adria airways - letno poročilo 2006

Letno poroËilo �0061. delPOSLOVNO POROČILO

ADRIA AIRWAYS

Kazalo

�. Povzetki in poudarki iz poslovanja ......................................................... 6�.�. Pomembnejši dogodki v letu �006 ........................................................ 6�.�. Poudarki v poslovanju s kljuËnimi dosežki leta �006 .............................. 7�.3. Pismo uprave ...................................................................................... ��.4. PoroËilo predsednika nadzornega sveta .............................................. �3�.5. Organi vodenja in upravljanja ............................................................... �5�.6. Upravljanje odvisnih družb .................................................................. �8

�. Splošni podatki ................................................................................... �9�.�. Osebna izkaznica in predstavitev družbe ............................................. �9�.�. Kronologija razvoja .............................................................................. �9

3. Poslanstvo, vizija in strategija družbe .................................................. �04. Lastniška struktura .............................................................................. �45. Flota ................................................................................................... �46. Poslovno poroËilo ............................................................................... �6

6.�. Pogoji poslovanja v letu �006 .............................................................. �66.�. Komentar doseženih fiziËnih kazalcev poslovanja ................................ �66.3. Strategija tržnega komuniciranja.......................................................... �76.4. Dejavnost prevoza potnikov ................................................................ 3�

6.4.�. Redni promet ...................................................................................... 3�6.4.�. »arterski promet ................................................................................. 3�

6.5. Prevoz tovora...................................................................................... 3�6.6. Vzdrževanje letal za tretje osebe ......................................................... 336.7. Druge dejavnosti ................................................................................. 376.8. Partnerstva ......................................................................................... 38

7. FinanËno poslovanje družbe................................................................ 397.�. Struktura prihodkov ............................................................................ 397.�. Struktura odhodkov ............................................................................ 397.3. Struktura sredstev............................................................................... 4�7.4. Struktura virov sredstev ...................................................................... 437.5. Dogodki po datumu bilance stanja ...................................................... 43

8. Upravljanje s tveganji........................................................................... 449. KljuËni dejavniki poslovanja v letu �007 ............................................... 47

9.�. Svetovna in evropska ekonomija �006—�007 .................................... 479.�. Turizem in promet ............................................................................... 499.3. KljuËni dejavniki panoge letalskega prevoza ........................................ 5�9.4. KljuËni dejavniki poslovanja podjetja .................................................... 53

�0. Sodelovanje z globalnim združenjem letalskih prevoznikov Star Alliance ... 55��. Zaposleni in kadrovska politika ............................................................ 56��. Korporativno komuniciranje ................................................................. 60�3. Odgovornost do okolja........................................................................ 6�

�3.�. Vpliv na družbeno okolje ..................................................................... 6��3.�. Vpliv na naravno okolje ....................................................................... 6�

�4. Varnost ............................................................................................... 6��5. Upravljanje kakovosti .......................................................................... 6��6. Raziskave in razvoj .............................................................................. 63�7. Kdo je kdo, kontakti ............................................................................ 66�8. Organizacijska struktura delniške družbe ............................................ 67�9. Predstavništva in prodajna mesta........................................................ 68

6

1. Povzetkiinpoudarkiizposlovanja

1.1. Pomembnejši dogodki v letu 2006

• Dne 3. 3. �006 je nadzorni svet sprejel odstop mag. Iztoka MalaËiËa z mesta predsednika in Ëlana uprave in dne 7. 3. �006 imenoval za predsednika uprave z zaËasnim mandatom mag. Tadeja Tufka, dotedanjega Ëlana uprave za finance.

• Dne 8. 5. �006 je nadzorni svet imenoval upravo v naslednji sestavi: mag. Tadej Tufek, predsednik uprave, in mag. Marjan Ravnikar, podpredsednik uprave.

• Nadzorni svet podjetja je potrdil poslovno strategijo in poslovni naËrt podjetja za obdobje �007—�0��.

• Marca �006 je družba podpisala sedemletno pogodbo s proizvajalcem mo-torjev za Airbus A-3�0 IAE za vzdrževanje motorjev in plaËevanje stroškov po odleteni uri motorja; prednosti te pogodbe: razbremenitev denarnega toka predvsem v letu �006, enakomerna porazdelitev stroškov v sedmih letih, nižji stroški vzdrževanja.

• Marca �006 je bila podpisana pogodba za oddajo enega letala Airbus A-3�0 v „wet lease” za obdobje enega leta s priËetkom 3�. 3. �006.

• Ob upoštevanju cen goriva iz leta �005 bi v letu �006 realizirali za 4 milijone EUR nižje stroške goriva.

• PoveËanje konkurence na liniji za London z vstopom drugega nizkocenovnega prevoznika WizzAir.

• Najem dveh letal Boeing 737-500, enega za 5 mesecev, drugega za obdobje april �006—marec �007; s hkratno oddajo enega letala Airbus A-3�0 smo izboljšali izkoristek potniške kabine in dosegli nižje operativne stroške.

• Podaljšanje operativnega najema letala CRJ-�00 za eno leto pod izjemno ugo-dnimi pogoji.

• S poletnim voznim redom vzpostavitev štirih novih linij: Barcelona, Rim, Tirana, Birmingham, konec decembra pa še Kijev.

• Prodaja in poslovni najem rezervnega motorja IAE-V�500.• V juniju �006 najprej finanËni najem enega cargo letala SAAB 340, v septem-

bru pa še operativni najem enega letala SAAB 340.• Aktivno smo zaËeli tržiti tudi trupe letal in realizirali že prvo pogodbo.• Kvaliteto naših storitev smo postavili v ospredje tržnega komuniciranja — pri-

jazna stevardesa je kot jedro našega oglaševanja tudi nosilka naših vrednot: prijaznosti, varnosti in udobja.

• Uvedene tovorne letalske povezave v letu �006: Frankfurt, Liege, Zagreb, Sa-rajevo, Beograd.

• V novembru �006 smo zaËeli uvajati elektronske karte in že v naslednjem me-secu dosegli kar �4 % delež skupne prodaje.

• Znižanje stroškov prodajne mreže na Kosovu s hkratno prodajo licence za opravljanje prodajnih storitev.

• V novembru �006 podpis pogodbe z Bombardierjem za dobavo dveh novih

1

7

86-sedežnih letal CRJ-900, v maju �007 vkljuËitev v floto Adrie Airways.• PrviË po osamosvojitvi Slovenije smo presegli „magiËno število” — � milijon

prepeljanih potnikov. V decembru �006 smo pripravili medijski dogodek in ob-darili potnico na letu proti Moskvi.

1.2. Poudarki v poslovanju s kljuËnimi dosežki leta 2006

Postavka Enota �006 �005 �004

Prihodki v 000 SIT 38.�9�.668 3�.763.337 3�.595.4�6

»isti dobiËek/izguba v 000 SIT �6.799 (�.�93.�83) 4�.468

Sredstva v 000 SIT �9.39�.90� �8.6�7.��7 �5.633.650

Lastniški kapital v 000 SIT 7.��0.055 7.6�4.435 9.9�8.340

Lastniško financiranje v % �4 �7 39

©tevilo prepeljanih potnikov �.0�8.007 9�8.66� 884.86�

©tevilo letal �� 0 9

V leto �006 smo vstopili s „popotnico” visoke izgube iz leta �005 in z nujnostjo reor-ganizacije poslovanja, ki se je že zaËela izvajati proti koncu leta �005. Poleg težkega finanËnega položaja je družba v prvih mesecih doživljala stalne spremembe v upravi, ki se je dokonËno stabilizirala šele v maju �006.

Rast celotnih prihodkov družbe je v letu �006 znašala 5.4�8.33� tisoË SIT, kar je za �7 % veË kot leto prej. Stroški so bili v letu �006 višji za 9 %, rast skupnih operativnih stroškov pa je bila poËasnejša od rasti prihodkov. Z ustreznimi sanacijskimi ukrepi smo po izgubi, ki je v letu �005 znašala skoraj �,3 milijarde SIT, realizirali Ëisti dobiËek v višini �6,8 milijonov SIT.

PrviË po osamosvojitvi Slovenije smo prepeljali veË kot milijon potnikov, kar predstavlja desetodstotno rast števila potnikov glede na leto �005. PoveËali smo tako število letal kot tudi število zaposlenih, pri Ëemer smo zaposlovali le v operativnih službah, število delavcev v podpornih službah pa smo zmanjšali. Z novo sistematizacijo in organizacijo delovnih mest smo kljub devetodstotni rasti števila zaposlenih poveËali stroške dela le za 3 %. Uvedli smo stimulativni plaËni sistem z variabilnim delom in kljub veËji floti znižali stroške financiranja. V družbi smo se lotili organiziranja uËinkovitega kontrolinga predvsem z vzpostavitvijo profitnih in stroškovnih centrov.

V poslovnem planu smo naËrtovali za 9 % veË letov in za �� % veËje število prepeljanih potnikov ter za �7 % višje operativne prihodke. Dosegli smo 8 % veË letov, �0 % veË potnikov in �5 % višje operativne prihodke, kar ocenjujemo kot uspešno izveden plan.

S posebnimi ponudbami smo se stalno prilagajali trgu in konkurenci ter s tem poveËali zanimanje za letenje z našo družbo (npr. akcija „99 EUR”).

8

Pripravljeni na vzlet v prihodnost.

�0

V sektorju vzdrževanje letal smo podpisali �� novih pogodb za servisiranje letal tujih letalskih družb in ustvarili za �0 % veËji prihodek.

Za 6� % smo poveËali prihodke iz naslova trženja, pri Ëemer smo ob obstojeËih (In-flight magazine in notranjost letala) uvedli trženje številnih novih medijev; med najopa-znejšimi je zagotovo zunanja podoba letal. V letu �006 smo z družbo Hit d.d. realizirali prvi tak projekt.

V zaËetku leta �006 smo zaËeli s spremembami pri oskrbi potnikov, ki pa niso v veËji meri vplivale na kakovost naše storitve in niso zmanjševale naše konkurenËne predno-sti, so pa bistveno vplivale na zmanjšanje stroškov.

Revidirali smo pogodbe s posameznimi letališËi in že v letu �006 dosegli precejšen pri-hranek. Znižali smo tudi strošek provizije za prodajo vozovnic po potniku in intenzivno uvajali elektronsko vozovnico. V letu �006 smo iz naslova refinanciranja dolgoroËnih kreditov realizirali precejšen pri-hranek pri stroških financiranja in izboljšali denarni tok zaradi moratorija na odplaËilo glavnice.

�004 �005 �006

32.5

95.4

27

32.7

63.3

37

38.1

91.6

68

prih

odki

v 0

00 S

IT

Indeks 109 101 117

Rast obsega poslovanjaAdrie Airways d.d.

0

�

5.00

0.00

0

30.

000.

000

�004 �005 �006

884.

861

928.

662

1.01

8.00

7

štev

ilo p

repe

ljani

h po

tnik

ov

Indeks 105 110

Zaupa nam vednoveË potnikov.

0

50

0.00

0

�

.000

.000

�004 �005 �006

55,1

8

59,8

7

63.5

4

Izko

riste

k po

tniπ

ke k

abin

e -

redn

i pro

met

Indeks 108 106

Izboljšuje se zasedenostpotniške kabine.

0

�0

40

60

80

��

1.3. Pismo uprave

Spoštovani!

Blagovna znamka Adrie Airways ni veË le sinonim za letalske prevoze in letala. Naše ime oddaja Ëisto novo, svežo energijo in zbuja asociacije na potovanja, turizem, pove-zanost dežel, celin in sveta, hitrost in dostopnost, širino storitev in nov življenjski slog. Povzpeli smo se med najveËje igralce na nebu, letimo varno, prijazno in udobno.

V letu �006 smo v skladu z našo vizijo, v kateri smo zapisali, da želimo biti uspešen tradicionalni mrežni evropski letalski prevoznik z moderno floto, ki se razvija in raste, stabilizirali poslovanje, obvladali stroške in izboljšali notranjo organizacijo. Z refinanci-ranjem dolgoroËnih kreditov smo dosegli precejšen prihranek pri stroških financiranja. Zaradi optimizacije flote smo zaËeli letala skupaj s posadkami oddajati v tujino. Ker so se stosedežna letala izkazala kot najprimernejša, smo naroËili dve novi letali CRJ-900, ki prihajata k nam letos spomladi. A to so le organizacijski in tehniËni vidiki racionali-zacije poslovanja. V središËu našega razmišljanja pa so ljudje, naši zaposleni, poslovni partnerji, uporabniki storitev in potniki.

Svetovnim trendom smo se tako prilagodili z izgrajevanjem novih, boljših odnosov z vsemi našimi partnerji, vzpostavili pa smo tudi nov odnos z uporabniki naših storitev, s turisti in popotniki. KlasiËne oblike odnosov z njimi, prek interaktivne spletne strani, možnosti kupovanja elektronskih vozovnic in osebne obravnave poËasi prerašËajo v povsem nove komunikacijske poti.

Ker se dobri odnosi s partnerji zaËenjajo pri nas samih, posveËamo posebno pozornost zaposlenim. Vrednote varnost, prijaznost in udobnost, ki jih posredujemo našim potni-kom, tako vsak dan obËutimo in doživljamo v svojem delovnem okolju. Za celovito za-dovoljitev Ëutov smo lani popravili našo celostno grafiËno podobo in jo dopolnili z novo stilsko podobo stevardes, ki so tako postale glavne glasnice naših vrednot. Postali smo letalska družba, ki je prepoznavna po prijaznosti osebja in pozornosti do potnikov, odlikuje pa se tudi po odzivnosti, prilagodljivosti in osebnem pristopu.

Med nove tržne pristope zagotovo sodi tudi trup letala kot komunikacijsko sredstvo in oglasni prostor. Prvo letalo je tako dobilo korporativno podobo našega poslovnega partnerja, sledili pa bodo novi dogovori. Okrepljeno trženje je pripomoglo tudi k dru-gemu velikemu lanskoletnemu uspehu: prviË po osamosvojitvi Slovenije smo prepeljali veË kot milijon potnikov.

Poslovno leto �006 smo torej konËali z dobiËkom. PoveËalo se je število potnikov, iz-boljšali smo stroškovno uËinkovitost podjetja in zaËeli s prvimi ukrepi optimizacije flote, kar nam bo zagotovilo lažje prilagajanje potrebam trga. ObstojeËim letom smo dodali lete v Barcelono, Rim, Tirano, Birmingham in Kijev. Redne polete dopolnjujemo s števil-

Mag. Tadej Tufek,predsednik uprave

Mag. Marjan Ravnikar, podpredsednik uprave

��

nimi Ëarterskimi poleti tako v poletni kot zimski sezoni. OdloËili smo se za intenzivnejši razvoj tovornega letalskega prometa, zelo uspešna pa je tudi naša enota za vzdrževanje letal, ki je postala vzdrževalec letal tipa CRJ vseh evropskih CRJ operaterjev. Uspešno smo tudi vstopili na trg vzdrževanja letal družine Airbus A3�0. S številnimi projekti smo nadgradili in uspešno izkoristili naše Ëlanstvo v strateškem zavezništvu Star Alliance.

Z zaupanjem zremo v prihodnost, prepriËani o tem, da se dobro prilagajamo spre-membam v našem dinamiËnem poslovnem okolju. V dokaz nam je tudi velik skok s 70. na 50. mesto na lestvici najuglednejših podjetij v Sloveniji, ki jo po raziskavi vsako leto pripravi družba Kline&Kline. To pa je zasluga vseh zaposlenih v Adrii Airways, ki smo v kljuËnih trenutkih prepoznali težo razmer in z vsemi moËmi podpiramo prizadevanja za skupen uspeh.



�3

1.4. PoroËilo predsednika nadzornega sveta

Poslovno leto �006 je bilo za poslovanje in prestrukturiranje Adrie Airways kljuËnega pomena, zato je nadzorni svet aktivno sodeloval pri sprejemanju in nadzoru izvajanja pomembnih poslovnih odloËitev.

�3. avgusta �006 je potekel mandat Ëlanici nadzornega sveta ge. Mirjani Gaspari, zato je bil z naslednjim dnem na njeno mesto imenovan g. Anton Grabeljšek.

Stanje, v katerem se je nahajalo podjetje ob zakljuËku poslovnega leta �005 (�,3 mrd. SIT izgube), je zahtevalo angažiranje vseh Ëlanov nadzornega sveta, ki smo se sestali na devetih rednih, dveh izrednih in eni korespondenËni seji.

S 7. marcem �006 je nadzorni svet razrešil mag. Iztoka MalaËiËa s funkcije predsednika uprave in na njegovo mesto zaËasno imenoval mag. Tadeja Tufka. Na podlagi razpisa za predsednika uprave je na seji dne 8. maja imenoval mag. Tadeja Tufka za predse-dnika uprave s petletnim mandatom, mag. Marjana Ravnikarja pa za podpredsednika uprave, prav tako za mandatno obdobje petih let.

Po zamenjavi in potrditvi novega predsednika in podpredsednika se je nadzorni svet v novi sestavi seznanil z aktualnimi fiziËnimi in finanËnimi kazalci poslovanja ter ukrepi za izboljšanje poslovanja.

�6. januarja je sprejel poslovni naËrt družbe za leto �006, na svoji seji �9. junija pa potr-dil letno poroËilo Adrie Airways d.d. za poslovno leto �005 z revizorjevim poroËilom ter rebalans plana za leto �006, ki ga je pripravila uprava zaradi spremenjenih pogojev poslovanja v prvih treh mesecih (sestava flote, stroški goriva).

�4. decembra je bil potrjen poslovni naËrt za leto �007.

Zaradi slabih poslovnih rezultatov je nadzorni svet v novi sestavi naložil upravi program ukrepov za izboljšanje poslovanja. Zahteval je takojšnje izvajanje programa in dosledno realizacijo sanacijskih ukrepov na vseh podroËjih. Po izdelavi programa ukrepov je po-zorno spremljal dinamiko in ustreznost izvajanja sanacijskih ukrepov uprave.

Upravi je naložil, naj nadaljuje pogajanja s sindikati o znižanju plaË, obe strani pa pozval, da naj Ëimprej dosežeta dogovor. Od uprave je zahteval poroËilo o ukrepih za izboljša-nje poslovanja s podatki o priËakovanih in realiziranih finanËnih uËinkih.

Nadzorni svet je v zaËetku leta �006 namenil posebno pozornost nameravani uvedbi letal EMB-��0 v operacijo ter od uprave zahteval odgovore o najemanju letal prek posrednika in o negativnem poroËanju medijev. Za pregled in poroËanje o teh poslih je nadzorni svet ustanovil posebno komisijo, katere poroËilo je tudi obravnaval na na-slednjih sejah.

�4

V nadaljevanju je nadzorni svet sprejel smernice Poslovne strategije Adrie Airways za obdobje �007—�0��, v kateri je uprava postavila nove temelje za optimizacijo flote. Nadzorni svet je v skladu s poslovno strategijo spremljal uvajanje lastne cargo operacije ter dal upravi soglasje za najem ali nakup novih letal.

Nadzorni svet je že takrat razpravljal tudi o možni dokapitalizaciji družbe in do nje zavzel pozitivno stališËe, saj bi omogoËila optimizacijo letalske flote Adrie Airways.

Na željo lastnikov je naložil upravi, naj skliËe izredno sejo skupšËine družbe z namenom potrditve izredne revizije družbe za zadnjih pet let poslovanja. PoroËilo o izredni reviziji je bilo predstavljeno na ��. zasedanju skupšËine družbe.

Nadzorni svet se je seznanil tudi z oceno konËnega poslovnega izida Adrie Airways d. d. za leto �006. Poslovno leto je družba zakljuËila z minimalnim dobiËkom.

Predsednik nadzornega sveta Franc Branko Grošl

�5

1.5. Organi vodenja in upravljanja

Uprava

Nadzorni svet je na �. korespondenËni seji dne 9. 3. �006 sprejel sklep, da se:

• z dnem 3. 3. �006 razreši mag. Iztok MalaËiË s funkcije predsednika uprave in z mesta Ëlana uprave družbe Adrie Airways d. d.• za predsednika uprave imenuje mag. Tadej Tufek; imenovanje je stopilo v veljavo z dnem 7. 3. �006 in je veljalo zaËasno, do imenovanja novega predsednika uprave.

Nadzorni svet je na �4. redni seji dne 8. 5. �006

• v skladu z razpisom imenoval mag. Tadeja Tufka za predsednika uprave Adrie Airways d. d. z mandatom petih let,• imenoval novega Ëlana uprave in podpredsednika uprave mag. Marjana Ravnikarja za mandatno obdobje petih let.

Predsednik uprave zastopa družbo skupaj s Ëlanom uprave — podpredsednikom.

Nadzorni svet

Nadzorni svet podjetja Adria Airways ima šest Ëlanov, njegove glavne aktivnosti pa so:

• nadzoruje vodenje poslov družbe,• preverja sestavljeno letno poroËilo,• imenuje in razrešuje predsednika in Ëlane uprave,• obravnava investicijske, poslovne in finanËne naËrte družbe.

»lani nadzornega sveta, predstavniki delniËarjev:

• Branko Franc Grošl, predsednik od ��. 7. �005• dr. Bogdan Znoj, namestnik predsednika od ��. 7. �005• Aleš Vehar, Ëlan od ��. 7. �005• Anton Grabeljšek, Ëlan od �4. 8. �006• Mirjana Gaspari, Ëlanica do �3. 8. �006

»lana nadzornega sveta, predstavnika zaposlenih:

• Deana Potza, Ëlanica od �7. 6. �004• Tomaž PeËnik, Ëlan od ��. 6. �004

�6

Namenjeni smo daleË, zato je svet vsak dan bližje.

�8

1.6. Upravljanje odvisnih družb

Skupino Adria Airways sestavljajo:

• Adria Airways d.d., Ljubljana — matiËna družba• Amadeus Slovenija d.o.o., Ljubljana — odvisna družba (95 % delež)• Adria Airways Kosovo d.o.o. — odvisna družba (�00 % delež) — v mirovanju

Družba Adria Airways d.d. ne pripravlja konsolidiranega letnega poroËila, ker vkljuËitev raËunovodskih izkazov odvisnih družb v konsolidirane izkaze ni pomembna za resniËen in pošten prikaz raËunovodskih izkazov skupine Adria Airways kot celote.

Amadeus Slovenija d.o.o., Ljubljana

Direktor: Mladen Vesnaver©tevilo zaposlenih: �5

Glavne dejavnosti odvisne družbe Amadeus Slovenija d.o.o. so distribucija, trženje ter vzdrževanje rezervacijskega sistema in programske opreme Amadeus za letalske druž-be in agente, ki vršijo rezervacijo in prodajo letalskih vozovnic. To storitev opravlja v Sloveniji, Makedoniji in Albaniji.

�9

2. Splošnipodatki

2.1. Osebna izkaznica in predstavitev družbeAdria Airways, Slovenski letalski prevoznik, d.d.(skrajšano: Adria Airways d.d.)

KuzmiËeva 7, �000 Ljubljana, SlovenijaTelefon: +386 � 369 �000, telefaks: +386 � 43 69 �33Spletni naslov: www.adria-airways.com

2.2. Kronologija razvoja

1961 — ustanovljena Ëarterska letalska družba Adria Aviopromet z letali DC6, konec šestdesetih nakup letal DC 9. 1970—1980 — Adria je eden najzanesljivejših Ëarterskih prevoznikov v Evropi.1980—1990 — domaËi redni poleti znotraj Jugoslavije, zaËetek mednarodnih rednih prog; Adria postane Ëlanica IATA; flota: letala DC 9, MD 80, Dash 7. 1989 — nakup prvih letal tipa Airbus A-3�0. 1991 (�5. junij) — Republika Slovenija razglasi neodvisnost, Adria je iz politiËnih razlogov prizemljena za tri mesece. 1992 — konec januarja ponovno vzpostavi operacijo na bistveno zmanjšanem trgu; struktura poslovanja se obËutno spremeni, iz pretežno Ëarterskega prevozni-ka postane prevoznik veËinoma na rednih progah.1995 — zaËetek sodelovanja z Lufthanso, vkljuËevanje v evropske integracijske procese.1996 — finanËna konsolidacija podjetja.1998 — nakup treh novih letal tipa Canadair Regional Jet �00. 2000—2004 — osredotoËeni na opravljanje regionalnih rednih poletov predvsem po Evropi, stalno dodajanje novih destinacij in frekvenc na obstojeËih linijah; inten-ziviranje sodelovanja z evropskimi letalskimi prevozniki, še posebno z Lufthanso.2000 — nakup Ëetrtega letala CRJ �00. 2001 (november) — prva redna linija znotraj EU, med Dunajem in Frankfurtom.2002 — Adria izbrana kot prvi evropski pooblašËeni Bombardierjev vzdrževalni center za letala CRJ.2004 (december) — Adria se kot regionalna Ëlanica pridruži globalnemu zdru- ženju letalskih prevoznikov Star Alliance.2005 (januar) — nakup petega novega letala Canadair Regional Jet �00.2005 (junij) — otvoritev novega hangarja.2006 (junij) — Adria uvede v svojo floto prvo tovorno letalo SAAB-340A.2006 (november) — Adria zaËne uvajati elektronsko vozovnico.2006 (december) — Adria prviË v samostojni Sloveniji prepelje veË kot milijon potnikov.

2Pravna oblika podjetja: delniška družba©tevilo zaposlenih na dan 31.12. 2006: 59�Leto ustanovitve: �96�MatiËna številka: 5�56505DavËna številka: SI5�049406

©tevilka vpisa v sodni register: �00�084�7Vložna številka: 06�/�0�35�00Osnovni kapital družbe: 8��.436.000 SITNominalna vrednost ene delnice: �.000 SIT

�0

3. Poslanstvo,vizijainstrategijadružbe

Poslovna strategija je naËin, s katerim Adria Airways uresniËuje poslovne cilje in je v skladu s sprejeto vizijo in poslanstvom podjetja.

PoslanstvoSmo podjetje, ki:

• združuje znanja s podroËja letalstva;• nudi svojim odjemalcem vrhunske storitve;• dosega vrhunske storitve z inovativnim delom zadovoljnih zaposlenih;• prinaša lastnikom ustrezen dobiËek;• deluje v ravnotežju z okoljem.

VizijaŽelimo biti uspešen tradicionalni mrežni evropski letalski prevoznik z moderno floto, ki se razvija in raste, prevoznik, ki z doseganjem najvišjega nivoja kakovosti svojih storitev dosega zadovoljstvo svojih potnikov in odjemalcev drugih storitev ter ob tem ohranja prepoznavnost lastne blagovne znamke.

CiljOsnovni cilj poslovanja je maksimiranje donosa lastniškega kapitala na enoto.Glede na dosedanje poslovne strategije in vstop v Star Alliance smo zaËrtali poslovni model mrežnega prevoznika, ki se povezuje s partnerskimi letalskimi prevozniki in po-nuja svojim potnikom globalno mrežo letov po vsem svetu. PrepriËani smo, da pred-stavlja izbrani poslovni model konkurenËno prednost, zato ga je potrebno izboljševati in dograjevati ter prilagajati konkurenËnim razmeram, vendar se ga ne sme zamenjati z nizkocenovnim modelom.

