektov in ukrepov za izboljšanje naše učinkovitosti – sistem nenehnih izboljšav. In ko smo knjigo ponovno prebirali danes, ko je Metal Ravne mnogo uspešnejše podjetje, so nas prevevali občutki nostalgije in zadovoljstva, da ob podpori vodstva Slovenske industrije jekla lahko sledimo svoji poti.

ALOJZ BUHVALD:Knjiga Cilj je čtivo, ki ti spremeni mišljenje. To ni priročnik, ampak knjiga, pri kateri moraš razumeti osnovno idejo. Če to idejo razumeš, jo lahko zelo dobro uporabljaš v vsakodnevni praksi, moraš pa si zgraditi lasten model vodenja podjetja.

STANKO TRIGLAV: � skrb za uravnovešeno, tržno naravnano

proizvodnjo – zadovoljiti kupca, � timsko delo, naravnano k doseganju jasno

prepoznavnih, dogovorjenih, skupnih ciljev – stalno izboljševanje rezultata,

� pomen družine in dobrih, neobremenjenih odnosov v njej – osebna sreča.

Smo dober tim in delamo za isti cilj – dobiček. In PDP v Acroniju ne pomeni samo Predelava Debele Pločevine, temveč:

Pravi in Dobri izdelki dobavljeni Pravočasno.

V Acroniju smo sklenili, da bomo na podlagi prebrane knjige in dobre razprave, ki jo je zanetila, odslej bolj pozorni na:

� neomajnost, pozitivnost in iskanje rešitev tudi takrat, ko se zdi, da je situacija brezizhodna;

� potrpežljivo grajenje zaupanja sodelavcev, ki jih z vztrajnostjo, dobrimi argumenti in zgle-dom prepričamo, da postanejo najboljši člani tima in generatorji novih rešitev;

� sprejetje ozkih grl kot »prijateljev«, ki opozar-jajo, da je pred nami nov izziv;

� zavedanje o medsebojni odvisnosti vseh procesov;

� iskanje pravih in ne hitrih rešitev; � oblikovanje prednostnih list za izpolnjevanje

dobavnih rokov, te zahtevajo sodelovanje vseh nosilcev posameznih faz proizvodnega procesa;

� ustvarjanje takega pregleda nad proizvodnjo, da »v vsakem trenutku vemo, kje/v kateri fazi proizvodnega procesa se nahaja »plata« X za kupca Y;

� odkrivanje novih vzvodov za odlično delo-vanje, saj imajo »stare šablone« omejen rok trajanja;

� zavedanje, da se vsega na da predvideti; � izpostavljanje tudi manjših in ne samo t. i.

strateških investicij; � predano delovanje v zgodbi z naslovom »Vsi

sestavljamo različne delce iste slike«; � razvijanje sistema vodenja, ki ne skriva

problemov; � neiskanje krivca, pomembno je, da ugoto-

vimo, kaj je šlo narobe in kaj moramo storiti, da to v prihodnje preprečimo;

� kritično ukvarjanje s samim seboj (spreme-nimo lahko le sami sebe) in ne brezplodno ukvarjanje z drugimi;

� vzgajanje naslednikov tako, da jih spodbuja-mo, da iščejo rešitve sami. •


52

foto

besedilo

Miriam Subotič, učiteljica OŠ Koroška Bela Jesenice

Nataša Bratun, vodja Glavnega kemijskega laboratorija, Acroni

ODGOVORNI ZA PRIHODNOST

Pobudo za obisk Acronija in našega kemijskega laboratorija so dali učenci. V okviru otroškega parlamenta v letošnjem šolskem letu obravnavajo tematiko, posvečeno »zanimivim poklicem«.

Učenka Nika je predlagala zanimiv poklic svojega očeta Milana Hrovata, metalurškega tehnika, ki opravlja delo ana-litika v Jeklarskem kemijskem laboratoriju.

Učence z mentoricama sva z Milanom sprejela in jim pokazala naše kemijske laboratorije ter opremo in pojasnila delo laboratorijskih tehnikov. Otroci so z zanimanjem spre-mljali vse te za njih povsem nove stvari. Nad obiskom so bili navdušeni. V zahvalo so nam poslali nekaj svojih vtisov, ki vam jih predstavljamo v nadaljevanju. Nal Jure Robič pa se je izrazil tudi likovno in upodobil zanimivo delo laboratorij-skega tehnika.

Veseli smo, da se mladi zanimajo za tehniške poklice, in jih ob tej priložnosti spodbujamo, da se odločajo za nadalj-nje šolanje in študij prav na tehniških smereh. •

Učenci 5. b-razreda smo si šli ogledat delo Nikinega očeta, laboratorijskega tehnika v Acroniju. Predstavil nam je, kako delujejo naprave za merjenje različnih elementov v jeklu.

V laboratoriju smo izvedeli, kako izmerijo dušik, ogljik, kisik in druge elemente. Videli smo rentgen, s katerim jeklu in drugim materialom določijo sestavo. Opazovali smo, kako pripravijo material za pregled pod rentgenom. V drugem delu laboratorija so nam pokazali, kako pripravijo železne opilke ozi-roma opilke jekla za testiranje. Ogledali smo si laboratorij, kjer so prečiščevali umazano vodo in jo testirali.

Imela sem se lepo in mislim, da bom, ko bom odrasla, po-stala mogoče čisto prava laborantka v Acroniju.

Katarina Fon

V podjetju Acroni smo si ogledali laboratorije. Sprejel nas je vratar. Razdelili smo se v dve skupini. Naša skupina je šla naj-prej v glavni laboratorij, kjer analizirajo vzorce jekla. V pripravi vzorcev smo videli, kako režejo jeklo in kako ga drobijo. Imajo peč, ki doseže 947 °C. Tam segrevajo vzorce. Acronijevo jeklo uporabljajo za letalske turbine, ladje, naftne ploščadi, stopnice, vetrnice, različne ograje, avtomobile (neprebojne), cevi, žerjave, žlice za bagre, mostove … Potem smo se zamenjali. Šli smo v jeklarski laboratorij za spremljavo proizvodnje. Prav takrat je prišel vzorec. Priletel je po zračni pošti. Vrgli so ga v vodo, da se ohladi. Potem vzorec zvrtajo in ga obrusijo, analizo vpišejo v računalnik in jo pošljejo v proizvodnjo. Morajo biti zelo hitri, saj imajo za analizo samo sedem minut časa.

Na koncu smo dobili še bombone. Ta dan mi bo ostal v spominu. Zelo veliko sem se naučila o jeklu.

Nika Hrovat

Novembra so naš Glavni kemijski laboratorij v Acroniju obiskali učenci 5. b-razreda OŠ Koroška Bela Jesenice, skupaj z učiteljico Miriam Subotič in spremljevalko Barbaro Burnik.

ZANIMIV POKLIC


53

besedilo

ODGOVORNI ZA PRIHODNOST

Jurij Hudopisk, tajnik Visoke šole, Visoka šola Ravne na Koroškemdr. Tadeja Primožič Merkač, v. d. dekanje, Visoka šola Ravne na Koroškem

V študijskem letu 2013/2014 je šola začela izvajati študijski program. Večina vpisanih študentov je zaposlena v lokalnih podjetjih, ki so zaznala potrebe po izobraževanju na Visoki šoli Ravne. S študijem na Visoki šoli Ravne na Koroškem bodo nji-hovi zaposleni pridobili dodatna strokovna znanja, potrebna za delovanje v njihovih podjetjih.

Visoka šola Ravne na Koroškem je odgovor na izražene kadrovske potrebe gospodarskih družb, ki so šolo ustanovile, in drugih, ki so podprle ustanovitev. Visoka šola postaja s svojim delom pomemben člen v verigi razvojnih dejavnikov, posredno bo vplivala na večjo konkurenčnost gospodarskih družb.

Ustanovitelji so uspešna podjetja z dolgoletno tradicijo: Metal Ravne, Ravne Knives, Oprema Ravne, TAB Mežica in Litostroj Ravne. Z ustanovitvijo visoke šole in visokošolskega strokovnega programa so si zagotovila možnost sodelovanja pri pripravi in izvedbi programa. S tem imajo zagotovljen kakovo-sten strokovni kader, ki bo pripomogel k rasti njihovih gospo-darskih družb.

S povezovanjem s tehnološko naprednimi gospodarskimi družbami Visoka šola Ravne na Koroškem postaja vodilna izo-

braževalna institucija, ki bo zagotavljala najsodobnejša znanja in njihovo praktično uporabo.

Diplomanti bodo imeli celovito znanje, sposobni bodo sa-mostojne obravnave projektov, zato bodo svoje znanje lahko prenašali na druge pri skupinskem delu. Pomembna je velika zaposljivost diplomantov na prvi stopnji študija.

Vizija šole je, da bodo znanja in sposobnosti diplomantov pripomogle k dvigu dodane vrednosti storitev in proizvodov go-spodarskih družb, v katerih bodo diplomanti delovali.

Za kakovostno izvedbo študijskega programa je zelo po-membno sodelovanje šole z gospodarskimi družbami, v katerih se izvaja praktični del izobraževanja. Prednost Visoke šole Ravne na Koroškem je, da večina visokošolskih učiteljev prihaja iz industrije, zato je stik s prakso in opazovanje razvoja strokov-nega področja na visoki ravni. Tako mora biti stalno posoda-bljanje teoretičnih in praktičnih vsebin predmetov skladno s strokovnimi smernicami.

Vabimo vas, da se nam pridružite na tej poti.Več o šoli na www.vs-ravne.si. •

Na Ravnah je bila leta 2012 ustanovljena Visoka šola Ravne na Koroškem, ki omogoča visokošolsko izobraževanje v lokalnem okolju. To je samostojni visokošolski zavod, ki izvaja visokošolski strokovni program prve bolonjske stopnje Inovativni razvoj izdelkov. To je študij strojništva, konstruiranja, pri katerem diplomant pridobi naziv diplomirani inženir strojništva. Izobražujemo profile, ki so zelo iskani in zaposljivi.

ODSLEJ VISOKOŠOLSKI ŠTUDIJ STROJNIŠTVA NA RAVNAH


54 NAŠI SODELAVCI

foto

besedilo

arhiv Metala Ravne, zasebni arhiv

Melita Jurc, področna urednica za koroško regijo, Metal Ravne

MAJDA LUŽNIK Ob koncu leta se bo po 40 letih dela upokojila dolgoletna fi-nančnica Metala Ravne Majda Lužnik.

Majda se je po petih letih opravljanja del s področja nabave, prodaje in računovodstva v manjšem podjetju aprila leta 1979 zaposlila v Železarni Ravne kot referentka finančnih razmerij v delovni skupnosti Posebna finančna služba. Želja po znanju in novih izzivih jo je pripeljala do tega, da je ob delu dokonča-la študij na ekonomski fakulteti in pridobila naziv diplomirane ekonomistke. Od leta 1984 dalje je opravljala vodstvena dela, delovno okolje pa so ostajale finance.

Po delitvi Železarne Ravne na posamezna podjetja je ok-tobra leta 1993 v Poslovnem servisu Železarne Ravne prevze-

la vodenje finančnega oddelka, ki je takrat opravljal finančno funkcijo za vsa novoustanovljena podjetja na lokaciji Železarne Ravne. V tem obdobju je bilo treba poleg opravljanja finančnih funkcij za vsa podjetja organizirati finančne oddelke v novih podjetjih in vanje razporediti zaposlene, kar ji je zaradi sposob-nosti komunikacije z zaposlenimi in organizacije dela tudi uspe-lo. Takrat je postavila tudi temelje oddelka Finance v Metalu Ravne in s 1. januarjem 1995 prevzela vodenje oddelka.

Delo, ki ga je opravljala, je zahtevalo dobre odnose s sode-lavci in nadrejenimi, finančnimi institucijami, dolžniki in upniki. Zahtevalo je nenehno izobraževanje z različnih področij. Svoje znanje in izkušnje, tako s področja financ kot računovodstva, je delila s sodelavci z željo, da je bilo delo strokovno, natančno in pravočasno opravljeno.

V svoji poklicni karieri je šla skozi obdobja, ko podjetju ni šlo najbolje, ko je bilo treba koristiti prisilne dopuste in krajši delov-nik, ugotavljati viške, iskati denar, delo pa kljub temu kakovo-stno opraviti. Toda njeni dobri odnosi s sodelavci in z zaposleni-mi so rešili vse prepreke.

Želimo ji zasluženo uživanje v času, ko ne bo več treba misli-ti, kako bo naslednji dan s stanjem kreditov, kakšni bodo prilivi in odlivi, pa mesečni in trimesečni načrti in še vse kaj drugega.

Majda, zdaj se popolnoma posveti sebi, svoji družini in pri-jateljem. Kadar te pa pot zanese tu mimo, bomo veseli tvojega obiska.

