adria airways - letno poročilo 2007

LETNO PORO»ILO 2007

�

Dajemo edinstven obËutek brezmejne svobode.Sledimo soncu, lahkotno kot ptica s krili jezdimo na vetru,uresniËujemo sanje. Letimo.

�

POSLOVNI DEL

Kazalo

UVOD ................................................................................................................... 8 �. KljuËni dosežki poslovnega leta .................................................................. 8

�.�. KljuËni dosežki poslovnega leta v številkah .................................................. 8�.�. Pomembnejši dogodki v letu �007 ............................................................ �0�.�. Pismo uprave ........................................................................................... ��.�. PoroËilo predsednika nadzornega sveta ................................................... �5

�. Splošni podatki ......................................................................................... �9�.�. Osebna izkaznica in predstavitev družbe .................................................. �9�.�. Lastniška struktura ................................................................................... �9�.�. Flota ......................................................................................................... �0�.�. Kronologija razvoja ................................................................................... ��

�. Upravljanje družbe .................................................................................... ��.�. Organi vodenja in upravljanja .................................................................... ��.�. Upravljanje odvisnih družb ........................................................................ �5�.�. Organizacijska struktura ............................................................................ �6

POSLOVNO PORO»ILO ....................................................................................... �7�. Poslanstvo, vizija in strategija družbe ........................................................ �75. Izboljšujemo svojo storitev ........................................................................ ��6. Pogoji poslovanja v letu �007 ................................................................... �57. Poslovni segmenti ..................................................................................... �0

7.�. Redni promet............................................................................................ �07.�. »arterski promet ....................................................................................... ��7.�. Oddajanje letal .......................................................................................... �57.�. Trženje medijskega prostora ..................................................................... �67.5. Prevoz tovora ........................................................................................... �77.6. Vzdrževanje letal za tretje osebe ............................................................... �87.7. Izobraževanje, letalska šola ....................................................................... 50

8. Partnerstva ............................................................................................... 5�9. Kakovost .................................................................................................. 55�0. Varnost ..................................................................................................... 56��. Upravljanje s tveganji ................................................................................ 57 ��.�. Poslovna tveganja .................................................................................... 57 ��.�. FinanËna tveganja .................................................................................... 60��. Analiza poslovnih dosežkov ...................................................................... 6��. Dogodki po datumu bilance stanja ............................................................ 68��. NaËrti za prihodnost ................................................................................. 69

TRAJNOSTNO PORO»ILO ................................................................................... 7��5. Zaposleni .................................................................................................. 7��6. Okolje ....................................................................................................... 80�7. Odnosi s širšim družbenim okoljem ........................................................... 8��8. Korporativno komuniciranje ...................................................................... 8��9. Zadovoljstvo kupcev ................................................................................. 8��0. Raziskave in razvoj ................................................................................... 8��. Kdo je kdo, kontakti .................................................................................. 85��. Predstavništva in prodajna mesta ............................................................. 86 5

6

Poskrbimo, da se prijetna potovalna izkušnja priËne že na letališËu. Tudi zato se je poveËalo število potnikov, ki zaupajo prav nam.

Uvod 1. KljuËni dosežki poslovnega leta

1.1. KljuËni dosežki poslovnega leta v številkah

Postavka Enota �007 �006 �005

Prihodki in rezultat

Celotni prihodki v EUR �8�.998.�9� �57.�80.��7 ��6.7�8.0�8

Prihodki od prevoza potnikov v EUR ��7.��6.06� ��.686.��0 ��6.867.00�

DobiËek iz poslovanja v EUR �.�7�.5�0 75�.�66 -�.776.050

»isti dobiËek/izguba v EUR ��5.�7� 70.�0� -9.57�.�7�

Bilanca stanja in denarni tok

Sredstva v EUR �59.765.�55 ��.650.��0 ��9.�90.95�

Kapital v EUR �0.�0�.957 �9.7��.�6� ��.8��.756

Kapital/sredstva v % �5 �� 7

Denarni tok iz poslovanja v EUR �6.890.9�� 6.5�0.�95 7.��7.��7

FiziËni podatki

©tevilo prepeljanih potnikov �.��6.�� .0�8.007 9�8.66�

Zasedenost potniške kabine v % 67,� 66,� 6�,5

©tevilo letov ��.7�7 ��.��0 �9.9�9

©tevilo razpoložljivih sedežev 776 7�8 768

Razpoložljivi sedež kilometri �.767.8�5 �.570.9�9 �.605.��

Potniški kilometri �.�85.5�� .0��.�50 �.0�9.��7

PovpreËna razdalja v km 85� 85� 885

Poraba goriva v tonah 5�.66� �8.585 �6.6��

Izkoristek letal v h/dan 9,8� 9,�5 9,�7

Zaposleni

Zaposleni - na dan ��. ��. 679 59� 5��

Za nami je eno najpomembnejših let Adrie Airways. Adria je v letu �007 uspela konso-lidirati kapital družbe. Dokapitalizacija družbe, ki se je odvila v tem letu, je namreË Adrii zagotovila zakljuËek prve faze sanacije družbe, tj. finanËno in kapitalsko konsolidacijo. VplaËani kapital je Adria že izkoristila v polni meri. V letu �007 smo floti dodali dve so-dobni letali CRJ-900 in zaËrtali smernice bodoËe strukture sredstev družbe. Prav tako smo zaËeli z drugo fazo širjenja kapacitet. Adria je v letu �007 že podpisala pogodbe za

1

8

�005 �006 �007

136.

728.

018

157.

380.

137

181.

998.

193

Prih

odki

v E

UR

Indeks 115 116

Rast obsega poslovanjaAdrie Airways d.d.

0

�00

.000

.000

�00.

000.

000

�005 �006 �007

928.

662

1.01

8.00

7

1.13

6.43

1

©te

vilo

pre

pelja

nih

potn

ikov

Indeks 110 112

Že drugiË v samostojni Sloveniji prek milijon prepeljanih potnikov

0

�0

0.00

0

800

.000

�.�0

0.00

0

dodatno prilagoditev flote. Nova letala CRJ-900 in tudi letalo CRJ-�000 bodo dopolnila floto Adrie Airways v naslednjih treh letih delovanja. V Adrii se zavedamo, da nam bo rast omogoËila prav prilagoditev potrebam trga in racionalnost delovanja.

Celotni prihodki družbe so v letu �007 znašali �8�.998.�9� EUR, kar je za �6% veË kot leto prej. Družba je ustvarila veË kot petkrat veËji dobiËek iz poslovanja kot leto poprej in je znašal �.�7�.5�0 EUR, prav tako je precej presegla minimalni dobiËek iz leta �006, saj je znašal Ëisti dobiËek ��5.�7� EUR.

Tudi v letu �007 smo prepeljali prek milijon potnikov, in sicer �.��6.��, kar je za ��% veË kot v predhodnem letu. Uspelo nam je izboljšati izkoristek potniške kabine še za �%, in to na 67,06%.

Likvidnost družbe se je moËno izboljšala, visok pozitivni denarni tok iz poslovanja doka-zuje uËinkovitost vseh ukrepov, ki jih uprava izvaja v postopku sanacije podjetja.

V letu �007 si je Adria v slovenskem poslovnem prostoru moËno poveËala ugled. Pre-jem prestižne nagrade, ki jo uvršËa med �0 najuglednejših podjetij v Sloveniji, je za Adrio Airways zaveza, da gradi na zaposlenih tudi v prihodnje.

Z motiviranimi, visoko usposobljenimi zaposlenimi in moderno, ekonomiËno floto je Adria pripravljena na − za Slovenijo tako pomembno − prvo polletje leta �008, ko bo naša država predsedovala Svetu Evropske unije.

9

�005 �006 �007

63,4

8

66,4

0

67,0

6

Zase

deno

st p

otni

πke

kabi

ne v

%

Indeks 101 105

Izboljšuje se zasedenostpotniške kabine.

0

�0

�0

�0

50

60

70

�005 �006 �007

19.9

39

21.4

20

23.7

27

©te

vilo

leto

v

Indeks 107 111

V letu �007 se je število potniških letov poveËalo za ��% v primerjavi

z letom �006.

0

�

0.00

0

�

0.00

0

�005 �006 �007

10 12 14

©te

vilo

leta

l

Indeks 120 117

Rast naše flote v letu �007;v floto smo vkljuËili dve novi

letali CRJ-900 s po 86 sedeži

0

�

6

9

��

�

5

80

70

60

50

�0

�0

�0

�0

jan. feb. mar. apr. maj jun. jul. avg. sept. okt. nov. dec.

22

33

45 43 44 43 44 46

5663

69 69

Delež prodaje elektronskih vozovnic se je skozi celo leto �007 poveËeval in je konec leta dosegel 69% vseh prodanih vozovnic.

Delež prodanih elektronskih vozovnic na letih Adrie Airways v % za leto 2007

�005 �006 �007

�50

�00

�50

�00

50

0

Beležimo rast števila tedenskih frekvenc v rednem pro-metu, saj so v poletni in zimski sezoni narasle za ��%v primerjavi z letom �006.

181 184 201 190 225 212

©tevilo tedenskih frekvenc

poletje zima poletje zima poletje zima

1.2. Pomembnejši dogodki v letu 2007

• 8. januarja smo oddali v enoleten najem še drugo letalo Airbus A-��0 skupaj s piloti.

• V februarju in marcu je bil v lastni vzdrževalni organizaciji izveden �6-letni pre-gled na našem letalu Airbus A-��0; planiramo, da bi z izgradnjo novega han-garja lahko tržili to storitev.

• V marcu in aprilu je bila s strani lastnikov izvedena dokapitalizacija družbe v višini �0,9 mio. EUR, kar je družbi omogoËilo nove investicije in izboljšalo boni-teto ter njeno finanËno moË.

• Izdaja elektronske vozovnice je možna že na veËini Adrijinih destinacij, aktivno sklepanje dogovorov s prevozniki o medsebojnem priznavanju elektronskih vo-zovnic pa nam je po številu sklenjenih dogovorov prineslo 60. mesto med �98 IATA prevozniki.

• V februarju smo s Star Allianceom sklenili pogodbo o migraciji informacijskih sistemov na skupno informacijsko platformo (CITP − Common IT Platform), s Ëimer se bo poveËala funkcionalnost storitev za stranke, zlasti v prodaji in letaliških storitvah.

• Delovanje vzdrževanja za tuje naroËnike se širi na svetovne trge (China Taly Corporation).

• �0. aprila smo za šest mesecev najeli letalo Boeing 7�7-�00 (�67 sedežev, z namenom pokrivanja poveËanega povpraševanja v visoki sezoni (sezona Ëar-terskih letov).

• �. junija smo v floto vkljuËili prvo in 5. junija še drugo letalo CRJ-900 s po 86 sedeži, s katerima smo zapolnili vrzel v floti (med �8/50 in �6�-sedežniki) in s katerima uspešno izboljšujemo stroškovno uËinkovitost komercialnega lete-nja.

• Adria Airways se je v mesecu juniju pridružila �5 evropskim letalskim prevozni-kom, ki so prvi izpolnili zahtevo Mednarodnega združenja letalskih prevoznikov IATA glede izdaje in uporabe Ërtne kode pri vstopnem kartonu BCBP (Bar Coded Boarding Pass).

• V septembru smo kupili nov simulator, ki omogoËa šolanje pilotov za veËmo-torna in veËpilotna letala, ki ga bomo tudi dodatno tržili.

• Rast števila ad hoc Ëarterskih letov se je poveËala kar za �0% in predstavlja �8- procentni delež v celotnem prihodku od Ëarterskega letenja.

• V novembru smo podpisali pogodbo z Bombardierjem za nakup dveh novih letal CRJ-900 (dostava decembra �008 in februarja �009), enega letala CRJ- �000 (dostava februarja �0�0) ter dveh opcij (CRJ-900 in CRJ-�000).

• Podaljšali smo operativni najem enega letala CRJ−�00 - AAH do decembra �009.

�0

• V letu �007 se je poveËala konkurenca na ljubljanskem letališËu:• s 6. aprilom je zaËel na liniji Ljubljana−Helsinki leteti letalski prevoznik Finnair � krat na teden, • z �9. novembrom je zaËel na liniji Ljubljana−Bruselj leteti letalski prevoznik

Brussels Airlines 6 krat na teden,• s �. marcem je Wizzair prenehal leteti na liniji Ljubljana−London−Luton.

• Bombardier je objavil razveseljive podatke o tehniËni zanesljivosti Adrijinih letal: letala Adrie Airways tipa CRJ-�00 in CRJ-900 so ena izmed najzanesljivejših med vsemi letalskimi družbami.

• Uvrstili smo se med �0 najuglednejših zaposlovalcev v Sloveniji. • Adria Airways je v letu �007 prepeljala �.��6.�� potnikov, kar je za ��% veË

kot v letu �006, in že drugiË v samostojni Sloveniji presegla mejo � mio. potni-kov.

• Ob prevzemu predsedovanja Svetu Evropske unije v mesecu decembru smo postali uradni prevoznik portugalske vlade, ki je obiskala evropske prestolnice ob primopredaji poslov.

• Z Vlado RS je bila ob predsedovanju Svetu EU podpisana pogodba, s katero smo postali uradni prevoznik.

��

Dejanja štejejo. Stremimo k zglednim notranjim odnosom, ki se odražajo tudi navzven. Vedno višja stopnja ugleda naše družbe ni le nagrada,je tudi izziv.

��

��

1.3. Pismo uprave

Spoštovani!

Rast v vseh razsežnostih je bila v Adrii Airways zagotovo pojem lanskega leta. Tako kot aprilski dež spodbuja k rasti drevesa in rože, so naša delavnost, pozitivna energija in dobra volja zalivale naše drevo, ki postaja vse bolj moËno, pokonËno in košato. Leto �007 je bilo naše leto rasti.

Rasli smo v številkah. Naš Ëisti dobiËek je bil lani petkrat višji od predlanskega, prav tako dobiËek iz poslovanja.