Poslovno strategijo zaznamujejo:• prenova, ki zahteva poznavanje in razumevanje sprememb v okolju, visoko

motiviran in odziven vrhnji menedžment, odloËenost za premagovanje zasta-relih miselnih vzorcev, sposobnost izpolnjevanja novih ciljev na vseh nivojih ter sposobno vodstvo, ki v izpolnjevanje ciljev vkljuËi vse zaposlene;

• rast, katere osnovni cilj je poveËanje tržnega deleža, veËanje in optimiziranje kapacitet in razvoj podjetja kot celote;

• racionalizacija, ki zahteva izrazito usmerjanje v osnovno dejavnost, pri Ëemer so podporni procesi manj pomembni; zahteva moËan finanËni nadzor in ome-juje porabo finanËnih sredstev na vseh podroËjih.

VrednoteEden veËjih izzivov pri prilagajanju novim poslovnim okolišËinam so neusklajene vred-note zaposlenih, ki so se pri veËini ljudi oblikovale v bistveno drugaËnih poslovnih raz-merah. Zato je potrebno vrednote (predvsem kljuËnih udeležencev v podjetju) uskladiti in poskrbeti za motiviranje vseh zaposlenih v skladu z organizacijsko hierarhijo. Bolj kot

3

��

bodo ljudje sprejeli cilje podjetja oz. posameznih organizacijskih enot za svoje, veËja bo zavzetost za delo in boljše rezultate.

Izbrana strategijaTemeljna poslovna usmeritev Adrie Airways je delovanje po principu rednega mrežnega letalskega prevoznika, ki ga odlikujejo individualen pristop, odzivnost in prilagodljivost. Podjetje se razvija v letalsko družbo, ki je prepoznavna po prijaznosti svojega osebja in tenkoËutni pozornosti do potnikov. Lete opravlja na atraktivne destinacije z relativno visoko frekventnostjo za razliËne skupine potnikov. Svojo odzivnost izraža z uvajanjem novih letov, povezovanjem krajev, ki so za potnike poslovno in turistiËno zanimivi. Pri oblikovanju voznega reda aktivno sodeluje s potniki in ga prilagaja njihovim potrebam.

Prizadevali si bomo za:• osredotoËanje aktivnosti na zadovoljevanje in sistematiËno preverjanje potreb

Ëim veËjega števila potnikov; mrežo letov bomo izgrajevali glede na potrebe potnikov in tako ohranjali konkurenËno prednost, tj. relativno veliko število di-rektnih rednih in Ëarterskih povezav z matiËnega letališËa;

• izvajanje aktivnosti tržnega komuniciranja z namenom razlikovanja od konku-rence;

• osredotoËanje na priËakovanja potnikov;• storitev visoke kakovosti in varnosti, kar dokazujemo z IOSA certifikatom.

Tržne aktivnosti Adrie Airways bodo upoštevale: • za zadovoljevanje potrebe veËine potnikov na slovenskem trgu po globalni

mreži letov je v danih tržnih razmerah in razvoju konkurence v EU smiseln na-daljnji razvoj partnerstva s strateškim zavezništvom Star Alliance;

• zaradi segmentacije panoge, nizkocenovne konkurence in majhnega domaËe-ga trga je potrebno še naprej izgrajevati tudi mrežo direktnih linij iz Slovenije in zajeziti odliv potnikov h konkurenËnim prevoznikom;

• priËakovati je, da se vsi prevozniki nekdanjih republik bivše skupne države ne bodo dolgoroËno uspešno kosali s poveËano tujo konkurenco na domaËih tr-gih; te trge velja jemati kot perspektivne in zato ojaËati povezave prek LetališËa Ljubljana;

• z vstopom Slovenije v EU je tudi Adria Airways pridobila možnost opravljanja letalskega prevoza kjerkoli znotraj EU; z razvijanjem takšnih linij je mogoËe pomembno znižati poslovno tveganje, ki je posledica veËje konkurence na do-maËem trgu.

Za Adrio Airways je pomembno, da ostane najboljša izbira za letalska potovanja po-tnikov, ki potujejo v Slovenijo oz. iz nje, in svoje poslovno tveganje zaradi majhnega domaËega trga zmanjšuje z vstopom na tiste donosne tuje trge, kjer si lahko s kako-vostjo svoje storitve za primerno ceno in s poslovno fleksibilnostjo zagotovi dolgoroËen poslovni uspeh.

��

VeË kot milijon potnikov v dobrih rokah.

�4

Alternativne strategijeGlede na segmentacijo panoge je alternativa sprememba poslovnega modela v niz-kocenovni koncept. Nekaj tradicionalnih evropskih letalskih prevoznikov je poskusilo s spremembo modela ali vzpostavitvijo nizkocenovnega modela znotraj istega podjetja, vendar ne beležijo vidnejših uspehov. Menimo, da je slovenski trg premajhen in poslov-no tveganje zaradi spremembe modela preveliko.

4. Lastniškastruktura

• Osnovni kapital družbe Adria Airways d.d. je razdeljen na 406.��8 navadnih delnic z nominalno vrednostjo �.000 SIT.

• Na dan 3�.��. �006 je imela družba 55 delniËarjev.

5. Flota

Optimalna flota je kljuËni element pri prilagajanju Adrie Airways konkurenËnim razme-ram na liberaliziranem evropskem trgu letalskega prevozništva. Zaradi prevelike vrzeli med številom sedežev v letalih Canadair CRJ-�00 in Airbus A-3�0 smo v letu �006 najeli dve letali z vmesno kapaciteto s posadkami vred. Za optimalno izkorišËenost ka-pacitet in dinamiËno prilagajanje tržnim razmeram smo v letu �006 oddali letalo Airbus A-3�0 v enoletni najem v tujino. Za isto obdobje smo najeli letalo Boeing 737-500 s �� sedeži in dodatno za obdobje 6 mesecev letalo Boeing 737-500 s �08 sedeži.

Našo floto je v letu �006 sestavljalo 7 letal Canadair Regional Jet CRJ �00 LR kanad-skega proizvajalca letal Bombardier Aerospace Canada (5 lastnih in dve najeti), 3 letala Airbus A-3�0 ter � letali Boeing 737-500 (najeti). V skladu z odloËitvijo o razvijanju to-vornega prometa smo v floto uvrstili tudi dve tovorni letali SAAB-340A (eno finanËni in eno operativni najem).

Lastniška strukturana dan 3�. ��. �006 v %

Kapitalska družba 56 % Slovenska odškodninska družba �0 % NFD � �0 % Infond ID d. d. 5 % NFD Holding d. d. 7 % Individa d. o. o. � % FiziËne osebe - ostali � %

4

5

�5

Letalo Airbus A-3�0:

Letalo CRJ �00 LR:

Letalo SAAB 340A za prevoz tovora:

Letalo Airbus A A-320

©tevilo 3

Dolæina 37,57 m

Viπina ��,75 m

Razpon kril 34,� m

Hitrost 900 km / h

Viπina poleta ��.700 m

Dolet 3.890 km

©tevilo sedeæev �6�

Letalo CRJ 200 LR

©tevilo 7

Dolæina �6,77 m

Viπina 6,�� m

Razpon kril ��,�� m

Hitrost 860 km / h


Dolet 3.�85 km

©tevilo sedeæev 48/50

Letalo SAAB 340A za prevoz tovora

©tevilo �

Dolæina �9,73 m

Viπina 6,97 m

Razpon kril ��,44 m

Hitrost 5�8 km / h


Dolet �.450 km

KoliËina tovora 3650 kg

�6

6. Poslovnoporočilo

6.1. Pogoji poslovanja v letu 2006

Poslovanje v letu �006 je zaznamovala visoka rast cene nafte na svetovnih trgih, ki se je umirila šele v septembru. V avgustu je bila dosežena rekordna cena 78 USD/sodËek. Po umiritvi libanonske krize smo v septembru zabeležili znaten padec, kar je ob koncu septembra pomenilo 60 USD/sodËek.

V skladu s priËakovanji se v Evropi poveËujejo tržni deleži nizkocenovnih prevoznikov, do selekcije med mrežnimi prevozniki pa kljub priËakovanjem še ni prišlo. Glede na namen italijanske vlade, da proda svoj delež v italijanskem nacionalnem prevozniku Alitalia, se nam na podroËju pravil proste konkurence v Evropi v prihodnosti oËitno obetajo boljši Ëasi.

Naši konkurenËni prevozniki so skušali v letu �006 z reorganizacijo izboljšati slabe po-slovne rezultate iz leta �005. Zaradi globalizacije panoge se razen poveËane konkuren-ce obetajo tudi prevzemi letalskih podjetij.

Mednarodno združenje IATA je zaradi splošnega dviga povpraševanja za leto �006 napovedalo boljše poslovne rezultate letalskih družb v primerjavi z letom �005. Med-tem ko Združenje evropskih letalskih prevoznikov (AEA) poroËa o 4,5 % povpreËni rasti števila prepeljanih potnikov Ëlanic združenja, smo v Adrii v letu �006 prepeljali za �0 % veË potnikov kot leta �005.

6.2. Komentar doseženih fiziËnih kazalcev poslovanja

• Leta �006 je družba na ��.4�0 letih prepeljala �.0�8.007 potnikov. ©tevilo prepeljanih potnikov se je v primerjavi z letom �005 poveËalo za �0 %. Kljub splošni svetovni krizi v letalski panogi, poveËevanju konkurence in majhnemu trgu pa Adria od leta �00� poveËuje število prepeljanih potnikov. V rednem prometu se je število prepeljanih potnikov poveËalo za �� %, število prepelja-nih potnikov v Ëarterskem prometu pa je bilo manjše za � %.

• Izkoristek potniške kabine v rednem prometu se je leta �006 v primerjavi z letom �005 izboljšal za 6 %, kar pomeni, da je družba optimizirala planiranje letal na posamezne lete glede na število potnikov.

• PovpreËni dnevni izkoristek letal znaša 9,45 ur na aviodan in se je v primerjavi z enakim obdobjem leta �005 poveËal za 3 %.

• Produktivnost dela, merjena s številom prepeljanih potnikov na zaposlenega, se je v primerjavi z letom �005 poveËala za 3 %, saj smo ob 5 % rasti števila zaposlenih prepeljali za �0 % veË potnikov.

6

�7

• PovpreËna poraba goriva na uro letenja se je v primerjavi z letom �005 po-veËala za � %, kar je posledica poveËanja porabe goriva za 7 % ob poveËanju odletenih ur za 5 %.

• Smo eden toËnejših evropskih prevoznikov; leta �006 smo imeli na vseh letih v povpreËju �0,7 minut zamude na let; Ëe primerjamo dosežene deleže letov z veË kot �5-minutno zamudo Adrie Airways d.d. na rednih linijah s povpreËjem tridesetih evropskih prevoznikov, združenih v AEA (Association of European Airlines), ugotavljamo, da dosegamo nižje deleže, saj je imela AEA leta �006 �� % letov z zamudo nad �5 minut, Adria Airways pa �8 % letov z zamudo nad �5 minut.

Na slovenskem trgu smo kljub vstopu novih konkurenËnih prevoznikov (Turkish Airlines, Wizzair) ohranili tržni delež, merjeno v celotnem številu potnikov, prepeljanih na Adri-jinih letih iz Ljubljane (73 %). Pozicijo ohranjamo z aktivnostmi tržnega komuniciranja, stalnim stikom s trgom in širjenjem mreže letenja prek LetališËa Ljubljana. V letu �006 smo uvedli nove redne linije: Barcelona z dvema tedenskima letoma, Birmingham z eno tedensko frekvenco, Rim s štirimi in Tirano s šestimi frekvencami; na liniji Zürich smo dodali tri tedenske frekvence; konec leta smo uvedli tudi letalsko linijo med Ljubljano in Kijevom; skupaj smo število rednih letov poveËali za 8 %. Na tujih trgih poskušamo izboljšati svojo prisotnost in razpoznavnost s pomoËjo raznih strateških partnerstev tako z domaËimi kot tudi tujimi ponudniki turistiËnih storitev, v okviru Star Alliancea pa postajamo na tujih trgih Ëedalje bolj prepoznavni kot kvaliteten in zanesljiv prevoznik.

Tudi v letu �007 bomo branili svojo tržno pozicijo z osredotoËanjem aktivnosti na za-dovoljevanje in sistematiËno preverjanje potreb Ëim veËjega števila potnikov. Mrežo letov bomo širili in nadgrajevali glede na potrebe potnikov in tako ohranjali konkurenËno prednost, tj. relativno veliko število direktnih rednih in Ëarterskih povezav z matiËnega letališËa. Z izvajanjem aktivnosti tržnega komuniciranja bomo osvešËali potencialne po-tnike o naših konkurenËnih prednostih in ponudbi letov (vkljuËno s ponudbo globalne mreže letov, ki jo ponujamo v okviru partnerstva Star Alliance) ter storitvah visoke ka-kovosti in varnosti.

6.3. Strategija tržnega komuniciranja

Pri naËrtovanju strategije tržnega komuniciranja v letu �006 smo sledili zastavljenim strateškim ciljem trženja za srednjeroËno obdobje:

• izgraditi bolj jasno in privlaËno podobo Adrie Airways v oËeh javnosti,• pospešiti prodajo prek spleta doma in v tujini,• poveËati prihodke iz trženja lastnih medijev, • okrepiti zvestobo potnikov.

�9

Dobrodošli v naš dom nad oblaki.

30

Osnovni cilji tržnega komuniciranja v letu �006 so bili:• promovirati nove redne linije,• poveËati zavedanje o ugodnih cenovnih ponudbah Adrie Airways,• poveËati zavedanje o izboljšanem produktu zaradi regionalnega Ëlanstva v Star

Allianceu,• promovirati spletne strani kot primarni medij komuniciranja.

Potnikom smo sporoËali, da je z Adrio svet manjši, dostopnejši ter hitreje in ugodneje dosegljiv. Kljub cenovno ugodnim ponudbam ostaja Adria Airways prevoznik, ki ga odlikujejo razvejana mreža letov, kvalitetna storitev in poudarjena skrb za potnika.

Tržno-komunikacijske aktivnosti v Sloveniji in tujiniTržno-komunikacijske aktivnosti so bile veËinoma usmerjene v promocijo novih rednih linij, ki smo jih uvedli v letu �006. V ta namen je bila izdelana komunikacijska strategija, ki smo ji sledili pri objavah v slovenskih in tujih medijih. Ciljno publiko smo nagovarjali s prepoznavno vizualno in verbalno konstanto z likom stevardese ter sloganom „Doma nad oblaki”. Intenzivnejše trženjske aktivnosti smo izvajali v Sloveniji, v tujini pa na trgih Albanije, Italije, ©panije, Rusije, Velike Britanije, NemËije, BiH in »rne gore. Tržno komuniciranje na tujih trgih je temeljilo na promociji Slovenije kot turistiËne desti-nacije ter Adrie kot prevoznika, ki s kakovostnimi storitvami in dostopnimi cenami letal-skih vozovnic nudi najboljšo povezavo s Slovenijo. Promocijo na tujih trgih smo izvajali samostojno in v partnerski povezavi s Slovensko turistiËno organizacijo. Izvedli smo spoznavne izlete za tuje novinarje in agente v Sloveniji in se predstavljali na turistiËnih sejmih in delavnicah v tujini.V juniju �006 smo objavili prenovljeno spletno stran www.adria-airways.com. Stran omogoËa hitrejši pregled aktualne cenovne ponudbe in novosti v poslovanju podjetja. Prenova spletne strani za nas ni zakljuËen projekt, vsebine nenehno prilagajamo željam in potrebam obiskovalcev. Zadovoljstvo naših potnikov s storitvami Adrie Airways dvakrat letno spremljamo z mer-jenjem zadovoljstva na letih in preko Centra za stike s potniki. Zvestobo potnikov kre-pimo z aktivnostmi v okviru programa „Miles&More”, katerega Ëlan smo od decembra �005.V letu �006 se je višina izplaËil za odškodninske zahtevke potnikov glede na izplaËila v letu �005 poveËala kar za 7� odstotkov. Porast pritožb z odškodninskim zahtevkom je posledica uvedbe EU regulative �6�/�004, ki je potnikom razširila pravice do odško-dnine v primeru odpovedi, zamud ali komercialne odloËitve o prodaji veËjega števila vozovnic, kot je sedežev na letalu. Glede na to, da po dveh letih veljavnosti te regulative potniki opažajo, da pravico do odškodnine pogojujejo le doloËene okolišËine, priËaku-jemo, da se bo število tovrstnih pritožb v prihodnosti ustalilo oz. zmanjšalo.

Trženje medijev Adrie Airways Adria Airways je leta �006 poveËala obseg prihodka od trženja lastnih medijev za 6� odstotkov. Razlog za tako veliko poveËanje je veËji nabor medijev, ki jih tržimo. ©tevilo

3�

izdaj In-Flight Magazina, ki ostaja najzanimivejši medij za oglaševalce, smo poveËali na 5 številk letno, prviË pa smo uspešno tržili oglasno površino trupa letala in še nekatere druge površine v potniški kabini. Pri uporabi razliËnih trženjskih poti skrbno upošteva-mo tudi vrednost lastne blagovne znamke Adria.

6.4. Dejavnost prevoza potnikov

6.4.1. Redni promet

Prevoz potnikov v rednem prometu je naša glavna poslovna dejavnost, s katero smo leta �006 ustvarili 70 % vseh Ëistih prihodkov od prodaje. Trend padanja cen letalskih vozovnic v svetu se je odrazil tudi na povpreËni doseženi vrednosti letalske vozovnice v rednem prometu Adrie Airways, ki se je leta �006 zmanjšala za � %.

Opredelitev trgovGlede na geografsko lego lahko trge, na katerih deluje Adria Airways, v grobem razde-limo na:

• slovenski trg z obmejnimi regijami (Istra, Zagreb z okolico, Reka z okolico, obmejni pas Italije in Avstrije) — prevoz potnikov iz Slovenije na destinacije zahodne in jugovzhodne Evrope;

• trge zahodne Evrope — prevoz potnikov z destinacij zahodne Evrope v Slo-venijo in prek Slovenije na destinacije jugovzhodne Evrope ter prevoz potnikov med državami EU;

• trge jugovzhodne Evrope — prevoz potnikov z destinacij jugovzhodne Evrope v Slovenijo in prek Slovenije na destinacije v zahodno Evropo;

• „off-line” trge, na katerih imamo svoje zastopnike, vendar na destinacije na trgu ne letimo.

Tržni položaj in novosti Leta �006 smo kljub narašËajoËi konkurenci poveËali tržni položaj na vseh naših opre-deljenih trgih. Kot reËeno, smo mrežo poletov razširili na ©panijo, Italijo (v sodelovanju z italijanskim partnerjem AirOne), Ukrajino ter ponovno na Albanijo.Okrepili in razširili smo dejavnost na trgu ZDA, Kanade ter Avstralije. „Off-line” trgi v obsegu poslovanja predstavljajo sicer manjši delež, vendar ocenjujemo, da ob par-tnerstvu v Star Allianceu lahko tudi z lastno aktivnostjo vplivamo na poveËanje obsega prihodkov s teh trgov.

Rast avtomatizacijeV Adrii Airways se trudimo ponuditi potnikom Ëim bolj enostaven in pregleden produkt nakupa naših storitev. Sledimo razvoju v svetu, tako smo v prvi polovici novembra �006 uvedli elektronsko vozovnico na �� rednih linijah Adrie, najprej za destinacije, kjer je vkljuËena samo Adria, že dva tedna pozneje pa smo uvedli Interline E-ticketing (IET) z dvema pomembnima partnerjema: Austrian Airlines in Swiss International Airlines. Ko-

3�

nec leta �006 smo zabeležili, da je bilo kar �6 % izdanih vozovnic elektronskih. V letu �007 planiramo uvedbo še �5 novih IET. Elektronska vozovnica prinaša veliko predno-sti — za potnike prihranek Ëasa in manjše pristojbine, nam pa nudi hitrejši proces, ki zmanjšuje možnosti zlorab.

6.4.2. »arterski promet

»arterski prevoz ostaja komplementarna dejavnost rednemu prometu in je usmerjena predvsem na optimiziranje donosnosti in ne izkljuËno na poveËevanje obsega.

V letu �006 se je nadaljeval trend rasti trga turistiËnih storitev in produktov tako na slovenskem kot tudi na tujih trgih, na katerih tržimo svoje storitve. Obe podroËji sta vplivali tudi na rast števila Ëarterskih poletov Adrie. V preteklem letu smo realizirali �.0�4 Ëarterskih letov, torej 9 % veË kot v letu �005, kar predstavlja �0 % vseh letov Adrie in pomeni �5 % celotnega prihodka iz prevoza potnikov.

Slovenski turistiËni trg je ostal tradicionalen s prevladujoËo vlogo tour operaterjev, med-tem ko je na delu evropskega trga vse bolj poudarjena vloga nizkocenovnih prevo-znikov tudi v segmentu Ëarterskih prevozov. Tako domaËi kot tuji tour operaterji, ki s svojimi produkti nastopajo na slovenskem trgu kot glavnem, še vedno predstavljajo kljuËne kupce v segmentu Ëarterskega prevoza, saj kar 70 % vseh letov realiziramo za pet najveËjih tour operaterjev — Kompas, Intelekta, Atlas Airtours, Gulet in Globtour.

Kljub temu da ohranjamo položaj vodilnega Ëarterskega prevoznika na domaËem trgu, pa se sreËujemo z vse veËjo konkurenco tujih Ëarterskih prevoznikov, zato smo v letu �006 intenzivirali prodajo tudi na tujih trgih. Usmerili smo se predvsem na prodajo Ëar-terskih letov za razliËne ciljne skupine, t.i. „incentive lete” na letalu CRJ, in s temi leti do-segli �0 % vsega prihodka v Ëarterskem segmentu. Tretja pomembna skupina letov so Ëarterski leti, namenjeni tujim turistom, ki prihajajo v Slovenijo (incoming). V preteklem letu smo tako leteli dvakrat tedensko v Tel Aviv in enkrat tedensko v Larnaco.

ObstojeËe in nove destinacije so pogojene s tehniËnimi karakteristikami flote na eni strani, na drugi pa vezane na turistiËne tokove za podroËje Sredozemlja in severne Afrike.

Le manjši del poslovanja je usmerjen na evropske destinacije izven naštetih regij. Naj-pomembnejša destinacija je bila v poletnih mesecih GrËija, kamor smo tedensko leteli �5-krat, edina celoletna destinacija pa je bil Sharm el Sheik (Egipt).

6.5. Prevoz tovora

Že v letih �004 in �005 smo se sooËali z zmanjševanjem obsega tovornega prometa, ki smo ga opravljali samo na rednih linijah družbe; z optimizacijo flote in oddajanjem Airbusov v tujino pa so se možnosti poveËevanja te dejavnosti zgolj na rednih linijah še toliko bolj skrËile.

33

V skladu s sprejeto poslovno strategijo smo v letu �006 zaËeli z lastno cargo operaci-jo. ZaËetne težave so posledica deficita vzletno-pristajalnih slotov na ciljnih letališËih, pomanjkanja letalske ekipe za operacijo prevoza s tovornimi letali in problemov pri na-jemanju letal.Kljub temu nam je v sodelovanju s partnerji (Bridges, FeDex, UPS) uspelo precej po-veËati promet in ustvarjati pogoje za graditev cargo vozlišËa v tem delu Evrope; uvedli smo naslednje linije:

• Frankfurt — Ljubljana• Ljubljana — Sarajevo• Ljubljana — Zagreb• Ljubljana — Beograd• Liege — Ljubljana.

V cargu vidimo priložnosti in potencial za nadaljnje širjenje in uËinkovito poslovanje — vsak zaËetek pa je težak in povezan z zagonskimi stroški in investicijami (šolanje, zaloge, letala) — kar pa lahko (in o tem smo prepriËani) prinese dodano vrednost v prihodnjih letih. Pri interpretaciji spodnjega grafa je potrebno upoštevati, da smo s cargo operacijo priËeli šele v mesecu juniju �006.

jan. feb. mar. apr. maj jun. jul. avg. sep. okt. nov. dec.

700.000

600.000

500.000

400.000

300.000

�00.000

�00.000

0

2005

2006

Prihodek - prevoz tovora (v EUR)

6.6. Vzdrževanje letal za tretje osebe

Leto �006 lahko imenujemo kot leto novih produktov in širitve vzdrževanja na letalih družine Airbus A-3�0. V Sektorju vzdræevanja letal uspešno izpolnjujemo zadane cilje iz strategije razvoja. Ponosni smo na rezultate lastne direktne prodaje kupcem, saj smo 95 % vse realizacije na tujih trgih pridobili sami; v letu �006 je delež realizacije za Bombardier samo 5 %. TržišËe, kjer delujemo, in naša ponudba storitev imata sledeËe trende:

• glavnina naših kupcev prihaja iz NemËije, Francije in Avstrije — držav, kjer je letalski promet v porastu,

• flota letal Airbus A-3�0 v Evropi prav tako raste,• delež zunanje oskrbe (outsourcing) v Evropi se poveËuje.

35

Varno pot nad oblake priËnemo že na trdnih tleh.

36

Novi produkti v letu 2006Na letalih Airbus smo zaËeli z izvedbo obsežnega �6-letnega pregleda na Adrijinem letalu Airbus A-3�0 (S5-AAB) v zaËetku leta �006, na letalih CRJ pa smo zaËeli ponujati vzdrževanje letal CRJ900. Pridobili smo nove kupce za vzdrževanje letal Airbus A-3�0 (Germanwings, Hellas Jet), CRJ900 (AirNostrum, AirOne, MyAir, MAT) in za CRJ�00 (AtlasJet, Georgian National Airlines). Strategija SVL

Obdržati nameravamo vodilno pozicijo na vzdrževanju CRJ100/200/700/900Adria je prisotna na trgu vzdrževanja CRJ letal kot Bombardierjev center za Evropo, pri Ëemer je od leta �00� do danes uspela pridobiti 95 % tržni delež vzdrževanja, ki je na voljo za outsourcing. V letu �006 so ti prihodki predstavljali 73 % (cca 7,8 mio. EUR) vseh prihodkov iz naslova vzdrževanja za tretje osebe, saj ponujamo vse od A-pregle-dov do 8-letnih pregledov.Flota CRJ letal v Evropi je zaenkrat stabilna, zato smo obdržali dosedanje kupce in pri-dobili nove. Sklenili smo �0-letno pogodbo z Austrian Airlines za celotno njihovo floto CRJ letal, prav tako tudi z Eurowings. Trenutno potekajo tudi razgovori o dolgoroËni pogodbi z Lufthanso CityLine. ©iritev na trgu C-checkov za letala Airbus A-319/320/321Leto �005 je bilo leto vstopa na podroËje C-pregledov za družino letal Airbus A-3�0, kjer smo s samostojnim nastopom na tem tržišËu opravili �5 C-checkov za štiri kupce, leta �006 pa smo te storitve še uspešneje tržili — poveËanje za �3 %. Delež realiza-cije iz naslova vzdrževanja za tretje osebe v �006 je �7 % (�,9 mio. EUR) in ta delež nameravamo še poveËevati. Posebno ponosni smo na nove kupce, ki smo jih pridobili v letu �006 — Germanwings (pogodba za 5 let) in HellasJet. Za leto �007 je že skle-njena pogodba tudi z Wizzairjem, v zakljuËni fazi pa je tudi pogodba z Air Berlinom za obdobje 5 let.