Tvoji sodelavci na oddelku Finance

FINANCE OSTAJAJO V DOBRIH ROKAHPride čas, ko je treba obrniti nov list v knjigi življenja. Ob koncu leta novi list v svojem življenju obračata Majda Lužnik, vodja oddelka Finance v Metalu Ravne, in Cirila Vidovič, njena naslednica in nova vodja Metalovega finančnega oddelka. Majdi so nekaj besed v slovo pripravili kar njeni najbližji sodelavci, zapisala pa jih je Nada Naveršnik. S Cirilo sva opravili krajši intervju, da jo boste lažje spoznali. Obema želimo ob skoku v novo leto veliko dobrega: Majdi, da bo spoznala užitek prostega časa in znala malo pocrkljati tudi sebe, Cirili pa, da se bo med nami dobro počutila in da bo na novem delovnem mestu doživela čim več uspešnih, srečnih in zadovoljnih trenutkov.


55NAŠI SODELAVCI

PREDSTAVLJAMO NOVO VODJO FINANC V METALU RAVNE, CIRILO VIDOVIČ.

Po izobrazbi ste univerzitetna diplomirana ekono-mistka. Kakšno poklicno pot imate za sabo?Svojo poslovno pot sem začela v računovodskem servisu, kjer sem pridobila zelo veliko znanja iz računovodstva, poznavanja računovodskih standardov in davčne zakonodaje. Svoje izku-šnje sem nadgradila s finančno funkcijo v proizvodnem podjetju. Kot finančnica sem koordinirala potrebe finančnih tokov, naba-ve, prodaje in reklamacij. Pripravljala sem analize in plane. Leta 1997 so me povabili v Probanko v sektor zakladništva, ki je finančna služba banke. Postala sem devizni trgovec (Fixed inco-me) specialist. Moje področje dela je zajemalo vodenje likvidno-sti banke, ščitenje devizne pozicije, upravljanje obvezniškega portfelja banke, sodelovanje pri primarni izdaji zakladnih menic in izdaji lastnih obveznic. Sodelovala sem tudi pri oblikovanju denarne politike banke.

Danes ste del Metalove vodstvene ekipe. Kaj vas je najbolj pritegnilo v Metal Ravne?Po petnajstih letih dela v bančništvu sem vedela, da potrebujem spremembo na področju svoje kariere. Vodenje financ v tako velikem in uspešnem podjetju, kot je Metal Ravne, mi je bil naj-večji motiv, da sem se prijavila na razpis.

Koliko vam bodo dosedanje delovne izkušnje v ban-ki pomagale na novem delovnem mestu?Moje delo v banki je zajemalo vodenje likvidnosti banke, kar je pomembno tudi za podjetja. Sodelovala sem pri oblikovanju obrestnih mer in dodeljevanju kreditov podjetjem, zato vem, kaj banke pričakujejo od podjetja, ki kredite najema.

Kateri so vaši največji izzivi na sedanjem delovnem mestu? Kakšna je vaša vizija financ v Metalu Ravne?Trenutni največji izziv je seveda novi informacijski sistem, ki ga bomo v kratkem začeli uporabljati. Vse dosedanje delo v finan-cah bo treba organizirati tako, da bo prilagojeno novemu infor-macijskemu okolju. Ker pa je sistem še vedno velika neznanka, se bo še posebno pomembno pripraviti na prehod v živo.

Vizija je predvsem ustvariti najkakovostnejše in najpomemb-nejše informacije, ki jih potrebuje vodstvo podjetja za uspešno vodenje.

Počasi prevzemate naloge vodje finančnega od-delka Metala Ravne. Kakšni so vaši občutki?Bolj kot ne sem jih že, kajti Majda je z mano samo še do konca leta. Vem, da sem pripravljena. Majda je s svojo strokovnostjo in profesionalnostjo poskrbela, da sem lahko v tem prehodnem obdobju usvojila vse potrebne informacije, ki jih potrebujem za uspešno vodenje financ Metala Ravne.

Kdo je Cirila Vidovič zasebno? Kako prega-njate stres in kakšne hobije imate?Sem ciljno usmerjena osebnost, ki se zaveda, da ostaneš najboljši z neprestanim izobraževanjem in nadgrajevanjem svo-jega dela. Z osebno motivacijo pa dosegam najboljše rezulta-te. Imam dobre organizacijske in komunikacijske sposobnosti. Seveda pa je vse to vedno povezano s stresom. In kako ga premagujem? Dokler ni snega, se ukvarjam z gorskim tekom in gorskim kolesarjenjem. Ko pa pade sneg, pridejo na vrsto smu-čanje, zumba in fitnes. S športom odprem vse »ventile«, tako mi stres ne pride do živega.

Na novem delovnem mestu vam želim veliko uspe-hov in odličnih rezultatov. Prepričana sem, da vam bo ob sodelovanju dobre ekipe, ki jo imate na oddelku Finance, to gotovo uspelo. Dobrodošli med nami! •

KADROVSKA GIBANJA V AVGUSTU, SEPTEMBRU, OKTOBRU IN NOVEMBRU

56 NAŠI SODELAVCI


SIJ – SLOVENSKA INDUSTRIJA JEKLAV družbi smo avgusta pozdravili novo sodelavko za po-dročje korporativnega komuniciranja ALENKO BIZILJ.V skupini SIJ je bilo konec avgusta zaposlenih 3.131 oseb.

Septembra ni bilo kadrovskih sprememb.Iskrene čestitke smo izrekli delovnima jubilantoma: BEBI LESKOVŠEK za 40 let in BORISU HORVATU za 30 let dela.V skupini SIJ je bilo konec septembra zaposlenih 3.137 oseb.

V družbi smo oktobra dobili novega sodelavca za po-dročje energetike SAMA LEČNIKA.Iskreno smo čestitali BRIGITI NOVAK ob 30-letnem delovnem jubileju. V skupini SIJ je bilo konec oktobra zaposlenih 3.143 oseb.

V družbi pozdravljamo nove sodelavce, in sicer so se nam novembra pridružili: MARIO IVANKOVIČ in TATYANA BOBROVNIKOVA v oddelku za marketing, SANDI SVETEK v oddelku za finance ter MIHA GRŽINA za področje vodenja projektov.V skupini je bilo konec novembra zaposlenih 3.149 oseb.

Elena Majnik, strokovna sodelavka za področje kadrov, S IJ – Slovenska industrija jekla

ACRONI Podjetje je avgusta zapustilo 11 delavcev, septembra so odšli štirje delavci, oktobra pa sta se poslovila dva delavca. Podjetje je novembra zapustilo šest delavcev.

Naša nova sodelavka je novembra postala URŠKA TREVEN v Kakovosti, razvoju in tehnologiji.

Jubilanti delaAvgusta je več sodelavcev doseglo »okroglo« delov-no dobo. Jubilant z 10-letnim delovnim stažem je postal ROBERT WEIT iz Hladne predelave. Jubilanti z 20-letnim delovnim stažem so postali TOMAŽ NEMEC iz Obrata vzdrževanja, ALEŠ SKUMAVC iz Predelave debele pločevine in ALEŠ RAVNIHAR iz Kakovosti, razvoja in tehnologij. Jubilanti s 30-letnim delovnim stažem so postali BOŠTJAN PODOBNIK iz Jeklarne, DRAGAN MAGOVAC iz Vroče valjarne, ISMIR KORLAT iz Vroče valjarne, SAMIR OSMANČEVIĆ iz Obrata vzdrževanja, TOMO GARDENER iz Obrata vzdrževa-nja, JOŽE RIJAVEC iz Obrata vzdrževanja, ZVONKO URBAS iz Predelave debele pločevine in SABINA ŠABIĆ iz Računovodstva. Jubilantka s 35-letnim delovnim stažem je postala IRENA RAZINGER iz Računovodstva. Čestitamo vsem!

Jubilanti z 10-letnim delovnim stažem so septembra postali: AHMED MUSIĆ iz Jeklarne, ROMAN KALAMAR iz Obrata vzdrževanja, SINIŠA CUMBO iz Obrata vzdr-ževanja, DRAGAN VUKOBRAD iz Obrata vzdrževanja, SAMIR ARNAUT iz Predelave debele pločevine, DAMIR

HASKIĆ iz Predelave debele pločevine, EDIN REKIĆ iz Predelave debele pločevine in BARBARA GABROVŠEK iz Pravne službe. Jubilant z 20-letnim delovnim sta-žem je postal LAZO PAVLOV iz Predelave debele ploče-vine. Jubilanti s 30-letnim delovnim stažem so postali: SUVADA MIDŽAN iz Hladne predelave, SAFET BERIŠA iz Predelave debele pločevine, JANEZ PANGERC iz Predelave debele pločevine, BOŠTJAN KOS iz Predelave debele pločevine, SABINA ALIŠIĆ iz Financ, JELKA BEGUŠ DJEDOVIĆ iz Financ, IGOR KOREN iz Logistike in IRENA ZUPANČIČ iz Logistike. Jubilantka s 35-letnim delovnim stažem je postala SILVA DOKL iz Obrata vzdrževanja. Čestitamo!

Jubilanti z 10-letnim delovnim stažem so oktobra postali DALIBOR RISTOV iz Jeklarne, MIRČE TRAJČOV iz Jeklarne, MIRNES ŠERIFOVIĆ iz Jeklarne in SAMIR SIJEČIĆ iz Hladne predelave. Jubilanti z 20-letnim delovnim stažem so postali BOGDAN POPOVIĆ iz Jeklarne, SANDI ŠIMIC iz Hladne predelave in MOJCA PIRIJA iz Kakovosti, razvoja in tehnologij. Jubilanti s 30-letnim delovnim stažem so postali ARMIN CRNKIĆ iz Obrata vzdrževanja, JANEZ BOHINC iz Obrata vzdrževanja, FRANC ZUPAN iz Predelave debele ploče-vine, MARJAN KUNŠIČ iz Predelave debele pločevine, GORAZD PREŽELJ iz Predelave debele pločevine, VLADIMIR MEDIĆ iz Proizvodnih tehničnih služb, DANILO TOMŠIČ iz Kakovosti, razvoja in tehnologij ter ZDRAVKO SMOLEJ iz Informatike. Jubilant s 40-letnim delovnim stažem je postal SAFET BEŠIĆ iz Jeklarne. Čestitamo vsem!

Jubilanti z 10-letnim delovnim stažem so novembra postali: ASMIR KALTAK iz Jeklarne, DANIJEL MALKOČ iz Jeklarne, ALMIN EJUPOVIĆ iz Vroče valjarne, ARMIN TRAKO iz Vroče valjarne, BORIS VIDMAR iz Obrata vzdrževanja, ALEŠ KOBENTAR iz Obrata vzdrževanja in EDIS ĆEHAJIĆ iz Uprave. Jubilanta z 20-letnim de-lovnim stažem sta postala SAŠKO ARSOV iz Predelave debele pločevine in ANTON JAKLIČ iz Informatike. Jubilanti s 30-letnim delovnim stažem so postali JOŽE BERLOGAR iz Jeklarne, JASMIN MUŠIĆ iz Jeklarne, HENRIK KOČEVAR iz Obrata vzdrževanja, EMIL NOVAK iz Nadzornega centa in SULJO HOROZOVIĆ iz Kakovosti, razvoja in tehnologij. Čestitamo vsem!

Zaključek šolanjaŠolanje sta septembra uspešno zaključila URŠKA JAMAR iz Informatike (pridobila naziv magister zna-nosti) in MATEJ LUŽNIK iz oddelka PTS (pridobil naziv magister inženir energetike). Čestitamo!

Nejra Rak Benič, dipl. upr. org., strokovna sodelavka za HRM 1, Acroni

METAL RAVNE Avgusta je naš novi sodelavec postal MATEJ PEČOLER v Kovaškem programu.Novi sodelavci so septembra postali: ALBIN ZOHOROVIĆ, BLAŽ GOSTENČNIK, TADEJ SKARLOVNIK, IGNAC ČAPELNIK, DANILO PUŠNIK, MIROSLAV PEČNIK, ROMAN VETRIH in GREGOR TJUKAJEV v Jeklarskem programu, MIHA DEBELAK, ROK VERDNIK, GORAZD GROS, TOMISLAV DRAŽIĆ, BORUT MEŠKO, GAVRO GAŠIĆ, MATIC BOBEK in NEJC VOGLIČ v Valjarskem programu, NINO ČREŠNIK, TILEN REPNIK, ŽAN RAČNIK, MATEJ BAN in ANŽE ŠPEGEL v Kovaškem programu.Novi sodelavci so oktobra postali: MATEJ OVČAK v Jeklarskem programu, GORAN MARIĆ, MARKO JAKOB, DAVID PAVLOVIĆ, DANIJEL KOTNIK in BORIS RADER v Valjarskem programu ter POLONCA ZIH ROŽEN v Kadrih. BOJAN OREŠNIK v Valjarskem programu, KLEMEN KRAUP v Vzdrževanju in MARKO PEČOLAR v Informatiki – so naši novi sodelavci od novembra.Avgusta se je upokojil IVAN FUŽIR iz Kovaškega pro-grama. Zahvaljujemo se mu za prizadevno delo in mu v pokoju želimo vse najlepše. Podjetje so zapustili še štirje sodelavci.Septembra sta se upokojila MARIJA ROZMAN iz Razvoja in kontrole ter LUDVIK PRIKERŽNIK iz Sistema plač. Zahvaljujemo se jima za prizadevno delo in jima v pokoju želimo vse najlepše. Podjetje so zapustili še trije sodelavci.Oktobra sta umrla sodelavca ELEONORA GLADEŽ iz Kadrov in MIRAN ŠTEHARNIK iz Valjarskega programa. Podjetje je zapustil še en sodelavec.