Opravili smo za �� odstotkov veË letov in prepeljali za �� odstotkov veË potnikov, sku-paj dobrih milijon sto tisoË. Stabilnost našega poslovanja kaže za �59 odstotkov višji prosti denarni tok. Stalno so rasli tudi naši poslovni prihodki, ki so se lani zvišali za �7 odstotkov. MoËno, za �� odstotkov, je zrasla tudi dodana vrednost na zaposlenega.

Rasli smo po ugledu. Po raziskavi agencije Kline & Kline smo se v strokovni in laiËni javnosti uvrstili v prvi kvadrant najuglednejših podjetij v Sloveniji ter zasedli �6. mesto. Skok je impozanten, saj smo pred dvema letoma s �7�. mestom zasedali dno lestvice. Kot delodajalec smo se uvrstili med elitnih dvajset najuglednejših in najbolj zaželenih delodajalcev. Pridružili smo se �5 evropskim letalskim prevoznikom, ki so prvi izpolnili zahtevo mednarodnega združenja letalskih prevoznikov IATA glede izdaje in uporabe Ërtne kode pri vstopnem kartonu. Aktivno sklepanje dogovorov s prevozniki o medsebojnem priznavanju elektronskih vozovnic nam je po številu sklenjenih dogovorov prineslo 60. mesto med �98 IATA prevozniki. Naša letala tipa CRJ-�00 so po tehniËni zanesljivosti na prvem mestu med �� letalskimi družbami, letala CRJ-900 pa na šestem mestu med �� letalskimi družbami.

Rasli smo na nebu. Floto smo okrepili z dvema 86-sedežnikoma tipa CRJ-900, za vi-soko sezono smo najeli Boeing 7�7-�00 s �67 sedeži, dogovorili pa smo se za nakup še treh novih jeklenih ptic.

Rasel je obseg naših storitev. Potniki so nam hvaležni za uvedbo elektronske vozovni-ce in možnost uporabe Ërtne kode pri vstopnem kartonu. Okrepili smo že uveljavljene destinacije in uvedli nove. Sklenili smo dolgoroËno pogodbo za vzdrževanje letal A-��0 z družbami Air Berlin in Wizzair. Vstopili smo v svetovni trg in sklenili pogodbo s China Taly Corporation. Veseli so tudi agenti letaliških storitev, ki jim s prenosom informacij-skih sistemov na skupno informacijsko platformo omogoËamo dostop do kakovostnej-ših splošnih podatkov in boljše poslovanje s potniki združenja Star Alliance.

Varnost, prijaznost in udobnost ostajajo naše vrednote. Pozornost, ki jo namenjamo potnikom, je živa tudi v naših medsebojnih odnosih. Naj torej zazveni naša iskrena za-hvala vsem zaposlenim, zunanjim sodelavcem, poslovnim partnerjem in potnikom.

Da, za nami je uspešno poslovno leto.

Mag. Tadej Tufek,predsednik uprave

Mag. Marjan Ravnikar, podpredsednik uprave

Mag. Tadej Tufek,predsednik uprave in

mag. Marjan Ravnikar, podpredsednik uprave

��

1.4. PoroËilo predsednika nadzornega sveta

Na preteklo leto lahko v imenu lastnikov Adrie Airways gledam s posebnim zadovolj-stvom. Uspešno zakljuËeno poslovno leto �006, ko je družba prekinila z negativnim trendom rasti poslovanja, ter poslovni naËrt za leto �007 s predvideno širitvijo poslo-vanja in nakazanim trendom nadaljnje rasti sta upraviËila zaupanje lastnikov. Tako so ti v marcu �007 sprejeli odloËitev o dokapitalizaciji družbe v višini �0,9 mio. EUR. Svež kapital je družbi omogoËil izvedbo nekaterih novih investicij, pomembno pa je tudi iz-boljšal boniteto in finanËno moË družbe.

NajveËji del sredstev je Adria Airways namenila spremembam v lastni floti. Nova letala so pomembno pripomogla k izboljšanju stroškovne uËinkovitosti komercialnega letenja, hkrati pa spremenjena flota pomeni dobro osnovo za nadaljnji razvoj ponudbe, pred-vsem v smeri odpiranja novih povezav in poveËevanja pogostnosti letov na komercialno najuspešnejših linijah. K uspehu osnovne dejavnosti, letalskega prevoza potnikov, pa pripomorejo tudi hitro rastoËe spremljevalne dejavnosti, ki pomembno vplivajo na do-ber rezultat poslovanja družbe.

Ko potegnemo Ërto pod uspešno izvedene projekte v letu �007, tudi številke zgovorno priËajo o dobrem delu. Rast števila potnikov je presegla �� odstotkov, prav tako je bilo opravljenih za �� odstotkov veË letov, ki so imeli višji odstotek zasedenosti kot v letu �006. �8� mio. EUR ustvarjenih prihodkov pomeni kar �6 odstotkov veË kot v pretek-lem letu. Posebej spodbuden pa je podatek o ustvarjenem dobiËku, ki je v letu �007 znašal ��5.�7� EUR.

Zasluge za omenjene rezultate gredo v prvi vrsti upravi družbe, vsem zaposlenim, odliËnemu in strokovnemu sodelovanju med upravo, nadzornim svetom ter najveËjima lastnikoma, KAD-om in SOD-om. Zadovoljni smo, da so vse te spremembe potekale v pozitivnem duhu skupinskega ustvarjanja, kar potrjujejo tudi visoke ocene ugleda družbe tako zaposlenih kot tudi splošne javnosti.

V imenu nadzornega sveta družbe lahko zakljuËim, da je družbi uspelo oblikovati zdra-ve temelje, na katerih bo lahko gradila svojo prihodnost.

Predsednik nadzornega sveta Branko Franc Grošl

�5

�6

Stremimo za novimi cilji.Priložnosti nas navdihujejo, da svoje standarde postavljamo vedno višje.

2. Splošni podatki

2.1. Osebna izkaznica in predstavitev družbe

Adria Airways, Slovenski letalski prevoznik, d.d.(skrajšano: Adria Airways d.d.)

KuzmiËeva 7, �000 Ljubljana, SlovenijaTelefon: +�86 � �69 �000, telefaks: +�86 � �� 69 ��Spletni naslov: www.adria-airways.com

2.2. Lastniška struktura

• V letu �007 je bila izvršena dokapitalizacija družbe v višini �0,9 mio. EUR. �06.��8 dodatnih delnic po ceni �7 EUR je bilo vplaËanih v treh krogih doka-pitalizacije v marcu in aprilu �007.

• Kapitalska družba d.d., Dunajska cesta ��9, �000 Ljubljana je obvladujoËa družba, ki sestavlja konsolidirano letno poroËilo za družbe v skupini in v raz-merju, do katerega je Adria Airways d.d. odvisna družba.

• Osnovni kapital družbe Adrie Airways d.d. je razdeljen na 8��.��6 navadnih imenskih kosovnih delnic. Vrednost ene kosovne delnice je 8,�5 EUR.

• Na dan ��. ��. �007 je imela družba 56 delniËarjev.

Pravna oblika podjetja: delniška družba©tevilo zaposlenih na dan 31.12. 2007: 679Leto ustanovitve: �96�MatiËna številka: 5�56505DavËna številka: SI5�0�9�06

©tevilka vpisa v sodni register: �00�08��7Vložna številka: 06�/�0��5�00Osnovni kapital družbe: 6.78�.�56 EURNominalna vrednost ene delnice: 8,�5 EUR

Lastniška strukturana dan ��. ��. �007

Kapitalska družba, d.d. 78% Slovenska odškodninska

družba, d.d. �0% Zvon Dva holding, d.d. �% NFD holding, d.d. �% Infond ID, d. d. �% Zvon Ena holding, d.d. Ostali delniËarji

2

�9

2.3. Flota

Optimalna flota je kljuËni element pri prilagajanju Adrie Airways konkurenËnim razme-ram na liberaliziranem evropskem trgu letalskega prevozništva. Že v letu �006 smo za-radi velike vrzeli med letaloma A-��0 in CRJ-�00 oz. CRJ-�00 najemali letala z vmesno kapaciteto (wet-lease najem), v letu �007 pa smo naši floti uspešno prikluËili dve novi letali CRJ-900 s 86 sedeži.

V letu �007 je bila flota potniških letal Adrie Airways sestavljena iz:

©tevilo letal Tip letala Lastništvo Opomba

� Airbus A-��0 lastna letala

6 Canadair CRJ-�00 5 lastnih, � najeto* *do �0��

� Canadair CRJ-�00 najeto do �009

� Canadair CRJ-900 lastni letali od junija �007 dalje

� Boeing 7�7-500 najeto − wet-lease za � leto

� Boeing 7�7-�00 najeto − wet-lease za 6 mesecev visoke sezone

Konec leta �006 smo sklenili dogovor o oddaji še drugega letala A-��0, in sicer za celotno leto �007, z namenom zaposliti veËja letala v obeh sezonah in ne samo v višku sezone. Za nadomestitev vrzeli pa smo za obdobje visoke sezone (april−oktober) najeli letalo Boeing 7�7-�00. Najem letala S5-AAH, CRJ-�00 smo podaljšali do konca leta �009.

Zaradi dobrega odziva potnikov in ekonomske uËinkovitosti smo pri proizvajalcu Bom-bardierju naroËili � dodatni letali CRJ-900 ter letalo CRJ-�000, ki bo imelo 98 sedežev. Prihod letal se predvideva v letih �008, �009 in �0�0. Letala bodo predvidoma nado-mestila najeta (wet-lease) letala.

V septembru �007 so prenehala z leti cargo letala Saab ��0A. Najeto letalo smo vrnili, lastno pa prodajamo.

�0

Letalo Airbus A-��0

Letalo Canadair Regional Jet CRJ-�00 LR

Letalo Candair Regional Jet CRJ-900

��

Canadair Regional Jet CRJ-200 LR

©tevilo 7

Dolæina �6,77 m

Viπina 6,�� m

Razpon kril ��,�� m

Hitrost 860 km/h

Viπina poleta ��.�96 m

Dolet �.�85 km

©tevilo sedeæev �8 / 50

Razmak med sedeži

�. do 6. vrsta: 78,7� cm7. vrsta: 9�,98 cmVse ostale vrste: 78,7� cm

Canadair Regional Jet CRJ-900

©tevilo �

Dolæina ��,50 m

Viπina 7,57 m

Razpon kril ��,�0 m

Hitrost 88� km/h


Dolet �.600 km

©tevilo sedeæev 86

Razmak med sedeži

Vse vrste: 78,7� cm

Letalo Airbus A-320

©tevilo �

Dolæina �7,57 m

Viπina ��,75 m

Razpon kril ��,� m

Hitrost 900 km/h

Viπina poleta ��.700 m

Dolet �.890 km

©tevilo sedeæev �6�

Razmak med sedeži

�. do 5. vrsta: 8�,�8 cm 6. do 9. vrsta: 78,7� cm�0. in ��. vrsta: 8�,8� cm��. do ��. vrsta: 78,7� cm�5. do �7. vrsta: 76,�0 cm

Letalo SAAB ��0A za prevoz tovora

Najeta letala za opravljanje poletov v rednem in Ëarterskem prometu.Letalo Boeing 7�7-500

Letalo Boeing 7�7-�00

Letalo SAAB 340A za prevoz tovora

©tevilo �

Dolæina �9,7� m

Viπina 6,97 m

Razpon kril ��,�� m

Hitrost 5�8 km/h


Dolet �.�50 km

KoliËina tovora �650 kg

��

Letalo Boeing 737-500

©tevilo �

Dolæina ��,0� m

Viπina ��,07 m

Razpon kril �8,88 m

Hitrost 900 km/h


Dolet 5.6�8 km

©tevilo sedeæev ��

Razmak med sedeži

Vse vrste: 7�,66 cm

Letalo Boeing 737-400

©tevilo �

Dolæina �6,� m

Viπina ��,�� m

Razpon kril �8,9 m

Hitrost 9�0 km/h


Dolet �.500 km

©tevilo sedeæev �67

Razmak med sedeži

Vse vrste: 7�,66 cm

2.4. Kronologija razvoja

1961 — ustanovljena Ëarterska letalska družba Adria Aviopromet z letali D-C6, koncem šestdesetih let nakup letal DC 9. 1970—1980 — Adria je eden najzanesljivejših Ëarterskih prevoznikov v Evropi.1980—1990 — domaËi redni poleti znotraj Jugoslavije, zaËetek mednarodnih

rednih prog; Adria postane Ëlanica IATE; flota: letala DC 9, MD 80 in Dash 7. 1989 — nakup prvih letal tipa Airbus A-��0. 1991 (�5. junij) — Republika Slovenija razglasi neodvisnost, Adria je iz politiËnih

razlogov za tri mesece prizemljena. 1992 — konec januarja ponovno vzpostavi operacijo na bistveno zmanjšanem trgu;

struktura poslovanja se obËutno spremeni, iz pretežno Ëarterskega prevoznika postane prevoznik veËinoma na rednih progah.

1995 — zaËetek sodelovanja z Lufthanso, vkljuËevanje v evropske integracijske procese.

1996 — finanËna konsolidacija podjetja.1998 — nakup treh novih letal tipa Canadair Regional Jet �00. 2000—2004 — osredotoËeni na opravljanje regionalnih rednih poletov predvsem

po Evropi, stalno dodajanje novih destinacij in frekvenc na obstojeËih linijah; intenziviranje sodelovanja z evropskimi letalskimi prevozniki, še posebno z Lufthanso.

2000 — nakup Ëetrtega letala CRJ-�00. 2001 (november) — prva redna linija znotraj EU med Dunajem in Frankfurtom.2002 — Adria izbrana kot prvi evropski pooblašËeni Bombardierjev vzdrževalni

center za letala CRJ.2004 (december) — Adria se kot regionalna Ëlanica pridruži globalnemu združenju

letalskih prevoznikov Star Allianceu.2005 (januar) — nakup petega novega letala CRJ-�00.2005 (junij) — otvoritev novega hangarja.2006 (november) — Adria zaËne uvajati elektronsko vozovnico.2006 (december) — Adria prviË v samostojni Sloveniji prepelje veË kot milijon potnikov.2007 (junij) — v floto Adrie Airways sta uspešno vpeljani dve novi 86-sedežni letali

CRJ-900, s katerima se poveËajo oz. optimizirajo kapacitete predvsem na lini-jah Bruselj, Moskva, Pariz, London, Skopje, Dunaj, München in Frankfurt.