RastV letu �006 smo servisirali skupno 96 letal za tretje osebe (�3 % porast), od tega �0 Airbusov. Skupno smo poveËali realizacijo za tretje osebe za �0 % in s to stopnjo rasti nameravamo nadaljevati tudi v letu �007. Rast na tujih trgih je namreË omejena zaradi obsežnih pregledov na floti Adrie v letu �006 in deloma še v �007.

KljuËni faktorji uspeha:• visoka motiviranost in strokovna usposobljenost kadrov, • kvaliteta, kratki roki pregledov in konkurenËne cene, • fleksibilnost, • odloËenost za doseganje ciljev, • lokacija in Ëlanstvo v EU.

37

OmejitveZa izpolnitev zastavljenih in delno že sklenjenih poslov vidimo glavni problem v pomanj-kanju kapacitet, zato naËrtujemo:

• gradnjo novega hangarja, ki bi moral biti konËan do konca oktobra �007, • dodatno šolanje in zaposlovanje mehanikov za doseganje letne kapacitete

�50.000 produktivnih ur,• dodatno zaposlovanje ostalega osebja v prodaji, inženiringu in ostalih podpor-

nih službah.

©olanje za lastne potrebe in prodaja teh storitevGlede na širjenje svoje dejavnosti je Adria pomemben delodajalec v svojem okolju. Vendar pa slovenski javni šolski sistem ne omogoËa izobraževanja letalskih mehanikov — tehnikov, zato ga je Adria Airways primorana izvajati sama. Tovrstne storitve nudi-mo tudi zunanjim odjemalcem. PoveËini gre za izobraževanje in usposabljanje mladih, perspektivnih kadrov, ki imajo v tako aktivnem okolju odliËne pogoje za svoj razvoj. V prid perspektivnosti govori tudi dejstvo, da se na globalnem nivoju trenutno sooËamo s hudim pomanjkanjem tovrstnih kadrov. Raziskave kažejo, da bi za zadostitev trenutnih globalnih potreb potrebovali od osem do deset tisoË dodatnih letalskih mehanikov.

Zaradi potreb po omenjenih delavcih se odpirajo tudi druge možnosti:• zaposlovanje visoko izobraženega kadra predvsem v podpornih segmentih, • nenehno dodatno izobraževanje in usposabljanje že izšolanih mehanikov za

druge tipe letal in s tem poveËevanje konkurenËnosti na podroËju vzdrževanja letal,

• poveËevanje oz. utrjevanje tržnega deleža v doloËenih segmentih (tipih letal), • poveËevanje ekonomske varnosti zaradi veËje razpršenosti oz. nabora stori-

tev.

6.7. Druge dejavnosti

Poleg rednih letalskih prog nudimo svojim potnikom tudi osebne storitve, ki so lahko:• panoramski preleti slovenskih krajev in obmoËij

38

• prevozi potnikov z letalom Piper Turbo Arrow PA-�8R-�0�T s tremi sedeži za potnike do vseh veËjih mest s športnimi letališËi v Sloveniji in do bližnjih letališË v sosednjih državah.

6.8. Partnerstva Od decembra �004 je Adria regionalna Ëlanica globalnega združenja letalskih prevo-znikov Star Alliance. Adria ima sklenjene dogovore o letenju pod skupno oznako (code share) z naslednjimi družbami: Lufthansa, Austrian Airlines, Aeroflot, Montenegro Air-lines, Swiss International Airlines in LOT Polish Airlines, Air One in Ukraine Intenational Airlines. Ti dogovori zagotavljajo potnikom boljše povezave, Adrii pa dostop v distribu-cijske in prodajne poti omenjenih partnerjev. Komercialno smo povezani z veË kot �00 tujimi letalskimi prevozniki, kar omogoËa potnikom potovanje z Adrijino vozovnico po vsem svetu.

»lanstvo v mednarodnih letalskih organizacijah:

IATA — International Air Transport Association, od �984. letaAEA — Association of European AirlinesERA — European Regions Airline Association MITA — Multilateral Interline Traffic Agreements (pax), od �984. letaMITA — Multilateral Interline Traffic Agreements (cargo), od �984. leta

Kot slovenski letalski prevoznik se udeležujemo forumov mednarodnih organizacij, ka-terih Ëlanica je Republika Slovenija:

ICAO — International Civil Aviation OrganizationECAC — European Civil Aviation ConferenceECAA — European Common Aviation AreaJAA — Joint Aviation Authorities.

Letalo Piper Turbo Arrow PA-28R-201T

©tevilo �

Dolæina 7,6 m

Viπina �,4 m

Razpon kril �0,7 m

Maks. vzletna masa �3�5 kg

MoË motorja �00 KM

Hitrost ��0 km/h

39

7. Finančnoposlovanjedružbe

7.1. Struktura prihodkov

• »isti prihodki od prodaje so se v letu �006 poveËali za �3 % glede na pred-hodno leto in so za dva odstotka manjši od planiranih vrednosti. Planiranih vrednosti ne dosegajo predvsem prihodki od Ëarterskih prevozov.

• NajveËji delež Ëistih prihodkov predstavljajo prihodki od rednega prometa po-tnikov.

• Prihodek od prevoza potnikov v rednem prometu se je v tem obdobju po-veËal za osem odstotkov; vzrok je veËje število potnikov in ohranjanje vrednosti potniškega kupona. Kljub trendom v rednem prometu, ki so v letu �006 nare-kovali padanje cen zaradi vedno hujše konkurence, smo z doslednim spremlja-njem in izvajanjem „revenue managementa” uspeli zadržati kupon na nivoju iz leta �005. PoveËali smo tudi število frekvenc na obstojeËih destinacijah ter optimizirali izrabe kapacitet v skladu z razpoložljivostjo posadk in vzdrževanjem flote.

• Prihodki od izrednega (Ëarterskega) prometa so se nam kljub ostri konku-renci na tem podroËju poveËali; veËje je bilo število „ad-hoc” letov, ki so eko-nomsko najbolj zanimivi, nadaljevali smo tudi s Ëarterskim letenjem znotraj EU.

• Prihodki od prevoza tovora so se v primerjavi z letom �005 poveËali za 47 %. Prevoz tovora na rednih linijah družbe se je že nekaj let zmanjševal, zato je zaËela družba v skladu s svojo poslovno strategijo v letu �006 svojo lastno cargo operacijo z letali SAAB.

• Prihodki od vzdrževanja letal za tretje osebe so se kljub velikemu številu pregledov na lastni floti poveËevali in za �0 % presegli vrednosti iz leta �005; Adria postaja pomemben vzdrževalni center ne samo za letala CRJ, ampak tudi za družino Airbus. V letu �006 smo obnovili obstojeËe pogodbe z našimi dosedanjimi kupci na obeh podroËjih vzdrževanja, tj. na CRJ in Airbusu A-3�0.

• V letu �006 smo zaradi optimalizacije flote zaËeli tudi z oddajanjem lastnih letal skupaj s piloti v tujino in na tem podroËju dosegli že kar visoke prihodke.

7.2. Struktura odhodkov

• Proizvajalni stroški, stroški prodajanja in stroški splošnih dejavnosti so se nam glede na leto �005 poveËali za �� %.

• Stroški materiala so se glede na leto �005 poveËali za �9 %, in to še vedno predvsem zaradi visokih cen letalskega goriva.

7

�005 �006

Struktura prihodkov v %

redni promet - potniki vzdrževanje letal za tretje

osebe oddajanje letal v najem izredni promet - potniki redni promet - tovor ostalo

70

��

7 8

3

743

37

�3

40

Po jasno zaËrtanih poteh do skupnega cilja.

4�

• Stroški goriva izkazujejo indeks ��4; tudi leto �006 so zaznamovale rekordno visoke cene nafte predvsem v mesecih (maj—september), ko je poraba goriva najveËja. Ob predpostavki iste cene goriva bi v letu �006 v primerjavi z letom �005 prihranili 900 milijonov SIT.

• Stroški letališË so se leta �006 poveËali za 8 % in so pod stalno kontrolo. Obvla-dujemo jih z iskanjem konkurenËnih ponudb na posameznih letališËih in z veËjim vkljuËevanjem letal CRJ v letenje. V letu �006 smo na tem podroËju dosegli kar obËutne prihranke, saj bi se v nasprotnem primeru stroški zaradi poveËanega obsega letenja, prav tako tudi lastne cargo operacije, zelo poveËali.

• Stroški navigacije izkazujejo indeks �00 glede na leto �005; Ëeprav se je število letov poveËalo, so se znižale „unit rate” po državah in poslediËno cene po po-sameznih destinacijah zaradi poveËanega prometa na Eurocontrol podroËju.

• Stroški vzdrževanja letal so se glede na predhodno leto zmanjšali za �8 %, vkljuËujejo pa stroške vzdrževanja lastne flote in tudi stroške, ki se nanašajo na servisiranje letal za tuje naroËnike.

• Stroški najemnin letal so glede na leto �005 višji za 33 % in vsebujejo celoletni najemnini za dve letali CRJ-�00/�00, devetmeseËno in petmeseËno najemnino dveh Boeingov 737-500, najeme cargo letal, in sicer enega SAAB-a v ope-rativnem najemu od septembra dalje, in ostale cargo najemnine ter obËasne subcharterje.

• Stroški amortizacije so glede na leto �005 veËji za 6 % in so visoki, saj je le-talska panoga investicijsko zelo intenzivna, kar poslediËno prinaša tudi visoke stroške amortizacije.

• Stroški prodajanja so v primerjavi z letom �005 ostali na enakem nivoju; vsebu-jejo stroške domaËe in tuje lastne prodajne mreže, vso provizijo posrednikom, stroške rezervacijskega sistema in stroške zaposlenih v prodaji in marketingu. Kljub veËjemu obsegu poslovanja se stroški niso poveËevali, saj je družba po-svetila precejšnjo pozornost zniževanju provizij in racionalizaciji prodajne mreže.

• Stroški splošnih dejavnosti (indeks 88 v primerjavi z letom �005) vkljuËujejo upra-vo, sektorje finance in raËunovodstvo, kadrovsko-pravne posle, korporativno komuniciranje, varnost in varovanje ter sistem kakovosti in kažejo na veliko raci-onalizacijo na tem podroËju, saj je družba v Ëasu reorganizacije najprej zmanjša-la stroške na splošnih podpornih podroËjih, okrepila pa operativne službe.

• Za �4 % so se nam zmanjšali odhodki za obresti, kar je posledica refinancira-nja dragih dolgoroËnih kreditov za letala konec leta �005, s Ëimer smo znižali strošek dolžniškega kapitala.

7.3. Struktura sredstev

• BilanËna vsota na dan 3�. ��. �006 je za 3 % višja glede na konec preteklega leta.

• Kar 80 % vseh sredstev družbe predstavljajo osnovna sredstva, �4 % terjatve, zaloge pa le 3 %.

�005 �006

Struktura sredstev v %

osnovna sredstva zaloge terjatve ostala sredstva

803

3�4

82

��3

3

43

• Osnovna sredstva družbe so veËinoma opredmetena osnovna sredstva, v ka-terih predstavljajo najveËji delež letala (84 %).

• Poslovne terjatve so se v primerjavi z letom �005 poveËale za �0 %, kar je po-sledica veËjega obsega prodaje, predvsem na tujih letalskih dokumentih, kjer so terjatve vezane 30 dni (Clearing House). Vse terjatve so realne in izterljive.

7.4. Struktura virov sredstev

• V strukturi virov sredstev ugotavljamo v primerjavi z letom �005 manjši delež kapitala (za 3 %) zaradi pokrivanja izgube iz preteklih let, ki se je oblikovala ob prilagoditvi na nove SRS �006 (oblikovane rezervacije). Prav tako je kapital znižan zaradi negativnega presežka iz prevrednotenja iz naslova vrednotenja izvedenih finanËnih instrumentov, ki so namenjeni varovanju denarnega toka v letu �007.

• DolgoroËne finanËne obveznosti (ki predstavljajo 98 % dolgoroËnih obveznosti) so se v primerjavi z letom �005 zmanjšale le za en odstotek, saj smo pri veËini refinanciranih dolgoroËnih kreditov še „uživali” moratorij na odplaËilo glavnic, v zaËetku leta �006 pa smo najeli tudi nove dolgoroËne kredite za obratna sredstva.

• KratkoroËne finanËne obveznosti pa so se v primerjavi z letom �005 poveËale za 6� odstotkov, saj se je zaradi izteka moratorija na odplaËilo glavnic v letu �007 poveËal kratkoroËni del dolgoroËnih posojil, prav tako pa smo najeli krat-koroËni kredit za plaËilo prvega avansa za novi letali CRJ-900.

7.5. Dogodki po datumu bilance stanja

• V januarju �007 je družba v skladu s planom za leto �007 oddala v najem že drugo letalo Airbus A-3�0 in s tem naredila nov korak k optimizaciji flote in izravnavanju sezonskih nihanj v poslovanju.

• �9. februarja �007 so delniËarji družbe na ��. seji skupšËine delniške družbe izglasovali sklep o rednem poveËanju osnovnega kapitala družbe in s tem po-trdili dokapitalizacijo v višini �� mio. EUR.

• �7. februarja �007 smo slovensko javnost na osrednji novinarski konferenci iz-Ërpno obvestili o poslovnih rezultatih v letu �006, naËrtih za leto �007 in uvedbi novih 86-sedežnih letal CRJ-900 v floto Adrie Airways.

�005 �006

Struktura virov v %

kapital dolgoroËne obveznosti kratkoroËne finanËne

obveznosti kratkoroËne poslovne

obveznosti ostali viri

24�

�9

27�

�96

47

469

44

8. Upravljanjestveganji

Adria Airways d.d. je zaradi svoje mednarodne usmeritve izpostavljena doloËenim vr-stam finanËnih tveganj, ki jih poskuša prepoznati in obvladovati v procesu upravljanja s tveganji, katerega namen je:

• doseganje stabilnosti in predvidljivosti poslovanja in zmanjšanja izpostavljeno-sti posameznih tveganj;

• poveËanje vrednosti podjetja in vpliv na boniteto podjetja;• poveËanje finanËnih prihodkov oziroma zmanjšanje finanËnih odhodkov;• izniËenje oziroma zmanjšanje uËinka ekstremnih škodnih dogodkov.

Za uËinkovito in sistematiËno upravljanje s tveganji smo konec leta �005 v družbi spre-jeli strategijo obvladovanja finanËnih tveganj in jo izvajali v letu �006.V družbi delimo finanËna tveganja na naslednje vrste: valutno, kreditno, obrestno, li-kvidnostno, tveganje pri zavarovanju interesov in premoženja ter tveganje, povezano s spremembo cen goriva.

Valutno tveganjeDružba je glede na svojo geografsko razvejanost poslovnih dejavnosti izpostavljena valutnim tveganjem, pri katerih se lahko zaradi spremembe teËaja posamezne valute zmanjšajo gospodarske koristi podjetja. KljuËna valutna para sta bila v letu �006 EUR/USD in EUR/SIT, spremljamo pa tudi naslednja valutna para, katerih odprte pozicije so relativno nizke: EUR/CHF, EUR/GBP. Na poslovanje družbe najbolj vpliva gibanje teËa-ja USD in pri tej valuti smo že nekaj Ëasa v kratki poziciji, saj so na valuto USD vezani: nabava letalskega goriva, letal in rezervnih delov ter najem in investicijsko vzdrževanje letal, prilivov pa v tej valuti ustvarimo zelo malo.

jan. feb. mar. apr. maj jun. jul. avg. sep. okt. nov. dec.

��0.000

��0.000

�00.000

�90.000

�80.000

�70.000

0

2004

2006

Gibanje teËaja USD 2004 - 2006

2005

Izpostavljenost poskušamo dolgoroËno zmanjšati z naravnim šËitenjem (prestrukturira-nje vseh dolgoroËnih posojil v EUR), torej z uravnavanjem prilivov in odlivov, medtem ko smo v letu �006 del kratke pozicije varovali tudi z nakupom valutnih opcij, ki v Ëasu sklenitve niso zahtevale odliva sredstev.Tudi v letu �007 planiramo neto kratko pozicijo v USD, ki smo jo deloma zavarovali z valutnimi opcijami. Te nam omogoËajo ustrezno zavarovanje pred veËjimi premiki vre-dnosti valutnega razmerja EUR/USD in šËitenje bodoËega denarnega toka.

8

45

Kreditno tveganje • Kreditno tveganje se nanaša predvsem na tveganje neplaËila poslovnih terjatev

kupcev doma in v tujini in ga družba uspešno obvladuje:• z razpršenostjo kupcev;• z analizo finanËnega poslovanja kupca in oceno riziËnosti pred

sklenitvijo pogodbe za odložen rok plaËila;• prek združenja IATA (mednarodno združenje letalskih prevoznikov), v

katerega so vËlanjeni letalski prevozniki, s katerimi sodelujemo; tudi veËina turistiËnih agencij, naših partnerjev, ima dovoljenje za prodajo kart IATA; Ëlani IATA so podvrženi nadzoru, za nespoštovanje plaËilnih pogojev pa so kaznovani;

• dodatno zavarovanje bolj tveganih terjatev z banËnimi garancijami, menicami;

• s sistematiËnim aktivnim procesom izterjave terjatev.

Obrestno tveganje• Tveganje sprememb obrestnih mer definiramo kot negotovost, ki je povezana

s prihodnjimi vrednostmi referenËnih (spremenljivih) obrestnih mer, LIBOR za USD in EURIBOR.

• Vsa dolgoroËna posojila na dan 3�. ��. �006 so tako nominirana v EUR in ve-zana veËinoma na �-meseËni EURIBOR pa tudi na 3- in 6-meseËni. Z nakupi izvedenih finanËnih instrumentov smo leta �005 zavarovali del novih posojil, tako da imamo na dan 3�. ��. �006 48 odstotkov dolgoroËnih posojil zava-rovanih pred tveganjem spremembe obrestnih mer; z zavarovanjem bomo na podlagi zastavljene strategije nadaljevali tudi v letu �007.

Likvidnostno tveganje• Likvidnostno tveganje ali tveganje nezmožnosti poravnavanja tekoËih obve-

znosti upravlja družba z usklajevanjem roËnosti terjatev in obveznosti s spre-mljanjem denarnih tokov. Družba izdeluje dnevne pa tudi tedenske in meseËne plane likvidnosti. Za premostitev likvidnostnih težav je leta �006 družba najela kratkoroËne likvidnostne revolving kredite.

Zavarovanje interesov in premoženja• Obseg in intenzivnost zavarovalnega kritja se spreminjata z rastjo premoženja,

z uporabo novih tehnologij, trgov, hkrati pa se spreminja tudi izpostavljenost tveganju.

• Obseg zavarovalnega kritja pove, za katere nevarnosti je stvar zavarovana, intenzivnost pa, v kakšnem obsegu bo škoda povrnjena.

• Družba za prepreËitev škod in izpostavljenosti deluje preventivno:• z dodatno opremljenostjo letal z vlomno trdnimi vrati — zaradi poveËanja varnosti potnikov, posadke in premoženja;• z vgradnjo sposobnejših sistemov opozoril približevanja letal tlom (Enhanced Ground Proximity Warning System — EGPWS);

46

• z nakupom delovnih plošËadi in stopnic za varnejše delo izvajalcev in prepreËevanje poškodb na letalih;

• z dvakratnim letnim obnavljanjem znanj letalskega osebja na simula-torju;

• s stalnim izobraževanjem zaposlenih na podroËju požarne varnosti in varnega dela;

• s povezanostjo protipožarnih sistemov z Aerodromom Ljubljana in varnostnimi službami;

• s stalnimi zdravniškimi pregledi zaposlenih.

• Družba zavaruje letala, rezervne dele, blago na poti, vse odgovornosti iz na-slova potnikov in eventualno odškodnino do tretjih oseb v skladu z veljavnimi mednarodnimi predpisi in montrealsko konvencijo.

• Družba opravlja svojo dejavnost na podlagi vseh naštetih zavarovanj.

Tveganje, povezano s spremembo cen gorivaStrošek goriva je drugi najveËji strošek letalskih družb, kar pomeni, da gibanje cen nafte moËno vpliva na poslovanje letalskih družb.

Cena kerozina je tako kot cena nafte podvržena velikim nihanjem. Po obdobju relativno poceni nafte med �0 in 30 USD za sod smo od sredine leta �004 priËa hitri rasti cen nafte, ki je leta �006 dosegla že 78 USD za sod.

Dvig cen je negativno vplival na poslovanje družbe, kljub temu da smo z nekaterimi ukrepi uspeli omiliti visoke cene kerozina, in sicer:

• z izborom najkonkurenËnejše ponudbe dobaviteljev letalskega goriva na med-narodnih letališËih in z zahtevo po transparentnosti cen pri domaËem dobavi-telju goriva;

• s planiranjem ustreznega letala glede na število potnikov;• s pribitkom na lastno prodajno ceno za poveËan strošek goriva.

Konec leta �005 smo v družbi sprejeli strategijo varovanja pred tveganji nihanja cen letalskega goriva, ki predvideva zašËito z uporabo izvedenih finanËnih instrumentov. Od januarja �006 naprej smo zaËeli strategijo tudi izvajati.

47

9. Ključnidejavnikiposlovanjavletu2007

9.1. Svetovna in evropska ekonomija 2006—2007�

Svetovna ekonomija je v letu �006 delovala ugodneje, v pogojih boljše konjunkture, kot so bila prvotna priËakovanja. Stroka beleži višje stopnje rasti svetovne trgovine in višje povpreËne stopnje gospodarske rasti. Najbolj dinamiËno še naprej delujejo azijske eko-nomije — zlasti Kitajska — in ekonomije, ki so vezane na proizvodnjo surovin in nafte. Tako cena nafte kot cene svetovnih surovin so rasle v letu �006 hitreje od priËakovanj. Na svetovnih valutnih trgih se je še naprej krepil evro kot svetovna valuta, tako da je raz-merje med dolarjem in evrom sicer nekoliko nihalo, vendar naj bi v povpreËju doseglo leta �006 raven blizu �,�5 dolarja za � evro.

Trendi kazalcev konjunkture — svet, realne stopnje rasti, v %

�005 �006ocena

�007napoved

Gospodarska rast BDP — svet 4,9 5,� 4,9

ZDA 3,� 3,4 �,6

Japonska �,7 �,8 �,3

Kitajska 8,� �0,� 9,3

Indija �0,� 7,9 7,�

Rusija 6,4 6,5 6,5

Evropska unija — EU �5 �,7 �,8 �,4

Evropsko podroËje* �,4 �,6 �,�

NemËija 0,9 �,� �,4

Rast cen evro podroËja �,� �,� �,�

Rast svetovne trgovine (blago) 7,5 9,6 7,5

Cena nafte, US $/sod (Brent) 55 66 60

Razmerje � evro = US $ �,�4 �,�5 �,�5

Vir: ocene in napovedi SKEP GZS, na bazi tujih virov (AIECE, IMF, EC), november �006*Z letom �007 tudi Slovenija v EMU

Evropske ekonomije so beležile zadovoljivo raven gospodarske rasti. Države evroob-moËja so v letu �006 po oceni v povpreËju dosegle �,6-odstotno gospodarsko rast, za leto �007 pa so predvidevanja, da bo le-ta za spoznanje nižja. Za leto �007 tudi drugi globalni trendi zaenkrat obetajo razmeroma dobro svetovno konjunkturo, vendar pa za spoznanje šibkejšo kot v letu �006. Na vidiku ni hujših žarišË ali veËjih tveganj za nadalj-nji razvoj. Tveganja, o katerih govori stroka, so manj izrazita. Predvsem gre za napovedi glede možnega pomanjkanja na nekaterih trgih surovin, npr. kovin, valutnih razmerij, cene nafte in vpliva primanjkljajev nekaterih velikih držav. Za ekonomijo ZDA, kjer Ëetr-tletni podatki že kažejo pojemanje gospodarske rasti, je za letos možna 3,4-odstotna rast, za �007 pa nekoliko nižja kot v preteklem obdobju, �,6-odstotna.

9

1 Povzeto in prilagojeno po strokovni reviji Konjukturna gibanja, november 2006, GZS.

48

V Evropi še vedno predstavlja izziv višja in hitrejša rast produktivnosti ZDA ter konku-renËnost na globalnih trgih. Vpliv azijskih konkurentov je vse moËnejši, po drugi strani pa je Evropska unija tudi sama velik in pospešeno delujoË trg, kar daje konjunkturi pomembne impulze. Gospodarstvo EU naj bi v letih �006-07 raslo po okoli �,5 % le-tno. To je izrednega pomena tudi za gospodarstvo Slovenije, saj se pretežen del naše menjave odvija prav z državami EU. Tudi za države, ki niso Ëlanice evroobmoËja, je priËakovana solidna gospodarska aktivnost. To so Velika Britanija, ©vedska in Danska, pa tudi nekatere druge države izven EU — npr. Norveška, v zadnjem Ëasu pa tudi ©vica. Poleg izvoznih rezultatov jim veËinoma dajeta impulz domaËe povpraševanje in utrip domaËe konjunkture. V letih �006 in �007 naj bi Danska, ©vedska, Velika Britanija, ©vica in Norveška beležile med �,5 do 3 % stopnjo rasti.

V evroobmoËju, kamor se Slovenija vkljuËuje v letu �007, bo za nas najpomembnejša gospodarska rast v veËjih državah. Za NemËijo je za letos predvidena �,�-odstotna gospodarska rast, za leto �007 pa se napovedi gibljejo med � in �,7 %. Za Francijo, kjer so v teku leta zabeležili pospeške tako v domaËem povpraševanju kot v izvozu, so zadnji meseci leta �006 prinesli nekaj umirjanja, ki naj bi se nadaljevalo tudi v letu �007. PriËakovane stopnje gospodarske rasti so tako za leto �006 okoli �,3 % in za leto �007 pod � %. Za Italijo novejši indikatorji potrjujejo oživljanje. Po obdobju šibkejših predhodnih let tudi Italija beleži pozitivne vplive domaËega in izvoznega povpraševanja in postopno rast industrijske aktivnosti. To izboljšuje tudi trg dela. PriËakovane stopnje rasti so okoli �,8-odstotne.

jan.

mar

.

maj

jul.

sep.

nov.

jan.

mar

.

maj

jul.

sep.

nov.

jan.

mar

.

maj

jul.

sep.

nov.

jan.

mar

.

maj

jul.

sep.