Jubilanti dela30-letni delovni jubilej so avgusta dosegli: ALBERT ROŽEJ iz Valjarskega programa, KAREL REČNIK in MARIJAN GRILC iz Kovaškega programa ter MIRKO SEKAVČNIK iz Financ, 20-letni delovni jubilej je praznoval PETER KONEČNIK iz Valjarskega pro-grama, 10-letni delovni jubilej pa ANTON MIKŠA iz Vzdrževanja. Čestitamo!30-letni delovni jubilej so septembra dosegli: SILVO KOTNIK iz Jeklarskega programa, RUDI PERUŠ iz Valjarskega programa, JANKO REPAS iz Kovaškega programa, IVAN MIRKAC iz Vzdrževanja in BOGOMIR POTOČNIK iz Razvoja in kontrole, 20-letni delovni jubilej je dosegla MATEJA KUŠEJ iz Logistike, 10-letni jubilej pa je dosegel KRISTJAN PAVŠER iz Kovaškega programa. Čestitamo!Tudi oktobra je bilo med nami nekaj jubilantov dela. 40-letni delovni jubilej je dosegel BRANKO ODER iz Kovaškega programa, 30-letni delovni jubilej so dose-gli: SILVO SVETINA in MIRKO TROKŠAR iz Valjarskega programa, JOŽE ZDOVC, ŠTEFAN MAGER, FRANCI KREBS iz Kovaškega programa, PETER ČERNJAK iz Vzdrževanja in DAMIJAN ZDOVC iz Metalurškega labo-ratorija. Čestitamo!

57NAŠI SODELAVCI


30-letni delovni jubilej so novembra dosegli: JURČEK LEGNER iz Jeklarskega programa, DRAGO VIDERMAN in FRANC EKART iz Valjarskega programa, ROBERT LEITINGER iz Kovaškega programa, MATJAŽ KOPRIVNIK in ROBERT MOLAR iz Vzdrževanja; 20-le-tni delovni jubilej sta dosegla MELITA TERGLAV iz Kontrole kakovosti in GREGOR HERKOVIČ iz Kovaškega programa, 10-letni delovni jubilej je dosegel KLEMEN KUMER iz Valjarskega programa. Čestitamo!

Zaključek šolanja Šolanje so septembra uspešno zaključili: ANDREJ GAISER in BRANKO ŠTRUC iz Valjarskega programa (postala sta strojna tehnika), ALOJZ GUTOVNIK in MARJAN HOVNIK iz Kovaškega programa ter MIRKO GLAVICA iz Razvoja in kontrole (postali so diplomirani inženirji metalurgije). Čestitamo!GORAZD ODER iz Kontrole valjanega programa je novembra uspešno končal šolanje in postal diplomirani inženir metalurgije. Čestitamo!Irena Praznik, strokovna delavka, Kadrovska služba, Metal Ravne

SERPANovi sodelavec je avgusta postal TOMI ŠMIGOC v Strojni obdelavi.Nova sodelavca sta od septembra BOŠTJAN NAVERŠNIK in MIHA ŠTRUC v Strojni obdelavi.Nova sodelavca sta oktobra postala ZVONKO PODPEČAN v Strojni obdelavi in TOMAŽ VOGEL v Konstrukcijskem oddelku.

Septembra se je upokojila IRMA MATAJDL iz Logistike. Zahvaljujemo se ji za prizadevno delo in ji v pokoju želimo vse najlepše.Upokojil se je tudi MARJAN ČEVNIK iz Vzdrževanja strojev. Zahvaljujemo se mu za prizadevno delo in mu v pokoju želimo vse najlepše. Podjetje je oktobra zapu-stil še en sodelavec.Novembra sta se upokojila JOŽEF ŠULER iz Obnove in izdelave strojev ter naprav in DRAGO GOSTENČNIK iz Konstrukcijskega oddelka. Zahvaljujemo se jima za prizadevno delo in jima v pokoju želimo vse najlepše.

Jubilanti dela 30-letni delovni jubilej je avgusta dosegel BENO JELEN iz Strojne obdelave. Čestitamo!30-letni delovni jubilej so septembra dosegli: BORIS KREVH, ANTON PUŠNIK, JOŽE VINDIŠ iz Strojne obde-lave in JOŽE VALENTE iz Izdelave konstrukcij, 10-letni delovni jubilej je praznoval MARKO LASNIK iz Strojne obdelave. Čestitamo!40-letni delovni jubilej je oktobra dosegel PETAR TOPALOVIĆ iz Obnove in izdelave strojev in naprav. Čestitamo!

Zaključek šolanjaIRENA BEZJAK iz Priprave proizvodnje je septembra uspešno zaključila šolanje in postala diplomirana inže-nirka logistike. Čestitamo!

I rena Praznik, strokovna delavka, Kadrovska služba, Metal Ravne

ELEKTRODE JESENICEDelovno razmerje je bilo avgusta prekinjeno enemu sodelavcu, prav tako novembra. V istem mesecu je ena sodelavka zapustila podjetje.

Uspešno delo in dobro počutje smo septembra zaželeli novim sodelavcem NINI MAJNIK, NEJRI BEŠIĆ in ANDRAŽU ZORMANU v oddelku Oplaščene elektrode in JASMINU ŠUMEŽU v oddelku Varilne žice, oktobra pa JURETU SMOLIČU v oddelku Prodaje.

Jubilanti delaJubilejno nagrado za 30 let dela v podjetju je avgusta prejela STANKA REGOVC. Ob tem ji iskreno čestitamo.Za delovni jubilej so oktobra čestitke prejeli ALMIN HALIMOVIĆ iz Oplaščenih elektrod (za 10-letni delovni staž), DARKO KIMOVEC iz Varilnega laboratorija in KARMEN VARL iz Odpreme (za 30-letni delovni staž).Za 10-letni delovni jubilej, dosežen novembra, česti-tamo JASMINU MAHMULJINU in SEDINU HRVAČIĆU iz Oplaščenih elektrod ter IGORJU SREBRENOVSKEMU iz Varilnih žic.

Nastja Šmid, Kadrovska služba, Elektrode Jesenice

RAVNE KNIVESNaša nova sodelavca sta avgusta postala JANA GROSAR v Prodaji in marketingu in MATIC VODEB v Mehanski obdelavi, oktobra pa MARTIN LAHOVNIK v Termični obdelavi in MATIC ISAK v Mehanski obdelavi. Oktobra se nam je pridružil ROK STERŽE, in sicer v Prodaji in marketingu.

Septembra sta se upokojila sodelavca IVAN MIKLAVŽINA iz oddelka Razvoj in tehnologija in EMIL PUŠNIK iz Mehanske obdelave. Zahvaljujemo se jima za njuno prizadevno delo in jima v pokoju želimo vse najlepše. Delovno razmerje je prenehalo še enemu sodelavcu, prav tako kot avgusta in oktobra.Oktobra se je upokojil sodelavec LEOPOLD SREBOTNIK iz Mehanske obdelave. Zahvaljujemo se mu za njegovo prizadevno delo in mu v pokoju želimo vse najlepše.

Jubilanti delaZa 20-letni delovni jubilej, ki ga je zaokrožil avgusta, čestitamo sodelavcu DRAGU MERKAČU iz Mehanske obdelave.Jubilant za 40 let delovne dobe je septembra postal MARJAN KAŠNIK iz Prodaje in marketinga. Čestitamo!Za 30-letni delovni jubilej (dosegel ga je oktobra) čestitamo sodelavcu ZVONKU GORENŠKU iz Mehanske obdelave. Jubilant s 40 leti delovne dobe pa je oktobra postal LEOPOLD SREBOTNIK iz Mehanske obdelave. Čestitamo!

Dragica Pečovnik, univ. dipl. soc., kadrovska menedžerka, Ravne Knives

SUZ Naš novi sodelavec je avgusta postal MATJAŽ VOVK v obratu Jeklovlek, septembra pa MIRZET HADŽIĆ v obratu Jeklovlek. Od novembra je naš novi sodelavec SAŠO PETROVIĆ, dela v obratu Jeklovlek.

Avgusta sta se upokojila naša dolgoletna sodelav-ca BRANKO VUKOBRAD in RAIF KERIĆ iz programa Storitve. Septembra se je invalidsko upokojil naš dolgoletni sodelavec MARKO BOLJTAR iz programa Storitve. Zahvaljujemo se jim za prizadevno delo in jim v pokoju želimo vse najlepše.Podjetje je oktobra zapustil en delavec.

30-letni delovni jubilej je septembra dosegel ZLATKO MARKOVIČ iz obrata Jeklovlek. Čestitamo.

Mag. Tanja Avguštin Čufer, Kadrovska služba, SUZ

ZIP CENTERAvgusta so se v OE Čistilni servis zaposlile sodelavke MIRA MITHANS, VIDOSAVA SAVIĆ in SLAVKA VIDIĆ.Septembra se je v OE Čistilni servis upokojila VERA KRISTAN.Oktobra in novembra ni bilo kadrovskih sprememb. Jasna Tošić, poslovna sekretarka, Z IP center

58


besedilo

foto Jože Drozg, Ravne Knives

Lucija Hip, poslovna sekretarka, Ravne Knives

OBUJAMO SPOMINE

Tako smo v četrtek, 6. novembra, na srečanje povabili zaposle-ne, ki so svoj delovni jubilej dočakali v letih 2013 (17 jubilantov) in 2014 (14 jubilantov).

Ob tej priložnosti smo obudili spomine na pretekla delovna leta. Po tradiciji smo jubilantom podelili tudi nageljne, direktor pa se je vsem iskreno zahvalil za dolgoletno zvestobo podjetju in njihov trud pri uresničevanju načrtov in vizije podjetja. •

V naši družbi smo se po sloganu »več nas je, lepše je« odločili, da bomo imeli srečanje jubilantov na vsaki dve leti.

SREČANJE JUBILANTOV DRUŽBE RAVNE KNIVES

� Lepo smo se imeli.

� Vabilo jubilantom dela


besedilo

foto

59ODGOVORNI ZA PRIHODNOST

arhiv Nožev Ravne

Andrej Brumen, vodja vzdrževanja, Ravne Knives

Zato je 6. septembra letos v našem podjetju potekala čistilna akcija, na katero smo bili povabljeni vsi zaposleni. Po jutranjem okrepčilu smo z veliko mero dobre volje in volje do dela začeli čiščenje proizvodne hale in urejanje okolice. Aktivnosti so pote-kale po načrtu, namen akcije pa je bil v celoti izpolnjen. Za vse, ki smo sodelovali, je bila na koncu v bližnjem gostišču pripra-

vljena malica, ob kateri smo v sproščenem vzdušju zaključili »delovno« soboto.

Za boljše in lepše podjetje bomo s podobnimi aktivnostmi nadaljevali tudi v prihodnje.

Se vidimo prihodnjič!

Dolgo je že minilo, odkar smo zaposleni nazadnje prispevali nekaj svojega časa za podjetje in pokazali, da nam ni vseeno, v kakšnem okolju delamo.