2007 (september) — nakup novega simulatorja, ki omogoËa šolanje pilotov za veËmotorna in veËpilotna letala.

2007 (december) — Adria Airways postane uradni prevoznik Vlade RS ob predsedovanju Svetu EU.

��

3. Upravljanje družbe

3.1. Organi vodenja in upravljanja

Uprava• Uprava Adrie Airways d.d. vodi družbo samostojno in na lastno odgovornost

ter jo neomejeno zastopa in predstavlja nasproti tretjim.• Imenuje in razrešuje jo nadzorni svet, ki s sklepom o sestavi uprave doloËi tudi

njeno število in sestavo Ëlanov. Mandat uprave traja pet let.• Skladno s Statutom družbe, ki doloËa, da upravo sestavlja eden ali najveË štirje

Ëlani, ima uprava Adrie Airways d.d. dva Ëlana.• Mag. Tadej Tufek, predsednik uprave, zastopa družbo skupaj s Ëlanom uprave

− podpredsednikom.• Mag. Marjan Ravnikar, podpredsednik uprave, zastopa družbo skupaj s pred-

sednikom uprave.

Nadzorni svetNadzorni svet imenuje skupšËina delniËarjev, razen predstavnikov delavcev družbe, ki ju izvoli svet delavcev. »lani so izvoljeni za dobo štirih let.

Nadzorni svet Adrie Airways d.d. ima šest Ëlanov, njegove glavne aktivnostipa so:• nadzoruje vodenje poslov družbe,• preverja sestavljeno letno poroËilo,• imenuje in razrešuje predsednika in Ëlane uprave,• obravnava investicijske, poslovne in finanËne naËrte družbe.

»lani nadzornega sveta − predstavniki delniËarjev:• Branko Franc Grošl, predsednik od ��. 7. �005• dr. Bogdan Znoj, namestnik predsednika od ��. 7. �005• Aleš Vehar, Ëlan od ��. 7. �005• Anton Grabeljšek, Ëlan od ��. 8. �006

»lana nadzornega sveta − predstavnika zaposlenih:• Deana Potza, Ëlanica od �7. 6. �00�• Tomaž PeËnik, Ëlan od ��. 6. �00�

3

��

SkupšËina• DelniËarji uresniËujejo svoje pravice v zvezi z družbo na skupšËini skladno s

Statutom družbe in z Zakonom o gospodarskih družbah.• SkupšËino lahko skliËe uprava ali nadzorni svet, lahko pa se skliËe tudi na

zahtevo delniËarjev, ki predstavljajo vsaj �0% osnovnega kapitala v družbi. SkupšËino je potrebno sklicati vsaj �0 dni pred sejo.

• Seje se lahko udeležijo tisti delniËarji, ki so vpisani v delniško knjigo pri KDD Centralni klirinško-depotni družbi d.d., Ljubljana, in to na zadnji dan prijave na skupšËino. DelniËarje lahko na seji skupšËine zastopajo njihovi zastopniki ali pooblašËenci.

• DelniËarji Adrie Airways d.d. so na ��. zasedanju skupšËine dne ��. 7. �007 odloËali o:

— podelitvi razrešnice upravi in nadzornemu svetu, — imenovanju revizorja za leto �007, — nagrajevanju Ëlanov nadzornega sveta.

3.2. Upravljanje odvisnih družb

Skupino Adria Airways sestavljajo:• Adria Airways d.d., Ljubljana − matiËna družba• Amadeus Slovenija d.o.o., Ljubljana − odvisna družba (95% delež)• Adria Airways Kosovo d.o.o. − odvisna družba (�00% delež) − v mirovanju

Družba Adria Airways d.d. ne pripravlja konsolidiranega letnega poroËila, ker vkljuËitev raËunovodskih izkazov odvisnih družb v konsolidirane izkaze ni pomembna za resniËen in pošten prikaz raËunovodskih izkazov skupine Adria Airways kot celote.

Amadeus Slovenija d.o.o., Ljubljana

Direktor: Mladen Vesnaver©tevilo zaposlenih: �5

Glavne dejavnosti odvisne družbe Amadeus Slovenija d.o.o. so: distribucija, trženje ter vzdrževanje rezervacijskega sistema in programske opreme Amadeusa za letalske družbe in agente, ki vršijo rezervacijo in prodajo letalskih vozovnic. To storitev opravlja v Sloveniji, Makedoniji in Albaniji.

�5

3.3. Organizacijska struktura

UPRAvA

Sistem kakovosti

Letalsko varovanje

Træenje in prodaja(sektor)

Zemeljska operativain nabava

(sektor)

Vzdrževanje letal

(sektor)

Finance in raËunovodstvo

(sektor)

Letalskaoperativa

(sektor)

Organizacijain kadri(sektor)

IT in kontroling

Korporativno pravo in zavarovanje

A

QISO

S�

K

L

B C D E F

�6

4. Poslanstvo, vizija in strategija družbe

PoslanstvoSmo podjetje, ki:

• združuje znanja s podroËja letalstva,• nudi svojim odjemalcem vrhunske storitve,• dosega vrrhunske storitve z inovativnim delom zadovoljnih zaposlenih,• prinaša lastnikom ustrezen dobiËek,• deluje v ravnotežju z okoljem.

vizijaŽelimo biti uspešen tradicionalni mrežni evropski letalski prevoznik z moderno floto, ki se razvija in raste, prevoznik, ki z doseganjem najvišjega nivoja kakovosti svojih storitev dosega zadovoljstvo svojih in odjemalcev drugih storitev ter ob tem ohranja prepoznav-nost lastne blagovne znamke.

KljuËni strateški ciljiOsnovni cilj poslovanja je maksimiranje donosa lastniškega kapitala na enoto.Glede na dosedanje poslovne strategije in vstop v Star Alliance smo zaËrtali poslov-ni model mrežnega prevoznika, ki se povezuje s partnerskimi letalskimi prevozniki in ponuja svojim potnikom globalno mrežo letov. PrepriËani smo, da predstavlja izbrani poslovni model konkurenËno prednost, zato ga je potrebno izboljševati in dograjevati ter prilagajati konkurenËnim razmeram.

Poslovno strategijo za obdobje �007−�0�� bodo zaznamovali:• prenova, ki zahteva poznavanje in razumevanje sprememb v okolju, visoko

motiviran in odziven vrhnji menedžment, odloËenost za premagovanje zasta-relih miselnih vzorcev, sposobnost realiziranja novih ciljev na vseh nivojih ter sposobno vodstvo, ki v izpolnjevanje ciljev vkljuËuje vse zaposlene;

• rast, katere osnovni cilj je poveËanje tržnega deleža, veËanje in optimiziranje kapacitet in razvoj podjetja kot celote;

• racionalizacija, ki zahteva izrazito usmerjanje v osnovno dejavnost, pri Ëemer so podporni procesi manj pomembni. Zahteva moËan finanËni nadzor in ome-juje korišËenje finanËnih sredstev na vseh podroËjih.

4Poslovno poroËilo

�7

Izbrana strategija Temeljna poslovna usmeritev Adrie Airways je delovanje po principu mrežnega rednega letalskega prevoznika, ki ga odlikujejo individualen pristop, odzivnost in prilagodljivost. Podjetje se razvija v letalsko družbo, ki je prepoznavna po prijaznosti svojega osebja in tenkoËutni pozornosti do potnikov. Lete za razliËne skupine potnikov opravlja na atrak-tivne destinacije z relativno visoko frekventnostjo. Svojo odzivnost izraža z uvajanjem novih letov ter povezovanjem krajev, ki so za potnike poslovno in turistiËno zanimivi. Pri oblikovanju voznega reda aktivno sodeluje s potniki in ga prilagaja njihovim potrebam.

Prizadevali si bomo za:• osredotoËanje aktivnosti na zadovoljevanje in sistematiËno preverjanje potreb

ËimveËjega števila potnikov; mrežo letov je potrebno izgrajevati glede na potre-be potnikov in tako ohraniti konkurenËno prednost, t.j. relativno veliko število direktnih rednih in Ëarterskih povezav z matiËnega letališËa;

• izvajanje aktivnosti tržnega komuniciranje z namenom razlikovanja od konku-rence;

• osredotoËanje na priËakovanja potnikov;• storitev visoke kakovosti in varnosti, kar dokazujemo z IOSA certifikatom.

Tržne aktivnosti Adrie Airways bodo upoštevale:• Za zadovoljevanje potreb veËine potnikov na slovenskem trgu po globalni mre-

ži letov je v danih tržnih razmerah in razvoju konkurence v EU smiseln nadaljnji razvoj partnerstva s strateškim zavezništvom Star Alliancea.

• Zaradi segmentacije panoge, nizkocenovne konkurence in majhnega domaËe-ga trga je potrebno še naprej izgrajevati tudi mrežo direktnih linij iz Slovenije in zajeziti odliv potnikov h konkurenËnim prevoznikom.

• PriËakovati je, da se vsi prevozniki nekdanjih republik skupne države ne bodo dolgoroËno uspešno kosali s poveËano tujo konkurenco na domaËih trgih. Zato velja te trge jemati kot perspektivne in krepiti letališËe Ljubljana kot regi-onalno vozlišËe letov.

• Z vstopom v EU ima tudi Adria Airways možnost opravljati letalski prevoz kjer-koli znotraj EU. Z razvijanjem takšnih linij je mogoËe pomembno znižati poslov-no tveganje zaradi veËje konkurence na domaËem trgu.

Za Adrio Airways je pomembno, da ostane najboljša izbira za letalska potovanja potni-kov, ki potujejo v Slovenijo oz. od tod odpotujejo; tako svoje poslovno tveganje zaradi majhnega domaËega trga zmanjšuje z vstopom na tiste donosne tuje trge, kjer si lahko s kakovostjo svoje storitve za primerno ceno in s poslovno fleksibilnostjo zagotovi dol-goroËen poslovni uspeh.

�8

vrednote korporacijske kulture, izhajajoËe iz zavezanosti kakovostiOsredotoËenost na odjemalceOrganizacije so odvisne od svojih odjemalcev, zato naj razumejo njihove trenutne in prihodnje potrebe, izpolnjujejo njihove zahteve in si prizadevajo preseËi njihova priËa-kovanja.

VoditeljstvoVodje vzpostavijo enotnost namena in usmeritve organizacije. Ustvarijo in vzdržujejo naj notranje okolje, v katerem se lahko zaposleni popolnoma vkljuËijo v doseganje ciljev organizacije.

VkljuËenost zaposlenihZaposleni na vseh ravneh so jedro organizacije in njihova popolna vkljuËenost omo-goËa, da se njihove sposobnosti uporabijo v korist organizacije.

Procesni pristopŽeleni rezultat se doseže uspešneje, kadar se aktivnosti in z njimi povezani viri vodijo kot proces.

Sistemski pristop k vodenjuIdentificiranje, razumevanje in vodenje medsebojno povezanih procesov kot sistem pri-spevajo k uËinkovitosti in uspešnosti organizacije pri doseganju njenih ciljev.

Nenehno izboljševanjeNenehno izboljševanje vsesplošnega delovanja organizacije naj bo stalen ciljorganizacije.

OdloËanje na podlagi dejstevUËinkovite odloËitve temeljijo na analizi podatkov in informacij.

Vzajemno koristni odnosi z dobaviteljiOrganizacija in njeni dobavitelji so medsebojno odvisni in vzajemno koristen odnos poveËuje sposobnost obeh strani za ustvarjanje vrednosti.

�9

�0

Ne poËivamo. »eprav so naše poti visoko nad tlemi, vedno ostajamo blizu ljudem.Zaradi naše dostopnosti in prilagodljivosti radi potujejo z nami in zaradi skrbnega odnosa se radi vraËajo k nam.

��

5. Izboljšujemo svojo storitev

V Adrii Airways izhaja nenehna skrb za razvoj in kakovost naših storitev iz naše vi-zije, zato si zaposleni v podjetju prizadevamo storitve oblikovati tako, da jih Ëimbolj približamo potrebam in priËakovanjem naših potnikov. Z naËrtovanimi promocijskimi aktivnostmi spodbujamo zavedanje o mreži naših poletov in storitvah, utrjujemo svojo blagovno znamko ter krepimo zvestobo kupcev.

Novosti in izboljšave smo uvedli na naslednjih podroËjih:

vozni red − z uvajanjem novih direktnih povezav in dodajanjem števila letov na ob-stojeËih progah omogoËamo potnikom veËjo fleksibilnost pri naËrtovanju njihovih poti ter prihranek pri Ëasu, ki ga za pot porabijo. Z veËanjem števila direktnih letov do velikih evropskih vozlišË dodatno poveËujemo dostopnost do mreže letov prevoznikov zdru-ženja Star Alliance.

Fleksibilna ponudba letalskih vozovnic − z izboljšanim naËrtovanjem prodajnih kapacitet želimo letalski prevoz približati tudi tistim, ki ga zaradi relativno visoke cene do sedaj niso uporabljali in so se raje odloËali za cestni prevoz oz. za vlak. Cene letalskih vozovnic oblikujemo fleksibilno glede na priËakovano zasedenost letov. V nizki sezoni smo tako ponudili veË sedežev po posebnih promocijskih cenah, veË mest po nižjih cenah pa je v prodaji tudi v sezoni na letih, kjer je povpraševanje manjše od ponujenih kapacitet. Oblikovanje dostopnih cenovnih ponudb skozi celo leto je postalo del naše prodajne politike.