65

50

35

�0

2003 2004 2005 2006

Gibanje cene nafte BRENT Dtd 2005-2006, meseËna povpreËja, v USD za sod

Vir: IEA, WB SKEP, GZS

Svetovna cena nafte je poleti �006 na mednarodnih borzah dosegala rekordne vredno-sti po 78 USD za sod. Visoka cena je odraz izredne obËutljivosti naftnega trga na vsak tržni ali netržni znak, ki bi lahko vplival na ceno. V zaËetku jeseni so po daljšem obdobju na trgu nafte prevladali pozitivni znaki v smislu zniževanja cene: stabilno toplo jesen-sko vreme, umirjene politiËne razmere, stabilna ponudba, popušËanje povpraševanja in rast zalog. Cena za sod nafte se je oktobra spustila na raven nekaj pod 60 USD. Ob tem je bila priËakovana odloËitev držav proizvajalk nafte OPEC, da z novembrom znižajo proizvodnjo in tako prepreËijo nadaljnje zniževanje cene. Države OPEC sicer predstavljajo 40 % svetovne proizvodnje nafte.

49

Visoka cena nafte koristi predvsem državam proizvajalkam, vendar pa se visoki dobiËki, ki jih ustvarjajo, v vse veËji meri prelivajo tudi v države, ki sicer niso izvoznice nafte. To se med drugim kaže v ugodnem izvoznem povpraševanju po evropskem blagu in ne-posrednih investicijah „naftnih dobiËkarjev” v evropskih državah in v ZDA. Tudi sicer se v nasprotju z „naftno krizo” v 70-tih letih tokratna visoka cena nafte za Evropo in svet ni izkazala kot kritiËen dejavnik gospodarske rasti. Odvisnost svetovnega gospodarstva od nafte se je od tedaj bistveno zmanjšala.

99/�

99/4

00/�

00/4

0�/�

0�/4

0�/�

0�/4

03/�

03/4

04/�

04/4

05/�

05/4

06/�

06/4

07/�

07/4

08/�

�50

�00

�50

�00

50

Gibanje cen nafte in premoga 1999-2008, HWWA index, �000 =�00 (napoved)

Premog Nafta

Vir: AIECE, strokovna skupina za cena surovin, oktober �006 SKEP, GZS

9.2. Turizem in promet�

V prvih osmih mesecih �006 smo v Sloveniji s tujskim turizmom zaslužili �.0�9 milijo-nov evrov, kar je za 3 % veË kot v enakem obdobju leta �005. TuristiËna podjetja so zaslužila za 9 %, igralnice pa za � % veË. Izvenpenzionska poraba turistiËnih deviz se je poveËala za �0 %. VeËja potrošnja tujih turistov je tudi dokaz o uspešnosti vlaganj v kvaliteten razvoj naše turistiËne ponudbe. Razmeroma nizka skupna rast turistiËne-ga deviznega priliva gre predvsem na raËun velikega 45-odstotnega padca prilivov iz mejnih prodajaln. Slovenci smo v tem obdobju za turistiËna potovanja v tujino porabili 6�5 milijonov evrov, kar je za 9 % veË kot prejšnje leto. ©tevilo turistov je v prvih devetih mesecih letošnjega leta zraslo za � %. ©e naprej se krajša povpreËna doba bivanja turistov, skupno število prenoËitev se je zmanjšalo za � %.

Opažamo spreminjanje dinamike turistiËnih tokov. Zelo je upadel obisk nemških go-stov, kar za �� %. Obisk avstrijskih gostov je upadel za � %. Obisk italijanskih gostov, ki so po številu na prvem mestu, še naprej raste, do konca septembra so ustvarili � % veË prenoËitev kot lani. Kaže, da se je po nekaj letih izjemne rasti ustavila nagla rast obiska turistov iz Velike Britanije. Letos je rast njihovega obiska le �-odstotna. Beležimo pa dobro rast turistiËnega obiska iz bolj oddaljenih zahodnih držav: iz Belgije (�� %) in ©panije (�0 %) ter iz skandinavskih držav (razen iz Danske). ZnaËilna je tudi rast obiska iz srednje- in vzhodnoevropskih držav: iz Hrvaške 8 %, Madžarske 3 %, Ruske federacije 5 %, Srbije �� %, Bosne in Hercegovine �4 %, »eške �5 %, Poljske �4 % in iz Slovaške 2 Povzeto in prilagojeno po strokovni reviji Konjukturna gibanja, november 2006, GZS.

5�

Prava izbira za prve korake v svet.

5�

�3 %. Prav tako je znaËilna zelo visoka rast obiska z drugih kontinentov: iz ZDA �� %, Avstralije �7 %, Japonske 66 % in Kanade �� %. Med znaËilnimi vrstami naših turistiËnih krajev beleži izjemen porast obiska prestol-nica Ljubljana, kar za �4 %. Tako postaja Ljubljana ena najbolj priljubljenih evropskih turistiËnih prestolnic. V zdraviliških krajih je bila rast �-odstotna, v drugih krajih pa 5-odstotna.

Po podatkih StatistiËnega urada RS so bili v prvem polletju �006 med transportnimi dejavnostmi najpomembnejši prevozi potnikov v cestnem javnem prometu z 7�-od-stotnim deležem, Ëeprav se je v tem obdobju število prepeljanih potnikov v primerjavi z enakim obdobjem predhodnega leta zmanjšalo za 6,� %. Nasprotno pa se je število potnikov v zraËnem prevozu v tem obdobju poveËalo za 8,5 % in ta trend se izboljšuje. V letalskem potniškem prometu je bilo zabeleženo �0,3-odstotno, v železniškem pre-vozu pa �,�-odstotno poveËanje števila potnikov. Tudi na osnovi števila registriranih osebnih avtomobilov, ki se je v zadnjih petnajstih letih poveËalo za 58,8 %, lahko skle-pamo, da ljudje za prevoz vse veË uporabljajo svoje avtomobile, kar jim omogoËajo tudi boljša cestna infrastruktura in povezave.

40

35

30

�5

�0

�5

�0

5

0

-5

-�0

-�5

-�0

-�5 �00� �00� �003 �004 �005 �006

Prevoz in promet potnikov in blaga, stopnje rasti v %

cestni javni prevoz — blago železniški prevoz — blago pomorski prevoz — blago cestni javni prevoz — potniki železniški prevoz — potnik zraËni prevoz — potniki

Vir: StatistiËni urad RS SKEP, GZS

Obseg prepeljanega blaga se je v nasprotju s prepeljanimi potniki v prvem polletju �006 najbolj poveËal v cestnem prevozu (za 8,5 %). Tudi v železniškem prometu je bilo za 3,4 % veË prepeljanega blaga, medtem ko so s pomorskim prevozom prepeljali za 0,5 % manj blaga kot v lanskem prvem polletju.

9.3. KljuËni dejavniki panoge letalskega prevoza

Po analizi Združenja evropskih letalskih prevoznikov (AEA) zaznamujejo panogo letal-skega prevoza naslednji kljuËni dejavniki:

53

• visoko povpraševanje,• povpraševanje popolnoma absorbira poveËane kapacitete,• tradicionalni prevozniki se približujejo uËinkovitosti nizkocenovnih prevozni-

kov.

Razlike med tradicionalnimi in nizkocenovnimi letalskimi prevozniki v Evropi se zmanj-šujejo. Kljub intenzivnemu poveËanju kapacitet nizkocenovnih prevoznikov to praktiËno ne vpliva na število ponujenih sedežev tradicionalnih prevoznikov. Rast števila prepelja-nih potnikov z nizkocenovnimi prevozniki se zmanjšuje. Od triinštiridesetih ustanovlje-nih, katerih povpreËna starost znaša dve leti, je uspešnih le pet evropskih nizkocenov-nih prevoznikov.

Razveseljivo je dejstvo, da se je v Evropi ustavil padec deleža poslovnih potnikov, kar pomeni, da so se tradicionalni prevozniki uspešno prilagodili novim tržnim razmeram predvsem s politiko intenzivnejše diferenciacije cen in storitev.

PovpreËna cena vozovnice se bo zniževala tudi v prihodnje. Edini možni odziv na ta-kšne razmere je poveËanje kapacitete in doseganje ekonomije obsega ob aktivni rasti prodaje. ©e zmeraj je tradicionalni poslovni model kompleksnejši od nizkocenovnega.Cena letalskega goriva naj bi se po napovedih AEA v letu �007 stabilizirala pri 65 USD za sodËek. Pri tem je pomembno, da letalske družbe še naprej kontrolirajo stroške in ne poveËujejo stroškov dela ter še poveËujejo uËinkovitost. V razmerah stabilnih cen letalskega goriva je priËakovati tržne pritiske na zniževanje dodatkov za gorivo, kar ute-gne biti element tržne konkurenËnosti med prevozniki. Glavni izzivi, s katerimi se bomo evropski letalski prevozniki sreËali v letu �007, so:

• vpliv stroškov letalskega goriva na cenovne strategije;• gibanje prihodka na potniški kilometer na letih znotraj Evrope;• neravnovesje pri odnosih z dobavitelji;• dodatni stroški zaradi plaËevanja eksternih uËinkov emisij; • uskladitev stališË v zvezi s pokrivanjem stroškov varnosti;• vzpostavitev splošnih in praviËnih pogojev poslovanja:

• prepreËitev nelojalne konkurence;• dokonËen dogovor o odprtem nebu med EU in ZDA;• skladnost v politiki eksternih odnosov EU.

9.4. KljuËni dejavniki poslovanja podjetja

Prvi kljuËni dejavnik Adrie Airways pri prilagajanju Adrie Airways konkurenËnim razme-ram na trgu letalskega prevozništva je optimalizacija flote. Za ohranjanje konkurenËno-sti in zagotavljanje dolgoroËnega razvoja podjetja bomo izpeljali spremembe v strukturi flote, kar v letu �007 pomeni uvedbo dveh letal CRJ-900. Z optimalno floto bomo uËinkoviteje izvajali operacijo letal v obstojeËi mreži letov in hkrati dodajali nove tržno atraktivne destinacije.

54

Razvoja in širitve dejavnosti servisiranja letal za tuje letalske družbe si ni mogoËe pred-stavljati brez investicij v poveËanje zmogljivosti oz. izgradnjo novega hangarja.

Zaradi ugodnih trendov predvidene rasti prevoza tovora je pomembno, da Adria Ai-rways izkoristi to poslovno priložnost in si zagotovi dolgoroËno uspešnost v tem se-gmentu.

Omeniti velja tudi avtomatizacijo poslovanja, pri Ëemer izpostavljamo projekt elektron-ske karte, ki postaja nujnost tako zaradi zahtev Star Alliancea, letališË, IATA organizaci-je, kot tudi zaradi poenostavitve prodaje, hitrejšega, enostavnejšega in natanËnejšega zajemanja podatkov o prodanih in uporabljenih vozovnicah, in s tem kvalitetna baza za pravilno odloËanje in ukrepanje. Sledili bomo trendu spodbujanja internetne prodaje in drugih modernih prodajnih kanalov. Zaradi zastarele informacijske podpore v sektorju finance in raËunovodstvo vpeljujemo nov informacijski sistem (Navision), ki bo omo-goËal ažurnejše, kvalitetnejše informacije za odloËanje in pripomogel tudi k poveËani uËinkovitosti dela.

Pomemben je tudi projekt izgradnje nove poslovne stavbe in centralizacija družbe na enem mestu ter uËinkovitejše spremljanje planskih odmikov in razdelitev odgovornosti za nastanek vsakega stroška oz. razvijanje profitnih in stroškovnih centrov v celotni organizaciji podjetja.

V letu �007 naËrtujemo:• v floto Adrie Airways bomo uspešno vpeljali dve novi 86-sedežni letali CRJ-

900, s katerima bomo poveËali oz. optimizirali kapacitete predvsem na linijah Bruselj, Moskva, Pariz, London, Skopje, Dunaj, München in Frankfurt;

• za 7 % veË letov in za 3 % veËje število prepeljanih potnikov ter za 4 % višje celotne prihodke;

• glede na realizacijo v letu �006 nameravamo poveËati število tedenskih fre-kvenc, in sicer za �� % v poletnem voznem redu in za 9 % v zimskem voz-nem redu glede na realizacijo zima �005/6, oziroma za �6 % glede na zimo �004/5;

• na rednih linijah bomo poveËali frekvence na linijah za Bruselj, Zürich, Skopje, Amsterdam, Kopenhagen, Varšavo in Kijev, hkrati pa bo predvidoma vozni red bolj stabilen z manj odpovedi letov — manj veËjih pregledov lastnih letal;

• prodajo Ëarterskih letov na domaËem trgu, kjer je cilj ohraniti oziroma utrditi položaj vodilnega Ëarterskega prevoznika in obenem tudi nadaljevati prodor na tuje trge.

55

10.Sodelovanjezglobalnimzdruženjem letalskihprevoznikovStarAlliance

Decembra �004 je Adria Airways kot regionalna Ëlanica vstopila v strateško zavezništvo Star Alliance pod pokroviteljstvom Lufthanse. Da bi Ëim bolje izkoristili Ëlanstvo v stra-teškem zavezništvu, smo leta �006 delovali na naslednjih projektih:

• organizirana je bila že druga skupna delavnica, na kateri je sponzor (LH) regio-nalnim Ëlanicam predstavil vse produkte in projekte Star Alliancea;

• navezani so stiki za vkljuËitev v skupno nabavo goriva, letal in rezervnih delov; • konËali smo napeljavo za Star Alliance — Premium Customer Handling; ustre-

zno je nadgrajen check-in system na ljubljanskem in ostalih letališËih, na kate-rih Adria uporablja DCS — EDS;

• intenzivno smo delali na nastavitvi ali dograditvi informacijskih platform in vzvo-dov za povezovanje razliËnih rezervacijskih sistemov in mrež poletov; izdelana je bila poslovna ocena ponudnikov informacijskih storitev za uvedbo elektron-ske vozovnice;

• konËana so pogajanja za prikljuËitev k projektu skupne raËunalniške platforme (Common IT Platform — CITP);

• pri pripravi pogojev za komercialno povezovanje v okolju elektronske vozovni-ce smo bili deležni pomembne podpore;

• „Endorsment Waiver Agreement” med prevozniki Star Alliancea;• pridobili smo celovito analizo delovnih skupin Star Alliancea glede izbire naj-

uËinkovitejšega „regional jet” letala v razredu 60��0 sedežev;• dogovorili smo se o pogojih za sklenitev „code.share” pogodbe s Scandinavi-

an Airlinesom, Span Airom in Blue�;• sodelovali smo pri nadaljnjem oblikovanju koncepta regionalnega Ëlanstva v

Star Allianceu ter procedur za komunikacijo med sponzorjem, regionalnim Ëla-nom in polnopravnimi Ëlani tega združenja.

10

56

11.Zaposleniinkadrovskapolitika

V družbi je bilo konec leta �006 zaposlenih 59� delavcev, kar je za 9 % veË kot konec leta �005. Do najveËjega porasta števila zaposlenih je prišlo v sektorju vzdrževanja letal, kjer smo zaposlili veËje število mehanikov, in v sektorju letalske operative, kjer se nam je pridružilo veËje število pilotov in kabinskega osebja.

Primerjava deležev zaposlenih po sektorjih v letih 2005 in 2006

Stanje v % na dan 31. 12. 2005 31. 12. 2006

Sektor prodaja in marketing �5 �5

Sektor zemeljska operativa in nabava 9 7

Sektor vzdrževanje letal �6 3�

Sektor letalske operative 37 38

Sektor finance in raËunovodstvo 6 6

Sektor organizacija in kadri � �

PodroËje splošna podpora 4 0

Uprava in štabne službe � �

skupaj 543 oseb 592 oseb

Novozaposleni v letu 2006 + 11%

Odzaposleni v letu 2006 - 7%

Od tega:Stanje na dan 31. 12. 2005 31. 12. 2006 Razlika %

piloti �06 ��8 ��

kabinsko osebje 65 77 �8

mehaniki �4� �8� �8

V letu �006 smo se s prihodom veËjega števila novih sodelavcev tudi „pomladili”. Pov-preËna starost zaposlenih v letu �006 se je znižala na 4�,55 let glede na leto �005, ko je znašala 4�,� let.

11

57

Kot posledica intenzivnega spodbujanja in sofinanciranja pridobivanja višje formalne izobrazbe iz preteklih let se je izboljšala tudi izobrazbena struktura zaposlenih.

Primerjava izobrazbene strukture v letih 2001, 2005 in 2006

Stopnjaizobrazbe

Osnov-na

šola

Srednjastro-

kovnasrednja višja visoka univer-

zitetnamagi-sterij

dokto-rat

Leto �00� 6% �8% 37% ��% 3% �4%

Leto �005 �% �0% 4�% �4% 5% �6% �%

Leto �006 �% 7% 4�% �5% 8% �6% �%

V procesu pridobivanja formalne izobrazbe je še nadaljnjih 3 % zaposlenih, ki bodo šolanje zakljuËili predvidoma v roku dveh let. Stalno izboljševanje izobrazbene strukture pomeni tudi vnos novih znanj in praks v proces dela, kar posredno prispeva k dvigu produktivnosti in motiviranosti zaposlenih.

Leto �006 je sicer zaznamovala temeljita reorganizacija t.i. podpornih sektorjev in uved-ba fleksibilnejšega nagrajevanja zaposlenih, ki imajo neposreden vpliv na pridobivanje prihodov ali obvladovanje stroškov. Skupaj z reorganizacijo smo tudi na novo sistemi-zirali skoraj polovico delovnih mest v družbi in uvedli veËji delež variabilnega nagrajeva-nja, ki je vezan na prodajne rezultate družbe. Reorganizacija je zajela tudi odzaposlitev oz. prezaposlitev zaposlenih v bivšem sektorju splošne podpore k drugim delodajal-cem, ki za družbo opravljajo storitve oskrbe s pisarniškim materialom, splošne nabave in vzdrževanja.

Na podroËju prodaje in marketinga smo zaradi racionalizacije poslovanja zaprli prodajni predstavništvi v Kopru in Mariboru ter reorganizirali predstavništva v tujini.

Ne glede na rast števila zaposlenih, smo tako s projekti racionalizacije uspeli prepreËiti sorazmerno rast plaË.

Zaradi procesa konsolidacije poslovanja v letu �006 so bila sredstva za izobraževanje in usposabljanje omejena, tako da smo zaposlenim omogoËali predvsem zakonsko doloËena izobraževanja. NajveËji del izobraževanj so opravili zaposleni v operativnih službah letalske operative in vzdrževanja.

58

Predana skrb in posluh za slehernega posameznika.

60

12.Korporativnokomuniciranje

V podjetju si prizadevamo za uËinkovito komuniciranje z raznoliko javnostjo, ki je po-vezana z našo družbo: interna in eksterna javnost — mediji, potniki, poslovna javnost, odloËevalci, finanËna javnost idr. Deli naše javnosti so med seboj prepleteni, ne naza-dnje pa s(m)o vsi naši (potencialni) potniki.

Naš cilj je, da s svojimi aktivnostmi v kar najveËji meri doprinesemo k uresniËitvi poslov-nih ciljev in poveËevanju ugleda naše družbe ter s tem k njeni uspešnosti. Pozornost posveËamo tudi aktualnim temam v letalstvu. Naša naËela pri komuniciranju so: odpr-tost, prodorno sodelovanje, razvidnost, dvosmernost, hiter odziv in trajnost.

IzhodišËa za cilje v letu �006 so bila zastavljena na osnovi strateških usmeritev družbe in poslovnega naËrta. Stalni poudarki so bili pri komuniciranju na direktnih poletih, velikem številu rednih letov in frekvenc, na dobrih povezavah s poleti drugih družb, posebno s Ëlanicami Star Alliancea, ter na optimalni cenovni ponudbi. Pomembni so bili dosežki v zadnjih letih, kot prikljuËitev k Star Allianceu, uspešno delovanje vzdrževalnega centra idr. Zaradi grožnje teroristiËnih napadov in spremenjenih varnostnih ukrepov v Evropski uniji se je pokazala poveËana potreba po komuniciranju o teh vsebinah in skozi vse leto tudi o težjih pogojih poslovanja. Imeli smo tudi nekaj kriznih situacij, kjer je proaktiven in transparenten pristop nadvse pomemben.

Komunicirali smo tudi o temah, ki so skupne letalski branži, evropskim letalskim družbam in Ëlanicam združenja, kar upravljamo v sodelovanju z IATA, AEA in Star Allianceom.

Skozi vse leto �006 smo k notranji in zunanji javnosti pristopali s pomoËjo številnih ko-munikacijskih orodij in izvedli vrsto aktivnosti in dogodkov.

V letu �006 smo prenovili Adrijine spletne strani, tako da so sedaj bolj pregledne in prijazne do uporabnikov.

Pri internem komuniciranju so Adrijine intranetne strani postale vsakodnevni naslov za-poslenih; tam pridobivajo podatke, ki jih potrebujejo pri delu, informacije o dogajanju v družbi in aktualne teme iz letalstva. Izvedli smo tudi dve letni sreËanji vseh zaposlenih. Zavedamo se, da so mediji zaradi svoje stalne vloge posredovanja in iskanja informacij postali vse pomembnejši dejavniki oblikovanja mnenja javnosti. Z izvajanjem uËinkovi-te strategije komuniciranja zagotavljamo razumevanje delovanja naše družbe. Analiza pojavljanja v slovenskih medijih je pokazala, da je bilo leta �006 med �50� objavo z omembo Adrie 5� % primarne publicitete (Adria kot glavna tema), 60 % te pa je bilo naËrtovane oz. posredovane iz naše službe. Kar 9� % vseh objav o Adrii je bilo naši družbi naklonjenih ali pa nevtralnih.

Izdali smo pet številk revije za potnike Adria Inflight Magazine, katere namen je spozna-vanje Adrie in naše dežele. Na revijo se potniki in razliËne inštitucije odzivajo z navduše-njem in jo tudi uporabljajo pri promociji Slovenije v tujini. Za poslovno in finanËno javnost je bila osrednja publikacija letno poroËilo.

12

6�

13.Odgovornostdookolja

13.1. Vpliv na družbeno okolje

Družbena odgovornostAdria Airways je kot edini slovenski letalski prevoznik že od svojega obstoja dalje in-tenzivno vpeta v celotno družbeno okolje, v katerem deluje. Kljub vse tršim pogojem poslovanja in poslediËnemu zniževanju stroškov je vlaganje v širšo družbeno skupnost vodilo, ki smo mu sledili tudi leta �006. Z donatorstvom in sponzorstvom pomagamo, sodelujemo z razliËnimi skupinami, inšti-tucijami in posamezniki, s katerimi si delimo skupne vrednote, ter na ta naËin ohranja-mo odgovoren odnos do širših in ožjih družbenih vprašanj. Naš prispevek najveËkrat predstavlja pomoË pri stroških potovanja. Na ta naËin približamo svoje storitve tistim, ki jim niso lahko dostopne, in s tem olajšamo izvedbo dogodkov, sreËanj, akcij, ki so pomembni za razvoj skupnosti na lokalnem in nacionalnem nivoju.

• Sodelovali smo v akcijah UNICEF-a Za drobiž sveta/ Change for Good in Povej. • Sodelujemo v razliËnih humanitarnih akcijah za pomoË socialno ogroženim

otrokom in družinam, kot donatorji pa smo leta �006 sodelovali s Karitasom, RdeËim križem Slovenije, Centrom za avtizem in z Ustanovo za otroško nevro-logijo.

• V kulturi smo v letu �006 namenili sredstva razliËnim ustvarjalcem in priredite-ljem, tako že renomiranim ustanovam, kot je Festival Ljubljana, pa tudi projek-tom mladih perspektivnih umetnikov: Mladi levi, Breakbeatnikk in drugi.

• Na podroËju športa in letalstva smo podprli veË posameznikov in športnih pri-reditev, na nacionalni ravni pa uspešno sodelujemo z Olimpijskim komitejem Slovenije, Atletsko zvezo Slovenije ter Nogometno zvezo Slovenije.

• Kot uradni letalski prevoznik smo podprli veË kot deset mednarodnih predsta-vitev in kongresov s podroËja medicine, kulture, šolstva in poslovanja.

13.2. Vpliv na naravno okolje

Adria Airways je ekološko ozavešËena družba. Aktivno delujemo v smeri stalnega zmanjšanja porabe goriva, zmanjšanja emisij plinov in znižanja hrupa. Vsa letala v naši floti so v skladu z ICAO (International Civil Aviation Organization) okoljskimi in drugimi zahtevami. Oba tipa motorjev, ki jih imajo letala v Adrijini floti, sta glede emisij plinov in dima v okviru 70 % dovoljenih vrednosti, ki jih doloËa ICAO.

V procesu vzdrževanja letal se uporabljajo razliËne nevarne kemikalije, vendar v majhnih koliËinah. Kemikalije so specifiËne in jih uporabljamo izkljuËno za lastne potrebe. V pod-jetju imamo za to podroËje usposobljeno osebje, ki skrbi za letno poroËanje o vnosu teh kemikalij v državo, varno skladišËenje in redno zbiranje in odvoz odpadkov, ki jih za Adrio opravlja za to registrirana organizacija. Delavci, ki so v stiku s temi kemikalijami,

13

6�

imajo organiziran teËaj spoznavanja nevarnih kemikalij, njihovih pogojev skladišËenja ter postopkov in navodil za izvajanje prve pomoËi v primeru nesreËe pri delu s kemikalijami. Papir loËujemo od ostalih odpadkov in ga oddajamo v recikliranje.

14.Varnost

Varnost letenjaPomemben korak k izboljšanju varnosti letenja v letu �006 je bila posodobitev pro-gramske opreme Flight Data Monitoring sistema (FDM) z lastnim znanjem. Ta sistem nam omogoËa podrobno analizo vsakega opravljenega leta in v izpis analize smo uspeli vkljuËiti projekcijo leta na zemeljsko površino v treh ravninah, kar nam poleg zapisa na instrumentih omogoËa tridimenzionalno spremljanje leta. Posodobljena je bila statistiËna obdelava zapisanih letov z avtomatskim spremljanjem trendov posameznih dogodkov, kar nam omogoËa hitro zaznavo poveËanih tveganj, majhen odzivni Ëas ter pravoËasno izdelavo varnostnih priporoËil. Sistem zbiranja poroËil o izrednih dogodkih (Incident Re-porting System—IRS) smo uspešno integrirali v FDM, kar je omogoËilo implementacijo Safety Management Systema (SMS), ki zagotavlja hitro, celovito in uËinkovito obvla-dovanje tveganj. Ukrepi na podroËju izboljšanja varnosti, predvsem vzpostavitev SMS, uvršËajo Adrio Airways med vodilne in najvarnejše letalske družbe v Evropi.

Skupina za varnostAdria Airways ima tudi strokovno zelo usposobljeno skupino za varnost — Safety Team, ki je zadolžena za spremljanje doseženega nivoja varnosti v družbi. Skupina tvorno sodeluje v delovnih telesih združenja Evropskih letalskih prevoznikov, predvsem s podroËja letalske varnosti, katerih cilj je poveËanje varnosti v evropskem zraËnem prostoru. Na pobudo Safety Teama Adrie Airways je bila pri slovenskih letalskih obla-steh ustanovljena posvetovalna skupina za letalsko varnost in je v zadnjem letu uspela vzpostaviti aktivno sodelovanje vseh, ki imajo neposreden ali posreden vpliv na varnost v slovenskem letalstvu (kontrola letenja, upravitelji letališË, zakonodajalec itd.); dosežki te skupine so v zadnjem letu pomembno vplivali na dvig nivoja letalske varnosti v državi. Safety Team tudi dejavno spremlja trend razvoja varnostnih standardov v industriji in se po potrebi aktivno vkljuËuje v njihovo oblikovanje.