KREPIMO PRIPADNOST

� Nekaj sodelavcev, ki smo se na prosto soboto udeležili čistilne akcije

� Čisto, čistejše, najčistejše … � Dokaz, da smo delali z veliko mero dobre volje


60 V SLOVO

Verjetno ni bilo naključje, da se je po gimnaziji namenila študirati psihologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Decembra 1977 se je, dober mesec preden je dopolnila triindvajset let, kot pripravnica zaposlila v Železarni Ravne, v takratni delovni skupnosti za kadrovske in splošne zadeve. Mlada in nadobu-dna diplomirana psihologinja je strokovno rasla in izkustveno zorela do mere, da je v začetku devetdesetih postala vodja močnega tima za razvoj kadrov in kadrovsko prestrukturiranje v najširšem pomenu. Takrat se je Železarna Ravne znašla v zelo težkem položaju. Z razpadom jugoslovanskega trga je izgubila osemdeset odstotkov naročil in težavno tržno in produktno pre-strukturiranje je bilo nujno. Sledile so številne organizacijske in kadrovske spremembe. Izredno spoštovana v strokovnih krogih in upoštevana med najvišjimi vodstvenimi sodelavci je Elenka vodila zahtevne kadrovske projekte. Nekdaj velika in mogočna železarna je razpadala na številna nova samostojna podjetja. Izločevale so se dejavnosti, ki so se lahko tržile s storitvami za druga proizvodna podjetja, za A-družbe, kot so jih takrat imenovali. Elenka je postala direktorica podjetja, ki je opra-vljalo kadrovsko-organizacijske storitve. Ker je njen delokrog

preraščal operativne kadrovske potrebe novonastalih družb na lokaciji Ravne, jo je službena pot v začetku 1993, za leto in pol, popeljala na Slovenske železarne. Po vrnitvi se je ponovno po-svetila vodenju podjetja IC Smeri, še vedno pa je sodelovala pri zahtevnih projektih s Slovenskimi železarnami. Iz tega obdobja je tudi moj spomin na najino prvo poslovno sodelovanje. Prvi spomin na Elenko sega sicer še mnogo dlje, čisto v moje otro-štvo. Na Čečovju smo bili skorajda sosedi. In ker je odraščala v gorniški družini, kot tudi jaz, je moj oče vedno zelo spoštljivo govoril o njenem očetu Ivanu. Pozabil pa tudi ni omeniti pridnih študentov Elenke in Marjana. A sam sem jo bolje spoznal v okviru projekta Phare, v poznih devetdesetih prejšnjega stoletja, ko so bile družbe Slovenskih železarn deležne evropske pomoči za prestrukturiranje. V majhni skupini petih sodelavcev z Raven, Jesenic, iz Štor in Ljubljane smo preživeli skupaj nekaj zanimi-vih in lepih dni v Belgiji. Takrat sem spoznal njeno strokovnost, delovno zagnanost in človeško toplino. O njej sem si ustvaril svoje mnenje. In ko je nekaj let pozneje, ko se je prvič soočila z boleznijo, prišla do mene s pobudo, da bi prišla delat k nam v Metal Ravne, nisem pomišljal niti trenutek. »Veš, Andrej, tako zelo rada delam na področju kadrov, direktorovanje, skrb za finance in podobno pa ni zame!« je takrat rekla.

Oktobra 2005 je postala vodja kadrovske službe Metala Ravne, del najožjega uspešnega tima, ki je še posebno po pri-hodu in podpori novih lastnikov podjetju povrnil sijaj in perspek-tivo. Pokazala se je, naj mi je dovoljeno uporabiti besede njene sodelavke iz kadrovske službe, kot »vodja s pogledom naprej«. Imela je vse lastnosti dobrega kadrovskega vodje. In zakaj so vsi direktorji tako radi delali z njo? In direktorjev se je izme-njalo kar precej. Zakaj sem z njo tako zelo rad delal tudi sam? Seveda tudi zato, ker je svoje področje obvladala in smo njenim predlogom lahko zaupali, a še bolj zato, ker je med sodelavce, pa naj je bila situacija še tako težka, širila pozitivno energijo, ko-lektivu je vlivala vero in upanje v jutrišnji dan. Sodelavci v Metalu Ravne smo ji zato resnično hvaležni. Celo v trenutkih, ko se je zopet soočila z boleznijo, žar v njej ni pojenjal, z vso vnemo se

Redki so plemeniti in nesebični, ki so pripravljeni dajati, ne da bi karkoli pričakovali v zameno. Nam nadvse draga Elenka je vse življenje razdajala pozitivno energijo ter širila ljubezen do soljudi in do življenja. Tudi ko bi mi morali tolažiti njo, je ona spodbujala nas. Kot da bi ji dobre vile že ob rojstvu v zibko položile zaklade dobrote in ji namenile poslanstvo delati z ljudmi.

ELEONORI GLADEŽ, NAM DRAGI ELENKI, V SLOVO!


61V SLOVO

Prekmalu se včasih konča pot življenja in pusti v naših srcih prazni-no, ko nas zapusti mati, soproga, hči, sestra, prijateljica, sodelavka in predvsem človek, ki je imel še toliko neizpolnjenih želja.

Oktobra prihodnjega leta se je Vlasta še posebno veselila, takrat naj bi prestopila v zasluženi pokoj in z možem Bojanom zaži-vela prijetno upokojensko življenje.

Pa vendar je vse ostalo pri željah, ki bodo zakopane skupaj z njenimi sanjami.

Kot hči delavnih staršev je tudi sama stopila v železarski svet, kjer se je kot predana metalurginja v Železarni Jesenice in kasneje v Acroniju preskusila na več delovnih mestih. Ne glede na to, ka-kšen izziv ji je bil postavljen, sta njeni delovna in strokovna vnema ter natančnost prišli do izraza tako pri metalografskih in fizikalnih izzivih kot tudi na oddelku tisočere dokumentacije.

Nikomur od nas, ki smo jo spoznali od blizu, ni ostalo skri-to, kako pomembna je bila za Vlasto družina. Kot skrbna mati je vedno rada poudarila, kako ponosna je na sina Aleša. Budno ga je spremljala na poti osamosvajanja in se veselila njegovih uspehov, še posebno magisterija. Z vso materinsko ljubeznijo in ponosom je sprejela tudi Roberta in njegovo družino.

Vlasta je rada poudarila, da ji je življenje namenilo skrbnega moža, na katerega se je lahko zanesla. Skupaj sta se veselila vsakega napredka pri dogradnji doma in ostala trdno povezana v težkih trenutkih bolezni.

Vlastina vrlina, skrbnost, pa je prišla do izraza tudi, ko je bilo treba poskrbeti za ostarele starše in brata.

Ko ji je življenje naložilo breme bolezni, ki je največkrat nepre-magljiva, ni izgubila upanja. Pozitivnih misli in zamolčanih bolečin je verjela, da se bo vrnila med nas sodelavce ozdravljena in vesela.

Pa vendar je imelo življenje svoje načrte. Draga Vlasta, pri pre-zgodnjih 58-ih letih je odločilo, da te vzame iz naših življenj, nikakor pa ne iz naših src. •

Metka Šuštaršič, vodja Standardizacije, Acroni

je predajala skupnim delovnim ciljem. Nekoč sem jo vprašal: »Kako zmoreš v takem osebno težkem trenutku s tako vnemo in veseljem delati?« Pa mi je odgovorila: »Delati z vami mi je v neskončno zadovoljstvo, delo in družina mi dajeta moč!« Tako je bilo do njenega zadnjega trenutka. Veselila se je uspehov Metala Ravne in načrtovala skorajšnjo vrnitev na delo. S svojimi najdražjimi je preživljala lepe trenutke. Imela je neomajno moč volje. Zato nas je še bolj prizadelo nenadno slovo, zaradi katere-ga je bil ta sončni oktobrski konec tedna tako zelo otožen in žalosten. Zato je danes bolečina tako zelo, zelo velika.

Draga Elenka, nikoli ne bom mogel biti tak, kot si ti, a zaradi tvojega vzora

sem tudi sam boljši sodelavec in vodja. Vsako srečanje s tabo, vsak najin razgovor me je navdal z optimizmom in napolnil s

pozitivno energijo. Tudi v prihodnje bo tako, le da bodo najina srečanja in besede v mojih mislih. V svojem imenu in imenu sodelavcev Metala Ravne, kolegov drugih družb na zaokrože-nem gospodarskem področju (ZGO) Ravne in sodelavcev SIJ-a – Slovenske industrije jekla se ti zahvaljujem za vse, kar si nam dala.

Elenkinim najdražjim; možu Petru, sinovoma Andreju in Jaši ter bratu Marjanu in vsem žalujočim izrekam iskreno sožalje v imenu Metala Ravne, SIJ-a – Slovenske industrije jekla, družb direktorija ZGO-ja Ravne in v svojem imenu. •

Andrej Gradišnik, glavni direktor Metala Ravne

Prekmalu se včasih konča pot življenja in pusti v naših srcih praznino, ko nas zapusti mati, soproga, hči, sestra, prijateljica, sodelavka in predvsem človek, ki je imel še toliko neizpolnjenih želja.

VLASTI KORDIČ V SLOVO


62 V SLOVO

Dr. Slavko Ažman se je rodil na Bledu ter se v mladosti ukvarjal z veslanjem, nogometom in hokejem.

Srednje šolanje je zaključil z maturo na jeseniški gimnaziji leta 1966, diplomiral je leta 1976 na FNT, kjer je leta 1990 zagovarjal tudi magistrsko delo in leta 1998 obranil doktorsko disertacijo. Teme diplomske naloge (patentirana žica), magistrskega dela (jekla za kri-ogeno tehniko) in doktorske disertacije (vpliv vodika na mikrolegirana jekla) dokazujejo, da je svoje strokovno delovanje v celoti podredil metalurgiji. V Železarni Jesenice se je zaposlil leta 1975 v oddelku TKR-RO. Leta 1989 je bil imenovan za direktorja Sektorja za razvoj in raziskave, štiri leta kasneje, leta 1993, je postal tehnični direktor Acronija. Še istega leta je bil kot vrhunski strokovnjak premeščen na koncern SŽ, kjer je postal regionalni menedžer. V tem času je postala rdeča nit strategije Acronija poglobljeno sodelovanje s kupci in servi-siranje le-teh, zato je zaradi bogatega poznavanja naših proizvodov prevzel posle produktnega menedžerja za vse naše izdelke, razen za elektropločevino.

Dr. Slavko Ažman je bil kot sodelavec in kasneje direktor Sektorja za razvoj in raziskave nosilec razvoja visokotrdnostnih in obrabnood-pornih jekel. V vlogi produktnega menedžerja je strokovno pokrival celoten prodajni program razen elektropločevin. Kot poznejši direktor PC PDP je vse svoje znanje in napore vložil v razvoj tehnološkega postopka in opreme za predelavo debele pločevine ter postavil vizijo tega programa do leta 2010. S tem je ustvaril pogoje, da Acroni

postaja drugi proizvajalec nerjavne debele pločevine v Evropi. Pod njegovim vodstvom je proizvodnja tega izdelka narasla s 17 na 55 tisoč ton z obeti, da se v prihodnjem letu poveča za nadaljnjih deset tisoč ton.

Pri svojem strokovnem delu je sodeloval s preko 30 poslovnimi partnerji in razvojnimi inštitucijami, objavil je vrsto strokovnih člankov in z referati sodeloval na različnih konferencah ter posvetovanjih. Za svoje razvojne dosežke je prejel več priznanj, med njimi tudi dve zelo odmevni jugoslovanski priznanji na RAST-YU – zlati plaketi za jekli NICRODUR in NIOMOL.

Leta 2008 je zapustil Acroni, a še vedno ostal tesno povezan z nami, predvsem s strokovnimi nasveti na razvojno-raziskovalnem področju.

Spominjali se ga bomo kot izjemnega strokovnjaka, a obenem sodelavca z dušo, ki je znal do vsakogar pristopati odprto in s polno mero razumevanja.

Pred nami je bilo še veliko novih načrtov, snovanj in skupnega dela. Toda njegova življenjska nit se je nenadoma prekinila. Z žalostjo v srcu smo spoznali, da med nami ni več človeka, ki je bil naš pod-pornik in učitelj, predvsem pa človek z veliko začetnico.

Ponosni smo, da so se naše poti srečale, da smo lahko preko njega črpali znanje in izkušnje. Njegova izjemna predanost metalurški stroki in odnos do razvojnega delo sta ga zaznamovala kot velikega mojstra, iskrivega človeka z željo po spoznavanju in odkrivanju nove-ga, naprednega in boljšega za vse nas.

Poleg strokovnih izzivov pa je bil zaljubljen tudi v šport. Kljub napornemu delu v podjetju Acroni je leta 2000 prevzel odgovorno funkcijo predsednika Hokejskega kluba Jesenice (HKJ). Klub se je v njegovem obdobju predsednikovanja, po krizi v letu 1998, začel ponovno uspešno vzpenjati.

Dr. Slavko Ažman je delu v klubu posvečal ves prosti čas. V klubu je s svojo skromnostjo in delavnostjo, predvsem pa z izjemno pošte-nim odnosom do igralcev in najožjih sodelavcev ustvaril izjemne od-nose, ki so morali prinesti tudi izjemne rezultate. Vedno si je vzel čas za pogovor z igralci in strokovnimi sodelavci. Znal je umiriti strasti ter tudi ob neuspehih stati ob igralcih in strokovnem vodstvu. Med nje-govim predsednikovanjem se je klub povzpel najprej na drugo mesto v Mednarodni hokejski ligi (sezona 2003/04), nato pa že v naslednji

1. oktobra nas je v 67. letu starosti zapustil naš nekdanji cenjeni sodelavec dr. SLAVKO AŽMAN.

SLAVKU AŽMANU V SLOVO


63V SLOVO

sezoni, po desetih sušnih letih, osvojil tudi naslov državnih prvakov in prvaka Mednarodne hokejske lige. Naslov državnih prvakov je bil nato osvojen tudi v sezoni 2005/06.

