adria airways - letno poročilo 2004

4

Adria Airways d.d.

Letno poročilo 2004

Adria Airways d.d.

Letno poročilo 2004

4

PPismo predsednika

Spoštovani!

Leto 2004 je bilo za Adrio Airways pomembno leto. Doživeli smo vstop Slovenije v Evropsko skupnost, priključili smo se

največjemu globalnemu združenju letalskih prevoznikov, naročili novo letalo, pridobili nov varnostni standard, presegli pri-

čakovane načrte pri vzdrževanju letal za tretje osebe in pričeli z gradnjo novega hangarja. Vse to smo dosegli z obilo truda,

trdega in inovativnega dela vseh zaposlenih ter s sodelovanjem številnih poslovnih partnerjev.

Prepeljali smo 885 tisoč potnikov, kar je za dva odstotka več kot leto prej, in leto sklenili pozitivno.

Vstop Slovenije v Evropsko skupnost je Adria dočakala pripravljena. Po velikosti se ne moremo primerjati z drugimi evrop-

skimi družbami; glede na število potniških sedežev na zaposlenega pa je naše razmerje ugodnejše od drugih letalskih družb

med novopristopnicami. Adria že vrsto let deluje po evropskih standardih, imamo certifikate Part 145, JAR OPS in ISO

9001:2000, letala naše flote pa ustrezajo vsem evropskim tehnično-varnostnim in ekološkim zahtevam.

Evropa je za Adrio nova možnost in izziv: prinaša nam povečanje trga in obenem veča konkurenco. Slednjo predstavljajo

vedno novi prevozniki na domačem letališču, in to tako mrežni kot nizkocenovni. S tekmeci se spopadamo s preoblikova-

njem cenovnih ponudb in številnimi drugimi aktivnostmi. Podobno kot drugi mrežni prevozniki ocenjujemo, da so varnost,

kakovost in zanesljivost atributi, ki jih potniki od nas pričakujejo. Stalna in vedno močnejša je naša vsakodnevna misel in

obveznost, kako ob tem znižati stroške.

Po stroškovni plati nas je lansko leto še posebno prizadelo povečanje cen goriva, kar je v precejšnji meri vplivalo na naš

končni rezultat, saj stroški goriva v celotni stroškovni strukturi predstavljajo kar dvanajstodstotni delež.

15. decembra se je Adria kot regionalna članica pridružila največjemu globalnemu združenju letalskih prevoznikov Star

Alliance, kar je bilo za nas najpomembnejši dogodek lanskega leta in zadnjega obdobja sploh. S pridružitvijo smo potrdili,

da smo moderna in učinkovita letalska družba, ki izpolnjuje vse varnostne, tehnične in komercialne standarde ter zahteve.

Naš sponzor pri vstopu je bila Lufthansa, s katero dejavno sodelujemo že dolga leta. Priprave so trajale več kot leto dni in so

zahtevale določene prilagoditve in spremembe v procesih in procedurah ter ob tem mnogo dodatnega dela zaposlenih.

Z vstopom v Star Alliance smo dosegli svoj strateški cilj in začrtali svojo poslovno politiko mrežnega prevoznika, ki ponuja

globalno storitev. Svojim potnikom sedaj omogočamo najboljše in tudi cenovno ugodnejše povezave z vsemi Star Alliance

Adria Airways d.d. Letno poročilo 20042

članicami, ki dnevno nudijo 15 tisoč poletov na 795 destinacijah v 139 državah. S članstvom v klubu zvestobe Miles&More,

ki smo ga ob ukinitvi našega Privilege kluba prevzeli, potniki za nagradne polete lahko izbirajo med destinacijami v celotni

Star Alliance mreži.

Varnost je naša prva in zadnja misel. O kakovosti Adrie na tem področju priča dejstvo, da smo avgusta med prvimi dvanaj-

stimi letalskimi družbami na svetu prejeli varnostni certifikat IOSA, ki določa organiziranost družbe, operativne procedure

ter varnost letenja in varovanja družbe.

V okviru Adriinega Bombardierjevega pooblaščenega centra za vzdrževanje letal smo lansko leto dosegli zelo dobre rezultate,

opravili smo tehničnovzdrževalna dela na 77 letalih CRJ tujih letalskih družb; od septembra 2002, ko nas je proizvajalec le-

tal CRJ Bombardier iz Kanade pooblastil za svoj prvi evropski vzdrževalni center, pa smo opravili dela na skupaj 189 letalih

CRJ. Decembra smo pričeli z gradnjo novega sodobnega hangarja, ki bo omogočil nadaljnjo širitev dejavnosti, boljše delovne

pogoje in večjo fleksibilnost. Delež prihodka od vzdrževanja letal za tretje osebe v celotnem prihodku družbe je bil leta 2004

nekaj manj kot deset odstotkov.

Sredi poletja smo podpisali pogodbo za nakup novega letala CRJ 200 (petega v naši lasti), novembra pa smo naši floti dodali

šesto letalo CRJ 200, ki smo ga vzeli v najem. Z razširjeno floto bo Adria še dodatno utrjevala svoje mesto na evropskem

trgu; to nam bo omogočilo izboljšave v voznem redu, več frekvenc na že obstoječih destinacijah, načrtujemo pa tudi nove

destinacije.

Pogoji poslovanja v letalskem prometu se nenehno zaostrujejo, zato so naše aktivnosti usmerjene v zniževanje stroškov, ob-

vladovanje konkurence in povečevanje prodaje. Naša pozornost bo še naprej osredotočena na potnike, na to, da ponudimo

čim boljše storitve v smislu varnosti, primernega voznega reda in kakovosti potovanja za sprejemljivo ceno.

Na koncu, a ne nazadnje, se želim zahvaliti vsem zaposlenim v naši družbi in tistim, ki z nami sodelujejo, saj brez njihovega

dejavnega prispevka omenjenih rezultatov ne bi dosegli. Hvala tudi vsem potnikom za izkazano zaupanje. Prizadevali si

bomo, da bomo tudi v prihodnje izpolnjevali vaša pričakovanja in utrjevali vaše zaupanje ter lojalnost.

Dr. Branko LučovnikPredsednik uprave

Adria Airways d.d. Letno poročilo 2004 3

LETENJE

Naš planet, ki ga ljudje doživljamo statično in absolutno, je pravza-

prav le neznaten delček vesolja, ki ima svojo pot, svoje zakonitosti

in rok trajanja. Del tega sveta je tudi nekaj biljard živih bitij, med

njimi nekaj milijard ljudi. Ti ljudje živijo, umirajo, ljubijo, sovražijo,

razdajajo in grabijo. Razvijajo tehnologijo za lagodno življenje in

nadvlado nad svetom. Kako zavladati sebi, svoji družini, svojemu

kraju, državi ali svetu je glavno gibalo tega visokega »razvoja«.

A vendar, z vsem znanjem in tehnologijo ne moremo spremeniti

poslanstva našega planeta. Lahko pa ga razumemo. Za to potrebu-

jemo odmik od znanega, razdaljo do lastnega prepričanja, ki nam

omogoči nov, drugačen pogled na svoj ego in njegovo okolico. Ab-

solutno bo postalo relativno in začetek spoštovanja sebe, soljudi,

okolja in drugih živih bitij. Začetek razumevanja začasnosti, konč-

nosti in smisla.

In takšno spoznanje je vredno veliko več kot rekord, ki pomeni zgolj

frustracijo nekoga, ki išče svoj jaz, ki hoče postati nekdo na način,

da vsem dokaže, da je boljši. Na našem svetu ni boljših ali slabših,

vsi skupaj predstavljamo celoto, ki deluje dobro le takrat, ko so vsi

deli usklajeni, ko vsak razume, kje je njegovo mesto in njegova ne-

nadomestljiva vloga.

Dojeti svet v njegovi celoti, razumeti vsa živa bitja, vse sopotnike

na tem okrušku vesolja je moja želja in potreba. Polet okrog sveta

v majhnem letalu, ki leti tako nizko, da oko vidi vse kar se dogaja

spodaj in hkrati dovolj hitro, da možgani zaznajo svet kot živ, med

seboj prepleten organizem, je izkušnja, ki bi jo moral imeti sleherni

prebivalec Zemlje.

Letenje je za človeka stik s prostorom, ki se izgublja v vesolju. To

je upor proti težnosti, ki nas zapira v svoje svetove in strahove.

Letenje nas torej povezuje. V potniškem letalu vsi potniki, skupaj

s posadko, dihamo kot eden. Zavedamo se letečega stroja od ka-

terega smo vsi enako odvisni. Letalo je torej majhen svet številnih

usod, ki bi lahko bil vzor tudi našemu planetu Zemlja.

Matevž Lenarčič,slovenski letalec, ki je leta 2004 z ultra lahkim letalom obletel svet.

Adria mu je pri tem pomagala.

Velika planina, Slovenija

Švedska

Habarovsk, Rusija

Grand Canyon, Združene države Amerike

Krn, Slovenija

Španija

1. del

Poslovno poročilo

A


A



AKazalo

1 Splošni podatki 20

2 Pomembnejši podatki o poslovanju leta 2004 21

3 Pomembnejši dogodki leta 2004 23

4 Poročilo predsednika nadzornega sveta 24

5 Kratek pregled zgodovine družbe 26

6 Poslanstvo, vizija, strategija družbe 27

7 Lastniška struktura 28

8 Flota 29

9 Analiza poslovanja 30

9.1. Pogoji poslovanja leta 2004 30

9.2. Komentar doseženih fizičnih kazalcev poslovanja 31

9.3. Struktura prihodkov 32

9.4. Struktura odhodkov 33

9.5. Struktura sredstev 34

9.6. Struktura virov sredstev 34

9.7. Načrti in pogoji delovanja v letu 2005 35

9.8. Dogodki po datumu bilance stanja 35

10 Upravljanje s tveganji 36

11 Vstop v globalno združenje letalskih prevoznikov Star Alliance 38

12 Marketing 39

13 Prodaja 42

13.1. Dejavnost prevoza potnikov 42

13.1.1 Redni promet 42

13.1.2 Čarter promet 42

13.2. Prevoz tovora 43

13.3. Vzdrževanje letal za tretje osebe 44

13.4. Druge dejavnosti 45

13.5. Partnerstva 45

14 Zaposleni – ključni dejavnik uspeha za prihodnost 46

15 Družbena odgovornost 48

16 Varovanje okolja 49

17 Varnost 50

18 Zaveza kakovosti 51

19 Raziskave in razvoj 52

20 Korporativno komuniciranje 53

21 Kdo je kdo, kontakti 54

22 Organizacijska struktura delniške družbe 55

23 Predstavništva in prodajna mesta 56

A1


1. Splošni podatki

• Naslov: ADRIA AIRWAYS, Slovenski letalski prevoznik d.d. (skrajšano: Adria Airways d.d.),

Kuzmičeva 7, 1000 Ljubljana, Slovenija

• Pravna oblika podjetja: delniška družba

• Telefon: +386 1 36 91 000

• Telefaks: +386 1 43 69 233

• Spletni naslov: www.adria-airways.com

• Število zaposlenih: 552

• Leto ustanovitve: 1961

• Matična številka: 5156505

• Davčna številka: SI51049406

• Številka vpisa v sodni register: 200208417

• Vložna številka: 061/10135200

• Osnovni kapital družbe: 812.436.000 SIT

• Nominalna vrednost ene delnice: 2.000 SIT


A22. Pomembnejši podatki o poslovanju leta 2004

Postavka enota 2004 2003 2002

Prihodki v 000 SIT 32.595.426 29.794.755 28.232.530

EBIT* v 000 SIT 971.899 1.058.955 861.872

Čisti dobiček v 000 SIT 42.468 106.688 119.946

Sredstva v 000 SIT 25.633.650 27.651.999 30.287.571

Lastniški kapital v 000 SIT 9.918.340 9.873.098 9.769.956

Lastniško financiranje v % 39 39 32

Število prepeljanih potnikov 884.861 864.368 814.156

Število letal 9 8 7

*EBIT – poslovni izid pred davki in obrestmi

Rast obsega poslovanja Adrie Airways d.d.

Družba učinkovito opravlja svojo osnovno dejavnost

0 5.000.000 10.000.000 15.000.000 20.000.000 25.000.000 30.000.000 35.000.000

2004

2003

2002

32.595.426

29.764.755

28.232.530

109

106

IndeksPrihodki v 000 SIT

0 200.000 400.000 600.000 800.000 1.000.000 1.200.000

2004

2003

2002

971.899

1.058.955

861.872

92

123

IndeksEBIT v 000 SIT

A2


Znižuje se zadolženost družbe in povečujeta finančna moč in stabilnost

Zaupa nam vedno več potnikov

0 10 20 30 40 50

392004

362003

322002

108

113

IndeksLastnišk�otIto financiranje v %

0 200.000 400.000 600.000 800.000 1.000.000

884.8612004

864.3682003

814.1562002

102

106

IndeksŠtevilo prepeljanih potnikov

A3


3. Pomembnejši dogodki leta 2004

• Izpolnitev pogojev za vstop v globalno grupacijo Star Alliance, začetek trženja pod njeno blagovno znamko in vstop vanjo

15. 12. 2004.

• Vstop Slovenije v EU in s tem odprtje slovenskega trga za EU prevoznike in obenem tudi vstop Adrie na enotni evropski

trg.

• Podpis pogodbe z Bombardierjem za novo, peto letalo CRJ-200, in izbor najugodnejšega kreditodajalca.

• Operativni najem enega letala CRJ-200 od novembra dalje.

• Širitev tržnega deleža pri prodaji storitev potnikom in pri vzdrževanju letal za tretje osebe.

• Pridobitev dovoljenj, izbor izvajalcev, podpis pogodb in začetek gradnje hangarja, ki je pogoj za širitev in kvalitetno vzdrže-

vanje letal za tretje osebe na letalih CRJ in tudi Airbusih.

• Pridobitev IOSA standarda in vzdrževanje ISO 9001 standarda.

A4


4. Poročilo predsednika nadzornega sveta

V letu 2004 je nadzorni svet posebno pozornost namenil obvladovanju vseh stroškovnih kategorij in konkurenci na matič-

nem letališču Ljubljana.

Nadzorni svet Adrie Airways d.d. je spremljal in nadzoroval poslovanje družbe na šestih rednih in dveh korespondenčnih

sejah, pri čemer je posebno pozornost namenjal:

• zniževanju stroškov prodaje,

• obvladovanju in nadzoru nad stroški dela,

• ekonomski učinkovitosti posameznih linij,

• strateškem povezovanju družbe v grupacijo Star Alliance,

• finančni učinkovitosti dejavnosti vzdrževanja letal za tretje osebe,

• zniževanju vseh ostalih stroškov, na katere lahko vpliva uprava družbe.

Nadzorni svet je tako kot že v letu 2003 tudi v letu 2004 opozarjal upravo na nujno pripravo družbe na vse večjo konkuren-

co ter na obvladovanje vseh stroškov.

V letu 2004 se je družba začela prilagajati večji konkurenci, vendar jo veliko dela še čaka na vseh področjih.

Na prihodkovni strani je bil poslovni načrt za leto 2004 realiziran v rednem prometu. V izrednem prometu in pri vzdrževal-

nih delih za druge letalske družbe je bil znatno presežen, medtem ko pri prevozu tovora ni bil dosežen.

Nadzorni svet je tako kot leta 2003 tudi v letu 2004 na večini sej pozival in opozarjal upravo da mora poleg varnosti, prodaje

in razvijanja novih poslov dosledno obvladovati vse stroške, predvsem pa tiste, na katere ima uprava neposreden vpliv.

Zaradi visokih cen kerozina na svetovnem trgu in še višjih cen v Sloveniji, so bili stroški goriva višji za EUR 1.635.688 od

načrtovanih. Vse to kljub sodobni floti in dobremu delu pri optimizaciji letenja in porabi goriva.

Zaradi uvedbe novega sistema nagrajevanja in pretiranih zahtev in pritiskov sindikatov, so bili znatno preseženi stroški plač,

davkov in prispevkov. Poleg tega so bili zaradi agresivnega nastopa konkurentov, med katerimi so tudi nizkocenovni prevoz-

niki, tudi preseženi stroški prodaje in marketinga.

Zaradi navedenega ni bil ustvarjen dobiček na načrtovani ravni.

Navedeni negativni trendi v letu 2004 so potrdili opozorila nadzornega sveta in potrebo po novem poslovnem modelu ter

racionalizaciji poslovanja na vseh področjih.

Uprava je s podporo nadzornega sveta začela spreminjati dosedanji poslovni model, saj ta ne ustreza več zaostrenim razme-

ram na trgu.

Nadzorni svet je tudi:

• obravnaval dolgoročni poslovni načrt družbe za obdobje od 2004 do 2008 in soglašal z odločitvijo o nakupu novega letala

CRJ 200, z dobavo v januarju 2005;

• se seznanil s končnim projektom in vrednostjo investicije izgradnje novega hangarja na Brniku.


A4 Nadzorni svet je na vseh rednih sejah nadzoroval poslovanje družbe na podlagi pisnega materiala uprave.

Velik poudarek je namenil spremljanju vseh fizičnih in finančnih podatkov poslovanja, odmikom od plana in kazalcem

uspešnosti poslovanja.

Nadzorni svet je na svoji 74. seji, dne 07.06.2005, potrdil letno poročilo Adrie Airways d.d. za poslovno leto 2004 v predlo-

ženi obliki in se seznanil s konsolidiranimi računovodskimi izkazi skupine za poslovno leto 2004.

Seznanil se je tudi z revizorjevim poročilom Adrie Airways d.d., iz katerega je razvidno, da so računovodski izkazi priprav-

ljeni v skladu z mednarodnimi standardi revidiranja in prikazujejo resnično in pošteno sliko finančnega stanja gospodarske

družbe na dan 31. decembra 2004, poslovnega izida in finančnega izida njenega poslovanja ter gibanja kapitala v tedaj

končanem letu v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi.

Na revizorjevo poročilo nadzorni svet ni imel pripomb. V skladu s svojimi pristojnostmi je obravnaval tudi predlog uprave o

uporabi in delitvi bilančnega dobička za leto 2004. Predlog je sprejel v predloženi obliki.

Peter GrašekPredsednik nadzornega sveta Adrie Airways d.d.

A5


5. Kratek pregled zgodovine družbe

• 1960–1961 Ustanovljena je bila čarterska letalska družba Adria Aviopromet z letali DC 6; konec šestdesetih nakup letal

DC 9.

• 70. leta Adria je eden najzanesljivejših čarter prevoznikov v Evropi.

• 80. leta Domači redni poleti znotraj Jugoslavije, začetek mednarodnih rednih prog. Adria postane članica IATA. Flota:

letala DC 9, MD 80, Dash 7.

• 1989 Nakup prvih letal tipa Airbus A 320.

• 1991 25. junija Republika Slovenija razglasi neodvisnost; Adria je iz političnih razlogov za tri mesece prizemljena.

• 1992 Konec januarja ponovno vzpostavi operacijo na zelo zmanjšanem trgu. Struktura poslovanja se bistveno spremeni;

prej v večjem delu čarter prevoznik postane sedaj prevoznik večinoma na rednih progah.

• 1995 Pričetek sodelovanja z Lufthanso, vključevanje v evropske integracijske procese.

• 1996 Finančna konsolidacija podjetja.

• 1998 Nakup treh novih letal tipa Canadair Regional Jet 200.

• 2000–2004 Osredotočena na opravljanje regionalnih rednih poletov predvsem po Evropi, stalno dodajanje novih destina-

cij in frekvenc na obstoječih linijah. Intenziviranje sodelovanja z evropskimi letalskimi prevozniki, še posebno z Lufthan-

so.

• 2000 Nakup četrtega letala CRJ 200.

• 2002 Adria izbrana kot prvi evropski pooblaščeni Bombardier vzdrževalni center za letala CRJ.

• 2004 Decembra se Adria kot regionalna članica pridruži globalnemu združenju letalskih prevoznikov Star Alliance.

A6


6. Poslanstvo, vizija, strategija družbe

Poslanstvo

Smo podjetje, ki:

• Združuje znanja s področja letalstva.

• Svojim odjemalcem nudi vrhunske storitve.

• Dosega jih z inovativnim delom zadovoljnih zaposlenih.

• Lastnikom prinaša ustrezen dobiček.

• Deluje usklajeno z okoljem.

Vizija

Prizadevamo si biti uspešen evropski letalski prevoznik z moderno floto, ki se razvija in raste, prevoznik, ki z ustvarjanjem

najvišjega nivoja kakovosti svojih storitev dosega zadovoljstvo svojih potnikov – in odjemalcev drugih storitev – in ob tem

ohranja prepoznavnost svoje lastne blagovne znamke.

Strategija

Družba si bo prizadevala za postopno povečevanje donosa lastniškega kapitala v skladu s svojimi akti.

A7


7. Lastniška struktura

• Osnovni kapital družbe Adria Airways d.d. je razdeljen na 406.218 navadnih delnic z nominalno vrednostjo 2.000 tolar-

jev.

• Na dan 31. decembra 2004 je imela družba 59 delničarjev.

Lastniška struktura na dan 31. 12. 2004 v %

20 % Slovenska odšk�ItcTodninska družb�CE-Ba

6,5 % Daimond d.d.

5,6 % Zvon Ena Holding d.d.