Skrb za korporativne in individualne kupce − Velik del naših kupcev izhaja iz podjetij, ki so pri svojem delovanju vezana na potovanja, pa naj gre za naËrtovanje službenih poti ali organiziranje potovanj za oddih in sprostitev. Pristen odnos, hitra od-zivnost na povpraševanje ter fleksibilnost pri reševanju zapletov so kljuËnega pomena za naše kupce, in vse to pri našem delu upoštevamo. Za stik s korporativnimi kupci skrbijo skrbniki kljuËnih kupcev v prodaji, naš klicni center pa potnikom nudi informacije in pomoË prav vse dni v tednu.

Izboljšava storitev na letališËuAdria Airways dosledno spoštuje vse uredbe Evropske komisije o pravicah potnikov v letalskem prometu. Kvaliteto storitev dobaviteljev oskrbe potnikov in letal spremljamo dnevno preko poroËil naših predstavnikov, posadk ter obËasnih pripomb potnikov. Na podroËju prijave na let sledimo razvoju v panogi, uspešno smo vpeljali elektronsko kar-to ter spletno prijavo na let za odhode z letališË Ljubljana, Zürich, Bruselj, Kijev, Skopje in Bukarešta. S prevozniki, Ëlani združenja Star Alliancea, sodelujemo pri iniciativah za skupno lokacijo na evropskih letališËih z namenom zagotoviti enostavne in hitre pove-zave z enega na drugi let znotraj mreže Star Alliancea.

5

��

Elektronska vozovnicaV želji, da bi potnikom Ëimbolj poenostavili postopke na letališËih ob prijavi na let, smo v skladu z zahtevo IATE v letu �007 pospešili uvajanje elektronske vozovnice. To uva-janje, predvsem v kombinaciji s tujimi prevozniki, je potekalo skozi celo leto. Do skraj-nega roka ��. 5. �008 bomo s tujimi prevozniki sklenili 50 “Interline Electronic Ticke-ting” sporazumov in uvedli elektronsko vozovnico na vseh rednih linijah Adrie Airways. ©tevilo elektronskih vozovnic se je od uvedbe novembra �006 skozi celo leto �007 poveËevalo, obenem pa se je povišal tudi odstotek prodanih elektronskih vozovnic v primerjavi s papirnato vozovnico.

Prednosti elektronske vozovnice, ki so pomembne tako za potnike kot tudi za prevoznika, so:

• modernejši, hitrejši in natanËnejši proces izdaje vozovnice, • bistveno manjša možnost zlorabe pravil pri izdaji vozovnice, saj mora biti

podatek identiËen v vseh sistemih, ki so vkljuËeni v proces rezervacije in izdaje vozovnice,

• hitrejša obdelava podatkov z letališË,• možnost rezervacije in prejema vozovnice po elektronski pošti,• hitrejša izdaja raËunov tujim prevoznikom,• manjši stroški obdelave podatkov,• manjši stroški vozovnic,• ni možnosti izgube ali kraje vozovnice, • izpolnjevanje zahtev IATE in s tem možnost prodaje preko IATA distribucijskih

kanalov.

Izboljšava storitev na letalihZavedamo se, da naša letala v poslovnem razredu ne omogoËajo vedno udobja, pri-merljivega s tistim v poslovnem razredu nekaterih veËjih letalskih družb, zato je zago-tavljanje dobrega poËutja potnikov naša najveËja skrb. Ne glede na zahtevo po zniže-vanju stroškov želimo ohraniti primerno kvaliteto obrokov. Za veËjo pestrost ponudbe

��

80

70

60

50

�0

�0

�0

�0

nov.06 dec.06 jan. feb. mar. apr. maj jun. jul. avg. sept. okt. nov. dec.

22

131

33

45 43 44 43 44 46

5663

69 69

Delež prodanih elektronskih vozovnic na letih Adrie Airways v l. 2007(v % glede na vse izdane dokumente)

Vir: interni podatki Adrie Airways

smo v drugi polovici leta prenovili menije v poslovnem razredu ter med letom pripravili veË priložnostnih pozornosti za vse naše potnike. Nadaljnje spremembe naËrtujemo za leto �008, ko bomo ponudbo hrane izboljšali tudi v ekonomskem razredu.

Spletni nakupV prizadevanju, da bi uporabnikom ponudili bolj prijazno in enostavnejšo prodajo le-talskih vozovnic po spletu, smo aplikacjo za nakup nadgradili z aplikacijo za lažje pre-gledovanje letov in cen (“Flex pricer”), ki omogoËa vpogled v cene prevozov za tri dni pred izbranim datumom poleta ali po tem datumu. S tem potniku približamo možnost nakupa vozovnice po najugodnejši ceni, ki je za dano obdobje na voljo, brez odveËnih ponavljanj povpraševanj. Dodatno smo oblikovali aplikacijo za pregledovanje ponudb po akcijskih cenah izven redne ponudbe, ki jo bomo v letu �008 še nadgradili. Nakupu vozovnic dodajamo še druge storitve. Potnikom Adrie Airways omogoËamo od oktobra �007 spletno prijavo na let (web check-in) in SMS info − dnevno informacijo o doloËe-nem letu. Poleg rezervacije vozovnic je preko spleta možno naroËiti še prevoz in na-mestitev ter preveriti status rezerviranega potovanja “Preveri potovanje/Check my trip”. Ponudbo na spletu želimo v letu �008 še razširiti, spletno stran www.adria-airways.com pa oblikovno v celoti prenoviti.

Programi zvestobeZvestobo stalnih potnikov nagrajujemo v programu Miles&More, ki je v letu �007 po mnenju letalskih potnikov ponovno prejel najvišjo oceno v svetovnem merilu. ©tevilo evidentiranih Ëlanov v Sloveniji je v letu �007 naraslo za �5% in jih je sedaj skupaj ��.�07, od tega 9.886 aktivnih. Zvestobo korporativnih kupcev nagrajujemo v okviru programa Adria Corporate Card, ki šteje ��8 Ëlanov.

Komuniciranje s kupciV Adrii Airways si prizadevamo za Ëim pristnejši stik z vsemi našimi obstojeËimi in po-tencialnimi kupci. Kupce obvešËamo o novostih, cenovni ponudbi, ugodnostih za stal-ne potnike preko vsebin na spletni strani, ki jih dnevno ažuriramo, Ëlani programov zvestobe pa prejemajo periodiËna obvestila, povezana z ugodnostmi njihovega progra-ma. V letu �007 smo uspešno prenovili Adrijine e-novice. S ciljno usmerjenimi akcijami smo pridobili relevantno bazo naroËnikov, ki jih redno vsaj enkrat meseËno obvešËamo o naših novih storitvah, aktualnih ponudbah, pa tudi o pomembnih novostih v zvezi z letalskimi potovanji. Za prijetnejši let potnikom na letalih vsaka dva meseca ponudi-mo novo izdajo brezplaËne dvojeziËne revije Adria Inflight Magazine, našim najmlajšim potnikom pa bomo v letu �008 namenili prvo številko zabavno-pouËne slikanice Med-vedek Adrian, ki nastaja v sodelovanju s priznanimi slovenskimi literarnimi in likovnimi ustvarjalci.

��

6. Pogoji poslovanja v letu 2007

V letu �007 se je nadaljevala presenetljivo visoka dinamika svetovnega gospodarstva in trgovine. Glavni vzvod je še naprej moËna aktivnost Kitajske, ki je spet presegla vsa priËakovanja. V takih pogojih visokega povpraševanja imajo tudi svetovne cene surovin še naprej visoko rast zlasti nafte in kovin, pa tudi prehranskih surovin.

Na ZDA bolj kot na druge regije vplivajo posledice nestabilnosti globalnih finanËnih tr-gov ter tudi domaËe razmere predvsem na monetarnem in nepremiËninskem podroËju. Ameriški dolar je v primerjavi z evrom celo leto izgubljal na moËi.

Evropska centralna banka je v marcu �007 zaradi inflacijskih pritiskov poveËala kljuËno obrestno mero na �,75%; v juniju jo je znova poveËala, in to na �%. Kljub poveËani inflaciji v evro podroËju je ostala obrestna mera ECB tudi v zaËetku novembra nespre-menjena. V letu �008 se priËakuje, da ECB ne bo bistveno spreminjala referenËnih obrestnih mer, razen Ëe ne pride do veËjega ohlajanja konjunkture.

Trendi kazalcev konjunkture

Trendi kazalcev konjunkture — svet, realne stopnje rasti v %

�006 �007ocena

�008napoved

Gospodarska rast BDP — svet 5,1 4,9 4,8

ZDA �,9 �,9 �,0

Japonska �,8 �,� �,9

Kitajska �� 0,5

Indija 9,� 7,8 7,6

Rusija 6,7 7,7 7,0

Evropska unija — EU 27 3,0 2,9 2,4

Evropsko podroËje − EU �� ,8 �,6 �,�

NemËija �,9 �,5 �,�

Rast cen evro podroËja 2,2 2,0 2,1

Rast svetovne trgovine (blago) 9 8 7,5

Cena nafte, US $/sod (Brent, povpreËje) 65 77 80

Razmerje � evro = US $ (predpostavka) �,�5 �,�6 �,�0

Vir: ocene in napovedi SKEP, november �007, na bazi tujih virov (AIECE, IMF, EC)

6

�5

jan. feb. mar. apr. maj jun. jul. avg. sep. okt. nov. dec.

�,6000

�,5000

�,�000

�,�000

�,�000

�,�000

�,0000

Gibanje teËaja USD/EUR 2006 - 2007

�007

�006

Trendi in rezultati letalske industrije v letu 2007 (podatki IATE)V letu �007, zlasti v prvi polovici leta, je letalska industrija moËno izboljšala svoje fi-nanËne rezultate na raËun globalne gospodarske rasti. Rast števila potnikov je omo-goËila pokritje narašËajoËih stroškov goriva, ki so že presegli mejo �00 USD na sod nafte. Letalska industrija kot celota je v preteklem letu dosegla najboljše rezultate v primerjavi s preteklimi nekaj leti.

Povpraševanje v mednarodnem potniškem letalskem prometu se je v primerjavi z letom �006 poveËalo za 7,�%, tudi rast je veËja, kot je bila zabeležena v letu �006 (5,9%). Rast letalskega prevoza potnikov je tako na nivoju ekspanzije globalne trgovine v letu �007, ki je znašala 7,5%. V decembru je rast znašala 6,7%, kar je bilo precejšnje zmanjšanje v primerjavi z 9,�% rastjo v novembru ter je posledica narašËajoËih cen in gospodarske negotovosti, ki je bila v decembru že bolj izrazita. PovpreËni izkoristek potniške kabine je dosegel rekorden nivo 77% (76% v letu �006 in 75,�% v letu �005).

Letalski prevoz tovora se je na globalnem nivoju v letu �007 poveËal za �,�% − neko-liko manj kot leta �006 (�,6%) in precej manj kot v predhodnih letih (7−8%). Letalska industrija je namreË v segmentu prevoza tovora pod moËnim konkurenËnim pritiskom ladijskega prevoza.

Pregled podatkov Združenja evropskih letalskih prevoznikov (AEA) za leto 2007V letu �007 so letalski prevozniki, Ëlani Združenja evropskih letalskih prevoznikov, na rednih linijah prepeljali za �� milijonov veË potnikov (�,�% poveËanje), zabeleženih je bilo 5,�% veË potniških kilometrov. Skupno število prepeljanih potnikov je znašalo �58 milijonov. Ponudba oziroma ponujena kapaciteta, merjena v sedež-kilometrih, se je poveËala za �,�%. Tako je rast povpraševanja že Ëetrto leto zapored presegla rast ponudbe, zaradi Ëesar se je povpreËni izkoristek potniške kabine poveËal na 77,�%. Izkoristek potniške kabine na mednarodnih letih znotraj Evrope je znašal 69,6%.

Evropski prevozniki so na letih za Bližnji vzhod zabeležili 9,7% rast potniških kilometrov, na severnoameriškem trgu pa je rast znašala �,�%. Na azijskem trgu so prevozniki AEA dosegli le �,�% rast v primerjavi z letom �006, na južnoameriškem ��,8% ter na severnoafriškem 8,�%.

Na mednarodnih letih znotraj Evrope je rast potniških kilometrov prevoznikov AEA zna-šala 7%, medtem ko je rast na domaËih letih znotraj Evrope znašala le �,�%.

Tovorni letalski promet prevoznikov AEA je v preteklem letu narasel le za �,7% v primer-javi z letom �006. NajveËji delež tovornega letalskega prometa predstavlja trg Bližnjega vzhoda (�6%) in je v letu �007 stagniral, medtem ko je promet severnoameriškega trga (ki predstavlja �8% delež) narasel za �,5%. Tovorni letalski promet znotraj Evrope se je v letu �007 zmanjšal za 7,9%.

�6

�8

Usmerjeni smo v svet. Nenehno širimo mrežo poletov,da z vedno veËjim številom linij zbližujemo ljudiz vseh koncev sveta.

7. Poslovni segmenti

7.1. Redni promet

Tržna strategija V skladu s poslovno usmeritvijo in razvojem podjetja je letenje na rednih linijah osred-nja in kljuËna poslovna dejavnost, ki jo dopolnjujeta Ëarterski prevoz in prevoz tovora. Osnovni cilj Adrie Airways v segmentu prevoza potnikov na rednih linijah je širjenje mreže letov preko LetališËa Jožeta PuËnika Ljubljana. ©iroka mreža letov je kljuËnega strateškega pomena za dolgoroËno rast in obstoj letalskega prevoznika − kot takšna je torej tudi njegova glavna konkurenËna prednost. S tem namenom z novimi frekvencami krepimo obstojeËe linije in odpiramo nove redne povezave med Slovenijo in zahodno Evropo ter Slovenijo in jugovzhodno Evropo. Z dodatnimi frekvencami na obstojeËih linijah si prizadevamo za ohranitev in poveËanje tržnih deležev, z novimi linijami pa do-dajamo nove perspektivne trge. Ena izmed kljuËnih strateških prednosti je Ëlanstvo v združenju letalskih prevoznikov Star Alliance − z leti na veËja evropska vozlišËa preko mreže letov prevoznikov združenja Star Alliance omogoËamo našim potnikom poveza-vo z 965 letališËi v �6� državah po vsem svetu.