15.Upravljanjekakovosti

Leta �006 smo nadaljevali z vzdrževanjem in razvojem sistema kakovosti. Leta �003 smo v Adrii pridobili certifikat kakovosti ISO 900�, ki nam ga je podelil Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje. S pridobitvijo certifikata ISO 900�:�000 smo v Adrii Airways zaokrožili vzpostavljanje celovitega sistema kakovosti. Marca �005 smo v Part-�45 del sistema kakovosti vkljuËili še sistem kakovosti s po-

14

15

63

droËja izobraževanja vzdrževalcev letal Part-�47, na podlagi katerega lahko Adria sama izvaja usposabljanja s podroËja vzdrževanja letal s priznano evropsko veljavo. Sistem vodenja kakovosti v skladu z ISO 900�:�000 vkljuËuje tudi sistem kakovosti s podroËja vzdrževanja letal Part-�45, za katerega smo pridobili certifikat leta �999 in na podlagi katerega je Adria postala leta �00� eden od dveh pooblašËenih servisnih centrov za letala tipa CRJ na svetu.Celovit sistem kakovosti vkljuËuje tudi sistem kakovosti s podroËja komercialnega zraËnega transporta JAR-OPS �, za katerega smo pridobili certifikat leta �00� in na podlagi katerega smo konec leta �00� zaËeli z uvajanjem linij znotraj Evropske unije. Varnost je vedno na prvem mestu. Kakovost Adrie na tem podroËju je potrdila tudi obnovitvena IOSA (=IATA Operational Safety Audit Registry) presoja v decembru �005; njena izvedba je potrebna vsaki dve leti s strani IATA akreditirane presojevalske organi-zacije. IOSA standard doloËa zahteve za organiziranost družbe, operativne procedure ter varnost letenja in varovanje družbe. Leta �007 je zaradi aktualnih poslovnih odloËitev najveË poudarka na zagotavljanju kakovosti zunanjih dobaviteljev letenja za potrebe procesa prevoza potnikov in tovora, saj smo dolžni svojim odjemalcem tudi v takih primerih zagotoviti enak nivo varnosti in kakovosti, kot ga zagotavljamo z lastnimi letali; za tak naËin dela si bomo prizadevali tudi v prihodnje.

16.Raziskaveinrazvoj

• Svoje tehniËno in menedžersko znanje ter izkušnje na vseh podroËjih civilnega letalstva stalno razvijamo in krepimo.

• Tudi v prihodnje bomo intenzivno sodelovali z razliËnimi strokovnimi inštitucijami. • Adria že veË kot �0 let sodeluje s Fakulteto za strojništvo v Ljubljani. Leta �00�

smo s to fakulteto podpisali novo pogodbo, ki jo zahteva spremenjena zako-nodaja (EASA IR). Postali smo izvajalec praktiËnega šolanja za študente, ki na fakulteti konËajo teoretiËno izobraževanje. Mladi piloti v okviru naše letalske šole lahko pridobijo:

• dovoljenje športnega pilota (PPL — Private Pilot Licence) • dovoljenje poklicnega pilota (CPL — Commercial Pilot Licence) • pooblastilo za letenje po instrumentih (IR — Instrument Rating) • dovoljenje prometnega pilota (ATPL — Airline Transport Pilot

Licence).

• Glede na pridobljen certifikat Part-�47 od slovenskih in angleških letalskih oblasti izvajamo v oddelku tehniËnega izobraževanja usposabljanja za lastne potrebe in tudi za tuje stranke.

• Hkrati potekajo tudi priprave na naše sodelovanje v prihodnjih evropskih pro-jektih s podroËja letalstva in prizadevanja za pridobitev evropskih sredstev.

16

64

Varnost je naša temeljna vrednota. Zato je ne prepušËamo nakljuËju.

66

17. Kdojekdo,kontakti

Uprava delniške družbe:

mag. Tadej Tufek predsednik uprave / [email protected]. Marjan Ravnikar podpredsednik uprave / [email protected]

Direktorji podroËij:

mag. Peter Kolar pomoËnik predsednika uprave, direktor sektorja zemeljska operativa / [email protected]ž Kostanjšek, MBA direktor sektorja træenje in prodaja / [email protected] Pavel Prhavc direktor sektorja vzdrževanje letal / [email protected] Dejan Slodej direktor sektorja letalska operativa / [email protected] Stopar direktorica sektorja finance in raËunovodstvo / [email protected] Pirc direktorica sektorja kadri in organizacija / [email protected]

17

67

18. Organizacijskastrukturadelniškedružbe

SkupšËina

Nadzorni svet

UPRAVAPredsednik

in podpredsednik

Amadeus Slovenija d.o.o.

Adria Airways Kosovo d.o.o.

ODVISNI DRUžBI

Strateško planiranje in razvoj

IT, nabava in kontroling

Korporativno pravo in zavarovanja

Sistem kakovosti (ISO 900�, JAR-OPS�,

part �45,�47)

Varnost in varovanje (JAR-OPS�, pri delu)

Træenje in prodaja

Letalska operativa

Vzdrževanje letal

Finance in raËunovodstvo

Zemeljska operativa

Kadri in organizacija

18

68

19.Predstavništvainprodajnamesta

SLOVENIJA, LjubljanaAdria Airways d.d.Informacije in rezervacije:KuzmiËeva 7�000 Ljubljana

Klicni center tel.: 386 (0)� 36 9� 0�0faks: 386 (0)� 43 68 606E-pošta: [email protected]Ëna številka v Slovenijitel.: 080 �3 00

Adria Airways prodaja vozovnic:

Gosposvetska 6�000 LjubljanaBrezplaËna številka v Sloveniji:tel.: 080 �3 00faks: 386 (0)� �3 �� 668E-pošta:[email protected]

LetališËe LjubljanaBrezplaËna številka v Sloveniji:tel.: 080 �3 00faks: 386 (0)4 �3 63 46�E-pošta: [email protected]

AMSTERDAM, NizozemskaP.O. BOX 75644 ��8 ZR Schiphol Airport tel.: 3� �0 6�5 �� faks: 3� � 753 �3 37

Amsterdam Schiphol AirportPenauille Servisair Terminal 3, check-in �0 tel.: 3� �0 79 5� 600 faks: 3� �0 79 5� 60� E-pošta: [email protected]

BARCELONA, ©panijaKompas Turistik Espana S.A.,C/Valencia, 494, Esc. Dcha. A,��Barcelona, Spaintel.: 0034 93 �4 66 777faks: 0034 93 �45 4� 88E-pošta: [email protected]

BIRMINGHAM, Velika Britanija*Prosimo, obrnite se na predstavništvo v Londonu

BRUSSELS, Belgija Adria AirwaysBrussels Airport - Box 4�930 Zaventemtel.: 3� (0)� 75 3� 336faks: 3� (0)� 75 3� 337E-pošta: [email protected]

Adria Airways Ticket Desk Airport Zaventem / Brussels tel.: 3� (0)� 75 3� 335

COPENHAGEN, DanskaAdria AirwaysAntello AB, Tings Gatan ��56 56 Helsingborg, SWEDENtel.: 46 (0)4� �8 47 78faks: 46 (0)4� �4 47 78mobil: 46 708 �8 47 78 E-pošta:[email protected]

Adria Airways Airport Ticket Office, Copenhagen AirportTerminal �, Floor �, Office �30�770 Kastrup, Denmarktel. in faks: 45 (0)3� 5� 59 59mobil: 46 708 �8 47 78E-pošta:[email protected]

DUBLIN, Irska *Prosimo, obrnite se na predstavništvo v Londonu

DUNAJ, AvstrijaAdria Airways AirportTicket Office�300 Airport Viennatel.: 43 (0)� 70 07 36 9�3faks: 43 (0)� 70 07 36 9�4mobil: 43 664 30 87 8�3E-pošta: [email protected]

FRANKFURT, ZR NemËijaAdria Airways Airport Frankfurt, Terminal �, Building �0�, Room �0� . 4043/4044P.O. Box 03960547 Frankfurt am Maintel.: 49 (0)69 �69 56 7�0 �69 56 7�� faks: 49 (0)69 �69 56 730E-pošta: [email protected]

Adria Airways Airport Ticket DeskAirport FrankfurtTerminal �, Hall B, Sales Desk 307P.O. Box 039, 60547 Frankfurt am Main tel.:49 (0)69 �69 56 7��

ISTANBUL, TurËijaAdria Airways Ordu Cad No. �06/� 34470 Laleli, Istanbultel.: 90 (0)�� 5� �4 �3�faks: 90 (0)�� 5� �4 �34, 5� �5 436E-pošta: [email protected]

KIJEV, UkrajinaAviareps, Town officeChervonoarmijska St. 9/�Office No �Kiev 0�004tel.: 38 044 �87 07 47faks: 38 044 490 65 04E-pošta: [email protected]

Borispol International AirportTicketing agent: AQUAVITA tel.: 38 044 �87 07 47

LONDON, Velika BritanijaAdria Airways49 Conduit StreetLondon W�S �YStel.: 44 (0)�0 7 73 44 630, 7 43 70 �43faks: 44 (0)�0 7 �8 75 476E-pošta: [email protected]

Adria AirwaysLondon Gatwick AirportTicketing agent: Skybreak North Terminal Ticket Desktel.: 44 (0)��93 507 �8�faks:44 (0)��93 507 �44

Flight Supervision:KLA Ltd. (Airline Services)tel.: 44 (0)��93 568 004faks:44 (0)��93 567 005mobil: 44 7899 95 �3 49

19

69

MOSKVA, RusijaAdria Airways Derbenevskaja 4��3 ��4 Moscowtel.: 7 (495) 7�7 08 85 faks: 7 (495) 7�7 08 88E-pošta: [email protected]

Adria Airways Sheremetyevo AirportTicketring Desk6th floor, room No. 4� (6.4�)tel.: 7 (495) 578 80�4

MUENCHEN, ZR NemËijaAdria AirwaysAirport Munich, Terminal �Reisemarkt Sud, Ebene 03, Raum 6738 (counter 355, 356)85356 München-FlughafenP.O. Box �4��33, 85334 München tel.: 49 (0)89 975-9��9�, 9��9�faks: 49 (0)89 975-9��96E-pošta: [email protected]

OHRID, MakedonijaAdria Airways, AAMGeneral Sales Agent, Town officePartizanska broj 6, 6000 OHRIDtel.: 389 (0)46 �6 �0 �6 tel. in faks: 389 (0)46 �5 0� 90E-pošta: [email protected]

Adria Airways Airport Ticket Desk, Airport Ohrid-Operatortel.: 389 (0)46 �6� 503, �5� 8�0, �5� 8�� ext. for AAM ��5E-pošta: [email protected]

PARIZ, FrancijaAdria Airways38 Avenue de l’Opera7500� Paristel.: 33 (0)� 47 4� 95 00 faks: 33 (0)� 47 4� 00 67 E-pošta: [email protected]

PODGORICA, »rna Gora Adria Airways,General Sales AgentOki Air International Ivana VujoševiËa 468�000 Podgoricatel.: 38� (0)8� �0� �0�tel. in faks: 38� (0)8� �4� �54 mobil: 38� (0)67 �4� �54E-pošta: [email protected]

Adria Airways Airport Ticket Desk Airport Podgorica, Oki Air Internationaltel. in faks: 38� (0)8� 6�3 �3�mobil: 38� (0)67 �4� �54E-pošta: [email protected]

PRI©TINA, Kosovo Adria Airways,General Sales AgentAdria Airways Kosovo LLCQamil Hoxha Nr. ��38000 Prištinatel.: 38� (0)38 �46 746tel. in faks: 38� (0)38 �46 747mobil: 00 377 44 �6 50 84E-pošta: [email protected] Airways Airport Pristina Ticket Desktel. in faks: 38� (0)38 548 437mobil: 00 377 44 50� �40mobil: 00 377 44 50� �4�

RIM, ItalijaKompas Tour OperatorVia Fraini 9(Piazza Dell’ Esquilino 8/g)Rometel: 39 06 47 44 666faks: 39 06 489� 604�E-pošta: [email protected]

Airport Fiumicino, Terminal BA.R.E.tel.: 39 06 65 95 5695

SARAJEVO, BiHAdria AirwaysFerhadija �3/�, 7�000 Sarajevotel.: 387 (0)33 �3 �� 5 387 (0)33 �3 �� 6 faks: 387 (0)33 �3 36 9�E-pošta: [email protected]

Adria Airways Airport Ticket Desktel in faks: +387 (0)33 46 43 3�E-pošta: [email protected]

SKOPJE, MakedonijaAdria AirwaysAAM, General Sales AgentUlica Dame Gruev, Gradski Zid, blok II bb, 9�000 Skopjetel.: 389 (0)� 3� �7 009 389 (0)� 3� �9 975faks: 389 (0)� 3� 65 53�E-pošta: [email protected]

Adria Airways Airport Ticket Desk, Airport Skopjetel. in faks: 389 (0)� �5 6� �79

TEL AVIV, Izrael Adria AirwaysMirus Services (�996) Ltd. General Sales Agent 8 Mendele Str. Tel Aviv 6343� tel.: 97� (0) 3 5� �3 �6� faks: 97� (0) 3 5� 40 895 Adria Airways Ticket desk Ben Gurion Airport Laufer Aviation Ltd. tel.: 97� (0) 3 97 74 300 faks: 97� (0) 3 97 �� 0��

TIRANA, AlbanijaAdria AirwaysGeneral Sales AgentEuropean Trade Center-town officeStreet Bajram Curri No.�9, Tiranatel.: 355 (0) 4 �7� 666faks: 355 (0) 4 �7� 666E-pošta: [email protected]

VAR©AVA, PoljskaGlobair Polska sp, Z.O.O. Ul.Grzybowska �, Room �� 00-�3� WarszawaTel: +48 �� 330 94 45 faks: +48 �� 330 94 5� E-pošta: [email protected]

ZAGREB, HrvaškaAdria AirwaysPraška 9, �0000 Zagrebtel.: 385 (0)� 48 �0 0�� 385 (0)� 48 �0 0�6faks: 385 (0)� 48 �0 008E-pošta: [email protected]

ZURICH, ©vicaAdria AirwaysLoewenstrasse 54/II.800� Zurichtel.: 4� (0)44 �� 6 393 4� (0)44 �� 6 394faks: 4� (0)44 �� 5 �66E-pošta: [email protected]

Adria Airways Airport Ticket Office, Airport ZurichTerminal B-�-5��tel.: 4� (0)� 8� 64 437

Nakup vozovnic prek spleta: www.adria-airways.com

70

Na nove poti po novih komunikacijskih poteh.

Letno poroËilo 20062. delračunovodsko PoročILo

ADRIA AIRWAYS

Kazalo

1. Splošna razkritja ................................................................................ 762. Izjava o odgovornosti uprave ............................................................. 773. Revizorjevo poroËilo .......................................................................... 784. RaËunovodski izkazi .......................................................................... 79

4.1. Bilanca stanja .................................................................................... 794.2. Izkaz poslovnega izida....................................................................... 804.3. Izkaz denarnih tokov za leto 2006 ..................................................... 814.4. Izkaz gibanja kapitala za poslovno leto 2006 ..................................... 82 Izkaz gibanja kapitala za poslovno leto 2005 ..................................... 834.5. BilanËni dobiËek ................................................................................ 83

5. Povzetek pomembnih raËunovodskih usmeritev ................................ 846. RazËlenitve in pojasnila k raËunovodskim izkazom ............................ 94

6.1. Dodatna razkritja postavk v bilanci stanja .......................................... 946.1.1. Neopredmetena sredstva in dolgoroËne aktivne Ëasovne razmejitve .......................................................................................... 946.1.2. Opredmetena osnovna sredstva ....................................................... 946.1.3. Naložbene nepremiËnine ................................................................... 976.1.4. DolgoroËne finanËne naloæbe ............................................................ 976.1.5. Zaloge ............................................................................................... 996.1.6. KratkoroËne finanËne naloæbe ........................................................... 996.1.7. KratkoroËne poslovne terjatve ........................................................... 996.1.8. Denarna sredstva ............................................................................ 1016.1.9. KratkoroËne aktivne Ëasovne razmejitve .......................................... 1016.1.10. Kapital............................................................................................. 1016.1.11. Rezervacije in dolgoroËne pasivne Ëasovne razmejitve .................... 1026.1.12. FinanËne obveznosti ....................................................................... 1026.1.13. DolgoroËne poslovne obveznosti..................................................... 1046.1.14. KratkoroËne poslovne obveznosti ................................................... 1046.1.15. KratkoroËne pasivne Ëasovne razmejitve ......................................... 1056.1.16. ZunajbilanËna sredstva/obveznosti .................................................. 1056.1.17. FinanËni instrumenti ........................................................................ 106

6.2. Dodatna razkritja postavk v izkazu poslovnega izida ........................ 1076.2.1. »isti prihodki od prodaje ................................................................. 1076.2.2. Stroški blaga, materiala in storitev ................................................... 1086.2.3. Stroški dela ..................................................................................... 1096.2.4. Odpisi vrednosti .............................................................................. 1096.2.5. FinanËni prihodki ............................................................................. 1106.2.6. FinanËni odhodki ............................................................................. 1106.2.7. Davek od dobiËka ........................................................................... 1106.2.8. »isti poslovni izid ............................................................................. 111

7. Druga razkritja ................................................................................. 1127.1 Podatki o skupinah oseb ................................................................. 112

8. Dogodki po datumu bilance stanja .................................................. 1129. RaËunovodski izkazi — razširjena oblika .......................................... 113

9.1. Bilanca stanja — razširjena oblika po SRS ...................................... 1139.2. Izkaz poslovnega izida — razširjena oblika po SRS ......................... 116

76

1. Splošnarazkritja

Predstavitev družbe

ADRIA AIRWAYS d.d.KuzmiËeva 71000 LjubljanaSlovenija

Narava poslovanja in najpomembnejše dejavnosti

• Adria Airways d.d. je podjetje, katerega dve najpomembnejši dejavnosti sta redni in izredni (Ëarterski) zraËni promet. Poleg tega se družba ukvarja tudi s prevozom blaga, vzdrževanjem letal za tretje osebe, oddajanjem letal v najem in šolanjem letalskega osebja.

Zaposleni

• ©tevilo zaposlenih na dan 31.12. 2006: 592• PovpreËno število zaposlenih po skupinah glede na izobrazbo:

Stopnja izobrazbe I. II. III. IV. V. VI. VII. VIII. IX. Skupaj

Skupaj - 9 3 39 251 143 142 5 - 592

1

77



22. Izjavaoodgovornostiuprave

Uprava potrjuje raËunovodske izkaze za leto, konËano na dan 31. decembra 2006, na straneh od 79 do 83 in od 113 do 116 ter uporabljene raËunovodske usmeritve in pojasnila k raËunovodskim izkazom na straneh od 84 do 112 letnega poroËila.

Uprava je odgovorna za pripravo letnega poroËila, tako da le-to predstavlja resniËno in pošteno sliko premoženjskega stanja družbe in izidov njenega poslovanja za leto 2006.

Uprava potrjuje, da so bile dosledno uporabljene ustrezne raËunovodske usmeritve ter da so bile raËunovodske ocene izdelane po naËelu previdnosti in dobrega gospodarje-nja. Uprava tudi potrjuje, da so raËunovodski izkazi skupaj s pojasnili izdelani na osnovi predpostavke o nadaljnjem poslovanju podjetja ter v skladu z veljavno zakonodajo in s Slovenskimi raËunovodskimi standardi.

Uprava je tudi odgovorna za ustrezno vodeno raËunovodstvo, za sprejem ustreznih ukrepov za zavarovanje premoženja ter za prepreËevanje in odkrivanje prevar in drugih nepravilnosti oziroma nezakonitosti.

April, 2007

78

3. Revizorjevoporočilo3

79

4. Računovodskiizkazi

4.1. Bilanca stanja1

(v tisoË tolarjih) Pojasnilo 31.12. 2006 01.01.2006 31.12. 2005

Sredstva 29.391.901 28.647.542 28.627.117

A/ DolgoroËna sredstva 23.917.968 23.669.695 23.649.270

I. Neopredmetena sredstva in dolg. aktivne Ëas. raz. 6.1.1. 217.958 43.102 43.102

II. Opredmetena osnovna sredstva 6.1.2. 23.345.766 23.249.029 23.308.153

III. Naložbene nepremiËnine 6.1.3. 57.143 59.123 -

VI. DolgoroËne finanËne naložbe 6.1.4. 206.495 271.349 250.923

V. DolgoroËne poslovne terjatve 90.606 47.092 47.092

B/ KratkoroËna sredstva 5.262.949 4.719.816 4.719.816

II.. Zaloge 6.1.5. 937.437 822.750 822.750

III. KratkoroËne finanËne naložbe 6.1.6. 39.094 47.255 47.255

IV. KratkoroËne poslovne terjatve 6.1.7. 4.056.310 3.728.524 3.728.524

V. Denarna sredstva 6.1.8. 230.108 121.287 121.287

C/ KratkoroËne aktivne Ëasovne razmejitve 6.1.9. 210.984 258.031 258.031

ZunajbilanËna sredstva 6.1.16. 18.479.374 15.795.442 15.795.442

Obveznosti do virov sredstev 29.391.901 28.647.542 28.627.117

A/ Kapital 6.1.10. 7.120.055 7.250.811 7.624.435

I. Vpoklicani kapital 812.436 812.436 812.436

II. Kapitalske rezerve 4.937.607 4.937.607 3.630.211

III. Rezerve iz dobiËka 1.505.197 1.862.022 1.862.022

IV. Presežek iz prevrednotenja (135.185) 12.370 1.319.766

V. Preneseni Ëisti poslovni izid - (373.624) -

VI. »isti poslovni izid poslovnega leta

B/ Rezervacije in dolg pasivne Ëasovne razmejitve 6.1.11. 371.542 398.064 4.015

C/ DolgoroËne obveznosti 13.521.673 13.407.956 13.407.956

I. DolgoroËne finanËne obveznosti 6.1.12. 13.519.222 13.405.506 13.401.306

II. DolgoroËne poslovne obveznosti 6.1.13. 2.451 2.450 2.450

»/ KratkoroËne obveznosti 8.327.012 7.346.759 7.346.759

II. KratkoroËne finanËne obveznosti 6.1.12. 2.710.982 1.658.191 1.658.191

III. KratkoroËne poslovne obveznosti 6.1.14. 5.616.030 5.688.568 5.688.568

D/ KratkoroËne pasivne Ëaso-vne razmejitve 6.1.15. 51.619 243.952 243.952

ZabilanËne obveznosti 6.1.16. 18.479.374 15.795.442 15.795.442

Pojasnila so sestavni del raËunovodskih izkazov.

4

1 Razπirjena oblika bilance stanja je v prilogi 10.1.

80

4.2. Izkaz poslovnega izida2

(v tisoË tolarjih) Pojasnilo 2006 2005

1. »isti prihodki od prodaje 6.2.1. 36.508.891 32.190.502

2. Proizvajalni stroški prodanih proizvodov oz. nabavna vrednost prodanega blaga (z amortizacijo) 6.2. (32.038.057) (28.148.407)

3. Kosmati poslovni izid od prodaje 4.470.834 4.042.095

4. Stroški prodajanja (z amortizacijo) 6.2. (3.938.323) (3.957.573)

5. Stroški splošnih dejavnosti (z amortizacijo) 6.2. (911.940) (1.036.855)

6. Drugi poslovni prihodki (s prevrednotovalnimi poslovnimi prihodki) 6.2. 582.495 47.366

7. FinanËni prihodki iz deležev 6.2.5. 63.971 49.382

9. FinanËni prihodki iz poslovnih terjatev 6.2.5. 582.684 466.236

10. FinanËni odhodki iz oslabitev in odpisov finanËnih naložb

6.2.6 . (40.836) -

11. FinanËni odhodki iz finanËnih obveznosti 6.2.6. (718.835) (1.185.563)

12. FinanËni odhodki iz poslovnih obveznosti 6.2.6. (482.217) (709.525)

13. Drugi prihodki 453.627 9.851

14. Drugi odhodki (44.661) (18.697)

15. Davek iz dobiËka

17. »isti poslovni izid obraËunskega obdobja 6.2.8. 16.799 (2.293.283)

Pojasnila so sestavni del raËunovodskih izkazov.