V tisti sezoni je dr. Slavko Ažman, na turnirju za kontinentalni pokal na Jesenicah, vzpostavil prve kontakte z vodstvom lige EBEL. Februarja 2006 je zaradi prezasedenosti na delovnem mestu odsto-pil kot predsednik HK Jesenice, vendar pa je vse do konca sezone pomagal v upravnem odboru kluba in tudi sodeloval pri vključitvi HK

Jesenice kot prve slovenske ekipe v razširjeno avstrijsko prvenstvo. Dr. Slavko Ažman je uspešno deloval tudi v organih Hokejske zveze Slovenije, kjer je tako, kot tudi v klubu, pustil izjemno sled.

Z globokim spoštovanjem gledamo na prehojeno pot, za vedno bo ostal med nami njegov raziskovalni in inovativni duh.

Od Slavka Ažmana smo se poslovili 4. oktobra 2014 na pokopali-šču na Bledu, kjer je tudi njegov zadnji dom. •

Metka Šuštaršič, Jure Bernetič, Acroni, in Stane Jakelj, Acroni/RCJ

6. novembra 2014 je v 90. letu starosti umrl prof. dr. Marin Gabrovšek. Rojen leta 1925 v Celju, se je po težkih vojnih letih, odsluženi vojaščini in maturi leta 1946 vpisal na Tehniško fakul-teto Univerze v Ljubljani, smer metalurgija, kjer je leta 1951 tudi diplomiral. Istega leta se je zaposlil kot asistent na katedri za metalografijo, že leta 1952 pa je na povabilo vodstva Železarne Jesenice prevzel mesto vodje Metalurškega oddelka Tehnične kontrole.

Kot prvi Jeseničan po pred- in medvojnem tehničnem di-rektorju Hermanu Klinarju je po podiplomskem študiju v Parizu leta 1963 v Ljubljani doktoriral iz metalurgije. Bil je ustanovitelj in prvi vodja Raziskovalnega oddelka (znamenitega RO-ja) v letih 1961–1969, potem pa do leta 1983 direktor Sektorja za tehnično

kontrolo in raziskave. Leta 1983 je postal član poslovodnega od-bora za razvoj, svojo poklicno pot v železarni pa je sklenil v letu 1989 kot podpredsednik poslovodnega odbora za razvoj in pro-izvodnjo. Prvi človek razvoja in tehnične kontrole v naši železarni je bil tako polnih 28 let. Dr. Marin Gabrovšek je bil izjemen človek, z vsem srcem predan metalurški stroki. Poleg redne zaposlitve v železarni je bil leta 1971 imenovan za docenta, leta 1978 izvoljen za izrednega, leta 1984 pa za rednega profesorja za področje specialnih jekel in metalurške tehnologije Fakultete za naravoslovje in tehnologi-jo Univerze v Ljubljani. V metalurški stroki je bil aktiven vse do konca leta 1999. Bil je mentor več kot 40 diplomantom metalur-gije, predvsem nam Gorenjcem. Predaval je, kot je sam večkrat

Prof. dr. MARINU GABROVŠKU V SLOVO

� Leta 2008 v Acroniju � Leta 2011 v gledališču Toneta Čufarja ob praznovanju 50-letnice razvojnega oddelka Acronija

� Leta 1972 kot direktor sektorja TKR


64

Uredil: Stane Jakelj

V SLOVO

ZAHVALE

V SLOVO NAŠEMU SODELAVCU MIRSADU MUSIĆU

rad poudaril, »iz prakse za prakso«. Med študenti, še posebej jeseniškimi, je veljalo nepisano pravilo, da na izpit k njemu ni kazalo iti premalo pripravljen. Njegova skripta s predavanj še po več kot 20 letih radi vzamemo v roke ob reševanju tehnoloških in razvojnih problemov.

Njegovo posebno področje so bila konstrukcijska finozrnata mikrolegirana jekla, jekla za namensko proizvodnjo vključno z oklepnimi pločevinami in druga specialna jekla. Strokovno pa je obvladoval prav vsa metalurška razvojno-tehnološka področja.

Bil je človek z izjemno strokovno in osebno avtoriteto, strog, a hkrati iskriv in vedno pripravljen posredovati svoje znanje vsem, ki smo njegovo pomoč potrebovali.

Njegovo znanje in strokovno pošten pristop do reševanja tehnično-tehnoloških problemov so znali ceniti tudi v mnogih to-varnah in ustanovah v nekdanji Jugoslaviji in tujini. Za svoje delo

je prejel številna državna, vojaška in druga priznanja iz gospodar-stva in lokalnih skupnosti. Leta 1973 je kot prvi nagrajenec prejel Pantzevo priznanje za izredne uspehe pri razvoju metalurške tehnologije. Njegovo zadnje obsežnejše strokovno delo iz leta 2010 ima naslov Jeklo v času od Kranjske industrijske družbe do Acronija.

S posebno naklonjenostjo je vsa leta spremljal in podpiral rast in razvoj Acronija in celotne skupine SIJ. Dokler mu je zdravje dopuščalo, je z branjem strokovnih revij v naši knjižnici sledil teh-nološko-tehničnemu razvoju metalurgije v svetu.

V imenu vseh, ki smo zajemali iz vašega bogatega znanja, mentorstva, strokovnih in življenjskih izkušenj, Vam, dr. Marin, kličem zbogom in iskrena hvala! •

Aleš Čop, razvojni inženir, Razvojni center Jesenice

V 57. letu starosti nas je po težki bolezni zapustil naš sodelavec Mirsad Musić. Opravljal je delo žerjavovodja in nazadnje delo manipulanta jeklarskih surovin v obratu Jeklarna. Spominjamo se ga kot predanega in vestnega delavca. Zahvala gre nje-govemu pozitivnemu odnosu do dela, mentor je bil mnogim manipulantom jeklarskih surovin. Njegova želja pomagati sode-lavcem in predajati svoje znanje na mlajše rodove je bila vedno

na prvem mestu. Bolezen terja svoj davek, in v borbi z njo kljub izjemni volji, ki jo je nosil v sebi, so mu pošle moči. Njegovi družini izrekamo iskreno sožalje. Zadnji počitek in mir je našel v svoji tako ljubi rodni zemlji v vasi Čarakova v BiH.

Janez Rozman, vodja jeklarskih surovin, Acroni

ZAHVALAOb boleči izgubi drage mame Ljudmile Marije Žvan se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem Kakovosti, razvoja in tehnologij ter Razvojnega centra Jesenice za izrečena sožalja in izkazano pomoč.

Boštjan Žvan, Kakovost, razvoj in tehnologije, Acroni

ZAHVALASolza, žalost, bolečina te zbudila ni,

a ostala je tišina, ki močno boli.

Ob nenadomestljivi izgubi sina, brata, strica, vnuka, svaka, ne-čaka in prijatelja Uroša Struna se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob žalostnih trenutkih stali ob strani in čutili z nami.

Vsi njegovi

ZAHVALAOb smrti dragega očeta se za izrečena sožalja in denarno pomoč iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem Energetike v Acroniju.

Emil Novak, Energetika, Acroni

ZAHVALAOb izgubi dragega očeta se iskreno zahvaljujem vsem sodelav-cem Predelave debele pločevine za izrečena sožalja in denarno pomoč.

Sandi V idovič, Predelava debele pločevine, Acroni


besedilo

foto

65SKRBIMO ZA ZDRAVJE

Sabina Škrjanc, Acroni, in internet

Sabina Škrjanc, ekologinja, Acroni

Prvi razvojni cilj tisočletja, ki so si ga v okviru ZN zadale razvite države, je, da do leta 2015 izkoreninijo ekstremno revščino, ven-dar zadnji podatki tega ne potrjujejo. Tako je bilo pred štirimi leti na svetu 800.000 ljudi lačnih, medtem pa se je danes ta številka dvignila že na milijardo ljudi, ki dnevno nimajo rednega dostopa do hrane. Stanje je v zadnjih dveh letih še dodatno poslabšala sve-tovna finančna kriza. Svetovni dan hrane je priložnost, da ponovno poudarimo prednosti lokalne trajnostne oskrbe. Te vodijo zlasti v izboljšanje prehranskih navad z zagotavljanjem sveže, sezonske in raznovrstne lokalne ponudbe, večajo ekonomsko moč z novimi možnostmi zaposlovanja na lokalni ravni in prinašajo nove tržne priložnosti za lokalne pridelovalce. Ena večjih prednosti lokalne trajnostne oskrbe pa je tudi varovanje in ohranjanje okolja, saj je ob tem načinu oskrbe manj transporta in odpadkov.

Pred kratkim pa so v TV-oddaji Epilog predstavili šokantne podatke o lakoti, pridelavi hrane ter zavrženi užitni hrani. Vsako leto na svetu proizvedemo štiri milijarde ton hrane, to pomeni 27 odstotkov več na osebo v primerjavi s stanjem pred 50 leti, ko je bilo število prebivalstva v primerjavi z danes razpolovljeno. To je dovolj, da se nahrani vseh sedem milijard ljudi, ampak še vedno jih je milijarda lačnih. Zaradi izstradanosti na leto umre dva milijona otrok, kar je toliko, kot je prebivalcev Slovenije. Obenem pa tretjina proizvedene hrane konča v smeteh. Novinarka je predstavila teža-ve slovenskih kmetov, saj trg njihove zelenjave ali sadja ne sprejme zaradi »lepotnih napak«. Tak sadež gre v kompostnik oziroma se zavrže. Žalostno je, da temu botruje zakonodaja EU. Prav tako

zaradi omenjenih napak dodatno zavržejo »neustrezen« pridelek še proizvajalci hrane. Nekatera podjetja sicer zagotavljajo, da gre hrana, ki po videzu ali velikosti ne ustreza predpisanim standar-dom, v predelavo za omake ali namaze, kar je pohvalno. Leta 2012 naj bi kmetje in trgovci v smeti odvrgli skupno 62.000 ton pridelkov. Ne smemo pozabiti gostincev. Ti ostanke užitne hrane oddajo pooblaščencem za prevzem tovrstnih odpadkov, nekateri od njih pa ustrezno hrano porabijo za malico zaposlenih. Nikakor pa ne smejo te hrane zaposleni odnesti domov ali je prevzeti živinorejci.

Kaj pa dejstvo, da je v Sloveniji lačnih že pol milijona ljudi, je vprašala novinarka. Humanitarne akcije bi »neustrezno« hrano prevzele, a se soočajo z logističnimi težavami ter težavami zaradi shranjevanja hrane. Trgovine ponujajo izdelke pred potekom roka za uporabo po nižjih cenah. Nekaj pa lahko pomagamo tudi posa-mezniki, vsak po svojih zmožnostih.

Na nas je, da se zavedamo, koliko hrane porabimo, in je toliko tudi kupimo. Viške marsikatere užitne hrane lahko porabimo za domače ljubljenčke ali si jo preprosto delimo s sosedi. Osebno me je tudi razveselilo dejanje, ki sta se ga domislila, po zgledu ameri-ške organizacije Food is free, Angleža Justi in Roy, ki sta pred hišo v Mojstrani postavila zabojček s svežo zelenjavo s svojega vrta z napisom »Prosimo, vzemite, imamo preveč«. Najprej so mimoidoči postrani gledali njun zabojček, a kmalu se je akcija začela širiti po drugih slovenskih krajih.

Moramo se zavedati, da dobra in okusna zelenjava in sadje nista videti lepo, sta pa naravna in zanimivih oblik. •

16. oktober so za svetovni dan hrane izbrale države članice Svetovne organizacije za hrano in kmetijstvo, in sicer na generalni konferenci leta 1979. Je spomin na 16. oktober 1945, ko je bila v okviru Združenih narodov (ZN) ustanovljena Svetovna organizacija za hrano in kmetijstvo.

SVETOVNI DAN HRANE

� Angleža Justi in Roy sta po zgledu ameriške akcije Food is free pred svojo hišo postavila zabojček s svežo zelenjavo z lastnega vrta z napisom »Prosimo, vzemite, imamo preveč«.

� Doma pridelana zelenjava in sadje sta zdrava in obenem se lahko načudimo tudi zelo zanimivim oblikam.

� Mimoidoči so na zabojček z zelenjavo pred njuno hišo najprej gledali postrani, a kmalu se je zamisel začela širiti po drugih domovih in krajih po Sloveniji.


besedilo

66 SKRBIMO ZA ZDRAVJE

foto

vir

vir medmrežje

Nacionalni inštitut za javno zdravje RS

Robert Starc, strokovni sodelavec HRM 2, Acroni

V sezoni 2014/15 je na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) na voljo cepivo proti gripi VAXIGRIP (intramuskularno cepivo) – za ceplje-nje odraslih in otrok, starejših od 36 mesecev.

Letos smo se odločili, da našim delavcem ponudimo možnost, da se cepijo proti gripi. Obvestilo o cepljenju je bilo objavljeno na intra-netu in na vseh oglasnih deskah v družbi Acroni, za vsa pojasnila in prijave pa smo bili na voljo v kadrovski službi.