Za naše kljuËne sposobnosti in primerjalne prednosti, ki jih skušano ohranjati in izbolj-ševati, štejemo hitre in udobne povezave na direktnih letih, cenovno konkurenËnost ter kakovost naših storitev. Adria je podjetje, ki ga odlikujejo individualen pristop, odzivnost in prilagodljivost. Razvija se v letalsko družbo, ki je prepoznavna po prijaznosti svojega osebja in njegovi tenkoËutni pozornosti do potnikov.

KonkurencaKonkurenca na ljubljanskem letališËu se poveËuje iz leta v leto, zaradi nje se je na do-maËem trgu delež rednih potnikov Adrie Airways zmanjševal od leta �00�, ko je znašal 9�%, do leta �005, ko je znašal 7�,8%. V letu �006 se je delež rednih potnikov Adrie Airways poveËal za 0,5 odstotnih toËk glede na predhodno leto. V letu �007 je delež rednih potnikov Adrie znašal 7�,�%.

Z ljubljanskega letališËa leti devet rednih letalskih prevoznikov. Poleg konkurence re-dnim linijam Adrie Airways konkurirajo nekateri izmed teh prevoznikov (s svojo mrežo letov) tudi mreži povezav, ki jo Adria omogoËa preko evropskih vozlišË skozi mrežo letov Star Alliancea. Poleg rednih prevoznikov na LetališËu Jožeta PuËnika Ljubljana predstavljajo konkurenco naši mreži iz Ljubljane prevozniki, ki letijo s sosednjih letališË (Trst, Gradec, Celovec, Zagreb).

Trg jugovzhodne Evrope je zelo pomemben za Adrio Airways, saj je na njem njena blagovna znamka še vedno zelo razpoznavna. Letenje med tem obmoËjem (Hrvaška, Srbija in »rna gora, Bosna in Hercegovina, Makedonija, Albanija) ter Evropsko unijo je še vedno regulirano na podlagi bilateralnih dogovorov oz. vzajemnosti, kar v veliki meri

7

�0

zavira rast prometa. PriËakuje pa se ratifikacija sporazuma med EU ter nekaterimi drža-vami tega obmoËja, ki bo prevoznikom omogoËila veË svobode pri izbiri linij in frekvenc. Konkurenca je tudi na teh trgih Ëedalje veËja, poleg rednih prevoznikov tekmujejo za isti ciljni segment tudi nekateri Ëarterski prevozniki. NajveËjo konkurenco za segment potnikov, ki potujejo iz jugovzhodne proti zahodni Evropi in obratno, nam predstavljajo drugi mrežni prevozniki, ki konkurirajo s svojimi vozlišËi in mrežo letov.

Adria Airways je svoje letenje oz. poslovanje na trgih zahodne Evrope v preteklih letih utrdila in poveËevala število tedenskih oz. dnevnih frekvenc. Boljši produkt pomeni tudi veË povezav preko vozlišËa v Ljubljani in boljšo pozicijo na trgu.

Konkurenca na domaËem in tujih trgih se bo še naprej krepila, zato bosta uËinkovitost in razširjenost mreže poletov kljuËni konkurenËni prednosti tudi v prihodnje.

Drugi pomembni dejavniki tržnega položajaMreža letov Adrie Airways je sestavljena iz treh dnevnih in ene noËne rotacije, kjer v prvi in tretji rotaciji zagotavljamo lete med Ljubljano in zahodnoevropskimi destinacijami, v drugi in noËni rotaciji pa povezave med Ljubljano in jugovzhodnimi destinacijami. Takšna mreža letov nam omogoËa ustrezno ponudbo povezav za potnike, ki potujejo iz zahodne Evrope na Balkan in nazaj ter za tiste, ki potujejo z Balkana proti zahodni Evropi in nazaj. IstoËasno nam leti proti zahodni Evropi omogoËajo povezave s partnerji Star Alliancea za potnike, ki potujejo iz Slovenije preko evropskih vozlišË po Evropi in drugih kontinentih (in v obratni smeri). Linije, pri katerih prevladuje potencial direktnih potnikov, lahko izstopajo iz splošnega vzorca mreže povezav.

Glede na geografsko lego delimo trge, na katerih deluje Adria Airways, na:• slovenski trg z obmejnimi regijami (Istra, Zagreb z okolico, Reka z okolico, ob-

mejni pas Italije in Avstrije) − prevoz potnikov iz Slovenije na Adrijini mreži letov ter preko evropskih vozlišË na mreži letov prevoznikov Star Alliancea;

• trge zahodne Evrope − prevoz potnikov z destinacij zahodne Evrope v Slove-nijo in preko Slovenije na destinacije v jugovzhodni Evropi ter prevoz potnikov med državami EU;

• trge jugovzhodne Evrope − prevoz potnikov z destinacij jugovzhodne Evrope v Slovenijo in preko Slovenije na destinacije v zahodno Evropo;

• trge, na katerih imamo svoje zastopnike, vendar na destinacije na trgu ne le-timo (npr. ZDA, Kanada, Avstralija, Argentina …) − mreža zastopnikov nam omogoËa prodajo vozovnic za prevoz iz omenjenih trgov do evropskih vozlišË in naprej na Adrijinih letih do Slovenije (ter tudi dalje na Adrijini mreži letov).

Prodaja rednih linij po trgih je tesno povezana in sorazmerna s kapacitetami, ki jih po-nujamo na posameznih linijah. NajveËji delež prodaje smo tako v letu �007 ustvarili na trgu EU, sledi Slovenija s �7% in trgi jugovzhodne Evrope s �5%.

��

Delež prodaje rednih linij po trgihPozicijo na kljuËnih trgih ohranjamo z aktivnostmi tržnega komuniciranja, konstantnim stikom s trgom in širjenjem mreže letenja preko Ljubljane. V letu �007 smo uvedli novo linijo Ljubljana−Kijev (prvi let že v decembru �006), dodali pa smo frekvence na li-nijah Ljubljana−Amsterdam s � na 6 tedensko, Ljubljana−Bruselj z �� na �8 teden-sko, Ljubljana−Kopenhagen z dodatno frekvenco v visoki sezoni, Ljubljana−Kijev z � na � tedensko, na liniji Ljubljana−Ohrid smo dodali eno tedensko frekvenco, prav tako na liniji Ljubljana−Pariz, na liniji Ljubljana−Skopje smo dodali tri noËne lete, na liniji Ljubljana−Tirana smo poenotili vozni red z dnevnimi leti vsak dan ob isti uri, na liniji Ljubljana−Zürich smo število tedenskih frekvenc poveËali s �� na �0, na liniji Ljubljana−Varšava z � na 5, linijo Ljubljana−Rim pa smo zaradi nezadostnega povpra-ševanja in slabega rezultata linije ukinili. Skupno smo število rednih letov v letu �007 poveËali za �0%. Na tujih trgih poskušamo izboljšati svojo prisotnost in razpoznavnost skozi razna strateška partnerstva tako z domaËimi kot tudi s tujimi ponudniki turistiËnih storitev, v okviru Star Alliancea pa postajamo na tujih trgih Ëedalje bolj prepoznavni kot kvaliteten in zanesljiv prevoznik.

Rezultati Od vseh prepeljanih potnikov v letu �007 je znašal delež potnikov na rednih linijah 8�%, kar je enako kot v letu �006. V rednem prometu smo leta �007 realizirali ��.�7� letov, kar je za �0% veË kot v letu �006 in za �% manj od planiranega. Na rednih linijah smo prepeljali 9�5.��0 potnikov, kar pomeni ��% poveËanje v primerjavi z letom prej ter �% veË od planiranega. Izkoristek potniške kabine se je poveËal za �% in je znašal 6�,�5%, kar je za �% manj, kot smo naËrtovali.

��

�006 �007

©tevilo prepeljanih potnikovv rednem prometu

0

�

50.0

00

5

00.0

00

7

50.0

00

9

50.0

00

�006 �007

©tevilo letovv rednem prometu

0

5.5

00

��.

000

�

6.50

0

��.

000

�006 �007

Zasedenost potniške kabine v rednem prometu

0

�

6,�

��,�

�8,

�

6�

,�+ ��% + �0% + �%

* EU vkljuËuje tudi prodajo na trgu ©vice in Skandinavije.Vir: Interni podatki Adrie Airways

EU* - ��% Slovenija - �7% JV Evropa - �5% ostalo - 7%

%

Delež prihodkov od rednega prometa je znašal 6�% celotnih prihodkov Adrie Airways ter 80% prihodkov iz naslova komercialnega letenja. V letu �007 smo prihodek od rednega prometa poveËali za 8%, kar je v skladu s planiranim; znašal je ��.88�.559 EUR.

Napoved za prihodnje obdobje Trendi razvoja letalskega prevoza kažejo na nadaljnjo 5% rast v naslednjih dvajsetih letih, zato lahko tudi na trgih, ki so za Adrio kljuËnega pomena, priËakujemo podobno, na nekaterih pa celo veËjo rast. VeËjo rast priËakujemo zlasti na trgu jugovzhodne Evrope.

Tudi v letu �008 bomo ohranjali svojo tržno pozicijo z osredotoËanjem aktivnosti na sistematiËno preverjanje potreb potnikov in s prizadevanji za poveËevanjem števila za-dovoljnih potnikov. Mrežo letov bomo širili in nadgrajevali glede na potrebe potnikov in tako vzdrževali konkurenËno prednost, tj. relativno veliko število povezav z matiËnega letališËa.

NaËrtujemo štiri nove linije, in sicer: Ljubljana−Stockholm štirikrat tedensko, Ljubljana-Oslo trikrat tedensko, Ljubljana−Bukarešta štirikrat tedensko in Ljubljana−Atene trikrat tedensko; dodajamo tudi dodatno vsakodnevno frekvenco na liniji Ljubljana−München, � dodatne tedenske frekvence na liniji Ljubljana−Amsterdam, eno tedensko na liniji Ljubljana−Bruselj, noËne lete na linijah Ljubljana−Priština, Ljubljana−Tirana in Ljubljana−Sarajevo, dodatne noËne lete na liniji Ljubljana−Skopje ter dodatno tedensko frekvenco na liniji Ljubljana−Zürich. Z izvajanjem aktivnosti tržnega komuniciranje bomo osvešËali potencialne potnike o naših konkurenËnih prednostih in ponudbi letov (vkljuËno s ponudbo globalne mreže letov, ki jo ponujamo v okviru partnerstva Star Alliance) ter storitvah visoke kakovosti in varnosti.

NaËrtujemo, da bomo v letu �008 poveËali število letov za ��% in prepeljati za ��% veË potnikov. V visoki sezoni bomo ponujali �7� rednih letov tedensko.

��

��0.000.000

��0.000.000

�00.000.000

90.000.000

80.000.000

70.000.000

60.000.000

Prihodki - redni promet potniki (v EUR)

97.77�.998�05.99�.856

��.88�.559

�005 �006 �007

Indeks 97 �08 �08

7.2. »arterski promet

Tržna strategija»arterski prevoz v Adrii Airways ostaja komplementarna dejavnost rednemu prometu in je usmerjena predvsem na optimiziranje donosnosti, Ëemur dajemo prednost pred po-veËevanjem obsega. Zato namenjamo že nekaj let posebno pozornost tudi utrjevanju blagovne znamke in dvigu kakovosti storitev.

KonkurencaAdrii Airways je v preteklem letu uspelo ohraniti položaj vodilnega Ëarterskega pre-voznika na domaËem trgu, vendar pa se pri prodaji Ëarterskih letov na doloËenih de-stinacijah (Tunizija, TurËija, Egipt) sreËujemo s konkurenco tujih, cenovno ugodnejših prevoznikov. Slovenski turistiËni trg še vedno ostaja tradicionalen s prevladujoËo vlogo touroperatorjev, medtem ko je na delu evropskega trga vse bolj poudarjena vloga niz-kocenovnih prevoznikov tudi v segmentu Ëarterskih prevozov.

Drugi pomembni dejavniki tržnega položajaZa Adrio ostaja znaËilno, da je na nacionalnem trgu daleË najpomembnejši Ëarterski prevoznik, katerega kljuËne destinacije so pogojene s tehniËnimi karakteristikami flote.

Na domaËem trgu so bile nosilni produkt serije Ëarterskih letov, ki smo jih v poletni sezoni opravili tako za slovenske kot tuje touroperatorje, ki tržijo svoje produkte na slovenskem trgu, in s tem ohranili vlogo vodilnega Ëarterskega prevoznika. Navedene serije Ëarterskih letov na uveljavljene destinacije na podroËju Sredozemlja, med katerimi izstopajo grški otoki, predstavljajo kar 60% delež v celotni prodaji Ëarterskih letov. Po-leg tega pa smo z našimi kljuËnimi partnerji, touroperatorji, uspeli razviti tudi celoletno destinacijo − Egipt.

Za tuje kupce smo realizirali tri serije “incoming” Ëarterskih letov v Slovenijo, in sicer se je tradicionalnima serijama Ljubljana − Larnaca ter Ljubljana − Tel Aviv − Ljubljana uspešno pridružila še serija Ljubljana − Madrid − Ljubljana.

Na tujih trgih smo dosegli rast na podlagi uspešnega prodora na trg ad hoc Ëarterskih poletov, kar je posledica nekajletnega intenzivnega dela s pozicioniranjem Adrie kot zanesljivega in kakovostnega prevoznika. Kakovost operacij je pomembna zlasti v se-gmentu najzahtevnejših letov, kot so razliËni “incentive” dogodki in prevozi vrhunskih umetniških skupin.