4,9 % Infond ID d.d.2,1 % NFD Holding d.d.1,6 % Zvon Ena ID d.d.1,2 % Fizične osebe - zaposleni��1,0 % Zlata Moneta I d.d.0,6 % Individa d.o.o.0,5 % Fizične osebe - ostali

56 % Kapitalska družb��a

A88. Flota

Adriina flota je sodobna, ekonomična in okolju prijazna.

Stanje flote 31. 12. 2004:

Tip letala V lasti družbe Operativni najem Skupaj

Canadair Regional Jet 200 LR/ 48/50 sedežev 4 1 5

Canadair Regional Jet 100 LR/ 50 sedežev 1 1

Airbus A 320 / 162 sedežev 3 3

Skupaj 7 2 9

Svojo floto vzdržujemo v lastni vzdrževalni organizaciji, na osnovi evropskega certifikata Part-145.


A9


9. Analiza poslovanja

9.1. Pogoji poslovanja leta 2004

Svetovno gospodarstvo je leta 2004 rastlo z okrog 5-odstotno stopnjo. Rezultat bi bil lahko še boljši, če v drugi polovici leta

ne bi zavrla rasti rekordno draga nafta. Če pa pogledamo v makroekonomsko zakulisje svetovnega gospodarstva, ugotovimo,

da slika ni tako rožnata in da obeti za leto 2005 niso zelo spodbudni. Podatki namreč kažejo, da sta polovico svetovne rasti

leta 2004 prispevali dve gospodarstvi, ZDA in Kitajska, dve čedalje bolj gospodarsko soodvisni velesili.

Ameriška gospodarska rast je tudi leta 2004 temeljila na visoki potrošnji prebivalstva in države, kar je vodilo v visok pri-

manjkljaj v plačilni bilanci. Kitajska gospodarska rast na drugi strani temelji predvsem na rasti investicij in posledično vklju-

čevanju čedalje več kmečkega prebivalstva v sodobno proizvodnjo in storitve. Pogonsko gorivo kitajske gospodarske rasti je

izvoz, pretežno v ZDA, kar je spet pogojeno z rastjo osebne potrošnje v ZDA, in tako je začarani krog sklenjen. Tak model

gospodarske rasti poraja velika nesorazmerja v svetovnem gospodarstvu.

Problem ameriškega primanjkljaja se zaenkrat še vedno rešuje samo s padanjem tečaja ameriškega dolarja proti drugim valu-

tam, predvsem EUR. Nesorazmerno veliko breme prilagajanja pade tako na ramena gospodarstev evro območja in Japonske,

kar zmanjšuje že tako anemično gospodarsko rast evro območja in ogroža okrevanje japonskega gospodarstva.

V takem ekonomskem okolju je leta 2004 delovala tudi Slovenija, ki je sedaj kot članica EU v celoti podvržena delovanju

opisanih ekonomskih silnic. Tu moramo biti posebej pozorni na učinke globalizacije, ki so na Slovenijo delovali že v drugi

polovici leta 2004, vendar jih bo v polni meri začutila šele leta 2005.

V sektorju letalskega prevoza, predvsem na področju t. i. tradicionalnih prevoznikov, se je leta 2004 nadaljevala (že četrto

leto) strukturna kriza, ko število prepeljanih potnikov sicer raste, vendar počasneje, kot padajo povprečne cene prevoza. K

slednjemu odločilno prispevajo nizkocenovni prevozniki s svojo politiko izjemno nizkih cen. V takih razmerah tradicionalni

prevozniki nimajo več možnosti prevaliti svojih stroškov na potnike, kar vodi v konstantno krizo in izgube. Večina tradicio-

nalnih prevoznikov je v zadnjih letih drastično znižala stroške v smeri prilagajanja stroškovne strukture razmeram na trgu,

kar bi lahko vodilo v izboljšanje poslovne uspešnosti teh prevoznikov v letu 2004. Na žalost pa je vse upe po okrevanju v

drugi polovici leta 2004 pokopala izjemno hitra rast cen surove nafte in posledično cen kerozina.

Kljub temu da je panoga letalskega prevoza v Sloveniji v fazi zrelosti, je vključevanje Slovenije v EU leta 2004 pomenilo po-

večevanje tujega letalskega prometa med Slovenijo in EU. Z vstopom v EU smo se soočili s povečano konkurenco nizkoce-

novnih tujih prevoznikov z našega domačega letališča, povečalo se je tudi število tujih čarter letov. Konkurenco Adriinemu

Gibanje tečaja USD v letih 2003 in 2004

USD 2003

USD 2004

170,0000

180,0000

190,0000

200,0000

210,0000

220,0000

DECNOVOKTSEPAVGJULJUNMAJ APRMARFEBJAN

A9sistemu krožišča Ljubljana s povezavami med zahodno in jugovzhodno Evropo bodo še naprej zaostrovali direktni leti med

destinacijami teh trgov.

Na to se v družbi odzivamo s čedalje večjo uporabo letal CRJ-200 v rednem prometu, saj nima nobenega smisla leteti z A320

na destinacije, ki čedalje jasneje zahtevajo letala z manjšo kapaciteto.

9.2. Komentar doseženih fizičnih kazalcev poslovanja

• Floto družbe je leta 2004 sestavljalo devet letal, in sicer tri letala Airbus A320-200 in od septembra leta 2004 šest letal

Bombardier CRJ, potem ko smo najeli letalo CRJ-200. S prihodom šestega letala CRJ v floto, so se dodatno povečale

možnosti za optimalno razporejanje letal glede na število potnikov, dobili pa smo tudi priložnost za razvijanje novih linij

in povečanje števila letov na posameznih rednih linijah.

• Leta 2004 je družba na 18.741 letih prepeljala 884.861 potnikov. Število prepeljanih potnikov se je v primerjavi z letom

2003 povečalo za dva odstotka. Kljub splošni svetovni krizi v letalski panogi, povečevanju konkurence in majhnemu trgu

Adria od leta 2001 povečuje število prepeljanih potnikov. V rednem prometu se je povečalo za en, v čarter prometu pa za

13 odstotkov.

• Povprečni dnevni izkoristek letal znaša 9,88 ur na aviodan. V primerjavi z enakim obdobjem lani se je ta izkoristek

povečal za šest odstotkov, kar je rezultat dejstva, da se je pri povečanju števila odletenih ur za osem odstotkov ponudba

letalskih kapacitet, merjena s številom aviodni, povečala za dva odstotka.

• Produktivnost dela, merjena s številom prepeljanih potnikov na zaposlenega, se je v primerjavi z letom 2003 zmanjšala za

en odstotek, saj smo ob povečanju števila zaposlenih iz ur (za tri odstotke) prepeljali za dva odstotka več potnikov.

• Povprečna poraba goriva na uro letenja se je v primerjavi z letom 2003 zmanjšala za dva odstotka. Padec povprečne porabe

goriva na uro letenja je predvsem posledica povečanja deleža odletenih ur CRJ-200/100.

• Smo eden točnejših evropskih prevoznikov; leta 2004 smo imeli v povprečju 9,5 minut zamude na let na vseh letih; če pri-

merjamo dosežene deleže letov z več kot 15-minutno zamudo Adrie Airways d.d. na rednih linijah s povprečjem tridesetih

evropskih prevoznikov, združenih v AEA (Association of European Airlines), ugotavljamo, da dosegamo nižje deleže.

Primerjava z AEA – redni leti


AEA

JP

0 %

5 %

10 %

15 %

20 %

25 %

30 %

DECNOVOKTSEPAVGJULJUNMAJ APRMARFEBJAN

% rednih letov z zamudo nad 15 min

A9


Odmiki ključnih poslovnoizidnih kategorij leta 2004 v primerjavi z letom 2003

Razlika glede na leto 2003 v tisoč SIT Primerjava z letom 2003 (indeks)

Čisti prihodki od prodaje + 3.270.392 112

Kosmati poslovni izid od prodaje + 479.910 109

Čisti poslovni izid iz rednega delovanja + 63.797 160

Čisti poslovni izid - 64.220 40

9.3. Struktura prihodkov

• Čisti prihodki od prodaje so se leta 2004 povečali za 12 odstotkov glede na predhodno leto in so za šest odstotkov presegli

planirane vrednosti. Preseganje letnega načrta je posledica povečanega obsega čarter letenja in večjega obsega servisiranja

letal za tretje osebe.

• Največji delež čistih prihodkov predstavljajo prihodki od rednega prometa potnikov.

• Povečali so se tako prihodki od rednega prometa (za sedem odstotkov) kot tudi prihodki od prevoza potnikov v čarter pro-

metu (za 24 odstotkov), in predvsem prihodki od vzdrževanja letal za tretje osebe (za 104 odstotke).

• Prihodki od rednega prometa potnikov so porasli v večji meri, kot pa se nam je povečalo število prepeljanih potnikov, saj

se nam je povečala tudi vrednost povprečnega prodajnega kupona. Kvalitetno rast smo dosegli tudi z diferenciacijo naše

storitve – stimuliranje potovanj v poslovnem razredu, zagotavljanje kvalitetnega servisa na letalu – in s spodbujanjem

internetne prodaje. Poleg tega smo se poskušali približati čim večjemu številu potnikov s cenovno ugodnimi akcijami, po-

enostavitvijo tarif in povečevanjem števila frekvenc na obstoječih destinacijah.

• Prihodki od izrednega (čarter) prometa so se nam kljub ostri konkurenci na tem področju povečali; večje je število »ad-

hoc« letov, ki so ekonomsko najbolj zanimivi, nadaljevali smo tudi s čarter letenjem znotraj EU.

• Za 18 odstotkov so se nam zmanjšali prihodki od prevoza tovora; vzroke najdemo v zmanjšanem povpraševanju po

letalskem prevozu tovora spričo konkurence nizkih cen kamionskega prevoza in sprememb uvoznih omejitev. Vedno bolj

se dejavnost prevoza tovora sooča s problemom neustrezne kapacitete letal za prevoz tovora, saj se večja letala vse bolj na-

menjajo čarter letenju.

• Glede na leto 2003 so se nam leta 2004 najbolj povečali prihodki od vzdrževanja letal za tretje osebe; ugotavljamo, da se

0 20 40 60 80 100

OstaloServisiranje letalza tretje osebe

Izredni promet - potniki

Redni promet- tovor

Redni promet- potniki

2004 78 9 43 8

2003 81 34 48

Struktura čistih prihodkov od prodaje v %

A9nadaljuje povpraševanje po tehničnem vzdrževanju letal CRJ, kar lahko utemeljujemo z dejstvom, da so opravljene storitve

v kvalitativnem smislu in glede rokov naročnike storitev zadovoljile; usmeritev v prodajo tehničnih storitev za tretje osebe

se kaže kot pravilna odločitev in pomembna dopolnitev k osnovni dejavnosti; poleg tega pa zvišuje raven tehničnega

znanja naših delavcev.

• Največje odstopanje pri finančnih prihodkih se izkazuje pri prihodkih od pozitivnih tečajnih razlik, ki so za 36 odstotkov

manjši kot leta 2003, in to zaradi manjših tečajnih nihanj.

9.4. Struktura odhodkov

• Proizvajalni stroški, stroški prodajanja in stroški splošnih dejavnosti so se nam glede na leto 2003 povečali za 12 odstot-

kov.

• Stroški materiala so se povečali za 31 odstotkov glede na leto 2003; predvsem zaradi visokih cen letalskega goriva.

• Stroški goriva izkazujejo indeks 134; povečanje gre na račun povečanega obsega letenja in zato večje porabe in predvsem

rekordno visokih cen nafte na svetovnih trgih; povprečna cena kerozina se je leta 2004 glede na leto 2003 povečala za 31

odstotkov na ameriški dolar (osnova za oblikovanje cen); ugodno je na stroške goriva vplival padec tečaja ameriškega do-

larja za v povprečju sedem odstotkov.

• Za 122 odstotkov so glede na predhodno leto višji stroški nadomestnih delov za vzdrževanje letal, kar je posledica poveča-

nega obsega vzdrževanja tako lastne flote kot tudi letal tujih naročnikov.

• Stroški letališč so se leta 2004 povečali za pet odstotkov glede na leto 2003, kar ob večjem številu letov (za šest odstotkov)

in okrepitvi tečaja EUR, na katerega je vezana večina stroškov letaliških storitev, ni veliko. Stroške smo dobro obvladovali

z izbiro konkurenčih ponudb na posameznih letališčih, s spremembami pogodbenih cen in drugih določil.

• Stroški navigacije izkazujejo indeks 107 glede na leto 2003 in se povečujejo skladno s povečevanjem obsega letenja.

• Stroški vzdrževanja letal so se povečali za sedem odstotkov glede na predhodno leto, predvsem zaradi povečanega obsega

del za tretje naročnike in vzdrževanja lastne flote. Povečanje lastne flote, večji izkoristek letal in tudi eno leto starejša flota

zahtevajo več pregledov letal in tudi več investicijskega vzdrževanja na sistemih in motorjih letal.

• Stroški najemnin so glede na leto 2003 višji za 39 odstotkov, kar je posledica najema še enega letala CRJ od septembra

2004 dalje.

• Padec stroškov zavarovanja letal (indeks 78) je posledica nove zavarovalne pogodbe od 1. 3. 2004 dalje, ki je bila sklenjena

pod precej boljšimi pogoji kot prejšnja; prav tako pozitivno k nižjim stroškom prispeva padec tečaja ameriškega dolarja, ki

je valutna osnova za zavarovanje.

• Stroški amortizacije so glede na leto 2003 manjši za 10 odstotkov, saj ni bilo kakšnih večjih novih aktiviranj osnovnih

sredstev; stroški amortizacije so še vedno visoki, ker je letalska panoga investicijsko zelo intenzivna; to pa zahteva visoke

stroške amortizacije.

• Stroški prodajanja so v primerjavi z letom 2003 višji za 10 odstotkov; vsebujejo stroške domače in tuje lastne prodajne

mreže, vso provizijo posrednikom, stroške rezervacijskega sistema in stroške zaposlenih v prodaji in marketingu.

• Stroški splošnih dejavnosti (indeks 117 v primerjavi z letom 2003) vključujejo stroške uprave, sektorja financ in raču-

novodstva, kadrovsko-pravnih poslov, splošne podpore, korporativnega komuniciranja, varnosti in varovanja, sistema

kakovosti; stroški so se povečali zaradi okrepitve nekaterih področij, več pozornosti je bilo namenjeno kadrovskim poten-

cialom in ostalim pomembnim podpornim procesom.

• Za 16 odstotkov so se nam zmanjšali odhodki za obresti, kar je posledica rednih odplačil dolgoročnih posojil in nenajema-

nja novih kratkoročnih ali dolgoročnih posojil.

• Za 31 odstotkov so nižji tudi odhodki za negativne tečajne razlike (glede na leto 2003), predvsem zaradi manjših nihanj

deviznih tečajev kot v letu 2003.


A9


9.5. Struktura sredstev

• Bilančna vsota na dan 31. 12. 2004 je za sedem odstotkov nižja glede na konec preteklega leta.

• Kar 79 odstotkov vseh sredstev družbe predstavljajo osnovna sredstva, 13 odstotkov terjatve, zaloge pa le tri odstotke.

• Osnovna sredstva družbe so večinoma opredmetena osnovna sredstva, in v le-teh največji delež predstavljajo letala (86

odstotkov).

• Knjigovodska vrednost letal se je leta 2004 zmanjšala za 11 odstotkov zaradi odpisa (amortizacije) in padca tečaja ameri-

škega dolarja; v slednjem vodimo analitično evidenco (glej usmeritve v zvezi s prevrednotovanjem letal).

• Poslovne terjatve so se v primerjavi z letom 2003 povečale za 13 odstotkov, kar je posledica večjega obsega prodaje, pred-

vsem na tujih letalskih dokumentih, kjer so terjatve vezane 45 dni (Clearing House). Vse terjatve so realne in izterljive.

9.6. Struktura virov sredstev

• V strukturi virov sredstev ugotavljamo, v primerjavi z letom 2003, večji delež kapitala, predvsem zaradi zmanjšanja dol-

goročnih obveznosti; 39-odstotni delež kapitala v virih sredstev daje družbi večjo stabilnost in finančno moč. Razlog za

zmanjšanje dolgoročnih obveznosti v strukturi virov sredstev je v rednem odplačevanju dolgoročnih kreditov in v padcu

tečaja ameriškega dolarja.

• Dolgoročne finančne in poslovne obveznosti so se v primerjavi z letom 2003 zmanjšale za 17 odstotkov. Dolgoročne ob-

veznosti so skoraj v celoti finančne obveznosti, 28 odstotkov pri domačih bankah, 15 odstotkov pri tujih bankah in 56

odstotkov pri drugih tujih finančnih inštitucijah.

• Kratkoročne finančne in poslovne obveznosti so se v primerjavi z letom 2003 zmanjšale za en odstotek. Družba v roku

poravnava vse svoje obveznosti.

Ostala sredstvaPoslovne terjatveZalogeOsnovna sredstva

0 20 40 60 80 100

Struktura sredstev v %

2004

2003

53 1379

63 1181

0 20 40 60 80 100

Ostali viriKratkoročne finančne in�E-Book��poslovne obveznosti

Dolgoročne finančne in�-Book��poslovne obveznosti

Kapital

Struktura virov v %

2004

2003

137 2339

142 2236

A99.7. Načrti in pogoji delovanja v letu 2005

Adria Airways d.d. stopa v leto 2005 kot polnopravna članica grupacije Star Alliance, kjer namerava izkoristiti vse sinergij-

ske učinke pridružitve in s tem kljubovati vse bolj ostrim pogojem konkurence, ki jih prinaša razširjeni evropski prostor.

• Januarja 2005 je družba z nakupom novega letala tipa CRJ-200LR povečala svojo floto na 10 letal.

• V prvi polovici leta 2005 družba načrtuje dokončanje izgradnje hangarja, ki bo omogočil boljše pogoje v vzdrževalni dejav-

nosti za tretje osebe in razširitev ponudbe za vzdrževanje letal Airbus.

• Načrtujemo za 11 odstotkov več letov in za 12 odstotkov večje število prepeljanih potnikov ter za pet odstotkov višje celo-

tne prihodke.

• Posebno pozornost bomo namenili obvladovanju vseh vrst stroškov.

• Izgraditi nameravamo trajnejši koncept oglaševanja ter marketinško prodorno nastopiti tudi na tujih trgih.

• V skladu z razpoložljivostjo flote in dogovorom s partnerskimi prevozniki bomo načrtovali novo redno linijo.

• Pomemben planski cilj je pospeševanje prodaje prek spleta, s čimer si obetamo povečan obisk spletnih strani, in poeno-

stavitev tarifne strukture.

• S kakovostno storitvijo si želimo ohraniti in povečati zvestobo potnikov, ohraniti konkurenčnost na trgu in povečati raz-

poznavnost Adrie kot cenovno ugodnega in obenem točnega in kvalitetnega prevoznika.

• Leta 2005 se zaradi relativnega zaostajanja IT infrastrukture v predhodnih letih predvideva nekaj višji nivo investicij,

predvsem v bazično infrastrukturno opremo.

• Načrtujemo vpeljavo novih programskih paketov ter dokončanje vpeljave leta 2004 aktiviranih programskih paketov na

nivoju celotnega podjetja. V tem primeru gre predvsem za finančno analitično funkcionalnost in funkcionalnost, pogoje-

no z varnostno politiko.

• Rezultat posodobitve IT področja bo zagotavljanje varnosti podatkov v skladu s standardom BS7799 in dodatna avtomati-

zacija poslovanja, ki bo omogočala višjo produktivnost.

• Negativne trende gibanja cen goriva bo družba obvladovala s pribitkom na prodajne cene, letenjem z manjšimi letali in z

ekonomiko načina letenja.

9.8. Dogodki po datumu bilance stanja

• Adria Airways d.d. je na koncu januarja 2005 kupila novo letalo tipa CRJ-200LR s 50 sedeži in ga je vključila v letenje na

začetku februarja 2005. Nakup novega letala je odobril nadzorni svet družbe na svoji seji dne 12. 7. 2004. Dodatno letalo

CRJ nam omogoča optimizacijo letenja, večje vključevanje manjših letal, kjer ni povpraševanja za večja, bolj ekonomično

letenje in povečevanje frekvenc na pomembnih linijah.

• Za financiranje nakupa letala je družba najela dolgoročni devizni kredit v valuti USD pri domači banki za dobo dvanajst

let in s spremenljivo obrestno mero. Kredit je družba črpala na koncu januarja 2005.

• Decembra 2004 smo pričeli z gradnjo novega, sodobnega hangarja, ki bo ponujal optimalne pogoje za vzdrževanje lastne

flote in nam omogočil razširitev dejavnosti vzdrževanja za tretje osebe na vzdrževanje večjih letal, tj. Airbusov. Hangar naj

bi bil aktiviran za uporabo v šestih mesecih.


A10


10. Upravljanje s tveganji

Adria Airways d.d. je zaradi svoje mednarodne usmeritve izpostavljena določenim vrstam finančnih tveganj. V procesu

upravljanja z njimi jih poskuša prepoznati in obvladovati, s čimer naj bi dosegla:

• stabilnost poslovanja in zmanjšanje izpostavljenosti posameznih tveganj,

• povečanje vrednosti podjetja in vpliv na boniteto podjetja,

• povečanje finančnih prihodkov oziroma zmanjšanje finančnih odhodkov ter

• izničenje oziroma zmanjšanje učinka ekstremnih škodnih dogodkov.