Za organizacijo in izvedbo cepljenja smo poskrbeli skupaj s sodelavci IP SUZ. Potekalo je v sejni sobi družbe SUZ na Javorniku v to-rek, 18. novembra, ob 12.30, opravil pa ga je izvajalec medicine dela, prometa in športa iz Zdravstvenega doma Jesenice Branimir Čeh, dr. med., spec. med. dela, prometa in športa.

Še vedno pa je najboljša obramba pred vse-mi okužbami zdrav način življenja, saj krepi in ohranja imunski sistem. Gibanje in zdrav način prehranjevanja sta najbolj pomembna dejavnika, prav tako je ključna tudi osebna higiena. Za svo-je zdravje in tudi za zdravo, varno in pravilno delo še vedno največ lahko storimo le sami. Nekaj pomembnih priporočil za več zdravja pri delu pa si lahko preberete tudi v članku Leto zdravja v kovinski industriji v tej številki Sija. •

Najučinkoviteje se pred gripo zavarujemo z vsakoletnim cepljenjem, zato je cepljenje priporočljivo za vse, ki želijo sebe in svoje bližnje zaščititi pred boleznijo. Cepljenje proti gripi je še zlasti priporočljivo za kronične bolnike, starejše osebe, majhne otroke (od 6 mesecev do 2 let starosti) in nosečnice. Cepljenje je priporočljivo tudi za osebe, ki so pri delu izpostavljene nevarnosti okužbe ali pri delu lahko prenesejo okužbo na druge osebe, še posebno to velja za zdravstvene delavce in sodelavce ter druge nujne službe.

CEPLJENJE PROTI SEZONSKI GRIPI


67

foto

besedilo

GZS

SKRBIMO ZA ZDRAVJE

Janko Legat, strokovni delavec VZD, Acroni

Gradivo je sestavljeno iz šestih plakatov in vsebinsko sorodne mini brošure. Podrobneje so predstavljene naslednje vsebine:

� Zdravo in uravnoteženo prehranjevanje � Pomen gibanja za naše zdravje � Preprečevanje odvisnosti � Preprečevanje poškodb pri delu � Preprečevanje in obvladovanje stresa � Ergonomija � 6 x 6 priporočil (brošura in predstavitev PPT)

Strokovni delavci Varstva in zdravja pri delu v Acroniju smo v sodelovanju z uredništvom Acronija 24 v novembrski številki

glasila izdali posebno prilogo z namenom ozaveščanja o pomenu varnosti in zdravja pri delu. Obenem smo nekatere plakate tudi natisnili ter postavili na različna vidna mesta – oglasne deske VZD, da jih bo opazilo kar največje število naših sodelavcev. Gradivo v obliki predstavitve PPT bomo uporabili ob različnih, za to namenjenih priložnostih (interna izobraževanja, sestanki ipd.).

V tokratni številki Sija pa smo za vas izbrali dve zanimivi po-dročji in vam jih predstavljamo:

Zdravo in uravnoteženo prehranjevanje ter Preprečevanje in obvladovanje stresa. •

Leto 2014 je bilo v okviru Gospodarske zbornice Slovenije razglašeno za leto zdravja v kovinski industriji. To pomeni, da smo in tudi še bomo na ravni posameznega podjetja oziroma zaposlenega močno dejavni v izobraževanju, usposabljanju in svetovanju. Med pomembnejšimi rezultati projekta poZDRAV je tudi t. i. komunikacijsko gradivo 6 x 6 priporočil za več zdravja pri delu, namenjeno "kovinarskim" in tudi drugim podjetjem v Sloveniji, ki izvajajo promocijo zdravja.

LETO ZDRAVJA V KOVINSKI INDUSTRIJI


68

foto

besedilo

arhiv Gornjesavskega muzeja Jesenice

KULTURNA DEDIŠČINA

Nina Hribar, koordinatorica, Gornjesavski muzej Jesenice

V Gornjesavskem muzeju Jesenice (GMJ) vsako leto 4. decembra, ko goduje zavetnica rudarjev in železarjev, pripravimo praznični program.

� Sv. Barbara, kot jo je upodobil slikar Janez Potočnik

� Utrinki s praznovanja dneva metalurgov na dan zavetnice sv. Barbare

ZAVETNICA RUDARJEV IN ŽELEZARJEV SV. BARBARA

Letos smo se najprej podali na pohod po Stari rudni poti, do kapelice sv. Barbare. Program smo nadaljevali v konferenčni dvorani v Kolpernu s predavanjem Ikonografski razvoj motiva sv. Barbare v izvedbi umetnostnega zgodovinarja GMJ Aljaža Pogačnika.

POUDARKI IZ PREDAVANJAGornjesavska dolina je zaradi svojih rudišč in večstoletnega že-lezarstva povezana s podobo svete Barbare. To starokrščansko svetnico in mučenko so v bizantinskem cesarstvu častili že od 5. stoletja naprej. Zaradi svojih vrlin in neomajne vere v Kristusa

se je kljub hudemu trpljenju že na prelomu med srednjim in no-vim vekom izoblikovala v podobo svetnice, ki pomaga umirajo-čim do poslednjega zakramenta oziroma je njihova priprošnjica v stiski. Predstavljen je bil ikonografski razvoj motiva priljubljene svetnice v likovni umetnosti. Med drugim pa so obiskovalci lah-ko izvedeli, zakaj so jo umetniki največkrat upodobili s stolpom, pavjim peresom, kelihom s hostijo ali pa s topom.

Zahvaljujemo se in čestitamo vsem, ki negujete in ohranjate naš slovenski praznik rudarjev in železarjev. •


besedilo

foto

69LOKALNO–AKTUALNO

dr. Karla Oder, Iveta Kardhordová

dr. Karla Oder, muzejska svetovalka, Koroški pokrajinski muzej, Muzej Ravne na Koroškem

Predsednik ostaja ddr. Gerhard Sperl iz Leobna, podpredsednika pa sta dr. Gabriel Kunhalmi iz Košic in Tibor Laar iz Budimpešte. Iz Slovenije smo se zaseda-nja udeležili Maksimiljan Večko, predsednik Društva slovenska pot kulture železa, dr. Karla Oder, koordinatorica Slovenske poti kulture železa, in Janez Kovač, koordina-tor mednarodnih odborov. Ob zasedanju društva je dr. Gabriel Kunhalmi predsta-vil zgodovino železarstva v porečju reke Hron. V Hronecu so nam gostitelji pokazali zanimiv lokalni muzej, kjer smo se vpisali v spominsko knjigo občine. Pot nas je vo-dila tudi v kraj Tri Vody, kjer še stoji delno rekonstruiran plavž s konca 18. stoletja. V tovarniškem muzeju železarne Podbrezova so nam predstavili zgodovino začetkov železarstva ob reki Hron. Najstarejša pisna omemba pridobivanja železa v teh krajih sega v sredo 16. stoletja, začetki obratova-nja pudlarne, valjarne in današnje železar-ne Podbrezova pa so iz leta 1840. Takrat so izdelovali najpomembnejši izdelek 19. stoletja, železniške tirnice, danes pa so njihov glavni izdelek cevi.

Vsekakor so ti kraji prežeti z železar-sko zgodovino, ki nas vse v srednjeevrop-skem prostoru tesno združuje. V Društvu srednjeevropske poti železa si nenehno prizadevamo, da naša skupna bogata pre-teklost ne bi zamrla. •

Konec oktobra je v Hronecu na Slovaškem potekala generalna skupščina Društva srednjeevropske poti železa (Mitteleuropäische Eisenstraße), na kateri smo potrdili dosedanje vodstvo društva.

MEES IN ŽELEZARNA PODBREZOVA NA SLOVAŠKEM

� Člani predsedstva MEES na sprejemu pri županu občine Hronec

� Bogata zbirka v muzeju železarne Podbrezova

� Sv. Barbara, kot jo je upodobil slikar Janez Potočnik


besedilo

foto

70 LOKALNO–AKTUALNO

arhiv Srednje šole Ravne, Ivan Kolenko

Ivanka Stopar, prof., ravnateljica Srednje šole Ravne

Ti so nam vrnili obisk, saj smo pred letom dni štirje predstavniki slovenskih šol (Gostinska šola Maribor, Ekonomska šola Celje, Šola za pošto in telekomunikacije Ljubljana in Srednja šola Ravne), ki smo bili izbrani za sodelovanje pri projektu z naslo-vom Sever-Jug, partnerstvo za pravičnejši svet, financiran iz evropskih sredstev, en teden preživeli v Gani. Tam smo zastavili načrt enoletnega sodelovanja, se srečali z njihovimi dijaki, jih poučevali ter hkrati doživeli kar precejšen kulturni šok. Življenje v Gani je namreč popolnoma drugačno od tega, ki ga živimo pri nas. Srečali smo učence, ki opravljajo številna dela, da si lahko plačajo šolnino in se izobražujejo, v šolah je neverjetna disciplina, nihče ne »šprica«, ne smejo kaditi, do starejših so iz-

jemno spoštljivi, učitelji jih smejo kaznovati tudi fizično. Vse, kar imajo, sta zgolj močna volja in želja, da se izobrazijo in se tako rešijo revščine. V šoli s 1200 dijaki imajo 15 starih računalnikov, internetni dostop je prava redkost. A kljub vsemu naštetemu so v Gani tako starejši kot dijaki zadovoljni, srečni, veliko pojejo in plešejo, se smejijo in iz njih veje neverjetna volja do življenja, ki jo razvajeni in pomehkuženi Evropejci izgubljamo. Oni nimajo ničesar, le golo življenje in veliko upanje. Mi imamo vse, pa v re-snici nimamo nič. Projekt, ki je potekal celo leto in v katerem je skupaj z mano sodelovalo tudi 20 dijakov 4.ce elektrotehnikov Srednje šole Ravne, nas je vse naučil veliko in za te izkušnje ter spoznanja smo zelo hvaležni. •

V začetku septembra smo na Srednji šoli Ravne gostili učitelje iz štirih srednjih šol iz Afrike, države Gane, konkretno iz glavnega mesta Akre, in učitelje treh srednjih šol iz Slovenije.

NIMAJO NIČESAR, A SO SREČNI, DA SE LAHKO IZOBRAŽUJEJO

� Ganske učitelje je na Srednji šoli Ravne pozdravil tudi ravenski župan Tomaž Rožen.

� Ples, petje in smeh so sestavni del njihovega življenja.

� Nasmejani ganski učenci so v uniformah.


besedilo

foto

71LOKALNO–AKTUALNO

Johannes Vogl in Foto Ivko

Jernej Kožar, predsednik odbora za izvedbo 9. simpozija Forma viva in strokovni umetniški vodja, Koroška galerija likovnih umetnosti (KGLU)

Gorki Žuvela je izdelal skulpturo 20. stoletje/Dež, ki stoji pred uprav-nim poslopjem Metala Ravne in zaključuje parkovno ureditev, kjer se nahaja že nekaj umetniških del. Forma viva je oblikovana iz 20 mm debele jeklene pločevine (6 m x 5 m), ki sloni na devetih stebrih – okroglih profilih (EN 10060, Ø 81 mm in dolžine 6000 mm) in je pre-luknjana z okroglimi odprtinami različnih dimenzij, te fizično in vizualno odvzamejo težo jeklu. Umetnik živi in dela v Splitu, mestu, ki je zraslo iz palače rimskega cesarja Dioklecijana in kjer se preteklost in seda-njost nenehno prepletata.

Gorki Žuvela: »Simpozij Forma viva je izjemnega pomena ne le za Ravne, ampak tudi v svetovnem merilu. Zavedati se morate, da se iz-delave podobnih skulptur, vrhunskih umetnin v današnjem svetu lotijo le redki. Za prihodnje simpozije predlagam, da uporabite materiale, ki jih proizvaja Metal Ravne, in jih obdelate s kovanjem.«

Forma viva Meteor Johannesa Vogla prihaja na Ravne iz Berlina. Svoje mesto je našla na travniku pod parkom, nasproti letnega kopali-šča. Johannes Vogl je s pomočjo sodelavcev podjetja Dobrodel zvaril 1200 enakostraničnih trikotnikov s stranicami dolžine 30 cm in debe-line 5 mm. Ponoči se v notranjosti prižgejo luči in skozi špranje med trikotniki proseva svetloba, ki na okoliški travi in na drevesih v ozadju nariše risbo. Bela svetloba iz notranjosti odvzame skulpturi njeno težo, jo vzdigne v zrak in zdi se, kot da »Meteor« lebdi.