RezultatiV letu �007 se je nadaljeval trend rasti trga turistiËnih storitev in produktov tako na slo-venskem kot tudi na tujih trgih, na katerih Adria Airways trži storitve; to je vplivalo tudi na rast števila Ëarterskih letov. Tako smo v preteklem letu opravili �.�5� letov, kar je za ��% veË kot v letu �006, in prepeljali �9�.0�� potnikov, kar predstavlja ��% rast. Prihodki od prodaje Ëarterskih letov pa so se poveËeli za �0% in znašajo prek �� milijonov EUR.

��

Bistvena znaËilnost �007. leta je bila rast števila ad hoc Ëarterskih letov, ki se je poveËa-la kar za �0% in predstavlja �8% delež celotnega prihodka. PoveËalo se je tako število ad hoc letov za kupce na domaËem trgu, kjer kot kupci nastopajo poleg turistiËnih agencij tudi zainteresirana podjetja, športni klubi, kulturne in umetniške skupine in dr-žavne institucije, kot tudi za kupce na tujih trgih, predvsem na trgu EU.

Napoved za prihodnje obdobjeTudi v naslednjem obdobju bomo poslovanje razvijali v smeri, skladni s sedanjo strate-gijo, kar pomeni usmerjenost v kakovost storitev in zagotavljanje optimalne donosnosti. Tradicionalne Ëarterske serije za podroËje Mediterana in severne Afrike, ki predstavljajo glavnino Ëarterskega prometa, bomo še naprej dopolnjevali z “ad hoc” Ëarterskimi leti za domaËe in tuje turistiËne agencije, domaËa in tuja podjetja, športne klube in državne institucije. V letu �008 tako naËrtujemo �.�6� letov, kar je za �% manj kot v letu �007. NaËrtovano število prepeljanih potnikov v Ëarterskem prometu je �80.600 in je za 5% manjše kot v letu �007.

7.3. Oddajanje letal

Tržna strategijaPri oddajanju letal v najem sledimo cilju optimizacije flote predvsem v Ëasu, ko zaradi nizkega povpraševanje nekaterih letal ne potrebujemo za lastno letenje. Gre predvsem za zimsko obdobje, ko je povpraševanje po Ëarterskih poletih nižje, prav tako pa se zmanjša število rednih potnikov in se lete prerazporeja na letala z manjšo kapaciteto. Zaradi zagotavljanja nadzora nad stanjem letal oddajamo letala samo v “wet-lease” najem.

KonkurencaOd novembra do marca se zaradi presežne ponudbe v nizki sezoni pojavlja na trgu moËna konkurenca. VeËina evropskih prevoznikov ima višek kapacitet in jih oddaja po izredno nizkih cenah. NajveËji konkurenti so prevozniki iz vzhodne Evrope in podroËja novih Ëlanic EU ter Ëarterski prevozniki, ki nemalokrat oddajajo letala tudi pod lastno ceno.

Drugi pomembni dejavniki tržnega položajaKot veËina srednjeevropskih prevoznikov se tudi Adria Airways sreËuje s problemom izrazite “sezonskosti” predvsem na podroËju veËjih letal tipa A-��0. V poletnih mesecih je na trgu premalo kapacitet, v zimskih pa ravno obratno. Po letalih tipa CRJ-�00 in CRJ-900 ni veËjega povpraševanja. V letu �007 se je povpraševalo po dolgoroËnejši oddaji letala CRJ-�00, vendar letala nismo mogli pogrešati zaradi lastnih potreb, in ga nismo oddali.

Letalski prevozniki naroËajo nova letala, zato se možnost oddaje predvsem v zimskem obdobju zmanjšuje. Tudi na trgih, kjer je bilo do sedaj pomanjkanje kapacitet (Indija,

�5

Kitajska, Bližnji vzhod, severna Afrika), prevozniki naroËajo lastna, nova letala, zato bo povpraševanja po najemu ustrezno manj.

Pri oddaji letal so kljuËnega pomena naše prednosti zanesljivega in uËinkovitega prevo-znika, ki je s svojo ceno konkurenËen na trgu.

RezultatiZ dvema enoletnima oddajama letal v “wet-lease” najem smo realizirali �5,7 milijonov EUR prihodka, kar je za ��5% veË kot leta �006.

Napoved za prihodnje obdobjeZaradi splošne konjunkture v letalstvu ter poveËanega povpraševanja po letalskih ka-pacitetah velikosti A-��0 je trenutno sicer obËutiti pomanjkanje kapacitet na trgu, v bližnji prihodnosti pa se predvideva presežek letal na trgu, kar bo pomenilo veËjo kon-kurenco.

V naslednjih letih se priËakuje zmanjšanje obsega oddaje letal za dolgoroËno obdobje predvsem zaradi potreb za letenje v lastni operaciji. V letu �008 se zakljuËuje pogodba za oddajo enega A-��0, ki se vraËa v lastno operacijo v Ljubljano.

Do leta �009 bo eno letalo A-��0 še vedno v “wet lease” oddaji v Libiji.

Za floto CRJ-900 trenutno oddaja ni smotrna, saj je letalo idealno za celoletno operacijo rednih linij Adrie Airways in za ad-hoc Ëarterske polete.

7.4. Trženje medijskega prostora

Mediji letalskih prevoznikov so zaradi svoje ekskluzivnosti atraktivno oglaševalsko sred-stvo, saj so potniki izpostavljeni oglasnemu sporoËilu veËji del potovanja, razliËni segmenti potnikov pa so primerne ciljne skupine za razliËne vrste oglaševanja. To dej-stvo s pridom izkorišËamo tudi v Adrii Airways. Pri oglaševanju se osredotoËamo pred-vsem na poslovne potnike, pri trženju medijev pa skrbno upoštevamo vrednost blagov-ne znamke Adrie Airways. Oglaševalce v naših medijih izbiramo glede na to, kako se dopolnjujejo z našo osnovno dejavnostjo.

V letu �007 smo dosegli prihodke iz trženja v medijih:

• oglaševanje na trupu letal • oglaševanje v tiskanih publikacijah Adria Airways Inflight Magazine, v voznem

redu in na nekaterih potovalnih dokumentih• distribucija promocijskega materiala in predstavitve izdelkov v letalih• oglaševanje na sedežih in artiklih, ki se uporabljajo pri servisu na letalih• oglaševanje na spletni strani www.adria-airways.com, ki je novost v naši po-

nudbi medijev za oglaševanje.

Prihodek od trženja lastnih medijev smo v letu �007 poveËali za �6%.

�6

7.5. Prevoz tovora

Tržna strategija V Adrii Airways želimo v segmentu prevoza tovora zagotavljati kakovostno storitev, prilagojeno potrebam strank, in z jasno vizijo razvoja jo bomo v prihodnosti še izpopol-njevali. Želimo si biti eden kljuËnih povezovalcev veËjih zbirnih cargo centrov za Balkan in tako svoje dejavnosti naËrtujemo v tej smeri. Usmerjanje v e-poslovanje bo kljuËnega pomeni pri izpolnjevanju te strategije, saj bomo s pomoËjo nove programske podpore “e-champ” izboljšali transparentnost, odzivnost in uËinkovitost poslovanja.

Svojim komitentom nudimo konkurenËne cene, fleksibilnost in odloËnost pri izbiri transportnih poti na eni strani ter individualni pristop, odzivnost in prilagodljivost na drugi strani.

Želimo sodelovati z “integratorji” in jim ponuditi prostor na vseh linijah, kjer za to obsta-jajo pogoji. Svojim prodajnim agentom in generalnim prodajnim agentom želimo po-nuditi jasno in transparentno ponudbo, ki bo vkljuËevala letalske in cestne prevoze. S prilagoditvijo svoje ponudbe povpraševanju glavnih pošiljateljev pošiljk v Sloveniji želimo doseËi boljšo pozicioniranost svojih storitev na trgu prevoza tovora v zahodni in jugo-zahodni Evropi.

KonkurencaZ odprtostjo trga se konkurenca nenehno poveËuje. Najbolj je Ëutiti agresiven nastop ‘’integratorjev’’, ki nudijo kompletno uslugo od vrat do vrat, vzporedno pa našim pro-dajnim agentom nizke cene tudi za generalni tovor.

Trg je vse bolj obËutljiv na cene tudi v primerjavi z ostalimi vrstami prevoza − vedno veËjo konkurenco predstavlja zlasti kamionski prevoz. V Sloveniji pripada vse veËji tržni delež generalnim prodajnim agentom, ki zastopajo ‘’off line’’ prevoznike in prodajajo prevoz s kamioni iz Ljubljane do veËjih letališË v EU ter si tako z nižjimi cenami veËajo tržni delež.

Drugi pomembni dejavniki tržnega položajaPonudbo do destinacij, kamor Adria ne leti direktno, omogoËamo v sodelovanju s pre-vozniki, s katerimi imamo posebne dogovore o delitvi prihodka na doloËeni relaciji. Pri teh prevozih je naš položaj boljši na trgih jugovzhodne Evrope, kjer veËji prevozniki zaenkrat nimajo tako moËnega vpliva oziroma prodajnih aktivnosti.

Prevoz tovora izvajamo na Adrijinih rednih potniških letih kot dopolnilno storitev in kot taka je odvisna od prostih kapacitet na teh letih. Na linijah, kjer se veËinoma planirajo letala CRJ-�00 in CRJ-900, je prostora za tovor relativno malo, pošiljke pa limitirane tako po dimenzijah kakor tudi po teži (maksimum − �00 kg/tovora). Tudi vozni red je prilagojen potrebam potnikov in vËasih ne ustreza naroËniku prevoza tovora. Rešitev smo našli v cestnih kamionskih povezavah.

�7

Trenutno povpraševanje pri obstojeËih cenah na trgu ne omogoËa uvedbe cargo linije do katere koli balkanske destinacije. Tovora iz nasprotne smeri je namreË zelo malo.

RezultatiV letu �007 smo na rednih linijah prepeljali �.559.�60 kg tovora, kar je za ��% manj kot leto poprej, medtem ko se je prevoz tovora na kamionih poveËal za 5�% na ��6.5�8 kg. Poštnih pošiljk smo prepeljali za 667.976 kg, kar je za 6% veË kot v letu �006. Prihodki od prevoza tovora so v letu �007 znašali 6.�85.86� EUR, kar je za �9% veË kot �006. leta.

Napoved za prihodnje obdobjePo potrebi se bomo vkljuËevali v konsolidirane kamionske prevoze na relaciji Frankfurt−Ljubljana in že redne prevoze med Ljubljano in Tirano, Prištino, Beogradom, Skopjem in Sarajevom. Predvidevamo uvedbo dodatne frekvence na relaciji Amster-dam−Bruselj−Ljubljana. Ponudbo bomo predvidoma razširili še na prevoz specialnih vrst tovora − ≈dry ice« in bioloških substanc.

7.6. vzdrževanje letal za tretje osebe

Tržna strategija Adria Airways oziroma sektor vzdrževanja letal (v nadaljevanju SVL) je na trgu vzdrževanja regionalnih letal (CRJ) kot Bombardierjev center za Evropo prisoten že dobrih pet let. Delež vzdrževanja za tuje naroËnike nameravamo v naslednjih letih poveËevati od sedanjih 50% na 75%, pri tem planiramo 5−7% poveËevanje obsega poslovanja na letnem nivoju. Naše marketinške ter prodajne aktivnosti so usmerjene k direktnim stikom s potencialnimi kupci in ta politika se bo nadaljevala še v prihodnje. Dosedanje enoletne pogodbe poskušamo nadomešËati z dolgoroËnimi, tako je naš cilj, da bi letno realizirali okrog 80% prihodka po sklenjenih pogodbah, ostalo pa zapolnili s posameznimi povpraševanji kupcev na trgu vzdrževanja letal.

Rezultati V letu �007 smo obnavljali obstojeËe pogodbe s svojimi dosedanjimi kupci na obeh podroËjih vzdrževanja (tip letala CRJ in Airbus). V preteklem letu �007 smo uspešno opravili servisne preglede na 9� letalih v lasti drugih letalskih družb (66 letal tipa CRJ in �8 letal iz družine Airbus). S samostojnim nastopom na tržišËu vzdrževanja letal iz družine Airbus smo v letu �007 opravili �5 C-pregledov za pet razliËnih strank, tako da se je delež realizacije opravljenih pregledov na letalih tipa Airbus poveËal na �0%.

Z vzdrževanjem letal v lasti tujih naroËnikov smo ustvarili za �9% višje prihodke v pri-merjavi z letom �006 in presegli planirano realizacijo za �8%.

Pomemben mejnik naše dejavnosti v preteklem letu predstavlja preboj na svetovni trg vzdrževanja letal (China Taly Aviation − CRJ-�00/VIP verzija) in priËetek uspešnega

�8

A-��9 - �0% A-��0 - ��% A-�� - 7% CRJ-�00 - �% CRJ-�00 - �9% CRJ-700 - �% CRJ-900 - ��%

��086��0 �005

Prihodek vzdrževanja letalza tuje naroËnike

�006 �007

mio. EUR

izvajanja C-pregledov na letalih CRJ-900 ter nadaljnje trženje v letu �008. Tudi na trgu vzdrževanja A-��0 je naša pozicija zelo vzpodbudna, saj naši glavni kupci omenjenega tipa letal (Air Berlin, Germanwings, Wizzair) poveËujejo svojo floto.

Napoved za prihodnje obdobjeV letu �008 planiramo 5% manjšo realizacijo prihodka iz naslova vzdrževanja letal za tuje naroËnike zaradi poveËanega obsega servisnega dela na lastni floti oziroma po-veËanja števila letal domaËe flote.

Za uspešno doseganje zastavljenih ciljev in že delno sklenjenih poslov predstavlja glavni problem pomanjkanje prostorskih in kadrovskih kapacitet, in sicer:

• planirana gradnja novega hangarja do konca leta �008,• dodatno šolanje in zaposlovanje mehanikov − letna kapaciteta �50.000 opera-

tivnih delovnih ur,• dodatno zaposlovanje ostalega osebja v oddelkih prodaje, inženiringa in v

ostalih podpornih službah.