V družbi delimo finančna tveganja na naslednje vrste: valutno, kreditno, obrestno, likvidnostno, tveganje pri zavarovanju

interesov in premoženja ter tveganje, povezano s spremembo cen goriva.

Valutno tveganje

• Razvoj dogodkov v svetu in gospodarska recesija v nekaterih razvitih ekonomijah, vojna v Iraku in cene nafte so leta 2004

povzročili večja valutna gibanja na mednarodnih denarnih trgih. Večina deviznih prilivov in odlivov družbe je poraz-

deljena med ameriški dolar in evro. V skladu z dosledno tečajno politiko Banke Slovenije in zaradi načrtovanega vstopa

v mehanizem ERM2 se je tečaj EUR/SIT leta 2004 zmerno in enakomerno povečeval ter dosegel letno rast v višini 2%.

Gibanje tečaja USD/SIT je bilo tudi leta 2004 negativno, padec je na letni osnovi znašal 7%.

• Družba je pri poslovanju s tujino vezana predvsem na evro in ameriški dolar, deloma pa tudi na angleški funt in švicarski

frank. Največjo čisto izpostavljenost ima družba v USD (kratka pozicija) in v CHF (dolga pozicija). V ostalih valutah je

družba z raznimi notranjimi mehanizmi že uspela uravnotežiti prilive in odlive in s tem izničiti izpostavljenost tveganju.

• Adria je uspela zmanjšati svojo izpostavljenost z naslednjimi ukrepi:

- z izbiro valute v mednarodnih ekonomskih transakcijah,

- s pospeševanjem oziroma zaviranjem odlivov ali prilivov v določeni valuti,

- s prilagajanjem cen (povišanje cen na USD področjih zaradi padca tečaja),

- z zvečanjem ali zmanjšanjem obsega zadolževanja v valuti (dolgoročni kredit za četrto letalo v EUR),

- s kompenzacijo in kliringom (mesečni pobot Clearing House),

- z zavarovanjem z valutnimi klavzulami (prodaja čarter letov - EUR klavzula, tarife v Sloveniji, vezane na EUR).

• Družba predvsem zaradi stalnega padanja tečaja USD/SIT za zavarovanje tveganja ne uporablja zunanjih metod, to je iz-

peljanih finančnih instrumentov.

Kreditno tveganje

• Kreditno tveganje se nanaša predvsem na primer neplačila poslovnih terjatev kupcev doma in v tujini, in ga družba uspeš-

no obvladuje:

- z razpršenostjo kupcev,

- z analizo finančnega poslovanja kupca in oceno rizičnosti pred sklenitvijo pogodbe za odložen rok plačila,

- prek združenja IATA (mednarodno združenje letalskih prevoznikov), v katerega so včlanjeni naši sodelujoči letalski

prevozniki –, tudi večina turističnih agencij, naših partnerjev, ima dovoljenje za prodajo kart IATA; člani IATA so pod-

vrženi nadzoru, za nespoštovanje plačilnih pogojev pa so kaznovani,

- z dodatnim zavarovanjem bolj tveganih terjatev z bančnimi garancijami, menicami,

- s sistematičnim aktivnim procesom izterjave terjatev.

A10Obrestno tveganje

• Obrestno tveganje je tveganje, da bo vrednost finančnega inštrumenta nihala zaradi spremembe tržnih obrestnih mer.

• Pri najetih kreditih je družba le delno izpostavljena tveganju, saj je večina posojil najeta po fiksni obrestni meri. Pri delu

dolgoročnih obveznosti, ki so vezane na spremenljivo obrestno mero, pa je možno tudi fiksiranje obrestne mere. Prav tako

pri vseh posojilih obstaja pogodbena možnost predčasnega vračila.

• Na dan 31. 12. 2004 je imela družba 71% vseh obveznosti financiranja (iz naslova dolgoročnih deviznih kreditov za letala)

s stalnimi obrestnimi merami in ocenjujemo, da je izpostavljenost družbe do obrestnih tveganj majhna.

Likvidnostno tveganje

• Likvidnostno tveganje ali tveganje nezmožnosti poravnavanja tekočih obveznosti upravlja družba z usklajevanjem ročnosti

terjatev in spremljanjem denarnih tokov. Družba izdeluje dnevne, tedenske in mesečne plane likvidnosti. Svoje obveznosti

redno poravnava, zato nima likvidnostnih težav.

Zavarovanje interesov in premoženja

• Obseg in intenzivnost zavarovalnega kritja se spreminja z rastjo premoženja, z uporabo novih tehnologij, trgov, hkrati pa

se spreminja tudi izpostavljenost tveganju.

• Obseg zavarovalnega kritja pove, za katere nevarnosti je stvar zavarovana, intenzivnost pa, v kakšnem obsegu bo škoda

povrnjena.

• Družba deluje glede preprečevanja škode in izpostavljenosti preventivno:

- z dodatno opremljenostjo letal z vlomno trdnimi vrati – zaradi povečanja varnosti potnikov, posadke in premoženja,

- z vgradnjo sposobnejših sistemov opozoril približevanja tlem na letala (EGPWS),

- z nakupom delovnih ploščadi in stopnic za varnejše delo izvajalcev in preprečevanje poškodb na letalih,

- z dvakrat letnim obnavljanjem znanj letalskega osebja na simulatorju,

- s stalnim izobraževanjem zaposlenih na področju požarne varnosti in varnega dela,

- s povezanostjo protipožarnih sistemov z Aerodromom Ljubljana in varnostnimi službami,

- s stalnimi zdravniškimi pregledi zaposlenih.

• Družba zavaruje letala, rezervne dele, blago na poti, vse odgovornosti iz naslova potnikov in morebitno škodo do tretjih

oseb v skladu z veljavnimi mednarodnimi predpisi in konvencijami (montrealska).

• Družba opravlja svojo dejavnost na podlagi vseh naštetih zavarovanj.

Tveganje, povezano s spremembo cen goriva

Tveganje obvladujemo:

- z izborom najkonkurenčnejše ponudbe dobaviteljev letalskega goriva na mednarodnih letališčih in z zahtevo po trans-

parentnosti cen pri domačem dobavitelju goriva,

- s planiranjem ustreznega letala glede na število potnikov,

- s pribitkom na lastno prodajno ceno za povečan strošek goriva,

- s spremljanjem trga izvedenih finančnih inštrumentov za zaščito cene goriva.


A11


11. Vstop v globalno združenje letalskih prevoznikov Star Alliance

Najpomembnejši dogodek za Adrio Airways leta 2004 je bil vstop v Star Alliance.

Najmočnejšo strateško globalno združenje letalskih prevoznikov Star Alliance je sklenilo razširiti svoje zavezništvo tudi z

manjšimi in zanesljivimi letalskimi družbami. Kot regionalno članico so v svojo družbo povabili tudi Adrio. Vsak regionalni

član mora imeti podporo ene od polnopravnih članic. Sponzor Adrie je Lufthansa, kar je rezultat našega dolgoletnega so-

delovanja in skupnih letov na določenih progah. Z izpolnitvijo pogojev smo potrdili, da smo moderna in učinkovita letalska

družba, ki dosega vse varnostne, tehnične in komercialne standarde.

Z vstopom v Star Alliance smo dosegli svoj strateški cilj in začrtali poslovno politiko mrežnega prevoznika, ki ponuja global-

no storitev.

Adria lahko zdaj svojim potnikom zagotovi vse prednosti, ki jih prinaša razširjen dostop do svetovnega omrežja Star Allian-

ce. Poleg tega so potnikom na voljo ugodnosti, ki jih ponujajo člani združenja – prijava na let do končne destinacije, vstop v

letališke salone ter zbiranje in uveljavljanje milj v okviru širokih programov za pogoste potnike.

Odločili smo se, da z vstopom v zavezništvo za nagrajevanje pogostih potnikov prevzamemo Lufthansin program Miles&-

More. Z njim svojim potnikom omogočamo večjo pestrost zbiranja in koriščenja milj na celotni mreži poletov članic Star

Alliance. Miles&More je najštevilčnejši in vodilni program za letalske potnike v Evropi in temelji na zbiranju milj na celotni

Star Alliance mreži in tudi na poletih partnerskih družb. Dodatno je milje mogoče zbirati tudi na osnovi storitev drugih

partnerjev, npr. bivanje v hotelih, najem avtomobilov, uporaba plačilnih kartic idr.

Star Alliance je globalna mreža letalskih prevoznikov, ki jo je leta 1997 ustanovilo pet letalskih družb: Air Canada, Lufthan-

sa, Scandinavian Airlines, THAI in United. Od takrat se je združenje razširilo z najboljšimi svetovnimi letalskimi družbami.

Danes več kot 342.000 zaposlenih skrbi za 384 milijonov potnikov letno. Z modernimi flotami 2.800 letal Star Alliance

nudi več kot 15.000 poletov dnevno na 795 letališč v 139 državah. In kot zanimivost – letala prevoznikov Star Alliance

vzletijo ali pristanejo vsake tri sekunde.

Članice Star Alliance so: Air Canada, Air New Zealand, ANA, Asiana Airlines, Austrian, bmi, LOT Polish Airlines,

Lufthansa, SAS, Singapore Airlines, Spanair, TAP Portugal, THAI, United, US Airways in VARIG; naslednje leto se bo

pridružila še South African Airways.

A1212. Marketing

Adria Airways se s svojim poslanstvom, vizijo in cilji opredeljuje kot regionalni prevoznik, ki opravlja storitve letalskega pre-

voza iz Slovenije po vsej Evropi in nudi dobre povezave med zahodno in jugovzhodno Evropo.

Osnovni cilj v letu 2004 je bil utrjevanje položaja Adrie kot regionalnega evropskega prevoznika, ki ga odlikujejo individu-

alen pristop, odzivnost in prilagodljivost ter pozoren pristop osebja do potnikov. Svojo konkurenčno prednost gradimo z

visoko kakovostjo storitev, ugodno mrežo poletov in aktivno komunikacijo s potniki. Potrebe in želje slednjih si prizadeva-

mo zadovoljiti ter na tak način utrjujemo njihovo zvestobo in lojalnost.

Pomemben cilj je bil vzdrževanje odnosov s ključnimi partnerji ter določanje oz. razpoznavanje novih strateških partnerjev.

Dejavnosti na področju marketinga so rezultat analize domačega in tujih trgov, smernic v turističnem in poslovnem povpra-

ševanju in ponudbi ter analize gospodarskih, političnih in kulturnih gibanj.

Ključne aktivnosti leta 2004

Načrtovanje in realizacija marketinške strategije leta 2004 sta bila zaznamovana s stanjem in gibanjem gospodarstva v Evropi

ter pomembnejšimi gibanji v letalski panogi, zlasti razmah nizkocenovnih prevoznikov ter razvoj in uporaba elektronskih

medijev. Načrtovano povečanje letalskega prometa zaradi vstopa Slovenije v EU, pričakovano povečanje tujih prevoznikov

z domačega letališča, napovedi osnovnih trendov v turizmu, kot so rast kontinentalnih potovanj, večja mobilnost prebival-

stva, izrazitejša sezonska nihanja, rast “on-line” rezervacij in uporabe IT v turizmu. Vse to nam je narekovalo pogumnejši

pristop k postavljanju naših ciljev v letu 2004, med katerimi je potrebno izpostaviti:

• prenovo spletnih strani s poudarkom na povečanju nakupa prek spleta,

• ohranjanje in povečanje zvestobe potnikov in povečanje tržnega deleža,

• vlaganje v tržne raziskave, da bi še podrobneje opredelili ključne tržne segmente in prepoznali potencialne nove,

• vzdrževanje in posodobitev komunikacije z zvestimi potniki,

• povečanje prihodkov s trženjem lastnih medijev,

• povečanje prepoznavnosti Adrie pri ključnih segmentih potnikov na trgu,

• nadgradnja ponudbe na letalih (obroki, ponudba čtiva, odnos osebja).

Tržno komuniciranje v Sloveniji in tujini

Tržne komunikacijske dejavnosti so bile leta 2004 usmerjene v ustvarjanje pozitivnega oz. povečanega ugleda Adrie na pod-

lagi konkurenčnih prednosti, kot so široka mreža poletov ter visoka kakovost storitev in skrb za potnike. Potnikom smo v

skladu s tem sporočali, da je z Adrio svet manjši, dostopnejši ter hitreje in ugodneje dosegljiv. Predstavili smo široko in razve-

jano mrežo poletov slovenskega letalskega prevoznika, ki skupaj s partnerjema Lufthanso in Austrian Airlines nudi izvrstne

povezave iz Ljubljane po vsem svetu. S sloganom »Vsak ima svoje sanje« smo vzpostavili povezavo med storitvami Adrie in

»sanjami«, ki jih lahko te storitve uresničijo (destinacije, potovanja, doživetja).

V primerjavi s prejšnjim letom je opazno delno preoblikovanje narave tržnega komuniciranja, tj. oglaševanja in kreativne

komunikacijske nadgradnje, v korist elektronskih medijev, s poudarkom na razvoju spletnih strani, in uvajanje spletnega

nakupa.


A12


V zadnji tretjini leta smo sporočanje, zaradi skladnega upravljanja s »spletno« blagovno znamko, kjer je poudarjen spletni

nakup, poenotili z geslom »Skoči na net – obišči svet«.

Večji del predstavitvenih in ostalih tržnih komunikacijskih dejavnosti na tujih trgih opravijo predstavništva Adrie, odgovor-

na za posamezne tuje trge. Z dobrim poznavanjem značilnosti trgov ter spremljanjem konkurence skrbijo, da smo na različne

načine prisotni na vseh naših tujih trgih. Pomembnejše njihove naloge so ohranjanje rednih stikov s tujo agentsko mrežo,

obveščanje agentov prek različnih kanalov ter organizacija študijskih potovanj za agente in novinarje. Povečanje prepoznav-

nosti in utrjevanje ugleda blagovne znamke smo uresničevali z različnimi predstavitvenimi dejavnostmi, ki jih organiziramo

sami ali pa v sodelovanju z našimi ključnimi in strateškimi partnerji. Poleg turističnih agencij je eden naših pomembnih

partnerjev Slovenska turistična organizacija (STO), ki je leta 2004 v tujini pripravila več sejemskih in borznih nastopov, na

desetih pa je bila prisotna tudi Adria Airways. Tudi na področju oglaševanja in odnosov z javnostmi se je skupen nastop s

partnerji v letu 2004 izkazal za učinkovitega; namenjen pa je bil predvsem promociji konkretnih ponudb in akcij ter neko-

liko manj korporativnemu oglaševanju. Poleg oglaševanja, predvsem v tisku ter v katalogih turističnih agencij, smo na tujih

trgih prisotni tudi kot sponzorji različnih kulturnih, gospodarskih in športnih prireditev.

Spletne strani

Razvoju na področju spletne prodaje smo sledili tudi v Adrii. Na prenovljenih spletnih straneh od marca 2004 omogočamo

spletno prodajo. Velik poudarek je namenjen varnosti tovrstnega nakupa.

Veliko pozornost smo namenili elementom, ki pripomorejo k povečanju obiska; nakup prek spleta, direktno trženje z izdaja-

njem spletnega časopisa, večanje baze podatkov s pomočjo organizirane nagradne igre, ponujamo tudi rezervacije hotelov in

najem vozil, s poudarkom na posebnih cenovnih ponudbah.

Tržne raziskave

Center za stike s potniki je leta 2004 izvedel pet pomembnih raziskav – merjenje zadovoljstva potnikov s storitvami Adrie (v

prvi in zadnji polovici leta), ugotavljanje zadovoljstva in potreb potnikov v zvezi s ponudbo časopisov in revij na naših letalih

in ugotavljanje zadovoljstva potnikov s kabinskim osebjem ter spremenjenimi obroki v ekonomskem razredu. Na podlagi

ugotovitev raziskav so bili izvedeni ukrepi za izboljšanje storitev.

V povprečju so bile naše storitve ocenjene visoko in celo nekoliko višje kot leta 2003, kar nam narekuje, da prepoznavnost

blagovne znamke še naprej negujemo z nudenjem visoke kakovosti storitev.

Center za stike s potniki in Privilege klub

Z vstopom v Star Alliance smo zaradi postopnega ukinjanja Adriinega programa za nagrajevanje pogostih potnikov Privilege

kluba vsem članom ponudili možnost prehoda v program za zbiranje milj v klubu Miles&More. Leta 2004 smo uspešno na-

daljevali tudi projekt ACC – Adria Corporate Card, kartica zvestobe, namenjen podjetjem in javnim ustanovam v Sloveniji

za zbiranje točk na osnovi poletov. Ugodnost, da se na enem samem računu zbirajo poleti poslovnih potovanj več potnikov,

je naletela na ugoden odziv med slovenskimi podjetji.

A12Center za stike s potniki deluje na principu CRM že četrto leto, namenjen pa je direktni komunikaciji s potniki. Leta 2004

je bil največji poudarek na nudenju pomoči vsem potnikom Adrie Airways, predvsem pri reševanju njihovih pritožb. Zato

smo za še enostavnejši in hitrejši dostop do informacij odprli brezplačno telefonsko številko.

Trženje medijskega prostora Adrie Airways

Revija In-flight Magazine, Privilege Novice in Vozni red Adrie Airways še naprej ostajajo pomembni mediji komunikacije z

našimi potniki in hkrati vedno bolj zanimivi tudi za oglaševalce, ki se želijo predstaviti v domačem in tudi tujem medijskem

prostoru. Poleg obstoječih tiskanih medijev smo povečali ponudbo ambientnih medijev na naših letalih in jih tudi pričeli

uspešno tržiti.

Eden izmed temeljnih ciljev, ki ga upoštevamo pri vsebinskem delu naših medijev, je je ponudba izboljšane kakovosti stori-

tev. Z nekaterimi marketinškimi akcijami smo npr. uspešno nadgradili ponudbo za naše najmlajše potnike ter s tem hkrati

tudi uspešno prispevali k uveljavljanju slovenskih blagovnih znamk.


A13


13. Prodaja

Glavne dejavnosti Adrie Airways so:

• prevoz potnikov – redni promet,

• prevoz potnikov – izredni (čarter) promet,

• prevoz tovora,

• servisiranje letal za tretje osebe,

• druge dejavnosti.

Sestava čistih prihodkov od prodaje v letu 2004

13.1. Dejavnost prevoza potnikov

13.1.1 Redni promet

Prevoz potnikov v rednem prometu je naša glavna poslovna dejavnost, s katero smo leta 2004 ustvarili kar 79 odstotkov

vseh čistih prihodkov od prodaje.

Opredelitev trgov

Glede na geografsko lego lahko trge, na katerih je Adria Airways prisotna, v grobem razdelimo na:

• slovenski trg z obmejnimi regijami – prevoz potnikov iz Slovenije na destinacije zahodne in jugovzhodne Evrope;

• trge zahodne Evrope – prevoz potnikov iz destinacij zahodne Evrope v Slovenijo in preko Slovenije na destinacije jugovz-

hodne Evrope ter prevoz potnikov med državami EU;

• trge jugovzhodne Evrope – prevoz potnikov iz destinacij jugovzhodne Evrope v Slovenijo in preko Slovenije na destinacije

v zahodno Evropo;

• »off-line« trge, na katerih imamo sicer svoje zastopnike, vendar prispevajo skoraj zanemarljiv delež v celoti naših potnikov.

13.1.2 Čarter promet

Poslovanje čarter prometa je usmerjeno na optimiziranje donosnosti, in ne prvenstveno na povečevanje obsega. Ob tem je za

Adrio značilno, da je na nacionalnem trgu daleč najpomembnejši čarterski prevoznik, s tržnim deležem prek 80 odstotkov.

77 % redni promet - potniki

3 % redni promet - tovor

9 % izredni promet - potniki

8 % servisiranje letal za tretje osebe

3 % ostale dejavnosti

A13Ključne destinacije so pogojene s tehničnimi karakteristikami flote, hkrati pa se pokrivajo tudi z večino produktov največjih

kupcev, tj. slovenskih touroperaterjev.

Leta 2004 se je položaj na trgu čarter prometa bistveno spremenil. Z vstopom v EU se je začelo pozitivno gibanje rasti trga

turističnih storitev in proizvodov v Sloveniji, na drugi strani pa velik konkurenčni pritisk zaradi odprtja slovenskega trga za

EU prevoznike, pa tudi za touroperaterje.

Leto 2004 je zaznamovala relativna visoka rast trga, tako v fizičnem obsegu kot finančno. V zaostreni konkurenci se je po-

kazalo, da je pri prodaji čarterja usmeritev Adrie primarno v optimizacijo poslovanja, in ne v povečevanje obsega, pravilna.

Leta 2004 smo s primerno kakovostjo in ceno storitev uspeli zadržati najpomembnejše »kupce«. Ocenjujemo torej, da smo

svoj položaj na segmentu čarterskega prevoznika utrdili tudi s prepoznavno blagovno znamko.

Mreža rednih in čarter letov Adrie Airways

13.2. Prevoz tovora

Leta 2004 smo na naših letalih prepeljali 3530 ton tovora, od tega 30 odstotokov pošte.


��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

��

➔

➔

A13


Ponudba in izkoriščenost prostih kapacitet za tovor je odvisna od razdalje, vrste letala, števila potnikov in njihove prtljage.

V rednem prometu največ letimo z manjšimi letali tipa CRJ 200, kjer je zagotovljen prostor za manjše, nujnejše pošiljke in

letalsko pošto. Za večje pošiljke uporabljamo večje letalo A-320, občasno in po potrebi pa dodajamo tudi redni zemeljski

(kamionski) prevoz med letališči; kot kažejo trendi v Evropi in tudi pri nas, se bo delež kamionskih prevozov v prihodnje še

povečeval.

V Sloveniji smo razvili svojo lastno prodajno službo in sodelujemo s špediterji, ki so svojo dejavnost usmerili v letalski pre-

voz pošiljk. Slovenska podjetja, pa seveda tudi Pošta Slovenije, so naši cenjeni in pomembni poslovni partnerji.

V tujini smo prodajo pogodbeno vezali na prodajne agente, ki nas zastopajo v državah, od koder letimo v Slovenijo in preko

nje – do destinacij na Balkanu. Naši, za tovor najpomembnejši prodajni agenti, so v Nemčiji, Franciji, Veliki Britaniji, Bel-

giji, na Nizozemskem ter v Turčiji. V zadnjih letih smo “našo” prodajo razširili tudi v ZDA, letos po vstopamo že na tržišča

Daljnega Vzhoda.

Pogodbe z v svetu priznanimi letalskimi prevozniki nam omogočajo doseči tudi bolj oddaljena tržišča, kjerkoli se pojavi

povpraševanje po letalskih prevozih tovora iz Slovenije in vanjo.

Več podatkov o nas in naši dejavnosti je na voljo na internetu: www.adria-airways.com, kjer boste leta 2005 lahko našli tudi

dnevno dopolnjene podatke o pošiljkah, ki jih vozijo naša letala.

13.3. Vzdrževanje letal za tretje osebe

Letalsko družbo Adria Airways odlikuje vrhunsko tehnično znanje, ki temelji na več kot 40-letnih izkušnjah vzdrževanja

letal proizvajalcev McDonnel Douglas, Airbus in Bombardier.

Adria Airways je julija 2002 postala prvi in edini pooblaščeni servisni center v Evropi za letala CRJ – serije 200 in 700

kanadskega izdelovalca Bombardier za modifikacije in servisiranje. Svoje storitve nudimo vsem letalskim družbam, ki imajo

v svoji floti letala tipa Canadair Regional Jet.

Na podlagi izkušenj in kakovostno opravljenega dela za tuje naročnike je Adria julija 2003 z Bombardierjem podpisala dol-

goročno pogodbo za vzdrževanje (štiri leta) oz. servisiranje letal tipa CRJ.

Število letal, za katere Adria opravlja vzdrževalna dela po pooblastilu:

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90

772004

832003

92002

93

922

IndeksŠtevilo servisiranih letal

A13Visoko strokovno znanje, dosedanje izkušnje in zadovoljstvo pogodbenih partnerjev glede izpolnjevanja pogodbenih obvez-

nosti nam daje potrditev, da bo Adria v bodoče lahko razširila svojo ponudbo za vzdrževanje tudi za letala Airbus.

Na začetku leta 2005 smo že izvedli vzdrževalna dela na letalih Airbus 321 za dva tuja poslovna partnerja.

Decembra 2004 smo pričeli graditi nov hangar, v katerem bo prostora za tri letala CRJ ali eno letalo Airbus. Novi hangar bo

zgrajen do poletja 2005 in bo omogočil nadaljnjo širitev dejavnosti, boljše delovne pogoje in večjo fleksibilnost.

13.4. Druge dejavnosti

Poleg rednih letalskih prog nudimo svojim potnikom tudi posebne storitve, ki so lahko:

• panoramski preleti slovenskih krajev in območij,

• osebni prevozi potnikov z letalom Piper Turbo Arrow PA-28R-201T, s tremi sedeži za potnike, do vseh večjih mest s šport-

nimi letališči v Sloveniji in do bližnjih letališč sosednjih držav.

13.5. Partnerstva

Adria ima sklenjene dogovore o letenju pod skupno oznako (code share) z naslednjimi družbami: Lufthansa, Austrian

Airlines, Aeroflot, Croatia Airlines, Montenegro Airlines in LOT Polish Airlines; svojim potnikom zagotavlja dostop do

svetovnih mrež teh letalskih prevoznikov.

Komercialno smo povezani z več kot 100 tujimi letalskimi prevozniki, kar omogoča potovanje z Adriino vozovnico po vsem

svetu. Od decembra 2004 je Adria regionalna članica globalnega združenja letalskih prevoznikov Star Alliance.

Članstvo v mednarodnih letalskih organizacijah

IATA – International Air Transport Association od 1984 leta

AEA – Association of European Airlines

MITA – Multilateral Interline Traffic Agreements (pax) od 1984 leta

MITA – Multilateral Interline Traffic Agreements (cargo) od 1985 leta

Kot slovenski letalski prevoznik se udeležujemo forumov mednarodnih organizacij, katerih članica je Republika Slovenija:

ICAO - International Civil Aviation Organization,

ECAC - European Civil Aviation Conference,

ECAA – European Common Aviation Area,

JAA – Joint Aviation Authorities.


A14


14. Zaposleni – ključni dejavnik uspeha za prihodnost

V družbi je bilo konec leta 2004 zaposlenih 552 delavcev, kar je dva odstotka več kot konec leta 2003. Povprečna starost za-

poslenih je bila 42,6 let.

Povečan fizični obseg letenja in vzdrževanja letal je narekoval nove zaposlitve v sektorju letalske operative (kopiloti) in v sek-

torju vzdrževanja letal. V drugih sektorjih novih zaposlovanj ni bilo, le interne prerazporeditve zaradi novih organizacijskih

sprememb.

Leta 2004 je bil dokončan projekt posodobitve plačnega sistema, ki je obsegal tri pomembne faze: posodobitve na področju

organiziranja, sistemiziranja dela in plačnega sistema.

Vzporedno z uvedbo sistema kakovosti smo znižali število ravni vodenja, kar je izboljšalo pogoje za dinamično delovanje

managementa in boljši pretok informacij. Okrepili smo timsko in projektno delo. Posodobili smo sistemizacijo dela in z

zaposlenimi sklenili nove pogodbe o zaposlitvi. Proces posodabljanja sistemizacije je prispeval k racionalizaciji delitve dela in

ustreznim pogojem za uvedbo ciljnega vodenja. Pomemben vidik nove delitve dela je bila tudi odločitev družbe, da zaposleni

pridobijo aktualno zahtevano izobrazbo za delovna mesta, ki jih zasedajo.

Projekt je bil sklenjen z uvedbo novega plačnega sistema, kar je bil po dveh neuspelih poskusih v preteklih osmih letih po-

memben premik. Z novim plačnim sistemom smo za letalsko tehnično osebje uvedli postopno nagrajevanje, primerljivo z

drugimi evropskimi letalskimi družbami. Za podporna delovna mesta je bilo uvedeno fleksibilno nagrajevanje uspešnosti

posameznikov in skupin, kar bo najbolj uspešnim posameznikom in timom omogočilo doseganje višje stimulacije za delo.

Nadaljevali smo z izvajanjem letnih pogovorov do ravni strokovnih sodelavcev na podlagi interaktivne računalniške podpo-

re. Sodobno računalniško podporo smo razvili v strokovnem timu znotraj družbe; poleg procesov izobraževanja in kadrov-

skih zadev podpira tudi proces vodenja na vseh ravneh družbe.

Izvedli smo obsežno izobraževanje za vodje na vseh nivojih za izboljšanje voditeljskih, komunikacijskih, motivacijskih, po-

gajalskih in finančnih veščin. Izdelali smo kompetenčno podobo vodje, na podlagi katere bomo merili zadovoljstvo nadreje-

nih, podrejenih in vodij med seboj.

Kot družba, orientirana na kakovost storitev za naše potnike in partnerje, skrbimo za nenehni razvoj naših ključnih skupin

kadrov, ki prihajajo v vsakodnevni stik s strankami. Tudi tem je bilo leta 2004 namenjeno v povprečju šest dni izobraževanja

s področja komunikacije, trženja in osebnostnega razvoja.

Družba podpira tudi odločitve zaposlenih, da nadaljujejo svojo študijsko pot in tako pridobijo nova znanja, ki jih vedno bolj

konkurenčno okolje tudi zahteva. Leta 2004 je bilo skupaj sklenjenih 55 pogodb ali aneksov k njim o sofinanciranju izob-

raževanja ob delu. Pretežno (97%) pridobivajo zaposleni višjo, visoko in univerzitetno izobrazbo, zato pričakujemo, da se bo

delež visoko strokovnega kadra v naslednjih treh do petih letih povečal za 10 odstotkov.

A14Povprečno število zaposlenih po skupinah glede na izobrazbo:

Stopnja izobrazbe I. II. III. IV. V. VI. VII. VIII. IX. Skupaj

Skupaj 4 10 4 48 234 133 117 1 1 552

V okviru psihosocialne pomoči zaposlenim smo lani nudili raznovrstne programe: predupokojitveni program, antistresne

delavnice, osebna podpora zaposlenim, projekt motivacija in zdravje, ki je usmerjen v zmanjšanje bolniških odsotnosti v letu

2005 za tri odstotke.

Prav tako zaposlenim še vedno nudimo finančno udeležbo pri dodatnem pokojninskem zavarovanju, solidarnostno pomoč

ob daljših bolniških odsotnostih, brezplačne preventivne zdravstvene preglede in nezgodno zavarovanje.


A15


15. Družbena odgovornost

V Adrii se zavedamo svoje širše družbene odgovornosti in vrednosti vzajemnega sodelovanja z okoljem. Svoje razmerje z oko-

ljem negujemo in utrjujemo skozi donatorsko in sponzorsko udejstvovanje. Sodelujemo in pomagamo različnim skupinam,

institucijam in posameznikom, s katerimi delimo skupne vrednote in na ta način ohranjamo odgovoren odnos do širših

družbenih vprašanj, pripomoremo k razvoju na lokalnem in nacionalnem nivoju in ne nazadnje približamo naše storitve

tistim, ki jim niso lahko dostopne.

• Sodelujemo v akciji UNICEFA Za drobiž sveta/Change for Good, za pomoč otrokom iz nerazvitih držav.

• Sodelujemo v humanitarnih akcijah za pomoč socialno ogroženim otrokom in družinam.

• Kot donatorji smo leta 2004 sodelovali tudi z Onkološkim inštitutom Ljubljana, Karitasom, RK Slovenija, Ustanovo za

otroško nevrologijo, Društvom za ledvične bolnike in Mednarodnim združenjem žensk SILA.

• Sodelujemo z Olimpijskim komitejem Slovenije in finančno podpiramo slovenske športnike.

• Že vrsto let kot sponzor pomagamo številnim slovenskim kulturnim in zdravstvenim ustanovam ter projektom, kot so:

Festival Ljubljana, Festival Lent, Mednarodni grafični bienale, Imago Slovenije, Zavod za ekologijo, Zdravniška zbornica

Slovenije, študenstke organizacije ...

• Leta 2004 smo kot uradni letalski prevoznik pripomogli k uresničitvi 25 mednarodnih kongresov s področja medicine,

kulture, prava, poslovanja, elektronskih medijev in marketinga.

A1616. Varovanje okolja

Adria Airways je ekološko ozaveščena družba.

Aktivno delujemo v smeri stalnega zmanjšanja porabe goriva, emisije plinov in znižanja hrupa. Vsa letala v naši floti so v

skladu z ICAO (International Civil Aviation Organization) okoljskimi in drugimi zahtevami. Oba tipa motorjev, ki jih imajo

letala v Adriini floti, sta glede emisij plinov in dima v okviru 70 odstotkov dovoljenih vrednosti, kot jih določa ICAO.

Vzdrževanje letal je v mnogočem podobno industrijski proizvodnji, pri kateri nastajajo odpadne vode. Za pravilno ekološko

obdelavo poskrbimo s pomočjo tehnološke čistilne naprave, ki vodo obdela do take mere, da se jo lahko spusti proti skupni

letališki biološki čistilni napravi, od tu naprej pa gre očiščena v ponikalnico.

Papir ločujemo od ostalih odpadkov in ga oddajamo v recikliranje.


0.000

0.010

0.020

0.030

0.040

0.050

0.060

0.070

0.080

2004200320022001200019991998199719961995199419921992

Poraba goriva v t/potniški k��m

A17


17. Varnost

Adria Airways je v preteklem obdobju veliko naredila na področju varnosti in varovanja.

Leta 2004 smo pridobili certifikat IOSA, ki ga izdaja združenje letalskih prevoznikov IATA. Certifikat dokazuje, da Adria

Airways deluje v skladu z najvišjimi standardi v civilnem letalstvu. Velik del teh standardov določa tudi organizacijo, postop-

ke in potrebno opremo na področju varnosti in varovanja. Na osnovi pripomb presojevalcev smo morali pred pridobitvijo

certifikata našo organizacijo in postopke še prilagoditi.

Varnost letenja

Največja pridobitev je vgradnja EPGWS – Enhanced Ground Proximity Warning System na vsa naša letala. Sistem zagotav-

lja pravočasno opozarjanje na nevarno približevanje terenu izven bližine letališč. Prednost takšnega sistema pred starejšimi

izvendenkami je, da navigacijski sistem letala na osnovi baze podatkov o konfiguraciji terena, še preden je v dosegu radijske-

ga višinomera, opozarja na nevarnost. Osnova takšnega sistema je seveda natačna navigacija na osnovi GPS, katero je treba

na letala A320 še vgraditi.

Druga tehnična pridobitev je avtomatski ELT – Emergency Locator Transmitter, oddajnik, ki v primeru nesreče omogoči

takojšnjo identifikacijo kraja nesreče. Do zdaj so bili na letalih A320 vgrajeni oddajniki, ki jih je bilo treba aktivirati ročno.

Adria Airways ima tudi strokovno zelo usposobljeno Skupino za varnost – »Safety Team«. Zadolžena je za spremljanje nivoja

varnosti v družbi in strokovno sodeluje z drugimi letalskimi družbami, upravlja s sistemom zbiranja poročil o dogodkih, ki

so povezani z varnostjo. Upravlja tudi z »Flight Data Monitoring System«, ki podobno kot črna skrinjica zapisuje vse podatke

o vsakem letu. Ta sistem s filtriranjem podatkov in analizo trendov omogoča, da lahko Adria Airways z določenimi postopki

spremlja varnost letenja in jo nenehno izboljšuje.

Varovanje

Adria Airways se je v preteklem obdobju prilagodila tudi drugačni situaciji na področju varovanja civilnega letalstva. Največ-

ja pridobitev je vgradnja oklopljenih vrat pilotske kabine na vsa letala Airbus 320 in na nekatera letala Canadair Regional

Jet. Uveden je tudi postopek zaklepanja vrat pilotske kabine. Te pridobitve nam omogočajo tudi letenje v varnostno bolj

vprašljiva področja, npr. Izrael. V okviru Adrie Airways deluje Služba za varovanje in olajšave – »Security and Facilitation

Unit«, ki je odgovorna za nadzor in spremljanje varovanja letalske družbe ter za sodelovanje z oblastmi in drugimi službami.

A1818. Zaveza kakovosti

Leta 2004 smo v Adrii nadaljevali z vzdrževanjem in razvojem sistema kakovosti, za katerega smo leta 2003 pridobili certifi-

kat ISO 9001, ki nam ga je podelil Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje.

S pridobitvijo certifikata ISO 9001:2000 smo v Adrii Airways zaokrožili vzpostavljanje celovitega sistema kakovosti. Le-ta

poleg sistema vodenja kakovosti v skladu z ISO 9001:2000 vključuje tudi sistem kakovosti s področja vzdrževanja letal Part-

145, za katerega smo certifikat pridobili leta 1999 in na podlagi katerega je Adria postala leta 2002 eden od dveh pooblašče-

nih servisnih centrov za letala tipov CRJ na svetu.

Celovit sistem kakovosti vključuje tudi sistem kakovosti s področja komercialnega zračnega transporta JAR-OPS 1, za katere-

ga smo pridobili certifikat leta 2001 in na podlagi katerega smo konec 2001 začeli z uvajanjem linij znotraj Evropske unije.

Varnost je vedno na prvem mestu. Kakovost Adrie na tem področju smo potrdili, ko smo avgusta med prvimi dvanajstimi

letalskimi družbami na svetu prejeli varnostni certifikat IOSA (IATA Operational Safety Audit Registry), ki določa organizi-

ranost družbe, operativne procedure ter varnost letenja in varovanje družbe.


A19


19. Raziskave in razvoj

• Svoje tehnično in managersko znanje ter izkušnje na vseh področjih civilnega letalstva stalno razvijamo in krepimo.

• Tudi v prihodnje bomo intenzivno sodelovali z različnimi strokovnimi inštitucijami.

• Adria že več kot 20 let sodeluje s Fakulteto za strojništvo v Ljubljani. Leta 2002 smo s to fakulteto podpisali novo pogod-

bo, ki jo zahteva spremenjena zakonodaja (EASA IR). Postali smo izvajalec praktičnega šolanja za študente, ki na fakulteti

končajo teoretično izobraževanje. Mladi piloti v okviru naše letalske šole lahko pridobijo:

- dovoljenje športnega pilota (PPL - Private Pilot Licence),

- dovoljenje poklicnega pilota (CPL - Commercial Pilot Licence),

- pooblastilo za letenje po instrumentih (IR - Instrument Rating) in

- dovoljenje prometnega pilota (ATPL - Airline Transport Pilot Licence).

• Sredi leta 2004 smo uspešno zaključili sodelovanje v EU projektu ADAMS 2 (Aircraft Dispatch and Maintenance Safety),

ki je drugi del projekta Human Centered Operations in Aircraft Dispatch and Maintenance Safety.

• Naše sodelovanje v tovrstnih evropskih projektih bomo leta 2005 nadaljevali s sodelovanjem v projektih FLY SAFE in

HILAS (Human Integration into the Life-Cycle of Aviation Systems).

• Pred kratkim smo pridobili certifikat Part-147, ki pomeni dovoljenje za usposabljanje letalsko-tehničnega osebja na po-

dročju vzdrževanja letal.

• Pod okriljem angleške družbe Capital Group smo pridobili dovoljenje za usposabljanje letalsko-tehničnega osebja tudi

za tretje stranke (Type Rating Trainings). V ta namen smo uradno potrditev za delovanje Aircraft Maintenance Training

Organisation (AMTO) pridobili tudi pri angleških letalskih oblasteh (UK CAA).

A2020. Korporativno komuniciranje

V službi za korporativno komuniciranje si prizadevamo za učinkovito komuniciranje z različnimi javnostmi, ki so z našo

družbo povezane. Naš cilj je, da s svojim delovanjem v kar največji meri doprinesemo k uresničitvi poslovnih ciljev in k po-

večevanju ugleda družbe in s tem k njeni uspešnosti. Naša načela pri komuniciranju so odprtost, proaktivnost, transparent-

nost, dvosmernost, hiter odziv in kontinuiranost.

Skozi vse leto 2004 smo z notranjimi in zunanjimi javnostmi komunicirali prek številnih komunikacijskih orodij in izvedli

vrsto aktivnosti in dogodkov.

Adriine intranetne strani so postale vsakodnevni naslov večine zaposlenih, tu pridobivajo podatke, ki jih potrebujejo pri

delu, informacije o dogajanju v družbi in aktualne teme iz letalstva. Zaposleni se po tej poti tudi odzivajo, tako da je spo-

razumevanje dvosmerno.

Zavedamo se, da mediji zaradi svoje stalne vloge posredovanja in iskanja informacij postajajo vse pomembnejši dejavnik

oblikovanja mnenja javnosti. Z izvajanjem učinkovite strategije komuniciranja zagotavljamo obveščenost o delovanju naše

družbe. Analiza pojavljanja v slovenskih medijih je pokazala, da je bila leta 2004 Adria glavna vsebina v več kot 250 člankih

in prispevkih, ki so o družbi večinoma (98%) poročali naklonjeno in nevtralno.

Izdali smo štiri številke revije za potnike Adria In-Flight Magazine, katere namen je spoznavanje Adrie in naše dežele. Na

revijo se potniki in različne inštitucije zelo pozitivno odzivajo in jo tudi uporabljajo pri promociji Slovenije.

Za poslovne in finančne javnosti je bila osrednja publikacija letno poročilo.