Johannes Vogl: »Teh 14 dni je bilo zelo napornih, toda ves trud je sedaj, ko nam je uspelo izdelati »Meteor«, poplačan. Za pomoč se

zahvaljujem Zvonku Repotočniku in sodelavcem podjetja Dobrodel. Najbolj mi bo v spominu ostala kovačnica; prizor je bil tako veličasten, da sem imel solzne oči.«

Tobias Putrih živi in dela v Cambridgeu, ZDA. Na letošnjem sim-poziju Forma viva je izdelal skulpturo Stanovanja, ki bo postavljena na Javorniku na zelenici med šolo in stanovanjskimi bloki in se bo funk-cionalno vključila v okolje. Skulptura je izdelana iz različnih elementov, izrezanih iz 3 mm debele pločevine, v katerih so luknje za vijačenje. Umetnik bo teh 220 kosov sestavil v skulpturo, ki se bo raztegnila po površini 100 m2.

Trije razlogi, zakaj je Forma viva pomembna za Ravne: � Ravne so s temi skulpturami pridobile vrhunske umetnine, ki

so postavljene v javnem prostoru in tako dostopne vsem. � Sredstva, namenjena za izvedbo in postavitev skulptur, je

Občina Ravne na Koroškem pridobila iz skladov EU za razvoj. Ta sredstva, del jih izvira tudi iz Slovenije, so namenska in jih ni mogoče porabiti drugače, na primer za asfaltiranje cest.

� Od sredstev, porabljenih za izvedbo skulptur, jih bo več kot dve tretjini ostalo na Ravnah in v okolici, s tem tudi delež, ki ga prispeva Občina Ravne na Koroškem.

Želimo si, da bi pri prihodnjih izvedbah simpozija Forma viva, ki je edinstven v svetu, lahko pri izdelavi skulptur uporabili več materiala, ki ga proizvaja Metal Ravne. Kajti le na ta način bomo že tako močno vez med Formo vivo in jeklarsko tradicijo na Ravnah še utrdili. •

Na Ravnah je med 10. in 24. novembrom potekal 9. simpozij Forma viva Ravne 2014, s katerim smo zaznamovali 50. obletnico prvega simpozija v tem mestu. V tem času so kiparji izdelali tri skulpture, ki so se pridružile 33 starejšim. Sredstva za izvedbo simpozija je pridobila Občina Ravne na Koroškem, k sodelovanju pa je pritegnila še Metal Ravne, Koroški pokrajinski muzej in KGLU.

9. SIMPOZIJ FORMA VIVA, RAVNE 2014

� Izdelava skulpture »XX. stoletje/Dež« v proizvodnji Metala Ravne

� Skulptura »Meteor«, je najlepša ponoči zaradi svetlobe, ki prodira skozi odprtine.

� Johannes Vogl je s pomočjo sodelavcev podjetja Dobrodel zvaril »Meteor«; od leve: Marjan Krivec, Zvone Repotočnik, Johannes Vogl in Ferdo Jelen.


72

foto

besedilo

Tonček Jensterle, Acroni

Tonček Jensterle, žerjavovodja, Acroni

DRUŽIMO SE

Prijavljene so bile štiri ekipe družbe Acroni: Vroča valjarna, Predelava debele pločevine (2400), RTA in Hladna valjarna Bela. Ker se ekipa Hladne valjarne Bela turnirja ni udeležila, je vse tekme izgubila s 3 : 0 in se uvrstila na zadnje, četrto mesto. Tretje mesto je osvojila ekipa RTA.

Za prvo mesto pa sta se spopadli ekipa Vroče valjarne in ekipa Predelave debele pločevine. Tekma je bila zelo napeta, kajti ekipi sta se borili do zadnje sekunde.

Po vodstvu Vroče valjarne (rezultat je bil 3 : 0) so igralci Predelave debele pločevine v zadnji sekundi izenačili rezultat na 3 : 3. Po izvajanju kazenskih strelov je vratar Vroče valjarne

Nevzet Halilović mojstrsko ubranil močan strel svojega bra-ta Hasiba Halilovića, ki je tekmoval v ekipi Predelave debele pločevine. Tako je ekipa Vroče valjarne zasluženo osvojila prvo mesto. Zmagovalna ekipa je nastopala v postavi: Dejan Ćosić, Emir Dedić, Samir Nuhanović, Almir Ličina, Alen Mujkanović in kapetan ekipe Nevzet Halilović.

Pokal za prvo mesto je podelil glavni direktor družbe Acroni Blaž Jasnič.

Vsem tekmovalcem čestitamo za požrtvovalnost in borbe-nost ter upamo, da se snidemo v prihodnjem letu v še večjem številu. •

TURNIR V MALEM NOGOMETU ZA ACRONIJEV POKALV soboto, 4. oktobra, je v lepem sončnem jesenskem dnevu na Lipcah (pri Jesenicah) potekal 1. Turnir v malem nogometu za pokal Acronija 2014.

� Vratar Vroče valjarne Nevzet Halilović je mojstrsko ubranil močan strel svojega brata Hasiba Halilovića, ki je tekmoval v ekipi Predelave debele pločevine.

� Glavni direktor Acronija Blaž Jasnič podeljuje pokal kapetanu zmagovalne ekipe Vroče valjarne.

� Zmagovalna ekipa Vroče valjarne


besedilo

foto

73DRUŽIMO SE

Damjan Kalčič - Kalči, Metal Ravne

Damjan Kalčič - Kalči, operater odpraševalne naprave v jeklarni, Metal Ravne

Tradicija Metalovih turnirjev v malem nogometu se uspešno nadaljuje

V soboto, 22. novembra, se je devet ekip zbralo in v ferpleju odigralo vse tekme. Tokrat je bila najboljša ekipa Kovačnice, ki je pokazala veliko znanja in angažiranosti.

Na drugo mesto se je uvrstila ekipa iz oddelka Elektro Valjarne, tretja pa je bila ekipa EPŽ. Pokal za ferplej je preje-la ekipa Noži 1. Naj strelec je bil Tomaž Miklavc, naj vratar pa Kajžer, oba iz ekipe EPŽ.

Turnir je minil v prijetnem druženju in borbenih tekmah. Športni dogodki so zelo dobri za zdravje in krepitev telesa, obenem pa ob trdem delu pripomorejo k boljši sprostitvi in mentalnemu zdravju delavcev. Zato se zahvaljujemo vodstvu in direktorju Andreju Gradišniku za podporo k uspešni izvedbi tradicionalnega turnirja. Pa na svidenje spet prihodnje leto! •

12. METALOV TURNIR V MALEM NOGOMETU

� 1. mesto: Kovačnica

� 3. mesto: EPŽ � 4. mesto: Žarilnica � Naj strelec Tomaž Miklavc – EPŽ

� 2. mesto: Elektro Valjarna


besedilo

foto

74 OBNAVLJAMO ENERGIJO

Jože Apat, Metal Ravne

Jože Apat, vodja projekta, Metal Ravne

Malo nenavaden uvod, ki pa je namenjen samospraševanju o poslanstvu jeklarskih pohodov. V naravi človeka je namreč vgrajen mehanizem, ki povzroča, da si nesrečo trikrat bolj zapomnimo kot srečne trenutke. Za prvo plat poskrbi večino-ma narava sama, za ta drugi del pa se moramo potruditi, da svojo zavest odpremo lepotam narave, ki so vedno pred našim nosom in tudi zato večkrat prezrte. Iz tega izhaja poslanstvo naših pohodov. Na kratko ga bi lahko opredelili takole: Približati lepote gora ljudem, ki jih je življenjska pot usmerila v jeklarski ceh. Mogoče je to malo preveč samovšečno. Z gotovostjo pa lahko trdim, da se trudimo negovati pozitiven odnos do naših

gora in ga osmisliti tudi v okviru jeklarstva na Slovenskem. Pri tem je pomembno, da imamo podporo pri vodstvu naših pod-jetij, kar daje težo in smisel tem pohodom. Še posebej vodstvi Metala Ravne in Acronija dajeta to potrebno podporo, da lahko vztrajamo in to zgodbo nadaljujemo. Saj bi tudi brez tega hodili v gore, vendar to ne bi bili več jeklarski pohodi oziroma bi bili le še spomin na stare čase.

S pohodom na Prisojnik, ki smo ga opravili 30. avgusta, in vzponom na Kamniško sedlo 27. septembra letos smo izpeljali letošnji načrt pohodov. Vreme je v veliki meri krojilo našo iz-vedbo. Tako smo morali oba pohoda prestavljati. S tem so bile

Dočakali smo jesen 2014. Leto se je močno prevesilo v svoj konec. Večino ciljev, ki smo si jih zadali na začetku leta, smo dosegli oziroma z gotovostjo vemo, ali jih bomo. Jesen je nasploh obdobje pobiranja plodov in priprave na naslednji ciklus, ki ga bomo imenovali leto 2015. Je obdobje, ki je namenjeno refleksiji in pripravi načrtov za naslednji ciklus. V marsičem nas je sodoben način življenja oddaljil od teh naravnih zakonitosti. Dobili smo lažen občutek samozadostnosti. Pa vendar nas poplave in razne druge katastrofe opomnijo, da smo kljub vsemogočnosti pa le večkrat nemočni, in moramo stopiti skupaj, da preživimo.

PRISOJNIK IN KAMNIŠKO SEDLO

� Udeleženci pohoda


75OBNAVLJAMO ENERGIJO

povezane precejšnje logistične težave, trud pa se je na koncu obrestoval v res enkratna dogodka. Prisojnik je s svojimi 2547 mnv in mogočno steno nad prelazom Vršič spoštovanja vredna gora. Jeseniški organizatorji (Tone s svojimi kolegi) so uspeli uresničiti ta zahteven podvig in so na vrh varno »pripeljali« tudi osemdesetletnike (Sirk in Bertoncelj jih imata krepko čez osem-deset), pri tem so jim pomagali tudi člani GRS z Jesenic. Stiski rok in izrazi na obrazih so tisti prizor, ki osmišlja takšne pohode. Preprosto so kombinacija napora, zahtevnosti vzpona in ambi-enta, kjer se to dogaja, nekaj, kar je treba doživeti. Doživetje, ki ne potrebuje presežnih besed.

Malo manj pripravljeni pa so se podali na Slemenovo Špico. Popoldan smo se zbrali pri Erjavčevi koči ob obilni malici. Vsak s svojimi občutki, ki se v skupini pač združijo v kolektiven obču-tek, kar je tudi presežna vrednost skupnega druženja v gorah.

Vsak izlet v gore ima svojo zgodbo, ki je v velikem deležu po-dobna drugim izletom, vendar vsebuje podrobnosti, ki ga dela drugačnega. To je tako kot v naravi, ki naredi iz majhne razlike

v zapisu DNK povsem drugačne stvaritve. Pot na Kamniško sedlo nas je vodila mimo Okrešlja in osrčja Kamniških Alp na 1864 mnv. Proti Kamniškemu sedlu smo se vzpenjali po značil-nih poteh Kamniških Alp, ki so večinoma zahtevne in kjer brez čelade ne gre. Kolegi iz Štor so se potrudili in skupaj z vodniki z drugih lokacij uspešno izvedli pohod; to je bil res popoln dan v Kamniških Alpah. Nekaterim pohodnikom je bilo Kamniško sedlo premalo in so se podali še na Brano. Zaključek pri Firštu pa se ni veliko razlikoval od druženja pri Erjavčevi koči, vsaj po občutkih, ki so se izrazili v edinstvenem vzdušju. To pa je tudi ti-sta plat naših pohodov, ki jih dela drugačne od podobnih. Nekaj je v jeklarskih pohodih, kar ne morete doživeti drugje. Kaj je to, pa naj ostane skrivnost, in to tista skrivnost, za katero večkrat sploh ne vemo, da je skrivnost.

Pravkar sem dobil Editino povabilo (zaslužna ali kriva, da izlete pripravljajo tudi Štorčani) na srečanje vodnikov jeklarskih pohodov, kjer bomo naredili načrt za prihodnje leto. Če vas za-nima, objavljen bo v SIJ-u, ga le preberite. •

� Srečanje na Prisojniku

� Gorski reševalci GZS Jesenice


besedilo

foto

76 POTUJEMO

Majda Reberšak Iskra, Acroni

Majda Reberšak Iskra, vodja komerciale za investicije in vzdrževanje, Acroni

Letos nam je TA Viking pripravil izbran program potepanja po republiki Poljski, deželi z nekaj več kot 38,4 milijona prebival-cev, ležeči v Srednji Evropi in zasidrani med Nemčijo, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo na severu. Njen položaj in lahka dosto-pnost ozemlja sta bila razlog, da se je bilo mnogo vojn in so se znatno spreminjale meje skozi stoletja. Še vedno pa se s površi-no 311.889 km² uvršča med velike evropske države.

Z avtobusom smo krožno prevozili pretežno nižinsko pokra-jino, z izjemo visokogorja na jugu, kjer Zakopani skrivajo planin-ski raj, kot smo ga Gorenjci navajeni. V pomembnejših mestih (Šwidnice, Vroclav, Poznan, Gdansk, Malbork, Varšava, Krakov) so nam lokalni vodniki na očarljiv način z zgodovinskimi dejstvi

in lokalnimi zgodbami predstavili kraj, ljudi in običaje.Mesto Vroclav reka Odra deli na dva bregova, ki sta med se-

boj povezana s številnimi mostovi, najbolj znan je most Tumski, ki ga poimenujejo tudi most zaljubljencev.