Poslovanje v prihajajoËem obdobju prinaša zaposlenim v SVL nove izzive. Za dolgo-roËno stabilnost sektorja in družbe v celoti sta zato kljuËna dva dejavnika: nadaljnja racionalizacija stroškov poslovanja ob ohranjanju in poveËevanju uËinkovitosti poslo-vanja ter trženje novih storitev, kar bo ustvarjalo nove prihodke in ohranjalo delovna mesta zaposlenih. Zaradi tega se zavedamo, da je pred nami Ëas pomembnih in velikih priložnosti, ki terja nenehen razvoj, poveËano kakovost poslovanja in boljše upravljanje s stroški. Le s skupnimi moËmi − vsi zaposleni in menedžment družbe − bomo lahko zagotovili nadaljnjo uËinkovito rast družbe v celoti, zaposlenih in okolja, v katerem de-lujemo.

Strateški cilji razvoja sektorja so:• ohranitev vodilne pozicije na trgu vzdrževanja letal tipa CRJ-�00/�00/700/,• širitev vzdrževanja na trgu C-pregledov za letala iz družine Airbus (A-��9/��0/��),• prestrukturiranje oziroma optimiziranje kadrovske strukture zaposlenih v sek-

torju, ki je potrebno za izvajanje obstojeËih dejavnosti, poslovnih funkcij in no-vih storitev.

Naši kljuËni faktorji uspeha ostajajo: visoka motiviranost ter strokovna usposobljenost vseh kadrov znotraj sektorja, kvalitetno opravljanje servisnih storitev in fleksibilnost, konkurenËne prodajne cene ter odloËenost za doseganje zastavljenih ciljev.Tržne aktivnosti, s katerimi bomo poveËevali naš tržni delež in spodbujali razvoj novih storitev:

• izkorišËanje naših konkurenËnih prednosti,• aktivni pristop (pomoË uporabniku pri iskanju rešitev),• vzpostavljanje dolgoroËnih strateških ali projektnih povezav z uveljavljenimi

subjekti na sorodnih poslovnih podroËjih.

�9

servis materialni stroški linijsko vzdrževanje drugi stroški vzdrževanje na drugih lokacijah najemnine delavnice prilagoditve

42

20

14

8

64

4 2

Delež posameznih vrst dejavnosti iz naslova vzdrževanja letal za tuje na-roËnike v letu �007 (v %)

7.7. Izobraževanje, letalska šola

Letalska šolaLetalska šola Adrie Airways ima dolgo zgodovino. Ustanovljena je bila leta �980 v sode-lovanju s Fakulteto za strojništvo v Ljubljani. Njen prvotni namen je bilo šolanje in uspo-sabljanje pilotov na manjših letalih za pridobitev dovoljenja poklicnega pilota, kar je bil pogoj za zaposlitev poklicnega oziroma prometnega pilota na velikih potniških letalih.

Vsaka letalska šola potrebuje za uspešno delovanje poleg vsega ostalega letala, simu-lator in uËitelje letenja. Z letom �007 je naša letalska šola postala bogatejša, saj ima nov, stacionarni simulator letenja z vizualnim prikazom terena in s tremi konfiguracijami za enomotorno in dvomotorno propelersko ter turbopropelersko letalo (Turbo Arrow, Senneca 5, King Air �00).

Simulator prinaša veliko prednosti in je namenjen šolanju pilotov za naslednja poobla-stila/dovoljenja/:

• dovoljenje za poklicnega pilota (Commercial Pilot Licence − CPL),• pooblastilo za letenje brez zunanje vidljivosti (Instrument Rating za enomotorna

letala − IR/SE),• pooblastilo za letenje brez zunanje vidljivosti za veËmotorna letala (Multi Engine

− IR/ME),• pooblastilo za delo v veËËlanski posadki (Multi Crew Cooperation − MCC).

“Ascent Convertible Flight Trainer” je najsodobnejši simulator letenja na širšem regij-skem obmoËju. Uporabljali ga bomo za šolanje naših pilotov, tržili pa ga bomo tudi v sosednjih državah.

TehniËno usposabljanjeOddelek TehniËno usposabljanje iz naslova EASA Part-��7 zagotavlja izpolnjevanje potreb:

• adrijskega procesa vzdrževanje letal in zunanjih odjemalcev, predvsem letal-skih enot v okviru MORS in MNZ, po osnovnem usposabljanju letalskih meha-nikov-tehnikov za licence EASA Part-66 kategorij A, B�, B� in C,

• adrijskega procesa vzdrževanje letal po teoretiËnih usposabljanjih za tipe letal s spiska Part-��5 AMO pooblastila št. SI.��5.0� (CRJ-�00,700,900, A-��9/A-��0/A-��, B7�7-500),

• adrijskega procesa vzdrževanje letal in zunanjih odjemalcev, predvsem iz na-slova pogodbenih obveznosti Bombardierja, po intenzivnih (PT=Practical Tra-ining) in ekstenzivnih (OJT=On Job Training) praktiËnih usposabljanjih za tipe letal s spiska Part-��5 AMO pooblastila št. SI.��5.0� (CRJ-�00,700,900, A-��9/A-��0/A-��, B-7�7-500),

• adrijskega procesa vzdrževanje letal po kontinuiranih usposabljanjih s podroËij Human factors, Technical Updates in Company procedures ter osvežilnih in priložnostnih usposabljanj.

50

Oddelek tehniËnega usposabljanja zagotavlja izpolnjevanje potreb svojih odjemalcev z lastnim izvajanjem usposabljanja ali s posredovanjem izvajanja drugih ponudnikov, vendar v vsakem primeru oblikovano v celostno storitev z vso potrebno organizacijsko, koordinacijsko in logistiËno podporo.

Z letom �008 se zaËenja postopna zamenjava klasiËnih teoretiËnih tehniËnih usposa-bljanj s sodobnimi CBT (=Computer Based Training) in predvsem WBT (=Web Based Training) usposabljanji − v skladu s potrebami odjemalcev, infrastrukturnimi možnost-mi, ekonomsko in logistiËno raËunico ter z zakonodajnimi omejitvami.

Skozi Ëlanstvo v EAMTC (=European Aircraft Maintenance Training Conference) od-delek TehniËno usposabljanje usklajuje potrebe svojih notranjih in zunanjih odjemalcev z globalno ponudbo predvsem evropskih in severnoameriških ponudnikov ter istemu tržišËu nudi tudi svoje storitve.

V letu �007 obnovljeni pogodbi za Bombardier Recognised Service Facility je Adria opredeljena kot dobavitelj praktiËnega usposabljanja za letala CRJ-�00, 700, 900 iz naslova pogodbenih obveznosti Bombardierja do kupcev letal. Iz tega naslova priËaku-jemo v letih �008−�0�0 poveËanje obsega praktiËnih usposabljanj za CRJ.

Zaradi pomanjkanja ponudbe teoretiËnih usposabljanj za CRJ-�00, 700, 900 v Evro-pi je bila Bombardierju v zaËetku �008. leta podana poslovna iniciativa za razširitev sodelovanja v smislu, da Adria postane tudi pooblašËeni ponudnik Bombardierjevih teoretiËnih usposabljanj za CRJ-�00, 700 in 900.

5�

5�

Rastemo, tudi nad oblaki. V svoje vrste sprejemamo nove Ëlane in širimo naša partnerstva. Pripravljeni smo na vsakodnevne izzive.

8. Partnerstva

Sodelovanje Adrie Airways s tujimi letalskimi prevoznikiAdria Airways je sklenila �50 MITA (Multilateral Interline Traffic Agreements) pogodb, ki omogoËajo in opredeljujejo medsebojni sprejem letalskih dokumentov. Na podlagi teh pogodb je omogoËena medsebojna prodaja letalskih storitev in njihovo kombiniranje. Cene in naËin delitve dohodka, pridobljenega v tem sistemu, se doloËajo na konferen-cah Mednarodnega združenja za zraËni promet (IATA).

Prevozniki se lahko tudi bilateralno dogovorijo o naËinu delitve dohodka s pomoËjo t.i. SPA pogodb (Special Prorate Agreements), ki omogoËajo prilagajanje specifiËnim zahtevam. Adria je sklenila SPA pogodbe s 5� prevozniki.

Osnovo za še bolj poglobljeno medsebojno trženje predstavljajo t.i. “Code Share” po-godbe. Na podlagi teh pogodb sodeluje Adria z osmimi prevozniki. To so: Lufthansa, LOT Polish Airlines, Swiss, Austrian Airlines, Ukraine International Airlines, SAS Scandi-navian Airlines, Aeroflot in Montenegro Airlines.

V letu �007 so znotraj tega sistema tuji letalski prevozniki na svojih letalskih dokumentih prodali storitve Adrie Airways v višini �5.�90.�60 EUR (��.89� kuponov), medtem ko je Adria Airways na svojih dokumentih prodala za ��.�09.5�� EUR (�07.�0� kuponov) njihovih storitev. Ta podatek najbolj nazorno ponazarja pomen sodelovanja med letal-skimi prevozniki.

Regionalno Ëlanstvo Adrie Airways v Star Allianceu in sodelovanje s prevozniki, ki so vËlanjeni v to združenje

Od decembra �00� je Adria regionalna Ëlanica najveËjega globalnega združenja letal-skih prevoznikov Star Alliance.

Združenje Star Alliance je bilo ustanovljeno leta �997 kot prvo resniËno svetovno letal-sko združenje, ki potnikom zagotavlja svetovne povezave in udobno potovanje. Leta �00� in �006 ga je za najboljše svetovno združenje letalskih prevoznikov izbrala revija Business Traveller Magazine, leta �00� in �005 pa organizacija Skytrax. »lani združe-nja so: Air Canada, Air China, Air New Zealand, ANA, Asiana Airlines, Austrian, bmi, LOT Polish Airlines, Lufthansa, SAS Scandinavian Airlines, Shanghai Airlines, Singapore Airlines, South African Airways, Spanair, SWISS, TAP Portugal, THAI, Turkish Airlines, United in US Airways. Regionalni doseg svetovne mreže letov dopolnjujejo regionalni Ëlani Adria Airways (Slovenija), Blue� (Finska) in Croatia Airlines (Hrvaška).

Z vstopom v Star Alliance je Adria dosegla svoj strateški cilj in zaËrtala svojo poslovno politiko mrežnega prevoznika, ki ponuja globalno storitev. S prikljuËitvijo smo potrdili, da smo moderna in uËinkovita letalska družba, ki izpolnjuje vse varnostne, tehniËne in

8

5�

9

komercialne standarde ter zahteve. Naš sponzor pri vstopu je bila Lufthansa, s katero dejavno sodelujemo že dolga leta.

Svojim potnikom sedaj omogoËamo najboljše in tudi cenovno ugodnejše povezave z vsemi �9 Ëlanicami zveze Star Alliance, ki dnevno nudijo �8 tisoË poletov na 965 desti-nacij v �6� državah. S Ëlanstvom v klubu zvestobe Miles&More omogoËamo pogostim potnikom, da zbirajo in koristijo milje za nagradne polete v celotni Star Alliance mreži le-tov. Star Alliance nam omogoËa poleg globalnega dosega še prenos znanja z razliËnih podroËij poslovanja letalskih družb (najboljša praksa), prepoznavnost skozi globalno blagovno znamko ter zagotovljen visok nivo storitve, ki ga lahko potnik priËakuje v ce-lotni mreži letov Star Alliancea.

Z vsemi Star Alliance prevozniki že omogoËamo medsebojno izdajanje elektronskih vo-zovnic, skupaj z nekaterimi Ëlanicami migriramo na skupno IT platformo, katere namen je izboljšati ponudbo potnikom skozi najnovejšo informacijsko tehnologijo, sodelujemo pa še v nekaterih Star Alliance projektih, kot sta “Vozovnica za potovanje okoli sveta” (Round The World Fare) in “Krožno potovanje” (Circle Trip) ter “Conventions Plus”, to je produkt, namenjen organizatorjem veËjih konferenc in kongresov.

9. Kakovost

Leta �007 smo nadaljevali z vzdrževanjem in razvojem sistema kakovosti. Leta �00� smo v Adrii pridobili certifikat kakovosti ISO 900�, ki nam ga je podelil Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje. S pridobitvijo certifikata ISO 900�:�000 smo v Adrii Airways zaokrožili vzpostavljanje celovitega sistema kakovosti.

Sistem vodenja kakovosti v skladu z ISO 900�:�000 vkljuËuje tudi sistem kakovosti s podroËja vzdrževanja letal Part-��5, za katerega smo pridobili certifikat leta �999 in na podlagi katerega je Adria postala leta �00� eden od dveh pooblašËenih servisnih centrov za letala tipa CRJ na svetu.

Marca �005 smo v Part-��5 del sistema kakovosti vkljuËili še sistem kakovosti s po-droËja izobraževanja vzdrževalcev letal Part-��7, na podlagi katerega lahko Adria sama izvaja usposabljanja s podroËja vzdrževanja letal s priznano evropsko veljavo.

Celovit sistem kakovosti vkljuËuje tudi sistem kakovosti s podroËja komercialnega zraËnega transporta JAR-OPS �, za katerega smo pridobili certifikat leta �00� in na podlagi katerega smo konec leta �00� zaËeli z uvajanjem linij znotraj Evropske unije.

varnost je vedno na prvem mestuKakovost Adrie na tem podroËju je potrdila tudi obnovitvena IOSA (=IATA Operational Safety Audit Registry) presoja v decembru �005; njena izvedba je potrebna vsaki dve

55

leti s strani IATA akreditirane presojevalske organizacije. IOSA standard doloËa zahteve za organiziranost družbe, operativne procedure ter varnost letenja in varovanje družbe. V letu �007 smo se intenzivno pripravljali na drugo obnovitveno presojo, ki je potekala v januarju �008. Tako smo eden izmed prvih prevoznikov na svetu, ki je že tretjiË pridobil certifikat IOSA.

V letu �007 je bilo veliko poudarka tudi na nadzoru naših partnerjev, saj lahko le na ta naËin zagotovimo storitev na nivoju Adrie Airways. V okviru sistema vodenja kakovosti smo z delovnimi skupinami tudi izdatno podprli sprejemanje in izvajanje poslovnih od-loËitev ter tako zmanjšali tveganja.