2 Razπirjena oblika izkaza poslovnega izida je v prilogi 10.2.

81

4.3. Izkaz denarnih tokov za leto 2006v tisoË tolarjih

Zap.št. Postavka Leto 2006 Leto 2005

A/ Denarni tokovi pri poslovanju

a) Postavke izkaza poslovnega izida 2.404.447 953.088

1. Poslovni prihodki /razen prevrednotenja/ in finanËni prihodki iz posl.terjatev 37.585.837 32.711.479

2. Poslovni odhodki brez amortizacije /razen prevred./ in fin. odh.iz posl.obveznosti (35.181.390) (31.758.391)

3. Davki iz dobiËka in drugi davki, ki niso zajeti v poslovnih odhodkih - -

b)Spremembe Ëistih obratnih sredstev (in Ëasovnih razmejitev, rezervacij ter odloženih terjatev in obveznosti za davek) poslovnih postavk bilance stanja

(821.360) 824.350

1. ZaËetne manj konËne poslovne terjatve (284.701) (386.294)

2. ZaËetne manj konËne aktivne Ëasovne razmejitve 47.047 (38.014)

3. ZaËetne manj konËne odložene terjatve za davek - -

4. ZaËetna manj konËna sredstva /skupine za odtujitev/ za prodajo - -

5. ZaËetne manj konËne zaloge (114.687) (63.675)

6. KonËni manj zaËetni poslovni dolgovi (250.164) 1.228.787

7. KonËne manj zaËetne pasivne Ëasovne razmejitve in rezer-vacije (218.855) 83.546

8. KonËne manj zaËetne odložene obveznosti za davek - -

c) Prebitek prejem. pri poslovanju ali prebitek izdat. pri poslov. (a+b) 1.583.087 1.777.438

B/ Denarni tokovi pri naložbenju

a) Prejemki pri naložbenju 590.741 818.426

Prejemki od dobljenih obresti in deležev v dobiËku drugih, ki se nanašajo na:

1. naložbenje (43.090) 12.637

2. prejemke od odtujitve neopredmetenih sredstev - -

3. prejemke od odtujitve opredmetenih osnovnih sred-stev 571.364 118.421

4. prejemke od odtujitve naložbenih nepremiËnin - -

5. prejemke od odtujitve dolgoroËnih finanËnih naložb 24.617 -

6. prejemke od odtujitve kratkoroËnih finanËnih naložb 37.850 687.368

b) Izdatki pri naložbenju (2.515.755) (5.656.716)

1. Izdatki za pridobitev neopredmetenih sredstev (205.089) (25.250)

2. Izdatki za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev (2.309.784) (5.619.393)

3. Izdatki za pridobitev naložbenih nepremiËnin - -

4. Izdatki za pridobitev dolgoroËnih finanËnih naložb (599) (12.073)

5. Izdatki za pridobitev kratkoroËnih finanËnih naložb (283) -

c) Prebitek prejem. pri naložbenju ali prebitek izdat. pri naložbenju (a+b) (1.925.014) (4.838.290)

82

4.4. Izkaz gibanja kapitala za poslovno leto 2006

Vpokli-cani

kapital

Kapitalske rezerve Rezerve iz dobiËka

Presežek iz

prevredno-tenja

PreneseniËisti

poslovniizid

»isti poslovni izid po-

slovnega leta

Prevrednotovalnipopravki kapitala Skupaj

(v tisoË tolarjih) Osn

ovni

ka

pita

l

Sta

tuta

rne

reze

rve

Dru

gere

zerv

e iz

dobi

Ëka

Pre

nese

ni

Ëist

i dob

iËek

/ iz

guba

»is

ti do

biËe

k/

izgu

ba p

oslo

v-ne

ga le

ta

Spl

ošni

prev

red.

pop

ra-

vek

kapi

tala

Pos

ebni

pr

evre

d. p

opra

-ve

k ka

pita

la

A/ Stanje 31.12. 2005 812.436 3.630.211 134.551 1.727.471 1.307.396 12.370 7.624.435

B/ PreraËuni zaradiprehoda na SRS 2006 1.307.396 12.370 (373.624) (1.307.396) (12.370) (373.624)

C/ Stanje 1. 1. 2006 812.436 4.937.607 134.551 1.727.471 12.370 (373.624) - - - 7.250.811

B/ Premiki v kapital

Ë) Vnos Ëistega poslovnega izida poslovnega leta 16.799 16.799

C/ Premiki v kapitalu -

b) Pokrivanje Ëiste izgube (356.825) 373.624 (16.799) -

»/ Premiki iz kapitala Ë) Zmanjšanje presežka iz prevrednotenja

(147.555) (147.555)

D/ Stanje 31.12. 2006 812.436 4.937.607 134.551 1.370.646 (135.185) - - - - 7.120.055

BILAN»NI DOBI»EK/IZGUBA 356.825 (373.624) 16.799 - - 0

C/ Denarni tokovi pri financiranju

a) Prejemki pri financiranju 6.473.961 16.414.273

1. Prejemki od vplaËanega kapitala - -

2. Prejemki od poveËanja dolgoroËnih finanËnih ob-veznosti 1.632.796 11.404.668

3. Prejemki od poveËanja kratkoroËnih finanËnih ob-veznosti 4.841.165 5.009.605

b) Izdatki pri financiranju (6.023.213) (13.569.994)

1. Izdatki za dane obresti, ki se nanašajo na finan-ciranje (531.885) 116.359

2. Izdatki za vraËila kapitala - -

3. Izdatki za odplaËila dolgoroËnih finanËnih obveznosti (1.395.382) (9.653.794)

4. Izdatki za odplaËila kratkoroËnih finanËnih ob-veznosti (4.095.946) (4.032.559)

5. Izdatki za izplaËila dividend in drugih deležev v dobiËku - -

c) Prebitek prejemkov pri financiranju ali prebitek izdat-kov (a+b) 450.748 2.844.279

Ë) KonËno stanje denarnih sredstev 230.108 121.287

1. Denarni izid v obdobju 108.821 (216.573)

2. ZaËetno stanje denarnih sredstev 121.287 337.860

83

Izkaz gibanja kapitala za poslovno leto 2005

4.5. BilanËni dobiËek

BilanËni dobiËek (v tisoË tolarjih) 2006

»isti poslovni izid poslovnega leta + 16.799

Prenesena Ëista izguba - 373.624

Zmanjšanje drugih rezerv iz dobiËka + 356.825

BilanËni dobiËek/izguba 0

BilanËna izguba (v tisoË tolarjih) 2005

»isti poslovni izid poslovnega leta - 2.293.283

Preneseni Ëisti dobiËek + 75.373

Zmanjšanje rezerv iz dobiËka + 2.217.910

BilanËna izguba 0

Vpoklicani kapital

Kapitalske rezerve Rezerve iz dobiËka

PreneseniËisti

poslovniizid

»isti po-slovni izid

poslovnega leta

Prevrednotovalnipopravki kapitala Skupaj

(v tisoË tolarjih) Osn

ovni

ka

pita

l

Sta

tuta

rne

reze

rve

Dru

gere

zerv

e iz

dobi

Ëka

Pre

nese

ni

Ëist

i dob

iËek

/ iz

guba

»is

ti do

biËe

k/

izgu

ba p

oslo

v-ne

ga le

ta

Spl

ošni

prev

red.

pop

ra-

vek

kapi

tala

Pos

ebni

pr

evre

d. p

opra

-ve

k ka

pita

la

A/ Stanje 31.12. 2004 812.436 3.630.211 134.551 3.870.009 129.511 21.234 1.307.396 12.992 9.918.340

B/ Premiki v kapital ( 2.293.283 ) (2.293.283)

d) Vnos Ëistega poslovnega izida poslovnega leta f) Vnos zneska posebnih prevrednotenj kapitala

( 2.293.283 ) ( 2.293.283 )

C/ Premiki v kapitalu ( 2.142.538 ) ( 129.511 ) 2.272.049 -

b) Razporeditev Ëistega dobiËka z oblikovanje dodatnih rezerv po sklepu skupšËine

75.372 ( 75.372 ) -

c) Poravnava izgube ( 2.217.910 ) ( 75.373 ) 2.293.283 -

f) Druge prerazporeditve sestavin kapitala 21.234 ( 21.234 ) -

»/ Premiki iz kapitala ( 622 ) ( 622 )

c) Zmanjšanje zaradi oslabitve okreplj. sred. ( 622 ) ( 622 )

D/ Stanje 31.12. 2005 812.436 3.630.211 134.551 1.727.471 - - 1.307.396 12.370 7.624.435

84

5. Povzetekpomembnihračunovodskih usmeritev

Podlage za sestavitev raËunovodskih izkazov• RaËunovodski izkazi in pojasnila k izkazom so v tem poroËilu sestavljeni na

osnovi Slovenskih raËunovodskih standardov 2006, ki jih je izdal Slovenski inštitut za revizijo.

• Pri pripravi izkazov so upoštevana splošna pravila o Ëlenitvi izkazov bilance sta-nja, izkaza poslovnega izida in vrednotenja postavk v raËunovodskih izkazih, vsebina prilog k izkazom in zahteve glede poslovnega poroËila, kar zadošËa za resniËen in pošten prikaz poslovanja družbe v letnem poroËilu. Prav tako so upoštevane temeljne raËunovodske predpostavke: upoštevanje nastanka poslovnih dogodkov in upoštevanje Ëasovne neomejenosti delovanja.

• Kakovostne znaËilnosti raËunovodskih izkazov in s tem tudi celotnega raËuno-vodenja so predvsem razumljivost, ustreznost, zanesljivost in primerljivost.

• Adria Airways d.d. vodi svoje analitiËne evidence tudi po priporoËilih ICAO (Inter-national Civil Aviation Organization), katere Ëlanica je tudi Republika Slovenija.

• RaËunovodski izkazi so sestavljeni v slovenskih tolarjih, zaokroženo na tisoË enot. Zaradi zaokroževanja podatkov se lahko pri seštevanju pojavijo raËunske razlike.

TeËaj in naËin preraËuna v domaËo valuto• Adria Airways d.d. preraËuna nabavne in prodajne posle, investicije, naložbe,

dolgoroËne in kratkoroËne obveznosti, dolgoroËne in kratkoroËne terjatve v tujih valutah v SIT po srednjem teËaju Banke Slovenije na dan zakljuËka posla, stanja na dan 31. decembra, ki izhajajo iz teh transakcij, pa izraËuna po za-dnjem srednjem teËaju Banke Slovenije (31.12. 2006).

• Pozitivne in negativne teËajne razlike se pripoznajo v izkazu poslovnega izida.

PoroËanje po podroËnih in obmoËnih odsekih• PodroËni odseki so: prevoz potnikov v rednem prometu, prevoz tovora, prevoz

potnikov v izrednem (Ëarterskem) prometu, vzdrževanje letal za tuje naroËnike, oddajanje letal v najem in ostalo.

• Na ravni podroËnih odsekov poroËa družba o Ëistih prihodkih iz prodaje, ki jih je možno neposredno pripisati odsekom, ostali podatki pa se ne razkrivajo.

• Družba nima obmoËnih odsekov.

Neopredmetena dolgoroËna sredstva• Neopredmetena dolgoroËna sredstva se izkazujejo po nabavnih vrednostih in

se Ëasovno amortizirajo glede na dobo koristnosti, ki za ta sredstva traja najveË štiri leta. Družba ne razpolaga s sredstvi z nedoloËenimi dobami koristnosti.

• Neopredmetena dolgoroËna sredstva se zaradi okrepitve ne prevrednotujejo.

5

85

Opredmetena osnovna sredstva• Opredmetena osnovna sredstva so zemljišËa, zgradbe, proizvajalna in dru-

ga oprema. Kot opredmeteno osnovno sredstvo, usposobljeno za uporabo, se šteje tudi drobni inventar, katerega doba uporabnosti je daljša od enega leta in katerega posamiËna vrednost ne presega tolarske protivrednosti 500.- EUR. Med opredmetena osnovna sredstva v izgradnji ali izdelavi se štejejo tudi pripadajoËi nadomestni deli. Med opredmetenimi osnovnimi sredstvi izkazuje družba tudi opremo, vzeto v finaËni najem, ki se amortizira po stopnjah soro-dne opreme podjetja. Po pogodbenem koncu trajanja finanËnega najema se lastništvo prenese na najemnika.

• Družba uporablja model nabavne vrednosti in torej vodi opredmetena osnovna sredstva po njihovih nabavnih vrednostih, zmanjšanih za amortizacijske po-pravke vrednosti. Opredmetena osnovna sredstva se Ëasovno amortizirajo glede na dobo koristnosti. Oblikovanje popravkov vrednosti bremeni ustrezne stroške poslovanja.

• Nabavna vrednost opredmetenega osnovnega sredstva zajema nakupno ceno in vse stroške, ki se lahko neposredno pripišejo usposobitvi sredstva za na-meravano uporabo. Kasneje nastali stroški, ki omogoËajo veËje bodoËe koristi glede na prej ocenjene, poveËujejo nabavno vrednost. Stroški, ki omogoËajo podaljšanje dobe uporabnosti sredstva, zmanjšujejo do takrat obraËunani po-pravek vrednosti. Podjetje ocenjuje zemljišËa po njihovi nabavni vrednosti (Ëe pa ta ni znana, po ocenjeni vrednosti).

• Opredmetena osnovna sredstva niso veË predmet knjigovodskega evidentira-nja, Ëe so odtujena ali izniËena, ker od njih ni veË mogoËe priËakovati koristi. IzkupiËek od prodaje opredmetenega osnovnega sredstva se evidentira med prevrednotovalne poslovne prihodke, sedanja vrednost pa med prevrednoto-valne poslovne odhodke.

• Osnovna sredstva, nabavljena v tuji valuti, so preraËunana v domaËo valuto po srednjem teËaju Banke Slovenije, veljavnem na dan nastanka poslovne spre-membe. Pozneje nastale teËajne razlike pri poravnavi obveznosti so obravna-vane kot postavka finanËnih prihodkov ali odhodkov.

• Predujmi za osnovna sredstva so vrednoteni po nominalni vrednosti. • Obresti od kreditov za nakup in izgradnjo osnovnih sredstev ne poveËujejo

nabavnih vrednosti, temveË finanËne odhodke.

Amortizacija • Neodpisana vrednost opredmetenega osnovnega sredstva in neopredme-

tenega sredstva se zmanjšuje z amortiziranjem. ZaËetek amortiziranja je prvi dan naslednjega meseca, ko je sredstvo razpoložljivo za uporabo. ZemljišËa, predujmi za osnovna sredstva in sredstva v gradnji oz. izdelavi se ne amortizi-rajo.

• Amortizacija se obraËunava po stopnjah, ki so doloËene individualno (posa-miËno), glede na predvideno dobo koristnosti posameznega osnovnega sred-

86

stva po metodi enakomernega Ëasovnega amortiziranja.• V podjetju uporabljene amortizacijske stopnje v letu 2006 so naslednje:

(Ne)opredmeteno sredstvo Najnižja (%) Najvišja (%)

Neopredmetena dolgoroËna sredstva RaËunalniški programi 25,00 50,00Opredmetena osnovna sredstva NepremiËnine: zidane zgradbe 1,50 2,50 druge zgradbe 2,00 12,50 Oprema: proizvodna oprema — letala 4,38 10,00 proizvodna oprema — roto nadomestni deli 10,00 10,00 druga oprema 8,30 20,00 RaËunalniška oprema: strojna oprema 25,00 25,00 Motorna vozila: transportna vozila — kombiji 12,50 14,30 osebna vozila 12,50 15,50Druga opredmetena osnovna sredstva — drobni inventar 25,00 33,00

Naložbene nepremiËnine• Naložbena nepremiËnina se v zaËetku ovrednoti po nabavni vrednosti, ki jo

sestavljajo nakupna cena in stroški nakupa. Naložbene nepremiËnine se po zaËetnem pripoznanju merijo po modelu nabavne vrednosti in se Ëasovno amortizirajo po stopnji 2,20 %.

FinanËne naložbe

Naložbe v pridružena podjetja • Naložbe v pridružena podjetja so pripoznane na podlagi kapitalske metode.

Pridruženo podjetje je podjetje, v katerem ima matiËno podjetje pomemben vpliv in ki ni ne odvisno podjetje ne skupni podvig. RaËunovodski izkazi pri-druženih podjetij so osnova za uporabo kapitalske metode. Datum poroËanja pridruženih podjetij je enak datumu poroËanja družbe Adria Airways. Pridru-žena podjetja uporabljajo enotne raËunovodske usmeritve, kot jih uporablja družba Adria Airways. Naložbe v pridružena podjetja so pripoznane v bilanci stanja po nabavni vrednosti, poveËani za spremembe (po nakupu) v kapitalu pridruženega podjetja ter zmanjšane za morebitno oslabitev vrednosti. Izkaz poslovnega izida izkazuje delež rezultata pridruženega podjetja. V primeru, da so spremembe pripoznane neposredno v kapitalu pridruženega podjetja, pri-pozna družba Adria Airways delež teh sprememb in razkrije pomembne spre-membe v izkazu gibanja kapitala.

87

Naložbe• Družba Adria Airways d.d. razporeja naložbe v naslednje kategorije: • finanËna sredstva po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, • naložbe do zapadlosti, • naložbe, razpoložljive za prodajo, ter posojila in terjatve.Razporeditev je odvisna od namena pridobitve.

Pripoznavanje finanËnih sredstev• Družba Adria Airways d.d. na zaËetku pripozna vse naložbe, razen naložb,

razporejenih v skupino po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, po pošteni vrednosti vkljuËno s stroški nakupa, ki so direktno povezani s tem nakupom. Naložbe, razporejene v skupino po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, so pripoznane po pošteni vrednosti (direktni stroški nakupa niso vkljuËeni v nabavno vrednost).

FinanËna sredstva po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida• FinanËna sredstva, razporejena v skupino po pošteni vrednosti skozi izkaz

poslovnega izida, se merijo po pošteni vrednosti. DobiËki in izgube naložb, razporejenih v skupino po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, se pripoznajo neposredno v izkazu poslovnega izida. Poštena vrednost naložb, s katerimi se aktivno trguje na organiziranih trgih, je doloËena v višini objavljene ponudbene cene borzne kotacije ob zakljuËku trgovanja na dan bilance stanja. Za naložbe, katerih tržna cena ni objavljena na finanËnih trgih, se poštena vre-dnost doloËi na podlagi podobnega inštrumenta ali pa je poštena vrednost do-loËena kot neto sedanja vrednost bodoËih denarnih tokov, ki jih lahko družba Adria Airways d.d. priËakuje iz doloËene finanËne naložbe. Nabave in prodaje posameznih finanËnih naložb, razporejenih v skupino finanËna sredstva po po-šteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, so pripoznane na dan trgovanja; to je dan, ko se je družba zavezala, da bo posamezno sredstvo nabavila ali prodala.

Naložbe do zapadlosti• Družba Adria Airways d.d. pripozna finanËna sredstva s stalnimi ali doloËljivi-

mi plaËili in doloËeno zapadlostjo, ki niso izvedeni finanËni inštrumenti, kot fi-nanËne naložbe v posesti do zapadlosti v primeru pozitivnega namena in zmo-žnosti držati naložbo do zapadlosti. Naložbe, ki jih ima družba za nedoloËen Ëas, niso razvršËene v to skupino. Naložbe, ki so pripoznane kot finanËne naložbe v posesti do zapadlosti, se vrednotijo po metodi odplaËne vrednosti z uporabo metode efektivne obrestne mere. OdplaËna vrednost je izraËunana z razmejitvijo premije ali diskonta ob pridobitvi skozi dobo do zapadlosti nalož-be. Vsi dobiËki in izgube iz naložb, ki so vrednotene po odplaËni vrednosti, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida (odtujitev, oslabitev ali uËinki amortiziranja diskonta/premije). Naložbe, razporejene v skupino do zapadlosti, so pripozna-ne na dan poravnave.

88

Naložbe, razpoložljive za prodajo• Po zaËetnem pripoznanju se vse naložbe družbe Adria Airways d.d. opredelijo

kot naložbe, razpoložljive za prodajo, vrednotene po pošteni vrednosti oziro-ma po nabavni vrednosti, v kolikor se poštena vrednost ne more zanesljivo doloËiti. DobiËki in izgube naložb, ki so razpoložljive za prodajo, se pripoznajo v kapitalu kot neto nerealizirani kapitalski dobiËki iz finanËnih naložb za proda-jo, dokler naložba ni prodana ali kakorkoli drugaËe odtujena. V primeru, da je naložba oslabljena, se oslabitev pripozna v izkazu poslovnega izida. Nabave in prodaje posameznih finanËnih naložb, razporejenih v skupino razpoložljive za prodajo, so pripoznane na dan trgovanja; to je dan, ko se je družba zavezala, da bo posamezno sredstvo nabavila ali prodala.

Naložbe v odvisne družbe in skupne podvige• Družba Adria Airways d.d. vrednoti naložbe v odvisne družbe po nabavni vre-

dnosti, zmanjšani za oslabitev.

Posojila in terjatve• Posojila in terjatve so finanËna sredstva z doloËenimi ali doloËljivimi plaËili, s ka-

terimi se ne trguje na organiziranem trgu. Ta skupina vkljuËuje tako posojila in terjatve, ki jih pridobi podjetje, kot tudi posojila in terjatve, ki izvirajo iz podjetja. Posojila in terjatve se merijo po metodi odplaËne vrednosti z uporabo metode efektivne obrestne mere in so pripoznane na dan poravnave.

• LoËeno se izkazujejo dolgoroËne in kratkoroËne finanËne naložbe. • Del dolgoroËnih finanËnih naložb v posojila, ki zapadejo v plaËilo v enem letu

po datumu bilance stanja, je izkazan kot kratkoroËna finanËna naložba.

Terjatve• Poslovne terjatve so lahko dolgoroËne ali kratkoroËne in vsebujejo: terjatve do

kupcev, druge terjatve v zvezi s prihodki od poslovanja, terjatve v zvezi s pri-hodki od financiranja, terjatve v zvezi z oblikovanjem kapitala in druge terjatve v zvezi s preoblikovanjem sredstev.

• Terjatve vseh vrst se v zaËetku izkazujejo z zneski, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da bodo poplaËani.

• Terjatve, za katere obstaja domneva, da ne bodo poravnane ali pa niso porav-nane v rednem roku in gredo v tožbo, se izkažejo kot dvomljive in sporne ter se zanje oblikuje popravek vrednosti v celoti. Izterljivost se ugotavlja meseËno in ob koncu leta po posameznih kupcih.

• Terjatve do pravnih ali fiziËnih oseb v tujini so preraËunane v domaËo valuto na dan nastanka. TeËajna razlika, ki se pojavi do dneva poravnave terjatev ali do dneva izkaza stanja, se šteje kot postavka finanËnih prihodkov ali odhodkov.

89

Davki

TekoËi davki• Obveznost oziroma terjatev za tekoËe davke za sedanja in pretekla obdobja

se izmeri v znesku, ki ga družba Adria Airways d.d. priËakuje, da ga bo plaËala oziroma dobila od davËne uprave. Obveznosti ali terjatve za tekoËe davke se izmerijo na podlagi davËnih stopenj, veljavnih na dan bilance stanja.

Odloženi davki• Odložene terjatve in obveznosti za davek iz dobiËka se obraËunavajo po me-

todi obveznosti v bilanci stanja. Pripoznavajo se samo odložene terjatve in obveznosti, ki izhajajo iz zaËasnih razlik. Družba na dan bilance ni pripoznala odloženih davkov.

Zaloge• Zaloge so ovrednotene po nabavnih cenah.• Poraba materiala je obraËunana po metodi FIFO.• Družba konec leta pregleda zaloge in za vse nekurantne zaloge oblikuje 100 %

popravek vrednosti.• Popravki vrednosti zalog so obraËunani zaradi zmanjšanja vrednosti zalog na

njihovo iztržljivo vrednost in se vštevajo med odhodke poslovanja.

Denarna sredstva• Denarna sredstva sestavljajo: gotovina, knjižni denar in denar na poti. Gotovi-

na je denar v blagajni, in sicer v obliki bankovcev, kovancev in prejetih Ëekov. Knjižni denar je denar na raËunih pri banki ali drugi finanËni ustanovi in se lahko uporablja za plaËevanje. Denar na poti je denar, ki se prenaša iz blagajne na ustrezen raËun pri banki ali v drugi finanËni ustanovi in se še istega dne vpiše pri njej kot dobroimetje.

• Denarna sredstva se ob zaËetnem pripoznanju izkažejo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin, po preveritvi, da imajo takšno naravo.

• Denarna sredstva, izražena v tuji valuti, se prevedejo v domaËo valuto po sre-dnjem teËaju Banke Slovenije na dan prejema.

Kapital• Kapital odraža lastniško financiranje podjetja in je z vidika podjetja njegova

obveznost do lastnikov. Opredeljen je ne samo z zneski, ki so jih lastniki vložili v podjetje, temveË tudi z zneski, ki so se pojavili pri poslovanju podjetja.

• Celotni kapital družbe sestavljajo: vpoklicani kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz dobiËka, presežek iz prevrednotenja, preneseni Ëisti poslovni izidi iz preteklih let in nerazporejeni Ëisti dobiËek poslovnega leta.

• Osnovni kapital se vodi v domaËi valuti.

90

Obveznosti• Obveznosti so: finanËne in poslovne, kratkoroËne in dolgoroËne.• KratkoroËne in dolgoroËne obveznosti vseh vrst se v zaËetku izkazujejo z zne-

ski, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da upniki zahtevajo njihovo poplaËilo.

• DolgoroËne obveznosti se zmanjšujejo za odplaËane zneske in morebitne dru-gaËne poravnave v dogovoru z upnikom. Zmanjšujejo se tudi za tisti del, ki bo moral biti poplaËan v manj kot letu dni, kar se izkazuje med kratkoroËnimi obveznostmi.

• Poslovne obveznosti, izražene v tuji valuti, se preraËunajo v domaËo valuto na dan nastanka. TeËajna razlika, ki se pojavi do dneva bilance stanja, se šteje kot postavka finanËnih odhodkov ali prihodkov.

• Pred sestavitvijo letnih raËunovodskih izkazov družba presodi pošteno vre-dnost kratkoroËnih poslovnih obveznosti na podlagi pogodb, uskladitev stanj in drugih finanËnih orodij.

KratkoroËne Ëasovne razmejitve• Aktivne kratkoroËne Ëasovne razmejitve zajemajo kratkoroËno odložene stro-

ške (odhodke) in kratkoroËno nezaraËunane prihodke. KratkoroËno odloženi stroški vsebujejo zneske, ki ob svojem nastanku še ne bremenijo dejavnosti, s katero se podjetje ukvarja. KratkoroËno nezaraËunani prihodki se pojavijo, Ëe se pri ugotavljanju poslovnega izida utemeljeno upoštevajo prihodki, podjetje pa zanje še ni dobilo plaËila niti jih ni zaraËunalo.

• Pasivne kratkoroËne Ëasovne razmejitve zajemajo vnaprej vraËunane stroške (odhodke) in kratkoroËno odložene prihodke. Vnaprej vraËunane stroške se-stavljajo stroški, ki so priËakovani, pa se še niso pojavili, in se nanašajo na obdobje, za katerega se ugotavlja poslovni izid. KratkoroËno odloženi prihodki nastajajo, Ëe so storitve podjetja že zaraËunane, podjetje pa jih še ni opravilo. Prihodki se lahko kratkoroËno odložijo tudi, ko je upraviËenost do priznanja prihodkov v trenutku prodaje še dvomljiva.

FinanËni in poslovni najem• Družba Adria Airways d.d. pripozna finanËni najem v primeru, ko je velika veËi-

na tveganj in koristi predmeta najema prenesena na družbo Adria Airways d.d.. FinanËni najem pripozna v bilanci stanja kot sredstvo in kot dolg v znesku, ki je na zaËetku najema enak pošteni vrednosti, v najem vzetega sredstva ali sedanji vrednosti najmanjše vsote najemnin, Ëe je ta manjša. PlaËila najemnine se razporedijo med finanËne odhodke in zmanjšanje neporavnanega dolga. FinanËne odhodke je potrebno razporediti na obdobja med trajanjem najema, da se dobi efektivna obrestna mera za preostalo stanje dolga za vsako obdo-bje. FinanËni odhodki so pripoznani neposredno v izkazu poslovnega izida. Sredstva v finanËnem najemu se amortizirajo skozi ocenjeno dobo uporab-nosti oziroma skozi dobo trajanja finanËnega najema, odvisno od tega, kaj je krajše.

91

• Poslovni najem je najem, kjer najemodajalec zadrži veliko veËino tveganj in koristi, povezanih z lastništvom posameznega predmeta najema. Družba Adria Airways d.d. pripozna najemnine v izkazu poslovnega izida kot odhodek po enakomerni Ëasovni metodi v celotni dobi najema.

Prekinitev pripoznavanja finanËnih inštrumentov• FinanËno sredstvo se izknjiži, ko so prenesena tveganja in koristi ter kontrola

nad pogodbenimi pravicami, povezanimi s finanËnim inštrumentom. FinanËna obveznost se izknjiži, ko je poplaËana, ukinjena ali zastarana.

Izpeljani finanËni inštrumenti• Družba Adria Airways d.d. uporablja finanËne inštrumente, kot na primer ter-

minske pogodbe in obrestne zamenjave, da zavaruje svoja tveganja, poveza-na z obrestnimi merami, nihanjem tujih valut in nihanjem cen goriva. Izpeljane finanËne inštrumente pripozna družba po pošteni vrednosti.