A21


21. Kdo je kdo, kontakti

Uprava delniške družbe

Dr. Branko Lučovnik, predsednik uprave / [email protected]

Direktorji sektorjev in področij

Bojan Sodnik, direktor sektorja Prodaja in marketing/ [email protected]

Marija Rotar, direktor sektorja Finance in računovodstvo/ [email protected]

Damjan Franetič, pomočnik predsednika uprave/ [email protected]

Jure Srhoij, pomočnik predsednika uprave za kadrovske in pravne posle/ [email protected]

Tomaž Kostanjšek, direktor sektorja Zemeljska operativa/ [email protected]

Pavel Prhavc, direktor sektorja Vzdrževanje letal/ [email protected]

Tomaž Markun, direktor sektorja Letalska operativa/ [email protected]

(od marca 2005 direktor sektorja Letalska operativa Dejan Slodej/[email protected])

Emil Kumer, direktor Področja splošne podpore / [email protected]

Člani nadzornega sveta

Predstavniki delničarjev

Peter Grašek, predsednik

Mirjana Gaspari

Alojz Jamnik

Igor Zajec

Predstavniki zaposlenih

Borut Janžekovič, do 21. 6. 2004

Deana Potza, od 21. 6. 2004

Tomaž Pečnik

A2222. Organizacijska struktura delniške družbe

Odvisni družbi

Glavna dejavnost odvisne družbe Amadeus Slovenija d.o.o. je trženje rezervacijskega sistema, obenem pa tudi softvera Ama-

deus za letalske družbe in agente, ki opravljajo rezervacije in prodajo letalskih vozovnic.

Odvisna družba AAM EAR Servis d.o.o. je registrirana v Makedoniji in pokriva izključno makedonsko tržišče. Njene glavne

dejavnosti so prodaja letalskih vozovnic in nadzor nad leti na letališču Skopje, prodaja letalskih vozovnic za matično družbo

in druge letalske družbe v Skopju, opravljanje storitev z rezervacijskim sistemom in šolanje agentov v Makedoniji …

Obe odvisni družbi od ustanovitve dalje izkazujeta čisti dobiček in zagotavljata matični družbi zniževanje stroškov rezervacij-

skega sistema ter širita tržni delež družbe.


Skupščina

Nadzorni svet

Uprava

predsednik

Vzdrževanje

letal

Zemeljska

operativa

Prodaja in

marketingFinance

in računovodstvo

Letalska

operativa

Korporativno

komuniciranje

Strateško planiranje

in razvoj

Amadeus

Slovenija d.o.o.

AAM EAR SERVIS

d.o.o. Skopje

Varnost in varovanje

(JAR-OPS1)

Sistem kakovosti

(ISO9001,

JAR-OPS1 & 145)

Splošna

podpora

Kadrovski

in pravni posli

Odvisne družbe

A23


23. Predstavništva in prodajna mesta

Družba prek svojih predstavništev širi prodajni trg in nadzoruje kakovost storitve potnikom na zunanjih letališčih.

Leta 2004 smo ukinili predstavništvo v Skopju in organizirali prodajno zastopstvo prek pooblaščenega zastopnika.

Zaradi zagotavljanja rednosti prometa in nudenja boljše storitve potnikom na destinaciji Bruselj smo se odločili za odprtje

lastnega predstavništva v Bruslju.

LJUBLJANA

Informacije in rezervacije:

Adria Airways d.d.

Kuzmičeva 7, 1000 Ljubljana

Tel.: 386 (0)1 36 91 010 - Klicni Center

Faks: 386 (0)1 43 68 606

SITA: LJURMJP

E-pošta: [email protected]

Brezplačna številka: 080 13 00

Prodaja vozovnic:

Adria Airways d.d.

Gosposvetska 6, 1000 Ljubljana

Faks: 386 (0)1 23 21 668

SITA: LJURPJP, LJUTBJP


Letališče LJUBLJANA


Faks: 386 (0)4 23 63 461

SITA: LJUKKJP


KOPER

Adria Airways d.d.

Pristaniška 41, 6000 Koper


Faks: 386 (0)5 66 35 902

SITA: LJUTDJP

E-pošta: [email protected],

MARIBOR

Adria Airways d.d.

Vita Kraigherja 5

p. p. 1555, 2001 Maribor


Faks: 386 (0)2 23 02 903

SITA: MBXTOJP


AMSTERDAM, Nizozemska

Air Agencies Holland B.V.,pooblaščena agencija

GSA Adria Airways - The Netherlands

Rotterdam Airportplein 20

NL-3045 AP Rotterdam

Tel.: 31 (0)10 20 83 606 (direct phone No.)

Faks: 31 (0)10 20 83 699

E-pošta: adr.amstown@adria-si

SITA: RTMRRDM

Adria Airways prodaja vozovnic

na letališču Amsterdam-Schipol

Departure Hall 3 central

Tel.: 31 (0)20 31 64 240

Faks: 31 (0)20 31 64 241


SITA: SPLTDXH

BRUSELJ, Belgija

Adria Airways

Letališče Bruselj – Box 4

Bosstraat 18

1930 Zaventem

Tel.: 32 (0)2 75 32 336

Faks: 32 (0)2 75 32 337

SITA: BRUTOJP



na letališču Zaventem / Bruselj

Tel.: 32 (0)2 75 32 335

SITA: BRUAPJP

KO/BENHAVN, Danska

Antello AB, Tings gatan 2,

pooblaščena agencija

256 56 Helsingborg, SWEDEN

Tel.: 46 (0)42 28 47 78

Faks: 46 (0)42 14 47 78

Mobil.: 46 708 28 47 78



na letališču Copenhagen

Terminal 2, Floor 2, Office 230

2770 Kastrup, Denmark

Tel.: & Faks:45 (0)32 51 59 59

Mobil.: 46 708 28 47 78


FRANKFURT, Nemčija

Adria Airways

Letališče Frankfurt, Terminal 1, Building 201,

Room 201 . 4043/4044,

P.O. Box 039 60547 Frankfurt am Main

Tel.: 49 (0)69 269 56 720, 269 56 721

Faks: 49 (0)69 269 56 730

SITA: FRATBJP, FRAAPJP



na letališču Frankfurt

Terminal 1, Hall B, Sales Desk 307

60547 Frankfurt am Main

Tel.: 49 (0)69 269 56 722

ISTANBUL, Turčija

Adria Airways, Pooblaščena agencija

Ordu Cad No. 206/1,

34470 Laleli, Istanbul

Tel.: 90 (0)212 51 24 232

Faks: 90 (0)212 51 24 234, 51 25 436


SITA: ISTTOJP

LONDON, Velika Britanija

Adria Airways

49 Conduit Street

London W1S 2YS

Tel.: 44 (0)20 7 73 44 630, 43 70 143

Faks: 44 (0)20 7 28 75 476


SITA: LONTOJP

Adria Airways

London letališče Gatwick

Agecija za izdajo vozovnic: Aviance

North Terminal Ticket desk

Tel.: 44 (0)1293 507 182

A23


Faks: 44 (0)1293 507 144

SITA: LGWNTXH

MOSKVA, Rusija

Adria Airways

Derbenevskaja 4

113 114 Moscow

Tel.: 7 (0)95 727 08 85,

Faks: 7 (0)95 727 08 88


SITA: MOWTOJP


na letališču Sheremetyevo-2,

2nd Floor, SAS

Tel.: 7 (0)95 231 4747

MÜNCHEN, Nemčija

Adria Airways

Letališče Münich, Terminal B

Vervaltungsgebäude Nord, Level 04, Room

1314/1316, Terminal Strasse Nord 1

85356 Münich Airport,

P.O. Box 241233, 85334 Munich

Tel.: 49 (0)89 975-91191, 91192

Faks: 49 (0)89 975-91196

SITA: MUCTOJP


OHRID, Makedonija

AAM, Pooblaščena agencija

Tel.& Faks: 389 (0)46 250 190

Tel.: 389 (0)46 262 026,

SITA: OHDXHAP



na letališču Ohrid

Tel.: & Faks: 389 (0)46 262 503, 252 820, 252

821 ext. for AAM 115

PARIZ, Francija

Adria Airways

38 Avenue de l’Opera

75002 Paris

Tel.: 33 (0)1 47 42 95 00

Faks: 33 (0)1 47 42 00 67

SITA: PARTOJP


PODGORICA, Srbija in Črna Gora

Adria Airways, pooblaščena agencija

OKI AIR INTERNATIONAL

Ivana Vujoševiča 46

81000 Podgorica

Tel.: 381 81 201 201

Tel.: & Faks 381 (0)81 241 154,

Mobil: 381 (0)67 241 154



na letališču Podgorica

OKI AIR INTERNATIONAL

Tel.: & Faks 381 81 62 32 32

Mobil: 381 (0)67 310 000


Delovni čas: dve uri pred letom in 30 minut po

letu.

PRIŠTINA, Srbija in Črna Gora - Kosovo

Adria Airways, Pooblaščena agencija

Adria Airways Kosovo L. L. C

Qamil Hoxha Nr. 12, 38000 Priština

Tel.: 381 (0)38 246 746

Tel. & Faks 381 (0)38 246 747

Mobil: 00 377 44 16 50 84



na letališču Priština

Tel. & Faks 381 (0)38 54 84 37

Mobil.: 00 377 44 50 12 40

Mobil.: 00 377 44 50 12 41

SARAJEVO, Bosna in Hercegovina

Adria Airways

Ferhadija 23/2

71000 Sarajevo

Tel.: 387 (0)33 23 21 25, 23 21 26

Faks: 387 (0)33 23 36 92

SITA: SJJTOJP


SKOPJE, Makedonija

AAM, Pooblaščena agencija

Ulica Dame Gruev, Gradski Zid, blok II bb

91000 Skopje

Tel.: 389 (0)2 31 17 009, 32 29 975

Faks: 389 (0)2 31 65 531

SITA: SKPTOJP



na letališču Skopje

Tel. & Faks: 389 (0)2 25 61 279

SPLIT, Hrvaška

Aeroplan d.o.o., Prodajni agent

Obala kneza Domagoja b.b.

Tel.: 385 (0)21 33 84 45, 33 84 446

Faks: 385 (0)21 33 84 47


SITA: SPUTOJP, SPUAPJP

Aeroplan Ticket desk

Airport Split

Tel.: 385 (0)21 79 62 93, 89 52 74

Faks: 385 (0)21 79 62 94,

TEL AVIV, Izrael

Mirus Services (1996) Ltd.,pooblaščena

agencija

General Sales Agent

8 Mendele Str.

Tel Aviv 63432

Tel.: 972 (0)3 52 23 161

Faks: 972 (0)3 52 40 895


na letališču Ben Gurion

Laufer Aviation ltd.

Tel.: 972 (0)3 97 74 300

Faks: 972 (0)3 97 12 022

DUNAJ, Avstrija


Adria Airways Station

1300 Airport Vienna

Tel.: 43 (0)1 70 07 36 913

Faks: 43 (0)1 70 07 36 914

Mob: 00 43 664 30 87 813

SITA: VIETOJP, VIEKKJP


ZAGREB, Hrvaška

Adria Airways

Praška 9 10000 Zagreb

Tel.: 385 (1) 48 10 011, 48 10 016

Faks: 385 (1) 48 10 008

SITA: ZAGTOJP


ZÜRICH, Švica

Adria Airways

Loewenstrasse 54/II. 8001 Zurich

Tel.: 41 (0)1 21 26 393, 21 26 394

Faks: 41 (0)1 21 25 266


SITA: ZRHTOJP


na letališču Zurich

Terminal B-2-521

Tel.: 41 (0)43 81 64 437

SITA: ZRHKOJP

Nakup vozovnic prek spleta

www.adria-airways.com

A


B


2. del

Računovodsko poročilo

B


B


Kazalo

1 Splošna razkritja 62

2 Izjava o odgovornosti uprave 63

3 Računovodski izkazi 64

3.1 Bilanca stanja 64

3.2 Izkaz poslovnega izida 65

3.3 Izkaz finančnega izida 66

3.4 Izkaz gibanja kapitala za poslovno leto 2004 67

3.5 Bilančni dobiček 69

4 Povzetek pomembnih računovodskih usmeritev 70

5 Razčlenitve in pojasnila k računovodskim izkazom 75

5.1 Razkritja postavk v bilanci stanja 75

5.1.1 Opredmetena osnovna sredstva 75

5.1.2 Dolgoročne finančne naložbe 76

5.1.3 Zaloge 77

5.1.4 Poslovne terjatve 78

5.1.5 Kratkoročne finančne naložbe 79

5.1.6 Dobroimetje pri bankah, čeki in gotovina 79

5.1.7 Kapital 79

5.1.8 Dolgoročne finančne in poslovne obveznosti 80

5.1.9 Kratkoročne finančne in poslovne obveznosti 81

5.1.10 Zabilančna sredstva/obveznosti 82

5.2 Razkritja postavk v izkazu poslovnega izida 82

5.2.1 Čisti prihodki od prodaje 83

5.2.2 Stroški blaga, materiala in storitev 83

5.2.3 Stroški dela 84

5.2.4 Odpisi vrednosti 84

5.2.5 Finančni prihodki 85

5.2.6 Finančni odhodki 85

5.2.7 Davek od dobička 85

5.2.8 Čisti poslovni izid 86

6 Druga razkritja 87

6.1 Podatki o skupinah oseb 87

6.2 Finančni kazalniki 87

7 Računovodski izkazi – razširjena oblika 89

7.1 Bilanca stanja – razširjena oblika po SRS 89

7.2 Izkaz poslovnega izida – razširjena oblika po SRS 91

B1


1. Splošna razkritja

Predstavitev družbe

ADRIA AIRWAYS d.d.

Kuzmičeva 7, 1000 Ljubljana

Slovenija

Narava poslovanja in najpomembnejše dejavnosti

Adria Airways d.d. je podjetje, katerega dve najpomembnejši dejavnosti sta redni in izredni (čarter) zračni promet. Poleg tega

se družba ukvarja tudi s prevozom blaga, vzdrževanjem letal za tretje osebe in šolanjem letalskega osebja.

Zaposleni

Število zaposlenih na dan 31.12.2004: 552

Povprečno število zaposlenih po skupinah glede na izobrazbo:

Stopnja izobrazbe I. II. III. IV. V. VI. VII. VIII. IX. Skupaj

Skupaj 4 10 4 48 234 133 117 1 1 552

B22. Izjava o odgovornosti uprave

Uprava potrjuje računovodske izkaze za leto, končano na dan 31. decembra 2004, na straneh od 64 do 69 in od 89 do 91 ter

uporabljene računovodske usmeritve ter pojasnila k računovodskim izkazom na straneh od 70 do 88 letnega poročila.

Uprava je odgovorna za pripravo letnega poročila, tako da le-ti predstavljajo resnično in pošteno sliko premoženjskega stanja

družbe in izidov njenega poslovanja za leto 2004.

Uprava potrjuje, da so bile dosledno uporabljene ustrezne računovodske usmeritve ter da so bile računovodske ocene iz-

delane po načelu previdnosti in dobrega gospodarjenja. Uprava tudi potrjuje, da so računovodski izkazi skupaj s pojasnili

izdelani na osnovi predpostavke o nadaljnjem poslovanju podjetja ter v skladu z veljavno zakonodajo in s Slovenskimi

računovodskimi standardi.

Uprava je tudi odgovorna za ustrezno vodeno računovodstvo, za sprejem ustreznih ukrepov za zavarovanje premoženja ter za

preprečevanje in odkrivanje prevar in drugih nepravilnosti oziroma nezakonitosti.

Dr. Branko LučovnikPredsednik uprave

09. 05. 2005


B3


3. Računovodski izkazi

3.1 Bilanca stanja1

(v tisoč tolarjih) Pojasnila 31. 12. 2004 31. 12. 2003

Sredstva 25.633.650 27.651.999

A. Stalna sredstva 20.192.753 22.314.656

I. Neopredmetena dolgoročna sredstva 36.176 39.751

II. Opredmetena osnovna sredstva 5.1.1 19.899.668 21.999.543

III. Dolgoročne finančne naložbe 5.1.2 256.909 275.362

B. Gibljiva sredstva 5.220.880 5.251.854

I. Zaloge 5.1.3 759.075 692.968

II. Poslovne terjatve 5.1.4 3.389.322 2.993.117

III. Kratkoročne finančne naložbe 5.1.5 734.623 1.076.761

IV. Dobroimetje pri bankah, čeki in gotovina 5.1.6 337.860 489.008

C. Aktivne časovne razmejitve 220.017 85.489

Zabilančna sredstva 5.1.10 21.388.402 21.456.658

Obveznosti do virov sredstev 25.633.650 27.651.999

A. Kapital 5.1.7 9.918.340 9.873.098

I. Vpoklicani kapital 812.436 812.436

II. Kapitalske rezerve 3.630.211 3.630.211

III. Rezerve iz dobička 4.004.560 3.867.245

IV. Preneseni čisti poslovni izid 129.511 202.466

V. Čisti poslovni izid poslovnega leta 21.234 53.344

VI. Prevrednotovalni popravki kapitala 1.320.388 1.307.396

B. Rezervacije 4.962 4.782

C. Finančne in poslovne obveznosti 15.530.464 17.598.537

a) Dolgoročne finančne in poslovne obveznosti 5.1.8 9.612.520 11.626.727

b) Kratkoročne finančne in poslovne obveznosti 5.1.9 5.917.944 5.971.810

Č. Pasivne časovne razmejitve 179.884 175.582

Zabilančne obveznosti 5.1.10 21.388.402 21.456.658

Pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov

1 Razširjena oblika bilance stanja je v prilogi 10.1

B33.2 Izkaz poslovnega izida2

(v tisoč tolarjih) Pojasnilo 2004 2003

1. Čisti prihodki od prodaje 5.2.1 31.643.918 28.373.526

2. Proizvajalni stroški prodanih proizvodov oz. nabavna

vrednost prodanega blaga (z amortizacijo) 5.2 (25.775.206) (22.984.724)

3. Kosmati poslovni izid od prodaje 5.868.712 5.388.802

4. Stroški prodajanja (z amortizacijo) 5.2 (4.030.910) (3.657.829)

5. Stroški splošnih dejavnosti (z amortizacijo) 5.2 (1.037.049) (885.070)

6. Drugi poslovni prihodki (s prevrednotovalnimi poslovnimi prihodki) 105.777 62.083

7. Finančni prihodki iz deležev 5.2.5 9.113 30.919

8. Finančni prihodki iz dolgoročnih terjatev 5.2.5 638 461

9. Finančni prihodki iz kratkoročnih terjatev 5.2.5 821.201 1.232.273

10. Finančni odhodki za odpise dolgoročnih in kratkoročnih finančnih naložb 5.2.6 - (1)

11. Finančni odhodki za obresti in iz drugih obveznosti 5.2.6 (1.568.088) (2.066.041)

13. Čisti poslovni izid iz rednega delovanja 169.394 105.597

14. Izredni prihodki 14.778 95.493

15. Izredni odhodki (86.481) (65.802)

16. Poslovni izid zunaj rednega delovanja (71.703) 29.691

17. Davek iz dobička 5.2.7 (55.223) (28.600)

19. Čisti poslovni izid obračunskega obdobja 5.2.8 42.468 106.688

Pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov

2 Razširjena oblika izkaza poslovnega izida je v prilogi 10.2


B3


3.3 Izkaz finančnega izida

(v tisoč tolarjih) 2004 2003

A. Finančni tokovi pri poslovanju

a) Pritoki pri poslovanju 31.133.381 28.395.070

Poslovni prihodki 31.693.265 28.376.911

Izredni poslovni prihodki, ki se nanašajo na poslovanje 14.778 95.493

Začetne manj končne poslovne terjatve ( 440.134 ) (104.112)

Začetne manj končne aktivne kratkoročne časovne razmejitve ( 134.528 ) 26.778

b) Odtoki pri poslovanju ( 29.194.153 ) (25.266.977)

Poslovni odhodki brez amortizacije in dolgoročnih rezervacij ( 28.807.888 ) (25.330.474)

Izredni odhodki, ki se nanašajo na poslovanje ( 86.481 ) (65.802)

Davki iz dobička in drugi davki, ki niso zajeti v poslovnih odhodkih ( 55.223 ) (28.600)

Končne manj začetne zaloge ( 139.017 ) (71.859)

Začetni manj končni poslovni dolgovi ( 79.180 ) 251.359

Začetne manj končne pasivne kratkoročne časovne razmejitve ( 26.364 ) (21.601)

c) Prebitek pritokov (odtokov) pri poslovanju 1.939.228 3.128.093

B. Finančni tokovi pri naložbenju

a) Pritoki pri naložbenju 870.590 1.281.710

Finančni prihodki, ki se nanašajo na naložbenje (razen za prevrednotenje) 825.020 1.263.653

Pobotano zmanjšanje dolg. fin. naložb (razen za prevrednotenje) 22.159 3.191

Pobotano zmanjšanje kratk. fin. naložb (razen za prevrednotenje) 23.411 14.866

b) Odtoki pri naložbenju 302.208 (212.038)

Pobotano povečanje neopredmetenih osnovnih sredstev ( 24.716 ) (15.531)

Pobotano povečanje opred. osn. sredstev (razen za prevrednotenje) 277.492 (196.507)

c) Prebitek pritokov (odtokov) pri naložbenju 568.382 1.069.672

C. Finančni tokovi pri financiranju

a) Pritoki pri financiranju 73.501 -

Pobotano povečanje kratkoročnih finančnih dolgov 73.501 -

b) Odtoki pri financiranju ( 3.050.986 ) (3.444.691)

Finančni odhodki, ki se nanašajo na financiranje (razen za prevred.) ( 1.551.311 ) (2.066.042)

Zmanjšanje kapitala (brez čistega dobička oz. izgube poslovnega leta) ( 10.218 ) (3.546)

Pobotano zmanjšanje kratk. fin. dolgov (razen za prevred.) - (46.894)

Pobotano zmanjšanje dolgoročnih finančnih dolgov ( 1.489.457 ) (1.328.209)

c) Prebitek pritokov (odtokov) pri financiranju ( 2.977.485 ) (3.444.691)

Č. Končno stanje denarnih sredstev3 in njihovih ustreznikov 1.026.099 1.495.974

a) Finančni izid obračunskega obdobja ( 469.875 ) 753.074

b) Začetno stanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov 1.495.974 742.900

3 Med denarnimi ustrezniki so tudi kratkoročno vezani depoziti oziroma depoziti na odpoklic, ki so izkazani med kratkoročnimi finančnimi naložbami v višini 688.239

tisoč SIT (2003: 1.006.966 tisoč SIT).