Z lepoto nas je na severnem delu prepričala Mazurija, ledeni-škojezerska pokrajina, dežela tisočerih jezer, priljubljena izletni-ška točka za obiskovalce. Sproščujoča je bila vožnja z ladjo po jezeru Dobskie do otoka Kormoranov. Že naslednji dan nas je čakala vožnja s tradicionalnimi čolni po reki Krutyn, eno najlep-ših doživetij, kar jih ponuja Mazurija. Še v tretje smo se preizku-sili na vodi v narodnem parku Pieniny (Zakopani), ko smo z lese-nimi rafti vijugali po kanjonu reke Dunajec. Gostoljubni vodeči raftar je ves čas vožnje razlagal in razkazoval okolico, nikakor

Že 20. leto se člani Društva metalurgov in tehnikov popotniško razvajajo na »pomladanskih« izletih. To je razvajanje v pravem pomenu besede. Poleg odličnega vodenja v složni družbi ne manjka zdravega humorja, okusne hrane in dobre pijače.

POPOTNIŠKO RAZVAJANJE PO POLJSKI


77POTUJEMO

se ni pustil motiti, ko je govoril v maternem jeziku. Še bolj severno se z obalnimi ravnicami dežela stika z

Baltskim morjem. V Gdansku smo lahko občudovali rekonstrui-rane gotske ulice. Ob koncu druge svetovne vojne so bila mesta zaradi močnega bombardiranja porušena tudi do 90-odstotno. Poljska je v tem vojnem obdobju doživela hude izgube na vseh področjih, po deležih prebivalstva je padlo največ Poljakov, več kot šest milijonov, od tega polovica Židov. Pričevanja o tem smo videli v koncentracijskem taborišču Auschwitz.

Razstava Pot v Svobodo, ki je našla prostor v bunkerju pod mestom Gdansk, v neposredni bližini ladjedelnice Lenin, prika-zuje boj poljskega naroda proti komunistični vladavini. Delavski nemiri leta 1980 so vodili k ustanovitvi poljskega sindikata Solidarnost, ki je s časom postal močna politična sila. Leta 1989 je slavil zmago na parlamentarnih volitvah, leto pozneje je kandidat Solidarnosti Lech Wałęsa postal predsednik države.

Dežela ima rudno bogastvo, železo, cink, baker in kameno sol. Z vstopom v podzemlje nekdanjega rudnika soli v Wieliczki smo lahko občudovali rudarska dela, izdelana iz soli. Rudarjenje se je začelo že v 13. stoletju. Danes kot turistični spome-nik ponuja podzemno zdravilišče, mnoge dvorane in kapelo. Obiskali smo rojstne kraje ali kraje delovanja znanih Poljakov, kot so astronom Kopernik (rojstni kraj Torun z znanimi mede-njaki Torunski Piernik), znanstvenica Marie Curie - Sklodowska, skladatelj Chopin, igralec Zbigniew Cybulski ter papež Janez Pavel II.

Na Poljskem je 89,8 odstotka prebivalcev rimskokatoliške vere. Vera se odraža v njihovem vsakdanu, tradiciji in kulturi ter v množici sakralnih objektov. V kraju Čenstohova smo si ogledali samostan pavlincev, v katerem je čudodelna slika črne Marije z Jezusom. Samostan je postal najpomembnejše romar-sko središče Poljske in tretja najpomembnejša katoliška božja pot v Evropi.

Zadnji dan smo Krakov prečesali po dolgem in počez. Eno najlepših mest z ohranjenim starim jedrom, v katerem imaš občutek, da ljudje nikoli ne spijo. V njem se vedno nekaj dogaja in nikoli ti ni dolgčas. Najpomembnejše mestne znamenitosti so nameščene na hribu Wawel. Katedrala je poljsko nacionalno svetišče, v katerem so pokopani poljski kralji in mnogi ugledni Poljaki.

Pravijo, da če ne poskusiš tradicionalnih jedi, potem nisi doživel dežele. Ali ste že jedli juho iz pese ali pieroge (blazinice iz testa, polnjene z zeljem, gobami, sirom) ali žurek (ne ozna-čuje zabave, ampak kislo juho iz ržene moke z belo klobaso in s trdo kuhanim jajcem)? Z vsem videnim smo začutili deželo in ljudi, ki so prijazni in skrbni. Ob povratku domov smo bili utrujeni, spominske kartice so bile polne, še nismo dobro po-spravili kovčkov, že smo razmislili, kam naslednjič. Tokrat nas bo pot peljala na otok v Atlantskem oceanu med Grenlandijo in Veliko Britanijo … •

besedilo

78

Boter Špik

ŠPIKOV KOT

PTIČJI ŠPIKRad bi pisal bolj veselo,če vse skupaj smisel bi imelo.Ampak, jih kar nekaj gleda!Ne potré me lastna beda.

Ali naj zdaj bom slabe volje,če odslej ne bo nič bolje?Saj je čisto res takó,je tudi slabše že biló.

Volja dobra, vedro lice,pogled na mlade tam device,na veji pa korajžen ptič,bolj ne razvedri me čisto nič.

Osvobodí me črnih mislipogled na polpodrte svisli.Prav rad pogosto jih pogledam,v zrcalu tudi jaz tako izgledam.

In mislite, da me to potré?Ja, kaj pa še! Tisto pa ne!Ob tem jočejo le čiste zgube.Jaz imam smejalne gube!

Niso grde, prav narobe,saj niso od notranje zlobe.Vedno nekaj to velja,če se nasmeješ od srca.

Usta ujeta so v nasmeh,to mi všeč je pri ljudeh.Čeprav kdo meni se smeji,to se mi vedno dobro zdi.

Srečo nosi dobra volja,biti prijazen do okolja.In če kdaj zgrabi me obup,se zavem, da to je strup.

Spet prebródil sem leto staro,kar je slabega, vrgel v šaro,ostali so upanje, vera in ljubezen,zavrgel vse, na kar sem jezen.

Rečí pospravim, kot vse zadnje čase,izračunam, kaj za druge sem naredil, kaj zase,kaj drugo leto bo storiti treba,da malo boljša bom oseba.

Eh, kadar do teh računov pride,se rezultat nikoli ne izide.To hudo je za takega človeka,ki mu minus povsod ven seka.

Če premetavam številke in dejanja,ne pridem do ugodnejšega stanja.Če kje kaj dobro sem napravil,takoj mi kdo je to zapravil.

Na moralni plati minus je strašanski,v banki minus še predlanski.Morda bo plus v letu, ki prihaja?Ob tem me resen dvom obhaja.

Ob vprašanju, kaj treba je storiti,težko do odgovora je priti,a tako povem naj vam,prav za vse nisem kriv čisto sam.

Zajedla vlada se v moje je prihodke,z njimi flika svoje minusne odstotke,vse tisto, kar je šlo v bankrot,Špik bo plačal, ta falot!

Dolžna mnogo je država,toliko, da peče glava.In ker sem pravi državljan,kot vi, še jaz mnogo sem dolžan.

Pozimi vse je bolj turobno,sivo, žalostno, tesnobno,takrat pa pojdem med ljudi,tam me že kakšen razvedri.

En sam pogled kakšne mladenke(ne potrebujem manekenke),ji pomežiknem res prav zvito,ona nasmeje se odkrito.

Šmenta, saj sem star bedak,a malce nor je čisto vsak.Jaz odkrito to pokažem,tako sebi vsaj ne lažem.

Norost ni nalezljiva(hudo je, če jo kdo skriva),mnogim je to celó všeč,seveda, če je ni preveč.

Od mene vajeni ste bedarij,vseh mogočih oslarij.In zdaj naj resen bom vsak dan?Hej, saj nisem nič bolan!

Nekaj spreminjati na silo?To se mi ne bo zgodilo!Sem zdrav, kot na veji škorec,navihan kakor dvorni norec.

O dvornih norcih je pač znano, čeprav s šalo res neslano,kralju nasuli so resnice,skozi smeh prišli so do pravice.

Vem, zdaj je vse drugače,zdaj tudi ženska nosi hlače.A v hlačah vse je, kot biló je,je notri še vedno spolov dvoje.

Ob tem se spomnim pesmi stare.Iz zaprašene je omare:»Imam strgane hlače, pa penezov nič,v hlačah pa skače brez perja en tič.«

Ljudje, saj kmalu bi pozabil!Sem ves prostor že porabil.Prav zares sem čuden tič –o iskrenih žéljah – čisto nič.

Eh, bom vse takoj popravil,z željámi bolne bom pozdravil,nesrečnim srečo bom prinesel,zaskrbljenim pa skrbi odnesel.

To želim res od srca,kar kdo želi, to naj ima!Saj, kar drugim res želiš,prav rado tudi sam dobiš.

Obilo zdravja, to se vé,uresničite prav vse željé,naj izginejo prav vse nadloge,ki tárejo ljudi uboge!


79

besedilo Andrej Brumen - Dejde, Ravne Knives

AFORISTIČNA ŠARŽA

avtor Boter Špik

KARIKATURA

Zakaj so kuharji največji lenuhi?

Ker nikoli ne smejo pljuniti v roke.

Ali lahko za tatove rečemo, da so vsevedi,

če jim nobena stvar ni tuja?

Poceni delovna sila te lahko drago stane.

Tolikokrat ga je speljala na led, da se je na koncu

le spametoval: kupil si je drsalke.

Ko namočiš prijatelja, glej, da ne prizadeneš prijatelja.

Facebook je raj za kurberaj.

Pozimi vse je bolj turobno,sivo, žalostno, tesnobno,takrat pa pojdem med ljudi,tam me že kakšen razvedri.

En sam pogled kakšne mladenke(ne potrebujem manekenke),ji pomežiknem res prav zvito,ona nasmeje se odkrito.

Šmenta, saj sem star bedak,a malce nor je čisto vsak.Jaz odkrito to pokažem,tako sebi vsaj ne lažem.

Norost ni nalezljiva(hudo je, če jo kdo skriva),mnogim je to celó všeč,seveda, če je ni preveč.

Od mene vajeni ste bedarij,vseh mogočih oslarij.In zdaj naj resen bom vsak dan?Hej, saj nisem nič bolan!

Nekaj spreminjati na silo?To se mi ne bo zgodilo!Sem zdrav, kot na veji škorec,navihan kakor dvorni norec.

O dvornih norcih je pač znano, čeprav s šalo res neslano,kralju nasuli so resnice,skozi smeh prišli so do pravice.

Vem, zdaj je vse drugače,zdaj tudi ženska nosi hlače.A v hlačah vse je, kot biló je,je notri še vedno spolov dvoje.

Ob tem se spomnim pesmi stare.Iz zaprašene je omare:»Imam strgane hlače, pa penezov nič,v hlačah pa skače brez perja en tič.«

Ljudje, saj kmalu bi pozabil!Sem ves prostor že porabil.Prav zares sem čuden tič –o iskrenih žéljah – čisto nič.

Eh, bom vse takoj popravil,z željámi bolne bom pozdravil,nesrečnim srečo bom prinesel,zaskrbljenim pa skrbi odnesel.

To želim res od srca,kar kdo želi, to naj ima!Saj, kar drugim res želiš,prav rado tudi sam dobiš.

Obilo zdravja, to se vé,uresničite prav vse željé,naj izginejo prav vse nadloge,ki tárejo ljudi uboge!

MODRUJEMO MOŽGANSKI KRIŽKRAŽ

Zaupno med sosedama

Prva: »Gospa, pa menda niste kaj bolni, že 14 dni vsako opoldne vidim zdravnika, ko odhaja iz vaše hiše.«

Druga: »Veste kaj, ko je k vam ves mesec hodil oficir, tudi nisem spraševala, ali je vojna!«

Konec tedna

On: »Draga, lahko bi si privoščila en lep vikend.«

Ona: »Super ideja!«

On: »Dobro, vidiva se v ponedeljek ...«

Britje ob pravem času

Mož pride zjutraj iz kopalnice in reče ženi: »Vedno, kadar se obrijem, se počutim deset let mlajšega.«

»In zakaj se ne briješ zvečer?« vpraša žena.

Učitelj razlaga čase

»Jaz sem bolan. Kateri čas je to?«

»Najlepši čas,« odvrne Janezek.

468179253

913625748

257348916

521834697

796512834

834967521

145796382

682453179

379281465

751269483

892743561

346158729

485671392

617392854

923485176

169537248

274816935

538924617

4

6 5 7 8

9 6

5 4

7 5 3

9 6 2 1

3

8 3 9

7 9 8

5

7 4

3 5 2

4 6

7 3 8

2 8 1

6 4 8

7 1 3

8 2 1

9–12 • 23. decembra 2014 · 2015. 2. 9. · 65 svetovni dan hrane 66 cepljenje proti sezonski...

Documents