• Poštena vrednost terminske pogodbe je doloËena na podlagi sedanjega teËaja za pogodbe s podobno zapadlostjo. Poštena vrednost obrestnih zamenjav je doloËena na osnovi tržne vrednosti podobnih inštrumentov. RaËunovod-sko varovanje pred tveganjem se deli na varovanje poštene vrednosti, kjer se varuje izpostavljenost spremembam poštene vrednosti pripoznanih sredstev in obveznosti, in na varovanje denarnih tokov, kjer se varuje spremenljivost denarnih tokov, ki izhaja iz posameznega tveganja, povezanega s pripoznanim sredstvom ali obveznostjo ali priËakovano transakcijo. Vsi dobiËki in izgube, povezani s prevrednotenjem inštrumentov za zavarovanje pred tveganjem po-štene vrednosti, so takoj pripoznani v izkazu poslovnega izida. DobiËki in iz-gube, ki so nastali zaradi prevrednotenja varovane postavke in se nanašajo na zavarovano tveganje na zavarovani postavki, so obraËunani v breme/dobro te postavke in se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. V primeru, da je varovana postavka sredstvo/obveznost, na katero se obraËunavajo obresti, se pripisani uËinki varovanja amortizirajo skozi obdobje do zapadlosti. Pri varovanju de-narnih tokov pred tveganjem se dobiËki in izgube od inštrumenta za varovanje pred tveganjem pripoznajo za uËinkoviti del varovanja v kapitalu. UËinki neu-Ëinkovitega varovanja se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. V primeru, da zavarovana Ëvrsta obveza rezultira v pripoznanju nefinanËnega sredstva, se v trenutku pripoznanja sredstva temu pripiše uËinek varovanja, ki je bil predho-dno knjižen v kapital. V ostalih primerih se dobiËek ali izguba od instrumenta za varovanje pred tveganjem v naslednjih letih prenaša v izkaz poslovnega izida in pobota vpliv spremembe vrednosti varovane postavke v poslovnem izi-du. UËinki iz prevrednotenja izpeljanih finanËnih inštrumentov, ki ne izpolnjujejo zahtev za raËunovodsko varovanje pred tveganjem, so pripoznani neposredno v izkazu poslovnega izida. RaËunovodsko obraËunavanje varovanja pred tve-ganjem se prekine, ko finanËni inštrument za varovanje pred tveganjem poteËe ali se proda oziroma ne izpolnjuje veË zahtev za raËunovodsko obravnavanje varovanja pred tveganjem. DobiËki in izgube, nabrani pri izpeljanih finanËnih

92

inštrumentih, ki jih družba Adria Airways d.d. pripozna v kapitalu, se zadržijo v kapitalu, dokler se ne zgodi predvidena transakcija. V primeru, da se ne priËa-kuje veË, da se bo zgodila predvidena transakcija, se nabrani dobiËki in izgube, pripoznani v kapitalu, prenesejo v izkaz poslovnega izida v tekoËem letu.

Pripoznavanje prihodkov• Prihodki se pripoznajo, Ëe je poveËanje gospodarskih koristi v obraËunskem

obdobju povezano s poveËanjem sredstev ali zmanjšanjem dolgov in je to po-veËanje mogoËe zanesljivo izmeriti.

• Prihodki od prodaje sestavljajo prodajne vrednosti prodanih storitev, trgovske-ga blaga in materiala v obraËunskem obdobju, Ëe je realno priËakovati, da bodo plaËane, in so navedene v raËunih in drugih listinah, zmanjšane za vse popuste, ki so dani ob prodaji, kasneje pa tudi za vrednosti vrnjenih koliËin in pozneje odobrenih popustov.

• Prevrednotovalni poslovni prihodki se pojavijo ob odtujitvi neopredmetenih dolgoroËnih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev nad njihovo knjigo-vodsko vrednostjo po predhodnem zmanjšanju za prevrednotovalni popravek kapitala iz naslova predhodne okrepitve sredstev.

• FinanËni prihodki so prihodki iz naložbenja. Pojavljajo se v zvezi z dolgoroËnimi in kratkoroËnimi finanËnimi naložbami in tudi v zvezi s terjatvami. Pripoznajo se ob obraËunu ne glede na prejemke, Ëe ne obstaja utemeljen dvom glede njihove velikosti, zapadlosti v plaËilo in poplaËljivosti. Obresti se obraËunavajo v sorazmerju s preteËenim obdobjem ter glede na neodplaËni del glavnice in veljavno obrestno mero.

• Druge prihodke sestavljajo neobiËajne postavke. Pojavljajo se v dejansko na-stalih zneskih.

Pripoznavanje odhodkov• Odhodki se pripoznajo, Ëe je zmanjšanje gospodarskih koristi v obraËunskem

obdobju povezano z zmanjšanjem sredstva ali s poveËanjem dolga in je to zmanjšanje mogoËe zanesljivo izmeriti.

• Prevrednotovalni poslovni odhodki se pripoznavajo, ko je opravljeno ustrezno prevrednotenje, ne glede na njihov vpliv na poslovni izid. Pojavljajo se v zvezi z neopredmetenimi dolgoroËnimi sredstvi, opredmetenimi osnovnimi sredstvi in obratnimi sredstvi zaradi njihove oslabitve.

• FinanËni odhodki so odhodki za financiranje in odhodki za naložbenje. Prevre-dnotovalni finanËni odhodki se pojavijo v zvezi z dolgoroËnimi in kratkoroËnimi finanËnimi naložbami zaradi njihove oslabitve ter v zvezi z okrepitvijo dolgo-roËnih in kratkoroËnih dolgov.

• Druge odhodke sestavljajo neobiËajne postavke, ki se izkazujejo v dejansko nastalih zneskih.

93

Izkaz denarnih tokov• Izkaz denarnih tokov je sestavljen po posredni metodi iz podatkov bilance sta-

nja na dan 31.12. 2006, iz podatkov bilance stanja na dan 31.12. 2005, iz podatkov izkaza poslovnega izida za leto 2006 in iz dodatnih podatkov, ki so potrebni za prilagoditev prejemkov in izdatkov ter za ustrezno razËlenitev po-membnejših postavk.

Razkritja• Družba je v letnem poroËilu za leto 2006 razkrila vse pomembne poslovne

dogodke, terjatve, obveznosti, odhodke, prihodke in tveganja, prav tako pa pomembne poslovne dogodke po datumu bilance stanja.

• Družba ne razkriva nabavnih vrednosti letal.• Informacij, ki bi pomenile razkritje poslovnih skrivnosti družbe in osebnih po-

datkov ali drugih zaupnih informacij, ki bi lahko škodile družbi ali posamezniku, družba ni razkrila.

94

6. Razčlenitveinpojasnilakračunovodskim izkazom

6.1. Dodatna razkritja postavk v bilanci stanja

6.1.1. Neopredmetena sredstva in dolgoroËne aktivne Ëasovne razmejitve

Kot neopredmetena sredstva in dolgoroËne aktivne Ëasovne razmejitve so izkazani raËunalniški programi (programska oprema), ki se amortizirajo enakomerno po stopnji 25 % letno, in licence za pilote in mehanike, ki se amortizirajo po stopnjah 50 %, 33,33 % in 25 % letno.

(v tisoË tolarjih)Premo-ženjske pravice

DolgoroËne A»R

Sredstva v prido-bivanju

Skupaj

Nabavna vrednost

Stanje 31.12. 2005 - 244.265 - 244.265

Stanje 1. 1. 2006 - 244.265 - 244.265

Neposredna poveËanja - investicije - - 205.089 205.089

Prenos z investicij v teku 148.796 56.293 (205.089) -

Stanje 31.12. 2006 148.796 300.558 - 449.354

Popravek vrednosti

Stanje 31.12. 2005 - 201.163 - 201.163

Stanje 1. 1. 2006 - 201.163 - 201.163

Amortizacija v letu 10.541 19.692 - 30.233

Stanje 31.12. 2006 10.541 220.855 - 231.396

Neodpisana vrednost 31.12. 2006 138.255 79.703 - 217.958

Neodpisana vrednost 31.12. 2005 - 43.102 - 43.102

Neodpisana vrednost 1. 1. 2006 - 43.102 - 43.102

6.1.2. Opredmetena osnovna sredstva

(v tisoË tolarjih) 31.12. 2006 31.12. 2005

ZemljišËa 166.343 166.343

Zgradbe 1.914.035 2.005.003

Oprema, od tega : 20.847.890 21.126.686

* proizvajalne naprave in stroji 20.567.426 20.864.649

- letala 19.785.674 20.089.022

6

95

- roto nadomestni deli 781.752 775.627

* druge naprave in oprema 280.464 262.037

- druga oprema 278.686 259.742

- drobni inventar 1.778 2.295

Osnovna sredstva v pridobivanju, od tega: 417.498 10.121

*predujmi za osnovna sredstva 416.896 10.121

*osnovno sredstvo v gradnji 602 -

SKUPAj 23.345.766 23.308.153

• Investicije v opredmetena osnovna sredstva so v letu 2006 znašale 2.305.907 tisoË SIT. Vrednostno najveËji del odpade na poveËanje investicij v proizvajalno opremo — letala.

• V letu 2006 je družba v finanËni najem vzela za 285.764 tisoË SIT opredme-tenih osnovnih sredstev, to je tovorno letalo tipa SAAB 340A. Obveznosti iz naslova pridobitev proizvajalne opreme na dan 31.12. 2006 znašajo 1.554.459 tisoË SIT, od tega se na finanËni najem nanaša za 285.764 tisoË SIT obvezno-sti.

• NajveËji obseg opredmetenih osnovnih sredstev predstavljajo letala Airbus A-320 (3) in regionalna letala CRJ-200-LR (5). PoveËanje vrednosti letal se nanaša na letala A320 zaradi 16-letnega pregleda enega letala in vstopnega stroška za sedemletno pogodbo z IAE ter poveËanje vrednosti letal CRJ-200 zaradi investicijskih vzdrževanj motorjev, zmanjšanje pa predstavlja obraËu-nana amortizacija po enakomerni stopnji 4,38 % za letala A-320 in 5,00 % za letala CRJ-200-LR.

• Družba dvakrat letno preverja Ëisto prodajno vrednost letal v publikaciji The Aircraft Value Reference, The Aircraft Value Analysis Company (AVAC); družba je izvedla cenitev vrednosti flote letal Canadair pri uporabi na dan 1. 1. 2006 (flota letal Canadair predstavlja enoto, ki samostojno ustvarja denar); cenitev je pokazala precej višjo nadomestljivo vrednost letal od knjigovodske vrednosti. Uprava družbe ocenjuje, da ni indikatorjev, ki bi nakazovali na potrebo po osla-bitvi sredstev.

• Vse dolgoroËne obveznosti iz financiranja so zavarovani z ustanovitvijo prve zastavne pravice na treh letalih A-320 (S5-AAA, S5-AAB in S5-AAC) in na vseh petih regionalnih letalih CRJ-200-LR (S5-AAD, S5-AAE, S5-AAF, S5-AAG in S5-AAJ). Vsa zastavljena letala so v lastništvu Adrie.

• V letu 2006 je imela družba v poslovnem najemu pet letal, in sicer: celo leto eno letalo tipa CRJ-100, celo leto eno letalo tipa CRJ-200, devet mesecev eno in pet mesecev še drugo letalo tipa Boeing 737-500 ter od septembra dalje eno tovorno letalo SAAB.

96

Gibanje opredmetenih osnovnih sredstev v letu 2006

(v tisoË tolarjih) ZemljišËa Zgradbe

Proizva-jalna

oprema- letala

Rotonadomest-

ni deli

Druga oprema

Drobni inventar

Osnovnasredstvav gradnji

Predujmi za

osnovna sredstva

Skupaj

Nabavna vrednost

Stanje31. decembra 2005 166.343 3.331.518 36.872.316 2.669.288 1.327.322 13.795 - 10.121 44.390.703

Stanje 1. januarja 2006 166.343 3.241.514 36.872.316 2.669.288 1.327.322 13.795 - 10.121 44.300.699

Neposredna poveËanja — investicije - - - - - - 1.896.970 408.937 2.305.907

Prenos z investicij v teku - 53.770 1.554.459 208.087 80.102 428 (1.896.846) - -

Zmanjšanja med letom - - - (413.196) (39.606) 101 - - (452.903)

Ostale spremembe — teËajne razlike - - (538.888) 673 - - 478 (2.162) (539.899)

Stanje31. decembra 2006 166.343 3.295.284 37.887.887 2.464.852 1.367.818 14.122 602 416.896 45.613.804

Popravek vrednosti

Stanje 31. decembra 2005 - 1.326.515 16.783.294 1.893.661 1.067.580 11.500 - - 21.082.550

Stanje 1. januarja 2006 - 1.295.635 16.783.294 1.893.661 1.067.580 11.500 - - 21.051.670

Amortizacija v letu - 85.614 1.863.159 180.459 56.623 923 - - 2.186.778

Zmanjšanja med letom - - - (391.484) (35.071) (79) - - (426.634)

PoveËanja med letom - - - - - - - - -

Ostale spremembe - teËajne razlike - - (544.240) 464 - - - - (543.776)

Stanje31. decembra 2006 - 1.381.249 18.102.213 1.683.100 1.089.132 12.344 - - 22.268.038

Neodpisana vrednostna dan 31.12. 2006 166.343 1.914.035 19.785.674 781.752 278.686 1.778 602 416.896 23.345.766

Neodpisana vrednostna dan 31.12. 2005 166.343 2.005.003 20.089.022 775.627 259.742 2.295 - 10.121 23.308.153

Neodpisana vrednostna dan 1.1. 2006 166.343 1.945.879 20.089.022 775.627 259.742 2.295 - 10.121 23.249.029

97

6.1.3. Naložbene nepremiËnine

Naložbene nepremiËnine predstavljajo poËitniška in druga stanovanja, ki so namenjena oddajanju.

(v tisoË tolarjih) Zgradbe Skupaj

Nabavna vrednost

Stanje 31.decembra 2005 - -

Stanje 1. januarja 2006 90.003 90.003

Stanje 31. decembra 2006 90.003 90.003

Popravek vrednosti

Stanje 31. decembra 2005 - -

Stanje 1. januarja 2006 30.880 30.880

Amortizacija v letu 1.980 1.980

Stanje 31. decembra 2006 32.860 32.860

Neodpisana vrednost na dan 31.12. 2006 57.143 57.143

Neodpisana vrednost na dan 31.12. 2005 - -

Neodpisana vrednost na dan 1. 1. 2006 59.123 59.123

6.1.4. DolgoroËne finanËne naložbe

(v tisoË tolarjih) 31.12. 2006 31.12. 2005

Naložbe v delnice in deleže v družbah v skupini 190.114 224.753

Naložbe v delnice in deleže v pridruženih družbah 48 48

Druge delnice in deleži 14.946 24.115

DolgoroËna posojila drugim 1.387 2.007

SKUPAj 206.495 250.923

• Družba Adria Airways d.d. ne pripravlja konsolidiranega letnega poroËila, ker vkljuËitev raËunovodskih izkazov obeh odvisnih družb v konsolidirane izkaze ni pomembna za resniËen in pošten prikaz raËunovodskih izkazov skupine Adria Airways kot celote.

98

Odvisna družba(v tisoË tolarjih)

Sedežpodjetja

Državapodjetja

Deležlastništva

31.12.2006

Kapitalodvisnegapodjetja

31.12. 2006

Poslovniizid

leta 2006

Deleži v odvisnihpodjetjih

31.12. 2006 31.12.2005

AmadeusSlovenija d.o.o.

Dunajska 122, Ljubljana

Slovenija 95 % 214.133 19.949 203.426 197.209

AAM EARServis d.o.o.

Gradski zidBlok 4/8, Skopje

Makedonija 27.454

AA Kosovo Eqrenz Qabey 119, Priština

Srbija 100% 599 599

SKUPAj 204.025 224.753

• Naložbe v delnice in deleže pridruženih družb vkljuËujejo NMC d.o.o. Skopje, kjer razpolagamo s 5-odstotnim deležem v kapitalu v višini 48 tisoË SIT.

Gibanje dolgoroËnih finanËnih naložb leta 2006

(v tisoË tolarjih)Podjetja skupine

Pridružena podjetja

Druga podjetja

Posojila drugim

Skupaj

Stanje 1. 1. 2006 245.179 48 24.116 2.007 271.350

PoveËanje 599 599

Zmanjšanje 55.664 6.762 620 63.046

Prevrednotenje (2.407) (2.407)

Stanje 31. 12. 2006 190.114 48 14.947 1.387 206.496

Popravek vrednosti

Stanje 1. 1. 2006 1 1

PoveËanje

Zmanjšanje

Stanje 31. 12. 2006 1 1

»ista vrednost na dan 1. 1. 2006 245.179 48 24.115 2.007 271.349

»ista vrednost na dan 31. 12. 2006 190.114 48 14.946 1.387 206.495

• Naložbe v delnice in deleže podjetij v skupini se nanašajo le še na odvisno pod-jetje Amadeus Slovenija d.o.o. v višini 190.114 tisoË SIT, zmanjšanje naložb podjetij v skupini v letu 2006 predstavlja namreË odsvojitev naložbe v odvisno podjetje AAM EAR Servis d.o.o. Skopje.

99

6.1.5. Zaloge

(v tisoË tolarjih) 31. 12. 2006 31. 12. 2005

Material 1.502.182 1.750.879

Popravek vrednosti (564.745) (928.129)

SKUPAj 937.437 822.750

• Pretežno stanje zalog tvorijo stalne zaloge rezervnih delov in potrošnega ma-teriala za vzdrževanje letal. Obseg in optimiranje zalog se oblikujeta glede na priporoËila proizvajalcev letal v odvisnosti od števila letal.

• Knjigovodska in iztržljiva vrednost zalog se ne razlikujeta.• Družba ob koncu leta 2006 pri pregledu zalog ni ugotovila nekurantnih zalog in

zato ni oblikovala dodatnega popravka vrednosti.

6.1.6. KratkoroËne finanËne naložbe

(v tisoË tolarjih) 31. 12. 2006 31. 12. 2005

KratkoroËne finanËne naložbe - do drugih - 7.194

KratkoroËna posojila - do drugih 39.094 40.061

SKUPAj 39.094 47.255

• KratkoroËna posojila do drugih (38.818 tisoË SIT) veËinoma vsebujejo depozite pri bankah, ki so vezani kot zavarovanje za izdane garancije s strani banke in so omejeni za razpolaganje.

6.1.7. KratkoroËne poslovne terjatve

(v tisoË tolarjih) 31. 12. 2006 31. 12. 2005

KratkoroËne poslovne terjatve do odvisnih podjetij - 96.451

KratkoroËne poslovne terjatve do kupcev 2.890.751 3.098.064

KratkoroËne poslovne terjatve iz naslova obresti 2 -

Druge kratkoroËne poslovne terjatve 1.265.081 641.432

Popravki vrednosti kratkoroËnih poslovnih terjatev (99.524) (107.423)

SKUPAj 4.056.310 3.728.524

• V primerjavi s preteklim letom so se kratkoroËne poslovne terjatve poveËale za 9 %. Razlog za poveËanje je predvsem veËja prodaja.

• KratkoroËne poslovne terjatve do kupcev (bruto vrednosti) izkazujejo terjatve do domaËih in tujih kupcev (od tega 2.269.447 tisoË SIT do kupcev v tujini in 621.304 tisoË SIT do kupcev v državi). Pomembno pa je, da družba opravlja

100

stalni nadzor nad kupci in da so terjatve realne in izterljive.• Redni letalski prevozniki, ki so Ëlani IATA (mednarodna organizacija letalskih

prevoznikov), obraËunavajo svoje meseËne terjatve in obveznosti prek inštitu-cije Clearing House, registrirane v Montrealu, ki opravlja meseËni pobot. Terja-tve so na svoj naËin zavarovane, saj nespoštovanje dogovorjenih pogodbenih rokov predstavlja hudo kršitev proti letalskemu prevozniku in v kasnejši fazi njegovo izkljuËitev iz inštitucije. Na dan 31.12. 2006 je stanje terjatev do IATE za pobot 604.302 tisoË SIT (21 % vseh terjatev). Pobot je bil v celoti izvršen januarja 2007.

• Adria Airways d.d. prodaja letalske vozovnice tudi prek zastopnikov doma in v tujini. Podoben meseËni obraËun in plaËilna disciplina, ki veljata za letalske prevoznike, veljata tudi za zastopnike, katerih terjatve se poraËunavajo prek sistema Bank Settlement Plan (BSP) in ki so organizirani na podroËju države, kjer se letalski dokumenti prodajajo. BSP preverja boniteto vseh svojih par-tnerjev, in Ëe ne izpolnjujejo doloËenih finanËnih kazalnikov (ki so v vsaki državi razliËni), BSP zahteva instrument zavarovanja plaËil, ki se v primeru neplaËila deli med letalske prevoznike glede na višino njihovih odprtih terjatev. Višina terjatev do razliËnih BSP-jev na dan 31.12. 2006 znaša 288.169 tisoË SIT (10 % vseh terjatev).

• Družba nima poslovnih terjatev do Ëlanov uprave, Ëlanov nadzornega sveta, delavcev s posebnimi pooblastili in notranjih lastnikov.

• Družba oblikuje popravek vrednosti terjatev skladno s kriteriji, ki so navedeni v poglavju o raËunovodskih usmeritvah. Leta 2006 je družba dodatno oblikovala popravek vrednosti kratkoroËnih poslovnih terjatev do kupcev (9.408 tisoË SIT) ter prejela plaËane že izbrisane in odpisane terjatve v višini 1.178 tisoË SIT. Družba je leta 2006 direktno v breme prevrednotovalnih odhodkov odpisala za 45.551 tisoË SIT terjatev.

• 49 % vseh kratkoroËnih poslovnih terjatev je zavarovanih, in sicer: Clearing Ho-use (21 %), BSP (10 %), bianco menice (15 %), prejeti depoziti (2 %) in banËne garancije (1 %); 51 % kratkoroËnih terjatev pa je nezavarovanih. Pregled krat-koroËnih poslovnih terjatev do kupcev po rokih zapadlosti kaže, da je bilo 78 % teh terjatev na dan 31.12. 2006 še nezapadlih, 22 % pa zapadlih, veËina teh v roku do 30 dni.

• Druge kratkoroËne poslovne terjatve predstavljajo plaËane kratkoroËne preduj-me za najeta letala in varšËine, terjatve za davek na dodano vrednost, terjatve za akontacijo za davek od dobiËka, terjatve za prodajo kart do prodajnih mest in terjatve do dobaviteljev za priznane, a še neizstavljene dobropise.

101

6.1.8. Denarna sredstva

(v tisoË tolarjih) 31.12. 2006 31.12. 2005

Gotovina v blagajni in prejeti Ëeki 7.940 13.393

Denarna sredstva v banki 222.168 107.894

SKUPAj 230.108 121.287

6.1.9. KratkoroËne aktivne Ëasovne razmejitve

Aktivne Ëasovne razmejitve v vrednosti 210.984 tisoË SIT se v celoti nanašajo na krat-koroËno odložene stroške oz. odhodke, predvsem na že prejete raËune za najemnino za letala in motor ter za zavarovanje letal in potnikov.

6.1.10. Kapital

(v tisoË tolarjih) 31.12. 2006 31.12. 2005

I. Vpoklicani kapital 812.436 812.436

1. Osnovni kapital 812.436 812.436

II. Kapitalske rezerve 4.937.607 3.630.211

III. Rezerve iz dobiËka 1.505.197 1.862.022

4. Statutarne rezerve 134.551 134.551

5. Druge rezerve iz dobiËka 1.370.646 1.727.471

IV. Presežek iz prevrednotenja (135.185) 1.319.766

V. Preneseni Ëisti poslovni izid - -

VI. »isti poslovni izid poslovnega leta - -

SKUPAj 7.120.055 7.624.435

• Vpoklicani kapital je sestavljen samo iz osnovnega kapitala in je opredeljen v statutu podjetja in registriran na sodišËu ter so ga temu ustrezno vpisali oziro-ma vplaËali njegovi lastniki. Osnovni kapital podjetja znaša 812.436 tisoË SIT in je enak registriranemu. Razdeljen je na 406.218 navadnih delnic z nominalno vrednostjo 2.000,00 SIT, ki so v celoti vplaËane. Vse navadne delnice so iz iste izdaje.

• Vse delnice družbe so delnice istega razreda in so izdane v nematerializirani obliki. ©tevilo delnic se med letom ni spreminjalo.

• Družba nima lastnih delnic in jih med poslovnim letom ni imela.• Knjigovodska vrednost delnice na dan 31.12. 2006 znaša 17.527,67 SIT.• »isti dobiËek poslovnega leta 2006 se je uporabil za pokrivanje prenesene

izgube iz preteklih let.• Družba ima v statutu opredeljene rezerve za naslednje namene:

102

• Kapitalske rezerve so bile oblikovane z lastninskim preoblikovanjem in dokapitalizacijo družbe — uporabljajo se pod pogoji in za namene, ki jih doloËa zakon; kapitalske rezerve znašajo 4.937.607 tisoË SIT in so se poveËale zaradi prilagoditve SRS 2006 (prenos splošnega prevred-notovalnega popravka).

• Rezerve iz dobiËka predstavljajo statutarne rezerve (134.551 tisoË SIT), oblikovane v višini 50 % Ëistega dobiËka poslovnih let 2002, 2003 in 2004 v skladu z doloËili statuta. Druge rezerve iz dobiËka znašajo 1.370.646 tisoË SIT in so se leta 2006 zmanjšale za del pokrivan-ja prenesene izgube iz preteklih let (356.825 tisoË SIT). Statutarne rezerve se lahko uporabljajo za kritje izgube, za poveËanje osnovnega kapitala ter za investicije v opredmetena osnovna sredstva družbe. Druge rezerve iz dobiËka se lahko uporabijo za katerekoli namene v skladu z zakonom, statutom in poslovno politiko družbe.

Presežek iz prevrednotenja je negativen zaradi negativnega presežka iz pre-vrednotenja iz naslova vrednotenja izvedenih finanËnih instrumentov, ki so na-menjeni varovanju denarnega toka v letu 2007.

6.1.11. Rezervacije in dolgoroËne pasivne Ëasovne razmejitve

Oblikovane rezervacije v višini 371.542 tisoË SIT v celoti predstavljajo rezervacije za po-kojnine, jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi; izraËunane so na podlagi doloËil kolektivne in individualnih pogodb ter fluktuacije zaposlenih glede na leta do upokojitve in glede na delovno dobo v podjetju.

6.1.12. FinanËne obveznosti

DolgoroËne KratkoroËne SKUPAJ

(v tisoË tolarjih) 2006 2005 2006 2005 2006 2005

FinanËne obveznosti do bank 13.283.952 13.401.306 2.458.248 1.621.493 15.742.200 15.022.799

Druge finanËne obveznosti 235.270 4.200 252.734 36.698 488.004 40.898

SKUPAj 13.519.222 13.405.506 2.710.982 1.658.191 16.230.204 15.063.697

Ponderiranje povpreËne obrestne mere na dan 31.12.