B33.4 Izkaz gibanja kapitala za poslovno leto 2004


Vpok

lican

i kap

ital

K

apit

alsk

ere

zerv

e R

ezer

ve iz

dob

ička

Pre

nese

niči

sti p

oslo

vni

izid

Čis

ti p

oslo

vni

izid

pos

lovn

ega

leta

Pre

vred

noto

valn

i pop

ravk

i kap

ital

aS

KU

PAJ

(v ti

soč

tola

rjih)

O

snov

nika

pita

l S

tatu

tarn

ere

zerv

e

Dru

gere

zerv

e iz

dobi

čka

Pre

nese

niči

sti d

obič

ek/

izgu

ba

Čis

ti do

biče

k/iz

guba

pos

lov-

nega

leta

Spl

ošni

pre

vred

. po

prav

ekka

pita

la

Pose

bni p

revr

ed.

popr

avek

kapi

tala

A.

Sta

nje

31

.12

. 20

03

812

.43

63

.63

0.2

11

11

3.3

173

.75

3.9

28

20

2.4

66

53

.34

41

.307

.39

69

.87

3.0

98

B.

Pre

mik

i v k

apit

al4

2.4

68

12

.99

25

5.4

60

d)

Vnos

čis

tega

pos

lovn

ega

izid

a

posl

ovne

ga le

ta4

2.4

68

42

.46

8

f)

Vnos

zne

ska

pose

bnih

pr

evre

dnot

enj K

apita

la1

2.9

92

12

.99

2

C.

Pre

mik

i v k

apit

alu

21.2

34

116

.081

(62

.737

)(7

4.5

78

)-

a)

Raz

pore

dite

v či

steg

a do

bičk

a po

skle

pu u

prav

e in

nad

zorn

ega

svet

a21

.23

4(2

1.2

34

)-

b)

Raz

pore

dite

v či

steg

a do

bičk

a za

ob

likov

anje

dod

atni

h re

zerv

po

sk

lepu

sku

pšči

ne1

16.0

81(1

16.0

81)

--

f)

Dru

ge p

rera

zpor

editv

e se

stav

in

Kap

itala

53

.34

4(5

3.3

44

)-

Č.

Prem

iki i

z ka

pita

la(1

0.2

18

)(1

0.2

18

)

a)

Izpl

ačilo

div

iden

d, d

obič

ka, n

agra

d

upra

vi in

nad

zorn

emu

svet

u(1

0.2

18

)(1

0.2

18

)

D.

Sta

nje

31.1

2. 2

00

481

2.4

36

3.6

30

.21

11

34

.551

3.8

70

.00

91

29

.51

121

.23

41

.307

.39

61

2.9

92

9.9

18

.34

0

B3


Izkaz gibanja kapitala za poslovno leto 2003

Poj

avi v

kap

ital

uVp

oklic

ani

kapi

tal

Kap

ital

ske

reze

rve

Rez

erve

iz d

obič

kaP

rene

seni

čis

tipo

slov

ni iz

idČ

isti

pos

lovn

i izi

d po

slov

nega

leta

Pre

vred

noto

valn

i po

prav

ki k

apit

ala

Sku

paj

(v ti

soč

tola

rjih)

Osn

ovni

kap

ital

S

tatu

tarn

e re

zerv

e

Dru

gere

zerv

e iz

do

bičk

aPr

enes

eni č

isti

dobi

ček/

izgu

ba

Čis

ti do

biče

k/iz

guba

posl

ovne

ga le

taS

ploš

ni p

revr

ed.

popr

avek

kap

itala

A.

Sta

nje

31

. 12

. 20

02

812

.43

6

3.6

30

.21

1

59

.97

3

3.5

51.4

62

3

48

.50

5

59

.97

3

1.3

07.3

96

9

.76

9.9

56

B.

Pre

mik

i v k

apit

al-

- -

- -

106

.68

8

- 10

6.6

88

d)

Vnos

čis

tega

pos

lovn

ega

iz

ida

posl

ovne

ga le

ta-

- -

- -

106

.68

8

- 10

6.6

88

C.

Pre

mik

i v k

apit

alu

- -

53

.34

4

20

2.4

66

(1

42

.49

3)

(11

3.3

17)

- -

a)

Raz

pore

dite

v či

steg

a

dobi

čka

po s

klep

u

upra

ve/N

S-

- 5

3.3

44

-

- (5

3.3

44

)-

-

b)

Raz

pore

dite

v či

steg

a

dobi

čka

za o

blik

ovan

je

dr

ugih

reze

rv p

o sk

lepu

skup

ščin

e

- -

- 2

02

.46

6

(20

2.4

66

)-

- -

f)

Dru

ge p

rera

zpor

editv

e

kapi

tala

- -

- -

59

.97

3

(59

.97

3)

- -

Č.

Pre

mik

i iz

kapi

tala

- -

- -

(3.5

46

)-

(3.5

46

)

a)

Izpl

ačilo

div

iden

d, d

obič

ka,

na

grad

upr

avi

- -

- -

(3.5

46

)-

- (3

.54

6)

D.

Sta

nje

31

. 12

. 20

03

812

.43

6

3.6

30

.21

1

11

3.3

17

3.7

53

.92

8

20

2.4

66

5

3.3

44

1

.307

.39

6

9.8

73

.09

8

B33.5 Bilančni dobiček


Čisti poslovni izid poslovnega leta + 42.468 106.688

Preneseni čisti dobiček + 129.511 202.466

Povečanje rezerv iz dobička - 21.234 53.344

Bilančni dobiček 150.745 255.810


B4


4. Povzetek pomembnih računovodskih usmeritev

Podlage za sestavitev računovodskih izkazov

• Računovodski izkazi in pojasnila k izkazom v tem poročilu so sestavljeni na osnovi Slovenskih računovodskih standardov,

ki jih je v letu 2001 izdal Slovenski inštitut za revizijo.

• Pri pripravi izkazov so upoštevana splošna pravila o členitvi izkazov bilance stanja, izkaza poslovnega izida in vrednotenja

postavk v računovodskih izkazih, vsebina prilog k izkazom in zahteve glede poslovnega poročila, kar zadošča za resničen in

pošten prikaz poslovanja družbe v letnem poročilu. Prav tako so upoštevane temeljne računovodske predpostavke: upoš-

tevanje nastanka poslovnih dogodkov, časovna neomejenost delovanja ter upoštevanje resnične in poštene predstavitve v

razmerah spreminjanja vrednosti evra in posameznih cen.

• Adria Airways d.d. vodi svoje analitične evidence tudi po priporočilih ICAO (International Civil Aviation Organization),

katere članica je tudi Republika Slovenija.

• Računovodski izkazi so sestavljeni v slovenskih tolarjih, zaokroženo na tisoč enot.

Tečaj in način preračuna v domačo valuto

• Adria Airways d.d. nabavne in prodajne posle, investicije, naložbe, dolgoročne in kratkoročne obveznosti, dolgoročne in

kratkoročne terjatve v tujih valutah preračuna v SIT po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan zaključka posla, stanja na

dan 31. decembra, ki izhajajo iz teh transakcij pa po zadnjem srednjem tečaju Banke Slovenije (31.12.2004).

• Pozitivne ali negativne tečajne razlike, ki se pojavljajo v zvezi s kratkoročnimi poslovnimi terjatvami in obveznostmi, so

vključene v izkaz poslovnega izida kot finančni prihodki ali finančni odhodki.

Poročanje po področnih in območnih odsekih

• Področni odseki so prevoz potnikov v rednem prometu, prevoz tovora, prevoz potnikov v izrednem (čarter) prometu, servi-

siranje letal za tuje naročnike in ostalo.

• Na ravni področnih odsekov poroča družba o čistih prihodkih iz prodaje, ki jih je možno neposredno pripisati odsekom,

ostali podatki se ne razkrivajo.

• Družba nima območnih odsekov.

Neopredmetena dolgoročna sredstva

• Neopredmetena dolgoročna sredstva se izkazujejo po nabavnih vrednostih in se časovno amortizirajo glede na dobo

koristnosti, ki za ta sredstva traja praviloma največ pet let.

• Neopredmetena dolgoročna sredstva se zaradi okrepitve ne prevrednotujejo.

Opredmetena osnovna sredstva

• Opredmetena osnovna sredstva so zemljišča, zgradbe, proizvajalna in druga oprema. Kot opredmetena osnovna sredstva,

usposobljena za uporabo, se šteje tudi drobni inventar, katerega doba uporabnosti je daljša od enega leta in katerega posa-

B4mična vrednost ne presega tolarske protivrednosti 500.- EUR. Med opredmetena osnovna sredstva v izgradnji ali izdelavi

se štejejo tudi pripadajoči nadomestni deli.

• Nabavna vrednost opredmetenega osnovnega sredstva zajema nakupno ceno in vse stroške, ki se lahko neposredno pri-

pišejo usposobitvi sredstva za nameravano uporabo. Kasneje nastali stroški, ki omogočajo večje bodoče koristi glede na

prej ocenjene, povečujejo nabavno vrednost. Stroški, ki omogočajo podaljšanje dobe uporabnosti sredstva, zmanjšujejo

do takrat obračunani popravek vrednosti. Podjetje ocenjuje zemljišča po njihovi nabavni vrednosti (če pa ta ni znana, po

ocenjeni vrednosti).

• Opredmetena osnovna sredstva niso več predmet knjigovodskega evidentiranja, če so odtujena ali izničena, ker od njih ni

več mogoče pričakovati koristi. Izkupiček od prodaje opredmetenega osnovnega sredstva se evidentira med prevrednoto-

valne poslovne prihodke, sedanja vrednost pa med prevrednotovalne poslovne odhodke.

• Opredmetena osnovna sredstva se prevrednotijo s spremembo tečaja tuje valute iz naslova prejetih posojil za ta opredme-

tena osnovna sredstva. Od tako spremenjene nabavne vrednosti opredmetenega osnovnega sredstva zaradi opravljenega

prevrednotenja se kasneje obračuna amortizacija kot strošek.

Amortizacija

• Podjetje v okviru celotne dobe uporabnosti posameznega opredmetenega osnovnega sredstva dosledno razporeja njegov

amortizirljivi znesek med posamezna obračunska obdobja kot tedanjo amortizacijo. Podjetje uporablja metodo enakomer-

nega časovnega amortiziranja.

• Zemljišča se ne amortizirajo.

• V podjetju uporabljene amortizacijske stopnje v letu 2004 so naslednje:

Najnižja Najvišja

(Ne)opredmeteno sredstvo % %

Neopredmetena dolgoročna sredstva:

Računalniški programi 25,00 25,00

Opredmetena osnovna sredstva:

Nepremičnine:

zidane zgradbe 1,50 2,50

druge zgradbe 2,00 12,50

Oprema:

proizvodna oprema – letala 4,38 5,00

proizvodna oprema - roto nadomestni deli 10,00 10,00

druga oprema 8,30 20,00

Računalniška oprema:

strojna oprema 25,00 25,00

Motorna vozila:

transportna vozila - kombiji 12,50 14,30

osebna vozila 12,50 15,50

Druga opredmetena osnovna sredstva - drobni inventar 25,00 33,00


B4


Finančne naložbe

• Finančne naložbe vseh vrst se najprej izkazujejo po nabavni vrednosti. Ločeno se izkazujejo dolgoročne in kratkoročne

finančne naložbe.

• Dolgoročni finančni naložbi v kapital odvisnih podjetij sta vrednoteni po kapitalski metodi. Pri tem se vrednost naložb

v odvisni podjetji povečuje za čisti dobiček, ki pripada obvladujočemu podjetju; hkrati ta dobiček povečuje prihodke od

financiranja obvladujočega podjetja.

• Če kaka finančna naložba izgublja vrednost, je treba v breme finančnih odhodkov za odpise dolgoročnih in kratkoročnih

finančnih naložb vzpostaviti popravek njene začetno izkazane vrednosti.

• Del dolgoročnih finančnih naložb, ki zapade v plačilo v enem letu po datumu izkaza stanja, je izkazan kot kratkoročna

finančna naložba.

Terjatve

• Poslovne terjatve so lahko dolgoročne ali kratkoročne in vsebujejo terjatve do kupcev, druge terjatve v zvezi s prihodki od

poslovanja, terjatve v zvezi s prihodki od financiranja, terjatve v zvezi z oblikovanjem kapitala in druge terjatve v zvezi s

preoblikovanjem sredstev.

• Terjatve vseh vrst se v začetku izkazujejo z zneski, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da bodo poplačani.

• Terjatve, za katere obstaja domneva, da ne bodo poravnane ali pa niso poravnane v rednem roku in gredo v tožbo, se

izkažejo kot dvomljive in sporne, ter se zanje oblikuje popravek vrednosti v celoti. Izterljivost se ugotavlja mesečno in ob

koncu leta po posameznih kupcih.

• Terjatve do pravnih ali fizičnih oseb v tujini so preračunane v domačo valuto na dan nastanka. Tečajna razlika, ki se po-

javi do dneva poravnave terjatev ali do dneva izkaza stanja, se šteje kot postavka finančnih prihodkov ali odhodkov.

Zaloge

• Zaloge so ovrednotene po nabavnih cenah.

• Poraba materiala je obračunana po metodi FIFO.

• Popravki vrednosti zalog so obračunani zaradi zmanjšanja vrednosti zalog na njihovo iztržljivo vrednost in se vštevajo med

odhodke poslovanja.

Denarna sredstva

• Denarna sredstva sestavljajo gotovina, knjižni denar in denar na poti. Gotovina je denar v blagajni, in sicer v obliki ban-

kovcev, kovancev in prejetih čekov oziroma takoj udenarljivih vrednostnih papirjev. Knjižni denar je denar na računih pri

banki ali drugi finančni ustanovi, ki se lahko uporablja za plačevanje. Denar na poti je denar, ki se prenaša iz blagajne na

ustrezni račun pri banki ali drugi finančni ustanovi in se istega dne še vpiše kot dobroimetje pri njej.

• Denarna sredstva se ob začetnem pripoznanju izkažejo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin, po preveritvi, da imajo

takšno naravo.

• Denarna sredstva, izražena v tuji valuti, se prevedejo v domačo valuto po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan prejema.

B4Kapital

• Kapital odraža lastniško financiranje podjetja in je z vidika podjetja njegova obveznost do lastnikov. Opredeljen je ne

samo z zneski, ki so jih lastniki vložili v podjetje, temveč tudi z zneski, ki so se pojavili pri poslovanju podjetja.

• Celotni kapital družbe sestavljajo vpoklicani kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz dobička, preneseni čisti dobiček iz prejš-

njih let, še nerazdeljeni čisti dobiček poslovnega leta in prevrednotovalni popravek kapitala.

• Osnovni kapital se vodi v domači valuti.

Obveznosti

• Obveznosti so finančne in poslovne, kratkoročne in dolgoročne.

• Kratkoročne in dolgoročne obveznosti vseh vrst se v začetku izkazujejo z zneski, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpo-

stavki, da upniki zahtevajo njihovo poplačilo.

• Dolgoročne finančne obveznosti, izražene v tuji valuti, so na začetku preračunane v domačo valuto po tečaju na dan

nastanka. Tečajna razlika do datuma bilance stanja je posledica ovrednotenja dolgoročnih finančnih obveznosti na dan

bilance stanja in se izkazuje kot tečajna razlika na opredmetenih osnovnih sredstvih, za katere so bile dolgoročne obvezno-

sti najete v tujih valutah.

• Poslovne obveznosti, izražene v tuji valuti, se preračunajo v domačo valuto na dan nastanka. Tečajna razlika, ki se pojavi

do dneva bilance stanja, se šteje kot postavka finančnih odhodkov ali prihodkov.

• Kratkoročne finančne obveznosti sestavljajo obveznosti iz naslova dobljenih dolgoročnih posojil, katerih odplačilni rok je

krajši od enega leta.

• Pred sestavitvijo letnih računovodskih izkazov družba presodi pošteno vrednost kratkoročnih poslovnih obveznosti na

podlagi pogodb, uskladitev stanj in drugih finančnih instrumentov.

Pripoznavanje prihodkov

• Prihodki se pripoznajo, če je povečanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju povezano s povečanjem sredstev ali

zmanjšanjem dolgov in je to povečanje mogoče zanesljivo izmeriti.

• Prihodki od prodaje sestavljajo prodajne vrednosti prodanih storitev, trgovskega blaga in materiala v obračunskem obdo-

bju, če je realno pričakovati, da bodo plačane in so navedene v računih in drugih listinah, zmanjšane za vse popuste, ki so

dani ob prodaji, kasneje pa tudi za vrednosti vrnjenih količin in pozneje odobrenih popustov.

• Prevrednotovalni poslovni prihodki se pojavijo ob odtujitvi neopredmetenih dolgoročnih sredstev in opredmetenih

osnovnih sredstev nad njihovo knjigovodsko vrednostjo, po predhodnem zmanjšanju za prevrednotovalni popravek kapi-

tala iz naslova predhodne okrepitve sredstev.

• Finančni prihodki so prihodki iz naložbenja. Pojavljajo se v zvezi z dolgoročnimi in kratkoročnimi finančnimi naložbami

in tudi v zvezi s terjatvami. Pripoznajo se ob obračunu ne glede na prejemke, če ne obstaja utemeljen dvom glede njihove

velikosti, zapadlosti v plačilo in poplačljivosti. Obresti se obračunavajo v sorazmerju s pretečenim obdobjem ter glede na

neodplačni del glavnice in veljavno obrestno mero.

• Izredne prihodke sestavljajo neobičajne postavke. Pojavljajo se v dejansko nastalih zneskih.

Pripoznavanje odhodkov

• Odhodki se pripoznajo, če je zmanjšanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju povezano z zmanjšanjem sredstva


B4


ali s povečanjem dolga in je to zmanjšanje mogoče zanesljivo izmeriti.

• Prevrednotovalni poslovni odhodki se pripoznavajo, ko je opravljeno ustrezno prevrednotenje, ne glede na njihov vpliv

na poslovni izid. Pojavljajo se v zvezi z neopredmetenimi dolgoročnimi sredstvi, opredmetenimi osnovnimi sredstvi in

obratnimi sredstvi zaradi njihove oslabitve.

• Finančni odhodki so odhodki za financiranje in odhodki za naložbenje. Prevrednotovalni finančni odhodki se pojavijo v

zvezi z dolgoročnimi in kratkoročnimi finančnimi naložbami zaradi njihove oslabitve ter v zvezi z okrepitvijo dolgoročnih

in kratkoročnih dolgov.

• Izredne odhodke sestavljajo neobičajne postavke, ki se izkazujejo v dejansko nastalih zneskih.

Davki

• Dejavnost družbe je obdavčena z davkom od dobička pravnih oseb v višini 25%. V poslovnem letu 2004 je družba Adria

Airways d.d. izkazala 55,2 mio SIT obveznosti iz naslova davka od dobička.

Izkaz finančnega izida

• Izkaz finančnega izida prikazuje, kako pritoki in odtoki vplivajo na spremembe stanja denarnih sredstev v obdobju.

• Sestavljen je v različici II izkaza finančnega izida po posredni metodi, in sicer na podlagi izkaza bilance stanja na dan

31.12.2004 in izkaza bilance stanja na dan 31.12.2003, podatkov iz izkaza poslovnega izida za leto 2004 in dodatnih po-

trebnih prilagoditev za postavke, ki ne predstavljajo pritokov in odtokov.

Razkritja

• Družba je v letnem poročilu za leto 2004 razkrila vse pomembne poslovne dogodke, terjatve, obveznosti, odhodke, pri-

hodke in tveganja, prav tako pa pomembne poslovne dogodke po datumu bilance stanja.

• Informacij, ki bi pomenile razkritje poslovnih skrivnosti družbe in osebnih podatkov ali drugih zaupnih informacij, ki bi

lahko škodile družbi ali posamezniku, družba ni razkrila.

B55. Razčlenitve in pojasnila k računovodskim izkazom

5.1 Razkritja postavk v bilanci stanja

5.1.1 Opredmetena osnovna sredstva

(v tisoč tolarjih) 31. 12. 2004 31. 12. 2003

Zemljišča 166.343 166.343

Zgradbe 1.208.001 1.254.460

Oprema, od tega : 18.328.906 20.558.198

* proizvajalne naprave in stroji 18.116.822 20.335.668

- letala 17.186.252 19.292.790

- roto nadomestni deli 930.570 1.042.878

* druge naprave in oprema 212.084 222.530

- druga oprema 209.135 220.796

- drobni inventar 2.949 1.734

Osnovna sredstva v pridobivanju, od tega: 196.418 20.542

*predujmi za osnovna sredstva 100.239

*osnovno sredstvo v gradnji 96.179 20.542

Skupaj 19.899.668 21.999.543

• Največji obseg opredmetenih osnovnih sredstev predstavljajo letala A-320 (3) in regionalna letala CRJ-200- LR (4). V letu

2004 ni bilo novih nabav letal, zmanjšanje predstavlja obračunana amortizacija po enakomerni stopnji 4,38 % za letala

A-320 in 5,00 % za letala CRJ-200-LR. Letala se analitično vodijo v osnovni valuti nakupa (ameriški dolar).