31.12. 2006 EUR

FinanËne obveznosti do bank 4,88 %

31.12. 2005 EUR

FinanËne obveznosti do bank 3,66 %

103

Razkritja obrestnega tveganja po posameznih vrstah prejetih posojil

Leto konËano 31. december 2006(v 000 SIT)

Obrestna mera se spremeni v 6 mesecih

ali prej

Obrestna mera se spremeni v 6-12 mesecih

Obrestna mera se spremeni v

1-5 letihNad 5 let SKUPAJ

Skupaj posojila 14.594.734 - - 1.147.466 15.742.200

UËinek obrestne zamenjave (239.640) - - 239.640 -

SKUPAj 14.355.094 - - 1.387.106 15.742.200

• Del dolgoroËnih posojil, ki zapade v plaËilo v poslovnem letu 2007, je v višini 1.282.922 tisoË SIT izkazan med kratkoroËnimi finanËnimi obveznostmi.

• Del dolgoroËnih obveznosti iz finanËnega najema, ki zapade v plaËilo v poslov-nem letu 2007, je v višini 36.938 tisoË SIT izkazan med kratkoroËnimi finanËni-mi obveznostmi.

• Leta 2006 je družba najela novi dolgoroËni posojili pri domaËih bankah za financiranje obratnih sredstev v višini 1.783.532 tisoË SIT.

• Vsa dolgoroËna in kratkoroËna posojila so najeta v valuti EUR pri domaËih bankah.

• OdplaËevanje glavnice in obresti je praviloma meseËno.• Vse dolgoroËne finanËne obveznosti so zavarovane z zastavno pravico na le-

talih.

Zapadlost posojil

(v tisoË tolarjih) 2006 2005

V 12 mesecih 2.458.248 1.621.493

Med 1 in 2 letoma 1.960.285 1.043.474

Med 2 in 5 leti 5.747.720 5.161.963

Nad 5 let 5.575.947 7.195.869

SKUPAj 15.742.200 15.022.800

KratkoroËne finanËne obveznosti do bank

(v tisoË tolarjih) 31.12. 2006 31.12. 2005

KratkoroËni del dobljenih posojil pri bankah 1.282.922 712.277

KratkoroËne finanËne obveznosti do bank 1.175.326 909.216

SKUPAj 2.458.248 1.621.493

• KratkoroËni del dobljenih posojil pri bankah doma sestavljajo izkljuËno obve-znosti iz naslova dobljenih dolgoroËnih posojil, katerih odplaËilni rok je krajši od enega leta.

• KratkoroËne finanËne obveznosti predstavljajo obveznosti do domaËih bank. KratkoroËna posojila so nominirana v valuti EUR.

104

• KratkoroËne finanËne obveznosti so višje od preteklega leta predvsem zaradi najetega kratkoroËnega premostitvenega kredita za prvi avans za novi letali CRJ-900 v višini 384.580 tisoË SIT.

• Družba ima kratkoroËni del dolgoroËnih posojil zavarovan z zastavo letal, dru-ge kratkoroËne finanËne obveznosti pa z menicami.

6.1.13. DolgoroËne poslovne obveznosti

(v tisoË tolarjih) 31.12. 2006 31.12. 2005

DolgoroËne poslovne obveznosti na podlagi predujmov 2.451 2.450

SKUPAj 2.451 2.450

6.1.14. KratkoroËne poslovne obveznosti

(v tisoË tolarjih) 31.12. 2006 31.12. 2005

KratkoroËne poslovne obveznosti do družb v skupini 24.036 12.325

KratkoroËne poslovne obveznosti do dobaviteljev 4.403.358 4.745.344

KratkoroËne poslovne obveznosti na podlagi predujmov 247.897 72.595

Druge kratkoroËne poslovne obveznosti 940.739 858.304

SKUPAj 5.616.030 5.688.568

KratkoroËne poslovne obveznosti do dobaviteljev(v tisoË tolarjih) 31.12. 2006 31.12. 2005

KratkoroËne poslovne obveznosti do dobaviteljev v državi 1.237.666 1.100.841

KratkoroËne poslovne obveznosti do dobaviteljev v tujini 3.165.692 3.644.503

SKUPAj 4.403.358 4.745.344

• KratkoroËne poslovne obveznosti do dobaviteljev izhajajo iz obveznosti za pre-jeto blago ter storitve doma in v tujini. RoËnost kratkoroËnih poslovnih obve-znosti je od osem do 60 dni od dobave blaga, opravljene storitve ali od izdaje raËuna.

105

Druge kratkoroËne poslovne obveznosti

(v tisoË tolarjih) 31.12. 2006 31.12. 2005

KratkoroËne poslovne obveznosti do države 137.801 121.608

KratkoroËne poslovne obveznosti do delavcev 512.522 426.903

Druge kratkoroËne poslovne obveznosti 290.416 309.793

SKUPAj 940.739 858.304

• Družba Adria Airways d.d. po stanju na dan 31.12. 2006, razen obveznosti za plaËe za mesec december 2006, nima poslovnih obveznosti do uprave, Ëlanov nadzornega sveta ali zaposlenih.

• Druge kratkoroËne poslovne obveznosti veËinoma predstavljajo obveznosti po sodni odloËbi JAT Airways Beograd.

6.1.15. KratkoroËne pasivne Ëasovne razmejitve

• Pasivne Ëasovne razmejitve v vrednosti 51.619 tisoË SIT se nanašajo na kratko-roËno vnaprej vraËunane stroške oz. odhodke (obresti za kredite, dnevnice).

6.1.16. ZunajbilanËna sredstva/obveznosti


Hipoteke 17.970.038 14.917.675

Garancije 502.512 610.622

Ostalo 6.824 267.145

SKUPAj 18.479.374 15.795.442

• V zunajbilanËni evidenci vodi družba hipoteke (zastavne pravice), vpisane v korist domaËih bank za najete dolgoroËne kredite za nakup letal in zastavno pravico v korist družbe IAE, s katero ima družba sklenjeno sedemletno pogod-bo za vzdrževanje motorjev za letala A320 .

• Vrednost posojil, ki so zavarovana s hipotekami na dan 31.12. 2006, znaša 14.566.874 tisoË SIT.

• Pod garancije so zajete dane plaËilne garancije za nabavo storitev in blaga doma in v tujini v korist dobaviteljev in prejete garancije za zavarovanje terja-tev.

106

6.1.17. FinanËni instrumenti

Poštena vrednost• VeËina naložb, razporejenih v skupino skozi izkaz poslovnega izida in za pro-

dajo, je izkazanih v izkazih po pošteni vrednosti, medtem ko so terjatve in posojila izkazana po odplaËni vrednosti. Glede na to, da je veËina terjatev in obveznosti ter posojil kratkoroËnih, poštene vrednosti teh finanËnih instrumen-tov ne odstopajo bistveno od knjigovodskih vrednosti.

Izvedeni finanËni instrumenti Na dan 31.12. 2006 je imela družba naslednje odprte finanËne instrumente:

Instrumenti za zavarovanje pred obrestnim tveganjem(v tisoË tolarjih)

Vrsta instrumenta Nominalna vrednost Poštena vrednost

Obrestna zamenjava 239.640 7.228

Obrestna ovratnica 3.354.960 23.799

Obrestne zamenjave in ovratnice so obraËunane kot varovanje bodoËih denarnih tokov.

(v tisoË tolarjih)

Vrsta instrumenta Nominalna vrednost Poštena vrednost

DinamiËno obrestno zavarovanje 2.540.184 24.545

Instrumenti dinamiËnega obrestnega zavarovanja niso obraËunani kot raËunovodsko varovanje pred tveganjem.

Terminske pogodbe za nakup deviz(v tisoË tolarjih)

Nominalna vrednost Poštena vrednost

Nakup deviz 9.890.743 (158.269)

Prodaja deviz 10.089.582 140.874

Terminske pogodbe za nakup goriva

Obdobje Januar -marec

April - junij

Julij - september

Oktober - december

% terminskega nakupa planiranih koliËin kerozina 51 % 36 % 23 % 25 %

• Vrednotenje terminskih pogodb za nakup goriva na dan 31.12. 2006 izkazuje za 161.187 tisoË SIT zmanjšano pošteno vrednost; negativen uËinek je izka-zan prek kapitala družbe.

107

Obrestno tveganje Obrestno tveganje skupine izhaja predvsem iz financiranja skupine in je razvidno pri toËki — razkritij pri finanËnih obveznostih. Kreditno tveganje Družba nima pomembnih koncentracij kreditnega tveganja.

6.2. Dodatna razkritja postavk v izkazu poslovnega izida

• Stroški po funkcionalnih skupinah


Proizvajalni stroški 32.038.057 28.148.407

Stroški prodajanja 3.938.323 3.957.573

Stroški splošnih dejavnosti 911.940 1.036.855

SKUPAj 36.888.320 33.142.835

• Proizvajalni stroški prodanih koliËin vsebujejo neposredne stroške letaliških in drugih storitev, materiala, dela in amortizacije ter splošne proizvajalne stro-ške.

• Stroški prodajanja predstavljajo stroške marketinga in lastne prodaje doma in v tujini ter stroške agencijske prodaje doma in v tujini (provizija — ostali stroški prodajanja).

• Stroški splošnih dejavnosti predstavljajo stroške administrativnih opravil za ce-lotno družbo.

V nadaljevanju sledi prikaz po vrstah prihodkov in stroškov.

6.2.1. »isti prihodki od prodaje

»isti prihodki od prodaje po podroËnih odsekih(v tisoË tolarjih) 2006 2005

* Redni promet — potniki 25.720.951 23.733.658

* Redni promet — tovor 1.242.785 843.232

* Izredni promet (Ëarter) — potniki 4.422.628 4.272.350

* Vzdrževanje letal za tretje osebe 2.257.889 2.154.199

* Oddajanje letal v najem 1.534.789 -

* Ostalo 1.329.849 1.187.063

SKUPAj 36.508.891 32.190.502

108

• Dejavnost družbe se uvršËa med storitveno dejavnost mednarodnega zraËne-ga prevoza potnikov in predstavlja 82,6 % celotnih prihodkov od prodaje.

• 6,2 % prihodkov od prodaje predstavlja vse pomembnejša dejavnosti vzdrže-vanja letal za tretje osebe, prevoz tovora pa 3,4%.

• 4,2 % Ëistih prihodkov pa predstavljajo prihodki od oddajanja letal v najem.

»isti prihodki od prodaje — razdelitev Slovenija, tujina(v tisoË tolarjih) 2006 2005

Prihodki od prodaje v Sloveniji 397.059 310.488

Prihodki od prodaje v tujini 36.111.832 31.880.014

SKUPAj 36.508.891 32.190.502

6.2.2. Stroški blaga, materiala in storitev


Nabavna vrednost prodanega blaga 164.365 129.612

Stroški materiala 8.919.620 7.517.980

Stroški storitev 16.948.269 14.925.401

SKUPAj 26.032.254 22.572.993

• Stroški blaga, materiala in storitev so se glede na preteklo leto poveËali za 15 %, kar je predvsem posledica poveËanja stroškov najemnin letal zaradi pre-strukturiranja flote, rasti cen letalskega goriva in poveËanega obsega letenja.

Stroški materiala(v tisoË tolarjih) 2006 2005

Gorivo za letala 6.975.468 5.643.723

Blago in material za oskrbo potnikov 598.152 689.045

Nadomestni deli za vzdrževanje letal 933.394 786.227

Ostali stroški materiala 412.606 398.985

SKUPAj 8.919.620 7.517.980

Stroški storitev(v tisoË tolarjih) 2006 2005

Stroški letališË 5.840.379 5.423.823

Stroški navigacije 1.870.161 1.876.678

Stroški vzdrževanja 1.820.314 2.232.753

Stroški najemnin 3.507.743 1.505.628

BanËni stroški in zavarovanja 280.807 283.980

PovraËila stroškov 405.427 346.631

109

Stroški transportnih storitev 351.044 338.690

Ostali stroški storitev 2.872.394 2.917.218

SKUPAj 16.948.269 14.925.401

Ostali stroški storitev vkljuËujejo šolanja, cargo, študentski servis, potniške takse, intelektualne in osebne storitve ... Stroški revizije raËunovodskih izkazov in letnega poroËila za 2006 bodo znašali skupaj 4.793 tisoË SIT.

6.2.3. Stroški dela


Stroški plaË 4.755.124 4.623.996

Stroški socialnega zavarovanja 798.194 755.370

Stroški pokojninskega zavarovanja 290.796 261.688

Ostali stroški dela 1.240.497 1.307.803

SKUPAj 7.084.611 6.948.857

• Ostali stroški dela leta 2006 vkljuËujejo regres za letni dopust, prevoz na delo, odpravnine, jubilejne nagrade, davek na plaËe in plaËe nekaterih zaposlenih v predstavništvih v tujini.

6.2.4. Odpisi vrednosti

Amortizacija(v tisoË tolarjih) 2006 2005

Amortizacija pri opredmetenih in neopredmetenihdolgoroËnih sredstvih 2.218.991 2.044.831

Prevrednotovalni odhodki pri neopredmetenihin opredmetenih osnovnih sredstvih 12.837 67.835

SKUPAj 2.231.828 2.112.666

Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih

• Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih se veËinoma nanaša-jo na neposredni odpis terjatev (45.551 tisoË SIT).

110

6.2.5. FinanËni prihodki


FinanËni prihodki iz deležev 63.971 49.382

- v družbah v skupini 13.258 43.265

- v drugih družbah 3.255 6.117

- iz drugih naložb 47.458 -

FinanËni prihodki iz poslovnih terjatev 582.684 466.236

- do družb v skupini 1.794 2.976

- do drugih 580.890 463.260

SKUPAj 646.655 515.618

• FinanËni prihodki skoraj v celoti predstavljajo prihodke od prejetih obresti in pozitivnih teËajnih razlik.

• Drugi finanËni prihodki iz kratkoroËnih terjatev se veËinoma sestojijo iz pri-hodkov od obresti (13.169 tisoË SIT) in prihodkov od pozitivnih teËajnih razlik (566.449 tisoË SIT), ki so nastale pri preraËunu iz tujih valut.

6.2.6. FinanËni odhodki


FinanËni odhodki iz oslabitve in odpisov finanËnih naložb 40.836 -

FinanËni odhodki iz finanËnih obveznosti 718.835 1.185.563

- od posojil od družb v skupini 1.309 18

- od posojil, prejetih od bank 676.489 891.425

- iz drugih finanËnih obveznosti 41.037 294.120

FinanËni odhodki iz poslovnih obveznosti 482.217 709.525

- do družb v skupini 2.056 2.652

- do dobaviteljev 9.102 2.789

- iz drugih poslovnih obveznosti 471.059 704.084

SKUPAj 1.241.888 1.895.088

• FinanËni odhodki se v veËini nanašajo na odhodke za obresti iz naslova naje-tih dolgoroËnih kreditov (676.489 tisoË SIT) in odhodke iz naslova negativnih teËajnih razlik (471.059 tisoË SIT).

6.2.7. Davek od dobiËka

• Davek od dobiËka ni obraËunan zaradi pokrivanja davËne izgube iz leta 2006.

111

Uskladitev davËnega in raËunovodskega dobiËka, pomnoženega z davËno stopnjo v Slovenji (v 000 SIT) 2006 2005

Poslovni izid obraËunskega obdobja pred davki 16.799 (2.293.283)

DavËno nepriznani odhodki 338.131 258.141

Popravki vrednosti zalog in terjatev 45.652 15.942

DavËna olajšave (407.864) 0

Drugo 7.282 13.827

SKUPAj 0 (2.005.373)

Davek od dobiËka (25 %) 0 0

6.2.8. »isti poslovni izid


»isti poslovni izid obraËunskega obdobja 16.799 (2.293.283)

• Družba je leta 2006 ustvarila pozitiven izid iz poslovanja v višini 203.066 tisoË SIT, kar je po negativnem izidu iz leta 2005 zelo pozitivna sprememba in odraz sanacije družbe.

• Družba ima iz finanËnega poslovanja izgubo v višini 595.233 tisoË SIT, ki je prav tako precej manjša od izgube leta 2005, predvsem zaradi obËutnega prihranka pri stroških financiranja, doseženega z refinanciranjem dolgoroËnih kreditov za letala.

• To je vplivalo na doseženi minimalni pozitiven Ëisti poslovni izid v višini 16.799 tisoË SIT.

(v tisoË tolarjih) Rast cen življenjskih potrebšËin

Sprememba v % 2,8 %

Splošni prevrednotovalni popravek 199.362

Poslovni izid obraËunskega obdobja po opravljenem prevrednotenju zaradi ohranitve kupne moËi kapitala (182.563)

• V primeru usklajevanja kapitala z rastjo cen življenjskih potrebšËin bi bil poslov-ni izid družbe Adria Airways d.d. leta 2006 nižji za 199.362 tisoË SIT.

112

7. Drugarazkritja

7.1. Podatki o skupinah oseb

Skupni znesek vseh prejemkov, ki so jih za opravljanje funkcij oziroma nalog prejele v poslovnem letu skupine oseb v skladu z 253. Ëlenom ZGD

(v tisoË tolarjih) 2006

»lani uprave 64.339

»lani nadzornega sveta 13.934

- zunanji — predstavniki kapitala 9.446

- notranji — predstavniki zaposlenih 4.488

Zaposleni na podlagi individualne pogodbe 250.470

SKUPAj 328.743

Vsi zneski so v bruto vrednosti, ki ne vkljuËuje prispevkov delodajalca.

• Prejemki uprave vkljuËujejo: plaËe, bonitete, regres za dopust, morebitne dru-ge prejemke ter povraËila stroškov. Prejemki zaposlenih na podlagi individual-nih pogodb, za katere ne velja tarifni del kolektivne pogodbe, vkljuËujejo plaËe, bonitete, regres za dopust, povraËila stroškov in morebitne druge prejemke (jubilejne nagrade, odpravnine …). Prejemki Ëlanov nadzornega sveta vkljuËu-jejo sejnine, potne stroške in nadomestilo za opravljanje funkcije po sklepu SkupšËine.

8. Dogodkipodatumubilancestanja

19. februarja 2007 so delniËarji družbe na 22. seji skupšËine delniške družbe izglasovali sklep o rednem poveËanju osnovnega kapitala družbe in s tem potrdili dokapitalizacijo v višini 11 mio. EUR. DelniËarji so delnice v celoti vpisali in vplaËali v treh krogih doka-pitalizacije v marcu in aprilu 2007.

7

8

113

99. Računovodskiizkazi—razširjenaoblika

9.1. Bilanca stanja — razširjena oblika po SRS

(v tisoË tolarjih) 31.12. 2006 1. 1. 2006 31.12. 2005

SREDSTVA 29.391.901 28.647.542 28.627.117

A/ DOLGORO»NA SREDSTVA 23.917.968 23.669.695 23.649.270

I. Neopredmetena sredstva in dolgoroËne aktivne Ëasovne razmejitve 217.958 43.102 43.102

1. DolgoroËne premoženjske pravice 138.255 - -

2. Druge dolgoroËne aktivne Ëasovne razmejitve 79.703 43.102 43.102

II. Opredmetena osnovna sredstva 23.345.766 23.249.029 23.308.153

1. ZemljišËa in zgradbe 2.080.378 2.112.222 2.171.346

a) ZemljišËa 166.343 166.343 166.343

b) Zgradbe 1.914.035 1.945.879 2.005.003

2. Proizvajalne naprave in stroji 20.567.426 20.864.649 20.864.649

3. Druge naprave in oprema 280.464 262.037 262.037

4. Opredmetena osnovna sredstva, ki se pridobivajo 417.498 10.121 10.121

a) Opredmetena osnovna sredstva v gradnji in izdelavi 602 - -

b) Predujmi za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev 416.896 10.121 10.121

III. Naložbene nepremiËnine 57.143 59.123 -

IV. DolgoroËne finanËne naložbe 206.495 271.349 250.923

1. DolgoroËne finanËne naložbe, razen posojil 205.108 269.342 248.916

a) Delnice in deleži v družbah v skupini 190.114 245.179 224.753

b) Delnice in deleži v pridruženih družbah 48 48 48

c) Druge delnice in deleži 14.946 24.115 24.115

2. DolgoroËna posojila 1.387 2.007 2.007

b) DolgoroËna posojila drugim 1.387 2.007 2.007

V. DolgoroËne poslovne terjatve 90.606 47.092 47.092

3. DolgoroËne poslovne terjatve do drugih 90.606 47.092 47.092

114

B/ KRATKORO»NA SREDSTVA 5.262.949 4.719.816 4.719.816

II. Zaloge 937.437 822.750 822.750

1. Material 937.437 822.750 822.750

III. KratkoroËne finanËne naložbe 39.094 47.255 47.255

1. KratkoroËne finanËne naložbe, razen posojil - 7.194 7.194

c) Druge kratkoroËne finanËne naložbe - 7.194 7.194

2. KratkoroËna posojila 39.094 40.061 40.061

posojila drugim 39.094 40.061 40.061

IV. KratkoroËne poslovne terjatve 4.056.310 3.728.524 3.728.524

1. KratkoroËne poslovne terjatve do družb v skupini - 96.451 96.451

2. KratkoroËne poslovne terjatve do kupcev 2.791.227 2.990.641 2.990.641

3. KratkoroËne poslovne terjatve do drugih 1.265.083 641.432 641.432

V. Denarna sredstva 230.108 121.287 121.287

C/ KRATKORO»NE AKTIVNE »ASOVNE RAZMEjITVE 210.984 258.031 258.031

ZUNAjBILAN»NA SREDSTVA 18.479.374 15.795.442 15.795.442

OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 29.391.901 28.647.542 28.627.117

A/ KAPITAL 7.120.055 7.250.811 7.624.435

I. Vpoklicani kapital 812.436 812.436 812.436

1. Osnovni kapital 812.436 812.436 812.436

II. Kapitalske rezerve 4.937.607 4.937.607 3.630.211

III. Rezerve iz dobiËka 1.505.197 1.862.022 1.862.022

4. Statutarne rezerve 134.551 134.551 134.551

5. Druge rezerve iz dobiËka 1.370.646 1.727.471 1.727.471

IV. Presežek iz prevrednotenja (135.185) 12.370 1.319.766

V. Preneseni Ëisti poslovni izid - (373.624) -

VI. »isti poslovni izid poslovnega leta - - -

B/ REZERVACIjE IN DOLGORO»NE PASIVNE »ASOVNE RAZMEjITVE 371.542 398.064 4.015

1. Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti 371.542 394.049 -

2. Druge rezervacije - 4.015 4.015

115

C/ DOLGORO»NE OBVEZNOSTI 13.521.673 13.407.956 13.407.956

I. DolgoroËne finanËne obveznosti 13.519.222 13.405.506 13.405.506

2. DolgoroËne finanËne obveznosti do bank 13.283.952 13.401.306 13.401.306

4. Druge dolgoroËne finanËne obveznosti 235.270 4.200 4.200

II. DolgoroËne poslovne obveznosti 2.451 2.450 2.450

4. DolgoroËne poslovne obveznosti na podlagi predujmov 2.451 2.450 2.450

»/ KRATKORO»NE OBVEZNOSTI 8.327.012 7.346.759 7.346.759

II. KratkoroËne finanËne obveznosti 2.710.982 1.658.191 1.658.191

1. KratkoroËne finanËne obveznosti do družb v skupini 37.213 35.904 35.904

2. KratkoroËne finaËne obveznosti do bank 2.458.248 1.621.493 1.621.493

4. Druge kratkoroËne finanËne obveznosti 215.521 794 794

III. KratkoroËne poslovne obveznosti 5.616.030 5.688.568 5.688.568

1. KratkoroËne poslovne obveznosti do družb v skupini 24.036 12.325 12.325

2. KratkoroËne poslovne obveznosti do dobaviteljev 4.403.358 4.745.344 4.745.344

4. KratkoroËne poslovne obveznosti na podlagi predujmov 247.897 72.595 72.595

5. Druge kratkoroËne poslovne obveznosti 940.739 858.304 858.304

D/ KRATKORO»NE PASIVNE »ASOVNE RAZMEjITVE 51.619 243.952 243.952

ZunajbilanËne obveznosti 18.479.374 15.795.442 15.795.442

116

9.2. Izkaz poslovnega izida — razširjena oblika po SRS


1. »isti prihodki od prodaje 36.508.891 32.190.502

a) »isti prihodki na domaËem trgu — družbe v skupini 19 23.766

b) »isti prihodki na domaËem trgu — razmerje do drugih 397.040 286.722

c) »isti prihodki na tujem trgu — družbe 885.069 937.721

Ë) »isti prihodki na tujem trgu — razmerje do drugih 35.226.763 30.942.293

2. Proizvajalni stroški prodanih proiz. (z amort.)/ nabavna vrednost prodanega blaga (32.038.057) (28.148.407)

3. KOSMATI POSLOVNI IZID OD PRODAjE 4.470.834 4.042.095

4. Stroški prodajanja (z amortizacijo) (3.938.323) (3.957.573)

5. Stroški splošnih dejavnosti (z amortizacijo) (911.940) (1.036.855)

a) Stroški splošnih dejavnosti (853.451) (953.078)

b) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstvih (12.837) (67.835)

c) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih (45.652) (15.942)

6. Drugi poslovni prihodki (s prevrednotovalnimi poslovnimi prihodki) 582.495 47.366

7. FinanËni prihodki iz deležev 63.971 49.382

a) FinanËni prihodki iz deležev v družbah v skupini 13.258 43.265

c) FinanËni prihodki iz deležev v drugih družbah 3.255 6.117

Ë) FinanËni prihodki iz drugih naložb 47.458 -

9. FinanËni prihodki iz poslovnih terjatev 582.684 466.236

a) FinanËni prihodki iz poslovnih terjatev do družb v skupini 1.794 2.976

b) FinanËni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih 580.890 463.260

10. FinanËni odhodki iz oslabitve in odpisov finanËnih naložb (40.836) -

11. FinanËni odhodki iz finanËnih obveznosti (718.835) (1.895.088)

a) FinanËni odhodki iz posojil, prejetih od družb v skupini (1.309) (18)

b) FinanËni odhodki iz posojil, prejetih od bank (676.489) (891.425)

c) FinanËni odhodki iz drugih finanËnih obveznosti (41.037) (294.120)

12. FinanËni odhodki iz poslovnih obveznosti (482.217) (709.525)

a) FinanËni odhodki iz poslovnih obveznosti do družb v skupini (2.056) (2.652)

b) FinanËni odhodki iz obveznosti do dobaviteljev in meniËnih obveznosti (9.102) (2.789)

c) FinanËni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti (471.059) (704.084)

13. Drugi prihodki 453.627 9.851

14. Drugi odhodki (44.661) (18.697)

15. Davek iz dobiËka - -

17. »ISTI POSLOVNI IZID OBRA»UNSKEGA OBDOBjA 16.799 (2.293.283)

izdajatelj: Adria Airways, Slovenski letalski prevoznik d.d.ideja, oblikovanje in izvedba: IMAGO, marketinška agencijafotografije: Žiga Koritnik, Branko »eak, Imago in arhiv Adrie Airwayslektorica: Vera Samohodtisk: Tiskarna Schwarz, julij 2007

adria airways - letno poročilo 2006

Documents