• Družba dvakrat letno preverja čisto prodajno vrednost letal v publikaciji The Aircraft Value Reference, The Aircraft

Value Analysis Company (AVAC); družba je dodatno v začetku leta 2004 pri pooblaščenem ocenjevalcu vrednosti podjetij

naročila cenitev vrednosti flote letal Canadair pri uporabi na dan 31.12.2003 (flota letal Canadair predstavlja samostojno

denar ustvarjajočo enoto), ki je pokazala precej višjo nadomestljivo vrednost letal od knjigovodske vrednosti. Glede na to,

da se ključne predpostavke, na katerih je temeljil izračun vrednosti pri uporabi na dan 31.12.2003 niso spremenile, uprava

družbe ocenjuje, da ni indikatorjev, ki bi nakazovali na potrebo po oslabitvi sredstev.

• Vse dolgoročne obveznosti iz financiranja so zavarovane z ustanovitvijo prve in delno druge (na letalu S-AAA) zastavne

pravice na dveh letalih A-320 (S5-AAA in S5-AAC in rezervnem motorju za letalo A-320, serijska številka 065), na vseh

štirih regionalnih letalih CRJ-200-LR (S5-AAD, S5-AAE, S5-AAF in S5-AAG) in roto nadomestnih delih za regionalna

letala CRJ-200-LR. Vsa zastavljena letala in roto nadomestni deli so v lastništvu Adrie.

• S 01.11.2004 je družba vzela v poslovni najem dodatno letalo tipa CRJ 200, zato so porasli stroški najemnin. Skupaj ima

družba na dan 31.12.2004 dve najeti letali tipa CRJ.

• V decembru 2004 je družba podpisala dve pogodbi za izgradnjo hangarja v letu 2005 v višini 459.004 tisoč SIT, v juliju

2004 pa pogodbo za nakup novega letala tipa CRJ v januarju 2005 v višini 3.238.467 tisoč SIT.


B5


Gibanje opredmetenih osnovnih sredstev v letu 2004

(v tisoč tolarjih) Zemljišča Zgradbe

Proizvajalnaoprema- letala

Rotonadomestni

deliDruga

opremaDrobni

inventar

Predujmiza osnovna

sredstva

Osnovnasredstva v

gradnji Skupaj

Nabavna vrednost

Stanje 31. decembra 2003 166.343 2.505.153 31.758.976 2.693.492 1.299.676 12.133 - 20.542 38.456.315

Neposredna povečanja- investicije

- 15.424 - - - - 100.239 210.711 326.377

Prenos z investicij v teku - - - 77.794 54.879 2.318 - (134.991) -

Zmanjšanja med letom - (32.753) - (61.352) (85.164) (394) - - (179.663)

Ostale spremembe- tečajne razlike

- - (1.498.899) (30.368) - - - (83) (1.529.350)

Stanje 31. decembra 2004 166.343 2.487.827 30.260.077 2.679.566 1.269.391 14.057 100.239 96.179 37.073.679

Popravek vrednosti

Stanje 31. decembra 2003 - 1.250.693 12.466.186 1.650.614 1.078.880 10.399 - - 16.456.772

Amortizacija v letu - 33.531 1.577.121 172.348 57.495 1.103 - - 1.841.598

Zmanjšanja med letom - (19.825) - (30.605) (76.119) (394) - - (126.943)

Povečanja med letom - 15.427 - - - - - - 15.427

Ostale spremembe- tečajne razlike

- - (969.482) (43.361) - - - - (1.012.843)

Stanje 31. decembra 2004 - 1.279.826 13.073.825 1.748.996 1.060.256 11.108 - - 17.174.011

Neodpisana vrednost na dan 31. 12. 2004

166.343 1.208.001 17.186.252 930.570 209.135 2.949 100.239 96.179 19.899.668

Neodpisana vrednost na dan 31. 12. 2003

166.343 1.254.460 19.292.790 1.042.878 220.796 1.734 - 20.542 21.999.543

5.1.2 Dolgoročne finančne naložbe

(v tisoč tolarjih) 31. 12. 2004 31. 12. 2003

Naložbe v delnice in deleže v odvisna podjetja 233.523 250.131

Naložbe v delnice in deleže v druga podjetja 21.086 22.581

Dolgoročne finančne naložbe v dolgove 2.300 2.650

Skupaj dolgoročne finančne naložbe 256.909 275.362

• Družba Adria Airways d.d. ne pripravlja konsolidiranega letnega poročila, ker vključitev računovodskih izkazov obeh

odvisnih družb v konsolidirane izkaze ni pomembna za resničen in pošten prikaz računovodskih izkazov skupine Adria

Airways kot celote.

Odvisna družba(v tisoč tolarjih)

Sedežpodjetja

Državapodjetja

Deležlastništva

31. 12. 2004

Kapital odvisnegapodjetja

31. 12. 2004

Poslovni izidleta

2004 Deleži v odvisnih podjetjih

31. 12. 2004 31. 12. 2003

Amadeus Slovenija d.o.o.

Dunajska 122,Ljubljana

Slovenija 95% 228.325 4.102 216.909 213.013

AAM EAR Servisd.o.o.

Gradski zidBlok 4/8,Skopje

Makedonija 51% 74.978 45.648 16.614 37.118

SKUPAJ 233.523 250.131

B5• Zmanjšanje vrednosti naložb v odvisna podjetja se nanaša na izplačilo deleža v dobičku v podjetju AAM EAR Servis

d.o.o., Skopje. Po izvedeni preveritvi računovodskih izkazov omenjene družbe, med drugim tudi poplačljivosti terjatev do

kupcev, družba iz načela previdnosti ni pripisala sorazmernega dobička odvisne družbe v Skopju.

Gibanje dolgoročnih finančnih naložb v letu 2004

(v tisoč tolarjih) Podjetja skupine Druga podjetja Posojila drugim Skupaj

Stanje 1.1.2004 250.131 22.582 2.650 275.363

Povečanje 5.884 48 5.932

Zmanjšanje 21.802 357 22.159

Prevrednotenje (690) (1.543) 7 (2.226)

Stanje 31.12.2004 233.523 21.087 2.300 256.910

Popravek vrednosti

Stanje 1.1.2004 - 1 - 1

Povečanje - - - -

Zmanjšanje - - - -

Stanje 31.12.2004 - 1 - 1

Čista vrednost na dan 1.1.2004 250.131 22.581 2.650 275.362

Čista vrednost na dan 31.12.2004 233.523 21.086 2.300 256.909

5.1.3 Zaloge

(v tisoč tolarjih) 31. 12. 2004 31. 12. 2003

Material 1.738.954 1.559.638

Popisni presežki - 44

Popisni primanjkljaji (2.041) (162)

Popravek vrednosti (977.838) (866.552)

Skupaj 759.075 692.968

• Pretežno stanje zalog tvorijo stalne zaloge rezervnih delov in potrošnega materiala za vzdrževanje letal. Obseg in optimira-

nje zalog se oblikuje glede na priporočila proizvajalcev letal v odvisnosti od števila letal.

• Družba je v letu 2004 glede na oceno iztržljive vrednosti zalog dodatno oblikovala za 72.910 tisoč SIT popravkov vredno-

sti le-teh.


B5


5.1.4 Poslovne terjatve

(v tisoč tolarjih) 31. 12. 2004 31. 12. 2003

Dolgoročne poslovne terjatve 19.991 9.250

Dolgoročne poslovne terjatve do drugih kupcev 19.991 9.250

Kratkoročne poslovne terjatve 3.369.331 2.983.867

Kratkoročne poslovne terjatve do odvisnih podjetij 32.738 545

Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev 2.902.847 2.829.136

Kratkoročne poslovne terjatve iz naslova obresti - 689

Druge kratkoročne poslovne terjatve 536.754 240.659

Popravki vrednosti kratkoročnih poslovnih terjatev (103.008) (87.162)

Skupaj poslovne terjatve 3.389.322 2.993.117

• Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev (bruto vrednosti) izkazujejo terjatve do domačih in tujih kupcev (od tega

2.534.943 tisoč SIT do kupcev v tujini in 367.904 tisoč SIT do kupcev v državi). Pomembno pa je, da družba vrši stalni

nadzor nad kupci in da so terjatve realne in izterljive.

• Redni letalski prevozniki, ki so člani IATA (mednarodna organizacija letalskih prevoznikov), obračunavajo svoje mesečne

terjatve in obveznosti prek institucije Clearing House, registrirane v Montrealu, ki opravlja mesečni pobot. Terjatve niso

zavarovane, nespoštovanje dogovorjenih pogodbenih rokov pa predstavlja kršitev proti letalskemu prevozniku in v kasnej-

ši fazi njegovo izključitev iz institucije. Na dan 31.12.2004 je stanje terjatev do IATE za pobot 1.251.121 tisoč SIT. Pobot je

bil v celoti izvršen v januarju in februarju 2005.

• Adria Airways d.d. prodaja letalske vozovnice tudi prek zastopnikov doma in v tujini. Podoben mesečni obračun in plačil-

na disciplina, kot velja za letalske prevoznike, velja tudi za zastopnike, katerih terjatve se poračunavajo prek sistema Bank

Settlement Plan (BSP), in ki so organizirani na področju države, kjer se letalski dokumenti prodajajo.

• Družba nima poslovnih terjatev do članov uprave, članov nadzornega sveta, delavcev s posebnimi pooblastili in notranjih

lastnikov.

• Družba oblikuje popravek vrednosti terjatev skladno s kriteriji, ki so navedeni v poglavju o računovodskih usmeritvah.

V letu 2004 je družba dodatno oblikovala popravek vrednosti kratkoročnih poslovnih terjatev do kupcev (40.557 tisoč

SIT brez tečajnih razlik), prejela plačane že izbrisane in odpisane terjatve v višini 5.861 tisoč SIT in izločila iz evidence za

18.176 tisoč SIT terjatev. Družba je v letu 2004 direktno v breme prevrednotovalnih odhodkov odpisala za 5.122 tisoč SIT

terjatev.

• Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev so pretežno nezavarovane. Pregled kratkoročnih poslovnih terjatev do kupcev

po rokih zapadlosti pokaže, da je bilo 86,2% teh terjatev na dan 31.12.2004 še nezapadlih, 13,8% terjatev pa zapadlih,

večina od teh v roku do 30 dni.

• Druge kratkoročne poslovne terjatve predstavljajo plačane kratkoročne predujme za letala in varščine, terjatve za davek

na dodano vrednost, terjatve za prodajo kart do prodajnih mest, terjatve do dobaviteljev za priznane, a še ne izstavljene

dobropise.

B55.1.5 Kratkoročne finančne naložbe

(v tisoč tolarjih) 31. 12. 2004 31. 12. 2003

Kratkoročne finančne naložbe v dolgove (doma in v tujini):

- do bank 734.206 1.076.361

Kratkoročne terjatve iz naslova obresti 72 -

Kratkoročni del dolgoročnih finančnih naložb 345 400

Skupaj 734.623 1.076.761

• Kratkoročne finančne naložbe v večini predstavljajo depoziti na odpoklic in vezave do enega meseca v domačih in tujih

bankah, pretežno v valutah EUR in USD.

5.1.6 Dobroimetje pri bankah, čeki in gotovina

(v tisoč tolarjih) 31. 12. 2004 31. 12. 2003

Gotovina v blagajni in prejeti čeki 8.657 15.862

Denarna sredstva v banki 329.203 473.146

Skupaj 337.860 489.008

5.1.7 Kapital

(v tisoč tolarjih) 31. 12. 2004 31. 12. 2003


1. Osnovni kapital 812.436 812.436



3. Statutarne rezerve 134.551 113.317

4. Druge rezerve iz dobička 3.870.009 3.753.928




1. Splošni prevrednotovalni popravek kapitala 1.307.396 1.307.396

2. Posebni prevrednotovalni popravek kapitala 12.992 -

Skupaj 9.918.340 9.873.098

• Vpoklicani kapital je sestavljen samo iz osnovnega kapitala in je opredeljen v statutu podjetja in registriran na sodišču ter

so ga temu ustrezno vpisali oziroma vplačali njegovi lastniki. Osnovni kapital podjetja znaša 812.436 tisoč SIT in je enak

registriranemu. Razdeljen je na 406.218 navadnih delnic, z nominalno vrednostjo 2.000,00 SIT, ki so v celoti vplačane.

Vse navadne delnice so iste izdaje.

• Vse delnice družbe so delnice istega razreda in so izdane v nematerializirani obliki. Število delnic se med letom ni spre-

minjalo.

• Družba nima lastnih delnic in jih ni imela med poslovnim letom.

• Knjigovodska vrednost delnice na dan 31.12.2004 znaša 24.416,30 SIT.

• Čisti dobiček na delnico znaša 104,55 SIT.


B5


• Na 18. seji skupščine delničarjev družbe Adria Airways d.d. so bilančni dobiček družbe za poslovno leto 2003 v znesku

255.809.696,00 SIT razporedili v naslednje namene:

- za nagrado upravi 3.546.930,00 SIT

- za nagrado članom nadzornega sveta 6.670.944,00 SIT

- v druge rezerve družbe 116.081.046,00 SIT

- v preneseni dobiček družbe 129.510.776,00 SIT

• V letu 2005 je uprava čisti dobiček družbe leta 2004 v znesku 42.468.745,00 SIT razporedila takole:

- za statutarne rezerve 21.234.372,50 SIT

- v bilančni dobiček 21.234.372,50 SIT

• Uprava in nadzorni svet družbe bosta predlagala skupščini razporeditev bilančnega dobička družbe za poslovno leto 2004

150.745.148,40 SIT v naslednje namene:

- v druge rezerve družbe 75.372.574,20 tisoč SIT

- v preneseni dobiček družbe 75.372.574,20 tisoč SIT

• Družba ima v statutu opredeljene rezerve za naslednje namene:

- Kapitalske rezerve so bile oblikovane z lastninskim preoblikovanjem in dokapitalizacijo družbe - uporabljajo se pod

pogoji in za namene, ki jih določa zakon; kapitalske rezerve znašajo 3.630.211 tisoč SIT in se niso spreminjale.

- Rezerve iz dobička predstavljajo statutarne rezerve (134.551 tisoč SIT), oblikovane v višini 50% čistega dobička po-

slovnih let 2002, 2003 in 2004 v skladu z določili statuta. Druge rezerve iz dobička znašajo 3.870.009 tisoč SIT in so

se v letu 2004 povečale za del bilančnega dobička leta 2003. Statutarne rezerve se lahko uporabljajo za kritje izgube,

za povečanje osnovnega kapitala ter za investicije v opredmetena osnovna sredstva družbe. Druge rezerve iz dobička se

lahko uporabijo za katerekoli namene v skladu z zakonom, statutom in poslovno politiko družbe.

• Preneseni čisti poslovni izid znaša 129.511 tisoč SIT in predstavlja nerazporejene čiste dobičke preteklih let.

• Čisti poslovni izid poslovnega leta predstavlja 50% doseženega čistega dobička leta 2004.

• Splošni prevrednotovalni popravek kapitala (1.307.396 tisoč SIT) se nanaša na revalorizacijo osnovnega kapitala iz pre-

teklih let.

• Posebni prevrednostovalni popravek kapitala v višini 12.992 tisoč SIT pa vključuje prevrednotovalni popravek v zvezi z

opredmetenimi osnovnimi sredstvi.

5.1.8 Dolgoročne finančne in poslovne obveznosti

(v tisoč tolarjih) 31. 12. 2004 31. 12. 2003

Dolgoročne finančne obveznosti do bank 4.219.630 5.096.502

Dolgoročne finančne in poslovne obveznosti do drugih 5.392.890 6.530.224

Skupaj 9.612.520 11.626.727

• Del dolgoročnih posojil in obveznosti iz finančnega najema, ki zapade v plačilo v poslovnem letu 2005, je v višini 1.45-

9.410 tisoč SIT izkazan med kratkoročnimi finančnimi in poslovnimi obveznostmi.

Dolgoročne finančne obveznosti do bank

(v tisoč tolarjih) 31. 12. 2004 31. 12. 2003

Dolgoročna posojila, dobljena pri domačih bankah 2.733.971 3.131.024

Dolgoročna posojila, dobljena pri tujih bankah 1.485.659 1.965.478

Skupaj 4.219.630 5.096.502

B5Dolgoročne finančne in poslovne obveznosti do drugih

(v tisoč tolarjih) 31. 12. 2004 31. 12. 2003

Dolgoročna posojila, dobljena pri drugih podjetjih v tujini 5.385.988 6.515.080

Dolgoročne poslovne obveznosti iz naslova finančnega najema 1.836 1.785

Dolgoročne poslovne obveznosti do drugih 5.066 13.359

Skupaj 5.392.890 6.530.224

• Dolgoročna posojila, dobljena pri drugih podjetjih v tujini, so posojila finančne institucije CRAFT Jersey.

• V letu 2004 družba ni najemala novih dolgoročnih posojil.

• Dolgoročna posojila so najeta pri eni domači, pri eni tuji banki, ostala pa pri finančni instituciji CRAFT, pretežno v USD

(71%), ostanek pa v valuti EUR (29%).

• Dolgoročna posojila so bila najeta izključno za financiranje letal za dobo dvanajst let.

• Odplačevanje glavnice in obresti je praviloma mesečno.

• V več kot petih letih zapade v plačilo 2.598.602 tisoč SIT dolgoročnih posojil.

• Vse dolgoročne finančne obveznosti so zavarovane z zastavno pravico na letalih (pojasnilo 5.1.10).

5.1.9 Kratkoročne finančne in poslovne obveznosti

(v tisoč tolarjih) 31. 12. 2004 31. 12. 2003

Kratkoročne finančne obveznosti do bank 781.031 775.462

Kratkoročne poslovne obveznosti na podlagi predujmov 50.410 117.878

Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev 3.472.820 3.693.773

Kratkoročne finančne in poslovne obveznosti do podjetij v skupini 17.836 -

Kratkoročne finančne in poslovne obveznosti do drugih 1.595.847 1.384.698

Skupaj 5.917.944 5.971.810

Kratkoročne finančne obveznosti do bank

(v tisoč tolarjih) 31. 12. 2004 31. 12. 2003

Kratkoročni del dobljenih posojil pri bankah doma 437.435 431.866

Kratkoročni del dobljenih posojil pri bankah v tujini 343.596 343.596

Skupaj 781.031 775.462

• Kratkoročne finančne obveznosti do bank sestavljajo izključno obveznosti iz naslova dobljenih dolgoročnih posojil, kate-

rih odplačilni rok je krajši od enega leta.

• Tudi kratkoročne finančne obveznosti so zavarovane z zastavno pravico na letalih.

Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev

(v tisoč tolarjih) 31. 12. 2004 31. 12. 2003

Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev v državi 749.364 648.916

Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev v tujini 2.723.456 3.044.857

Skupaj 3.472.820 3.693.773


B5


• Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev izhajajo iz obveznosti za prejeto blago in storitve doma in v tujini. Roč-

nost kratkoročnih poslovnih obveznosti je od 8 do 60 dni od dobave blaga, opravljene storitve ali od izdaje računa.

Kratkoročne finančne in poslovne obveznosti do drugih

(v tisoč tolarjih) 31. 12. 2004 31. 12. 2003

Kratkoročni del dobljenih posojil pri finančnih institucijah 677.544 609.612

Kratkoročne poslovne obveznosti do države 173.135 119.752

Kratkoročne poslovne obveznosti do delavcev 480.254 375.717

Kratkoročni del obveznosti iz finančnega najema 835 656

Druge kratkoročne poslovne obveznosti 264.079 278.962

Skupaj 1.595.847 1.384.699

• Družba Adria Airways d.d. po stanju na dan 31.12.2004, razen obveznosti za plačo za mesec december 2004, nima poslov-

nih obveznosti do uprave, članov nadzornega sveta ali zaposlenih.

• Druge kratkoročne poslovne obveznosti večinoma predstavljajo obveznosti po sodni odločbi JAT Airways Beograd.

5.1.10 Zabilančna sredstva/obveznosti


Hipoteke 20.513.424 20.702.149

Dane garancije 603.158 721.796

Ostalo 271.820 32.713

Skupaj 21.388.402 21.456.658

• V zunajbilančni evidenci vodi družba hipoteke (zastavne pravice), vpisane v korist domačih in tujih bank ter tujih finanč-

nih institucij za najete dolgoročne kredite za nakup letal.

• Višina hipotek v osnovni valuti znaša USD 83.666.262,00 in EUR 20.526.764,82 in se ne spreminja do dokončnega po-

plačila posojil.

• Vrednost posojil, ki so zavarovana s hipotekami na dan 31.12.2004, znaša 11.064.193 tisoč SIT.

• Pod dane garancije so pretežno zajete dane plačilne garancije za nabavo storitev in blaga doma in v tujini v korist dobavite-

ljev.

5.2 Razkritja postavk v izkazu poslovnega izida

Stroški po funkcionalnih skupinah


Proizvajalni stroški 25.775.206 22.984.724

Stroški prodajanja 4.030.910 3.657.829

Stroški splošnih dejavnosti 1.037.049 885.070

Skupaj 30.843.165 27.527.623

B5• Proizvajalni stroški prodanih količin vsebujejo neposredne stroške letaliških in drugih storitev, materiala, dela in amorti-

zacije ter splošne proizvajalne stroške.

• Stroški prodajanja predstavljajo stroške marketinga in lastne prodaje doma in v tujini in stroške agencijske prodaje doma

in v tujini (provizija – ostali stroški prodajanja).

• Stroški splošnih dejavnosti predstavljajo stroške administrativnih opravil za celotno družbo.

V nadaljevanju sledi prikaz po vrstah prihodkov in stroškov.

5.2.1 Čisti prihodki od prodaje

Čisti prihodki od prodaje po področnih odsekih


* Redni promet – potniki 24.604.747 22.862.300

* Redni promet – tovor 911.504 1.106.195

* Izredni promet (charter) - potniki 2.766.904 2.226.618

* Servisiranje letal za tretje osebe 2.486.151 1.218.066

* Ostalo 874.612 960.347

Skupaj 31.643.918 28.373.526

• Dejavnost družbe se uvršča med storitveno dejavnost mednarodnega zračnega prevoza potnikov, kar predstavlja 86,5%

celotnih prihodkov od prodaje.

• 7,9% prihodkov od prodaje predstavlja vse pomembnejša dejavnost servisiranja letal za tretje osebe, prevoz tovora pa

2,9%.

Čisti prihodki od prodaje – razdelitev Slovenija, tujina


Prihodki od prodaje v Sloveniji 358.146 264.052

Prihodki od prodaje v tujini 31.285.772 28.109.474

Skupaj 31.643.918 28.373.526

5.2.2 Stroški blaga, materiala in storitev


Nabavna vrednost prodanega blaga 19.551 189.355

Stroški materiala 5.913.147 4.519.015

Stroški storitev 14.775.884 13.637.258

Skupaj 20.708.582 18.345.628

• Stroški blaga, materiala in storitev so se glede na preteklo leto povečali za 13%, kar je predvsem posledica povečanega ob-

sega letenja in vse večjega obsega dejavnosti servisiranja letal za tretje osebe.


B5


Stroški materiala


Gorivo za letala 3.864.031 2.886.555

Blago in material za oskrbo potnikov 667.702 785.594

Nadomestni deli za vzdrževanje letal 959.105 432.635

Ostali stroški materiala 422.309 414.231

Skupaj 5.913.147 4.519.015

Stroški storitev


Stroški letališč 5.504.401 5.244.950

Stroški navigacije 1.957.418 1.832.820

Stroški vzdrževanja 2.168.694 2.030.024

Stroški najemnin 2.084.682 1.499.111

Bančni stroški in zavarovanja 293.109 500.299

Povračila stroškov 320.594 291.958

Stroški transportnih storitev 412.421 383.697

Ostali stroški storitev 2.034.565 1.854.399

Skupaj 14.775.884 13.637.258

Ostali stroški storitev vključujejo šolanja, cargo, študentski servis, potniške takse, intelektualne in osebne storitve ...

5.2.3 Stroški dela


Stroški plač 4.234.232 3.594.688

Stroški socialnega zavarovanja 698.204 586.551

Stroški pokojninskega zavarovanja 261.439 214.041

Ostali stroški dela 1.260.677 1.050.407

Skupaj 6.454.552 5.445.687

• Drugi stroški dela v letu 2004 vključujejo regres za letni dopust, prevoz na delo, odpravnine, jubilejne nagrade, davek na

plače in plače nekaterih zaposlenih v predstavništvih v tujini.

5.2.4 Odpisi vrednosti

Amortizacija


Amortizacija pri opredmetenih in neopredmetenih dolgoročnih sredstvih 1.869.889 2.073.972

Prevrednotovalni odhodki pri neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstvih 132.254 10.037

Skupaj 1.902.143 2.084.009

B5Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih

• Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih se nanašajo na popravek vrednosti zalog (72.910 tisoč SIT), po-

pravek vrednosti terjatev (40.557 tisoč SIT brez tečajnih razlik), neposredni odpis terjatev (5.122 tisoč SIT) in neposredni

odpis obveznosti (56.430 tisoč SIT).

5.2.5 Finančni prihodki


Finančni prihodki iz deležev 9.113 30.919

- v podjetjih v skupini 6.913 28.486

- drugi finančni prihodki iz deležev 2.200 2.433

Finančni prihodki iz dolgoročnih terjatev 638 461

- drugi finančni prihodki iz dolgoročnih terjatev 638 461

Finančni prihodki iz kratkoročnih terjatev 821.201 1.232.273

- do podjetij v skupini 1.742 519

- drugi finančni prihodki iz kratkoročnih terjatev 819.459 1.231.754

Skupaj 830.952 1.263.653

• Finančni prihodki skoraj v celoti predstavljajo prihodke od prejetih obresti in pozitivnih tečajnih razlik.

• Drugi finančni prihodki iz kratkoročnih terjatev se sestojijo iz prihodkov od obresti (23.919 tisoč SIT), prihodkov od pozi-

tivnih tečajnih razlik (779.050 tisoč SIT), ki so nastale pri preračunu iz tujih valut in drugih finančnih prihodkov (16.490

tisoč SIT).

5.2.6 Finančni odhodki


Finančni odhodki za odpise dolg.in kratk.finančnih naložb - 1

- Prevred. finančni odhodki pri drugih finančnih naložbah - 1

Finančni odhodki za obresti in iz drugih obveznosti 1.568.088 2.066.041

- do podjetij v skupini 3.687 1.441

- do pridruženih podjetij 2 -

- drugi finančni odhodki za obresti in iz drugih obveznosti 1.564.399 2.064.600

Skupaj 1.568.088 2.066.041

• Finančni odhodki se v večini nanašajo na odhodke za obresti iz naslova najetih dolgoročnih kreditov (802.506 tisoč SIT)

in odhodke iz naslova negativnih tečajnih razlik (761.893 tisoč SIT).

5.2.7 Davek od dobička

• Davek od dobička je ugotovljen pri obračunu 25-odstotne davčne stopnje ob upoštevanju davčnih pribitkov in davčnih

olajšav za znižanje davčne osnove. Obračunani davek bremeni celotni dobiček v višini 56,5 %. Glavni razlog visoke

efektivne davčne stopnje so povračila stroškov zaposlenim, ki so višja, kot določa Uredba o višini povračil stroškov v zvezi


B5


z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo in predstavljajo poračun razlik pri povračilih za prevoz na

delo in iz dela za leti 2003 in 2004.

5.2.8 Čisti poslovni izid


Poslovni izid iz rednega delovanja 169.394 105.597

Poslovni izid zunaj rednega delovanja (71.703) 29.691

Čisti poslovni izid obračunskega obdobja 42.468 106.688

• Družba je v letu 2004 ustvarila poslovni izid iz poslovanja v višini 906.530 tisoč SIT, kar je na ravni iz leta 2003.

• Družba ima iz finančnega poslovanja izgubo v višini 737.136 tisoč SIT, predvsem zaradi visokih stroškov financiranja letal.

• To je vplivalo na doseženi čisti poslovni izid v višini 42.468 tisoč SIT, ki je za 60% manjši kot v letu 2003.

Splošno prevrednotenje zaradi ohranitve kupne moči kapitala

(v tisoč tolarjih) Sprememba tečaja evra Rast cen življenjskih potrebščin

Sprememba v % 1,289 3,2

Splošni prevrednotovalni popravek 127.132 315.612

Poslovni izid obračunskega obdobja po opravljenem prevrednotenju zaradi ohranitve kupne moči kapitala

(84.664) (273.144)

• V primeru usklajevanja kapitala z rastjo tečaja EUR bi bil poslovni izid družbe Adria Airways d.d. v letu 2004 nižji za

127.132 tisoč SIT, v primeru usklajevanja kapitala z rastjo cen življenjskih potrebščin pa bi bil poslovni rezultat nižji za

315.612 tisoč SIT.

B66. Druga razkritja

6.1 Podatki o skupinah oseb

Skupni znesek vseh prejemkov, ki so jih za opravljanje funkcij oziroma nalog prejele v poslovnem letu skupine oseb v skladu

z 253. členom ZGD

(v tisoč tolarjih) 2004

Člani uprave 37.077

Člani nadzornega sveta 9.351

- zunanji - predstavniki kapitala 6.379

- notranji - predstavniki zaposlenih 2.972

Zaposleni na podlagi individualne pogodbe 292.475

Skupaj 338.903

Vsi zneski so v bruto vrednosti, ki ne vključuje prispevkov delodajalca.

• Prejemki uprave vključujejo: plače, bonitete, regres za dopust, morebitne druge prejemke in udeležbo v dobičku po sklepu

skupščine delničarjev ter povračila stroškov. Prejemki zaposlenih na podlagi individualnih pogodb, za katere ne velja

tarifni del kolektivne pogodbe, vključujejo plače, bonitete, regres za dopust, povračila stroškov in morebitne druge pre-

jemke (jubilejne nagrade,odpravnine…). Prejemki članov nadzornega sveta vključujejo sejnine, potne stroške in udeležbo v

dobičku po sklepu skupščine delničarjev.

6.2 Finančni kazalniki

2004 2003

Stopnja lastniškosti financiranja 38,69% 35,70%

Stopnja dolgoročnosti financiranja 76,21% 77,77%

Stopnja osnovnosti investiranja 77,77% 79,70%

Stopnja dolgoročnosti investiranja 78,85% 80,73%

Koeficient kapitalske pokritosti osnovnih sredstev 0,50 0,45

Koeficient neposredne pokritosti kratkoročnih obveznosti - 0,18 0,25

hitri koeficient

Koeficient pospešene pokritosti kratkoročnih obveznosti - 0,77 0,75

pospešeni koeficient

Koeficient kratkoročne pokritosti kratkoročnih obveznosti - 0,89 0,87

kratkoročni koeficient

Koeficient gospodarnosti poslovanja 1,03 1,03

Koeficient čiste dobičkonosnosti kapitala 0,43% 1,12%

Pojasnila kazalcev

• Stopnja lastniškosti financiranja predstavlja razmerje med kapitalom in obveznostmi do virov financiranja, torej prikazuje

delež lastniškega financiranja v vseh sredstvih družbe. Iz kazalca je razvidno, da je bila stopnja lastniškosti financiranja v


B6


letu 2004 višja za 3 odstotne točke glede na leto 2003. Rast kazalca je predvsem posledica znižanja dolgoročne zadolženo-

sti družbe, povečuje pa se finančna moč in stabilnost podjetja.

• Kazalec stopnje dolgoročnosti financiranja je razmerje med dolgoročnimi viri financiranja (kapital in dolgoročne rezerva-

cije ter dolgoročne finančne in poslovne obveznosti) in vsemi obveznostmi do virov sredstev. Stopnja dolgoročnosti finan-

ciranja znaša v letu 2004 76,21% kar kaže na visok delež dolgoročnih virov financiranja v vseh virih financiranja družbe.

• Kazalec stopnje osnovnosti investiranja prikazuje delež neopredmetenih dolgoročnih sredstev in opredmetenih osnovnih

sredstev v vseh sredstvih. Opredmetena osnovna sredstva so predstavljala v letu 2004 77,77-odstotni delež vseh sredstev;

družba deluje v panogi zračnega prevoza, ki zahteva visoka investicijska vlaganja v osnovna sredstva. Stopnja osnovnosti

investiranja se je v letu 2004 znižala za 2 odstotni točki glede na leto 2003. Padec kazalca je predvsem posledica nižje vred-

nosti osnovnih sredstev zaradi odpisov in znižanja vrednosti letal zaradi padca tečaja ameriškega dolarja.

• Kazalec stopnje dolgoročnosti investiranja opisuje delež stalnih sredstev in dolgoročnih poslovnih terjatev v vseh sred-

stvih. V letu 2004 je bila stopnja dolgoročnosti investiranja 78,85-odstotna, kar nakazuje trend rahlo padajočega deleža

dolgoročnih sredstev v vseh sredstvih.

• Koeficient kapitalske pokritosti osnovnih sredstev je razmerje med kapitalom in osnovnimi sredstvi (neopredmetena dol-

goročna sredstva in opredmetena osnovna sredstva) in kaže pokritost osnovnih sredstev s kapitalom podjetja. Koeficient

je v letu 2004 višji kot v letu 2003 predvsem zaradi zmanjšane vrednosti osnovnih sredstev.

• Koeficienti neposredne, pospešene in kratkoročne pokritosti kratkoročnih obveznosti (hitri, pospešeni in kratkoročni

koeficient) prikazujejo plačilno sposobnost podjetja. Kratkoročna pokritost kratkoročnih obveznosti je razmerje med

gibljivimi sredstvi in aktivnimi časovnimi razmejitvami ter kratkoročnimi poslovnimi in finančnimi obveznostmi ter pa-

sivnimi časovnimi razmejitvami. Pospešeno in neposredno pokritost kratkoročnih obveznosti izračunamo tako, da odbi-

jemo od vrednosti gibljivih sredstev in aktivnih časovnih razmejitev vrednost zalog v pospešenem koeficientu in vrednost

zalog, poslovnih terjatev in kratkoročnih finančnih naložb v hitrem koeficientu. Iz tabele je razvidno, da se je v letu 2004

malenkostno izboljšala vrednost pospešenega in kratkoročnega koeficienta glede na leto 2003. Vrednost kratkoročnega

koeficienta se giblje blizu 1, kar pomeni, da je družba sposobna tekoče izpolnjevati svoje obveznosti.

• Koeficient gospodarnosti poslovanja je razmerje med poslovnimi prihodki in poslovnimi odhodki. Vrednost koeficienta v

letu 2004 ostaja enaka kot 2003 in kaže na pozitivno poslovanje družbe v njenih osnovnih dejavnostih.

• Koeficient čiste dobičkonosnosti kapitala je razmerje med ustvarjenim čistim poslovnim izidom obračunskega obdobja in

povprečnim kapitalom (brez čistega poslovnega izida obračunskega obdobja). Zaradi nižjega doseženega čistega poslovnega

izida v letu 2004 je tudi donosnost kapitala nižja.

B77. Računovodski izkazi – razširjena oblika

7.1 Bilanca stanja – razširjena oblika po SRS

(v tisoč tolarjih) 31. 12. 2004 31. 12. 2003

Sredstva 25.633.650 27.651.999

A. Stalna sredstva 20.192.753 22.314.656

I. Neopredmetena dolgoročna sredstva 36.176 39.751

1. Dolgoročno odloženi stroški poslovanja 36.176 39.751

II. Opredmetena osnovna sredstva 19.899.668 21.999.543

1. Zemljišča in zgradbe 1.374.344 1.420.803

a) Zemljišča 166.343 166.343

b) Zgradbe 1.208.001 1.254.460

2. Proizvajalne naprave in stroji 18.116.822 20.335.668

3. Druge naprave in oprema 212.084 222.530

4. Osnovna sredstva, ki se pridobivajo 196.418 20.542

a) Predujmi za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev 100.239 -

b) Opredmetena osnovna sredstva v gradnji in izdelavi 96.179 20.542

III. Dolgoročne finančne naložbe 256.909 275.362

1. Deleži v podjetjih v skupini 233.523 250.131

5. Drugi dolgoročni deleži 21.086 22.581

6. Druge dolgoročne finančne terjatve 2.300 2.650

B. Gibljiva sredstva 5.220.880 5.251.854

I. Zaloge 759.075 692.968

1. Material 759.075 692.968

II. Poslovne terjatve 3.389.322 2.993.117

a) Dolgoročne poslovne terjatve 19.991 9.250

4. Dolgoročne poslovne terjatve do drugih 19.991 9.250

b) Kratkoročne poslovne terjatve 3.369.331 2.983.867

1. Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev 2.799.839 2.746.676

2. Kratkoročne poslovne terjatve do podjetij v skupini razen do pridruženih podjetij 32.738 545

4. Kratkoročne poslovne terjatve do drugih 536.754 236.646

III. Kratkoročne finančne naložbe 734.623 1.076.761

4. Kratkoročne finančne naložbe do drugih 734.623 1.076.761

IV. Dobroimetje pri bankah, čeki in gotovina 337.860 489.008


B7


31. 12. 2004 31. 12. 2003

C. Aktivne časovne razmejitve 220.017 85.489

Zabilančna sredstva 21.388.402 21.456.658

Obveznosti do virov sredstev 25.633.650 27.651.999

A. Kapital 9.918.340 9.873.098


1. Osnovni kapital 812.436 812.436



3. Statutarne rezerve 134.551 113.317

4. Druge rezerve iz dobička 3.870.009 3.753.928




1. Splošni prevrednotovalni popravek kapitala 1.307.396 1.307.396

2. Posebni prevrednotovalni popravek kapitala 12.992 -

B. Rezervacije 4.962 4.782

3. Druge rezervacije 4.962 4.782

C. Finančne in poslovne obveznosti 15.530.464 17.598.537

a) Dolgoročne finančne in poslovne obveznosti 9.612.520 11.626.727

2. Dolgoročne finančne obveznosti do bank 4.219.630 5.096.502

8. Dolgoročne finančne in poslovne obveznosti do drugih 5.392.890 6.530.224

b) Kratkoročne finančne in poslovne obveznosti 5.917.944 5.971.810

2. Kratkoročne finančne obveznosti do bank 781.031 775.462

3. Kratkoročne poslovne obveznosti na podlagi predujmov 50.410 117.878

4. Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev 3.472.820 3.693.773

6. Kratkoročne finančne in poslovne obveznosti (tudi obveznice) do podjetij v skupini razen do pridruženih podjetij

17.836 -

8. Kratkoročne finančne in poslovne obveznosti do drugih 1.595.847 1.384.698

Č. Pasivne časovne razmejitve 179.884 175.582

Zabilančne obveznosti 21.388.402 21.456.658

B77.2 Izkaz poslovnega izida – razširjena oblika po SRS


1. Čisti prihodki od prodaje 31.643.918 28.373.526

2. Proizvajalni stroški prodanih proizvodov (z amortizacijo) oziromanabavna vrednost prodanega blaga

(25.775.206) (22.984.724)

3. Kosmati poslovni izid od prodaje (1-2) 5.868.712 5.388.802

4. Stroški prodajanja (z amortizacijo) (4.030.910) (3.657.829)

5. Stroški splošnih dejavnosti (z amortizacijo) (1.037.049) (885.070)

a) Normalni stroški splošnih dejavnosti (887.956) (766.676)

b) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih dolgoročnih sredstvih in opredmetenih osnovnih sredstvih

(32.254) (10.037)

c) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih (116.839) (108.357)

6. Drugi poslovni prihodki (s prevrednotovalnimi poslovnimi prihodki) 105.777 62.083

7. Finančni prihodki iz deležev 9.113 30.919

a) Finančni prihodki iz deležev v podjetjih v skupini razen v pridruženih podjetjih 6.913 28.486

c) Drugi finančni prihodki iz deležev (s prevrednotovalnimi finančnimi prihodki) 2.200 2.433

8. Finančni prihodki iz dolgoročnih terjatev 638 461

c) Drugi finančni prihodki iz dolgoročnih terjatev (s prevrednotovalnimi finančnimi prihodki) 638 461

9. Finančni prihodki iz kratkoročnih terjatev 821.201 1.232.273

a) Finančni prihodki iz obresti in kratkoročnih terjatev do podjetij v skupini razen do pridruženih podjetij

1.742 519

c) Drugi finančni prihodki iz obresti in kratkoročnih terjatev (s prevrednotovalnimi finančnimi prihodki)

819.459 1.231.754

10. Finančni odhodki za odpise dolgoročnih in kratkoročnih finančnih naložb - (1)

c) Prevrednotovalni finančni odhodki pri drugih finančnih naložbah - (1)

11. Finančni odhodki za obresti in iz drugih obveznosti (1.568.088) (2.066.041)

a) Finančni odhodki za obresti in iz drugih obveznosti do podjetij v skupini razen do pridruženih podjetij

(3.687) (1.441)

b) Fnančni odhodki za obresti in drugih obveznosti do pridruženih podjetij (2) -

c) Drugi finančni odhodki za obresti in iz drugih obveznosti (1.564.399) (2.064.600)

13. Čisti poslovni izid iz rednega delovanja 169.394 105.597

14. Izredni prihodki 14.778 95.493

15. Izredni odhodki (86.481) (65.802)

a) Izredni odhodki brez prevrednotovalnega popravka kapitala (86.481) (65.802)

16. Poslovni izid zunaj rednega delovanja (14-15) (71.703) 29.691

17. Davek iz dobička, ustvarjenega zunaj rednega delovanja (55.223) (28.600)

19. Čisti poslovni izid obračunskega obdobja 42.468 106.688


B



3. del

Revizorjevo poročilo

C


C


B7


C


izdajatelj:

Adria Airways,

Slovenski letalski prevoznik d.d.

oblikovanje:

LUKS Studio

fotografije:

Matevž Lenarčič,

Arhiv Adrie Airways

lektorica:

Rudenka Nabergoj

tisk: TKBM

junij 2005

adria airways - letno poročilo 2004

Documents