10. Varnost

varnost letenjaV letu �007 smo nadaljevali z aktivnostmi, ki še izboljšujejo varnost letenja. Pristopili smo k analizi drugih ponudnikov programske opreme za nadzor letov − Flight Data Monitoring. S tem želimo še izboljšati zajem podatkov, ki jih je zaradi rastoËe flote letal Canadair Reginal Jet vedno veË. Z znanjem, ki smo ga pridobili pri izboljšavah trenutne programske opreme, lahko s proizvajalci sodelujemo in vplivamo na konËni izdelek.

V letu �007 smo uvedli spremembe tudi na podroËju obravnavanja dogodkov, ki bi lahko vplivali na varnost letenja. Uveden je bil tako imenovani “Just Culture” princip, ki gradi kulturo obravnavanja dogodkov in spoštovanja postopkov. Princip so razvili strokovnjaki za varnost letenja evropskih letalskih družb. V okviru evropskih letalskih prevoznikov smo ga uvedli med prvimi.

Skupina za varnostAdria Airways ima tudi strokovno zelo usposobljeno skupino za varnost − “Safety Team”, ki je zadolžena za spremljanje doseženega nivoja varnosti v družbi. Skupina tvorno sodeluje v delovnih telesih Združenja evropskih letalskih prevoznikov, predvsem s podroËja letalske varnosti, katerih cilj je poveËanje varnosti v evropskem zraËnem prostoru. “Safety Team” tudi dejavno spremlja trend razvoja varnostnih standardov v industriji in se po potrebi aktivno vkljuËuje v njihovo oblikovanje. Delo in vpliv Skupine za varnost sta bila v letu �007 še posebej pomembna zaradi širjenja flote.

10

56

11. Upravljanje s tveganji

11.1. Poslovna tveganja

Adria Airways je letalski prevoznik, za katerega veljajo splošna tveganja, ki so znaËilna za letalsko industrijo − tako za notranjo kot tudi zunanjo. Navajamo glavna tveganja, ki so znaËilna za poslovanje letalske družbe. Obvladovanje teh tveganj se izvaja v okviru procesov, ki jih navedena tveganja zadevajo, o vsaki znatni spremembi − o poveËanju posamezne vrste tveganja − se preko poroËil seznani uprava, ki odloËa o nadaljnjih aktivnostih za reševanje morebitnih posledic.

KonkurencaZa veËino poslovnih segmentov je znaËilno visoko konkurenËno okolje, najbolj pa je izrazito v Adrijini osnovni dejavnosti − pri prevozu potnikov. Na trg nenehno vstopajo novi konkurenti − tako mrežni ter nacionalni prevozniki kot tudi nizkocenovni; slednji pomenijo nevarnost za tržni delež ter poslediËno možnost znižanja prihodka. Konkurenti za ohranjanje in poveËevanje tržnega deleža aktivno ponujajo promocijske cene vozovnic zlasti v nizki sezoni, prilagajajo svoj vozni red ter cenovno politiko. Za takšno konkurenËno okolje je znaËilno konstantno prizadevanje prevoznikov za izboljšanje svojih konkurenËnih prednosti in strukture stroškov, konkurirajo pa tudi s pomoËjo strateških povezav, kjer skupaj s partnerji išËejo nove priložnosti za širitev in izboljšanje globalnega dosega mreže letov. Omeniti je potrebno še vpliv konkurence zemeljskega transporta − avtomobil, avtobus, železnica − z njegovim izboljševanjem (boljše ceste, železnice, hitri vlaki …) je vpliv teh substitutov na konkurenËnost letalskemu prevozu vse veËji. Tveganje, ki izhaja iz konkurence, skušamo obvladovati s pomoËjo širjenja mreže letov tako samostojno kot tudi s povezavami znotraj partnerstva Star Alliance, z izboljševanjem lastnega produkta, ki vkljuËuje ugodnosti za zveste potnike (globalni program Miles&More) ter z nenehnim izboljševanjem stroškovne strukture.

Tveganje trgaSplošno stanje trga in gospodarstva vpliva na povpraševanje po letalskem prevozu − v Ëasu recesije se zmanjša obseg potovanj. Trenutna finanËna kriza v ZDA naj ne bi pretirano vplivala na globalno rast povpraševanja po letalskem prevozu, tudi v Evropi se priËakuje še naprej zmerna rast na nivoju okoli 5% letno. Vendarle pa je pomembna zmožnost prevoznika, da se v primeru spremembe v povpraševanju relativno hitro od-zove s prilagoditvijo ponudbe oziroma kapacitet. Glede na dokaj dolge dobavne roke novih letal je v letalski industriji to zahtevna naloga, ki jo trenutno rešujemo s kombinaci-jo lastne flote in najemanja letal pri drugih prevoznikih, s Ëimer se kratkoroËno relativno hitro prilagodimo, dolgoroËno pa najeta letala zamenjamo z novimi, ki jih vkljuËimo v lastno floto. Zlasti v prihodnjih letih se zaradi velikega obsega naroËil novih letal priËa-kuje prekomerna kapaciteta na trgu, zaradi Ëesar smo se odloËili za zmerno rast flote z možnostmi prilagajanja; še vedno pa pušËamo odprte možnosti za nadaljnje najeme letal, saj bodo cene najemov zaradi presežne ponudbe predvidoma padale.

11

57

Omejenost kapacitet letališËGlavna omejitev pri prilagajanju terminov pristankov in vzletov letal (slotov) na tujih leta-lišËih ostaja velika gostota operacij na primarnih letališËih ter s tem povezano omejeno število slotov. Glede na dejstvo, da lahko letalski prevozniki poveËujejo kapaciteto na liniji bodisi z dodatnimi frekvencami ali pa z veËjimi letali, bo omejenost slotov v prihod-nje bistveno vplivala na trend uporabe Ëedalje veËjih letal na obstojeËih linijah. Adria se pri prilagajanju svojega voznega reda z dodatnimi frekvencami ali spremembami obstojeËih Ëasov letenja in pri uvajanju novih linij pogosto sreËuje z omejitvami slotov na primarnih letališËih, kar ovira optimizacijo mreže letenja tako preko LetališËa Ljublja-na kot tudi pri zagotavljanju optimalnih povezav preko Star Alliance vozlišË Frankfurt, München, Dunaj in Zürich. Prilagajanje na nekaterih izmed navedenih letališË je torej omejeno na planiranje veËjih letal na obstojeËih letih, saj dodatnih frekvenc ni možno planirati.

Zamude v evropskem letalskem prometu Zamude v Evropi se v zadnjih letih poveËujejo zlasti zaradi ozkih grl v kontrolah zraËne-ga prometa. Zaradi razdrobljenosti kontrol zraËnega prometa v Evropi letalski prevozni-ki na leto po nepotrebnem izgubijo � milijarde EUR, hkrati pa to pomeni �� milijonov ton nepotrebnih izpustov CO�. Zamude povzroËajo nevšeËnosti potnikom ter poslediËno škodo letalskim prevoznikom zaradi zamujenih povezav in neuËinkovitosti izrabe letal. Evropska komisija si zato prizadeva za vzpostavitev enotne kontrole zraËnega prometa, ki bi izboljšala uËinkovitost in zmanjšala nepotrebne stroške. Pri tem jo podpirajo letalski prevozniki in njihova združenja oziroma organizacije, kot so AEA (Združenje evropskih letalskih prevoznikov), IATA (Združenje za mednarodni letalski promet) in ERA (Združe-nje letalskih prevoznikov evropskih regij). Adria Airways kot aktivna Ëlanica omenjenih združenj podpira omenjeno iniciativo.

Majhen domaËi trg in omejenost domaËih turistiËnih kapacitetOmenjeno tveganje pomeni omejitev širjenja Adrie Airways kot slovenskega prevozni-ka na domaËem trgu. ©iritev in rast moramo zato iskati na tujih trgih in z zagotovitvijo dobrih povezav preko domaËega letališËa, s Ëimer potencial potnikov, ki jih lahko pre-peljemo na lastnih letih, moËno poveËamo.

vojne, epidemije, terorizem in naravne katastrofeOmenjeni pojavi lahko negativno vplivajo na možnosti komercialnega letenja na priza-deta podroËja, kar se odrazi v izgubi prihodka, ki je lahko bolj ali manj omejene narave (epidemije lahko globalno vplivajo na zmanjšanje povpraševanja po letalskem prevozu), lahko pa imajo bolj neposredne posledice v obliki materialne škode ter izgube sredstev (letal, poslovnih prostorov).

Informacijska tehnologijaS poveËevanjem avtomatizacije nekaterih kljuËnih procesov kot posledice rasti in veËa-nja obsega poslovanja se poveËuje tveganje morebitnih izpadov informacijskih sistemov

58

ter programov, ki zagotavljajo nemoteno poslovanje družbe in vsakodnevnih operacij. Med omenjene kljuËne procese štejemo rezervacije in prodajo letalskih vozovnic, plani-ranje komercialnega letenja, komunikacijo operativnim službam, operativno planiranje letenja in posadk ter s tem povezane podporne procese. Morebiten izpad lahko pov-zroËi zaustavitev letenja ter poslediËno izpad prihodka in dodatne stroške za ponov-no vzpostavitev operacij. V letu �008 naËrtujemo prenos inventarja letov z Lufthansa Systems na Amadeusovo skupno IT platformo Star Alliance. Za varnostno podporo oziroma sisteme glede rezervacijskega sistema in inventarja letov skrbita dobavitelja Amadeus in Lufthansa Systems, medtem ko ima veËina programov za planiranje in operativno podporo na voljo rezervno strežniško lokacijo.

varnost in varovanjeVarnost potnikov je najvišja prioriteta Adrie Airways. Nezmožnost prepreËitve veËjega varnostnega incidenta bi imela dolgotrajne in težke posledice za poslovanje družbe v smislu izgube prihodka, izgube sredstev, izgube ugleda ter vrednosti blagovne znam-ke. VeË je razloženo v posebnem poglavju št. �0.

Delovna silaZ narašËanjem prometa narašËa potreba po kvalificirani delovni sili − tako letalskega in vzdrževalnega osebja kot tudi podporne službe. Z narašËanjem flote letal je potrebno zagotoviti ustrezen obseg kvalificirane delovne sile. Tveganje kratkoroËno obvladujemo z najemanjem zaËasne tuje delovne sile, hkrati pa pospešeno izobražujemo svoje mla-de kadre za pridobitev potrebnih funkcionalnih znanj. Za reševanje dolgoroËnih potreb pospešeno zaposlujemo nove operativne kadre, delno zaradi širitve lastne flote, pred-vsem pa zaradi izjemno velikih potreb na trgu, kamor bi v bodoËe lahko naše viške sicer deficitarnih kadrov kratkoroËno oddajali v najem drugim letalskim družbam. V pripravi pa je tudi program sodelovanja z izobraževalnimi ustanovami, ki izobražujejo za kljuËne operativne poklice, kjer bi doloËene programe funkcionalnih znanj prenesli že v sistem obveznega izobraževanja v teh šolah, hkrati pa bi identificirali najbolj perspektivne dijake in študente in jih s sistemom štipendiranja navezovali na kasnejšo zaposlitev v družbi.

Sindikalne zahteveZahteve sindikatov po zviševanju plaË imajo negativne posledice za uspešnost zniže-vanja stroškov. Morebitne stavke zaposlenih lahko povzroËijo motnje v vsakodnevnem poslovanju ter izvajanju komercialnega letenja, poslediËno pa izpad prihodka in nepred-videne stroške. V letu �007 so bili doseženi posamezni dogovori s sindikati v družbi glede zvišanja dodatkov zaposlenim, ki so vezani na operativno izvajanje letalskega prometa in nimajo toliko neposrednega vpliva na prihodke oz. v omejenem obsegu na obvladovanje stroškov. Na splošno so najveËje rezerve še vedno v organizaciji dela, produktivnosti, veËji fleksibilnosti in multifunkcionalnosti zaposlenih, v spremljanju uËin-kovitosti kakovosti in koliËine dela zaposlenih − vse to pa terja dodatno angažiranje srednjega vodstvenega kadra, ki bi moralo veË svojega delovnega Ëasa posvetiti opti-miranju, organiziranju in vodenju zaposlenih ter se v manjši meri ukvarjati s strokovno-operativnimi zadevami.

59

Zakonodaja in regulativa EU Mednarodna letalska industrija je v veliki meri podvržena evropski in nacionalnim uredi-tvam, ki posegajo v veËino dejavnosti letalskih prevoznikov. Ta okvir vlada tako na po-droËju komercialnih dejavnostih (pravice dostopa do letalskih prog in letaliških “slotov”, liberalen režim cen) kot tudi operativnih standardov, ki se nanašajo na podroËja, kot so varnost, zašËita, hrup in pravice potnikov.

Tudi Adrio prizadevata zakonodaja in ureditev Evropske unije, še posebej glede kon-kurence, letališË in nadzora zraËnega prometa. Sposobnost Adrie, da te zahteve na eni strani izpolnjuje, hkrati pa na drugi strani vpliva na njihovo spreminjanje, je kljuË za uspešno zagotovitev njenega operacionalnega in finanËnega delovanja.

V letu �008 bodo najpomembnejše teme zakonodajne dejavnosti osredotoËene na urejanje trgovanja z izpusti (Emission Trading), vzpostavitev enotnega evropskega neba (Single European Sky) in upravljanje z zraËnim prometom (ATM).

DobaviteljiMorebitni problemi z dobavitelji bi lahko vplivali na zmanjšanje prihodka ali negativno percepcijo javnosti glede naših storitev. Za doloËene storitve najemamo zunanje doba-vitelje, na katere se zanašamo glede pravoËasnosti, uËinkovitosti in kvalitete storitev. Sem sodijo na primer doloËene storitve vzdrževanja, letenja najetih letal na naših linijah, zagotavljanja zemeljske oskrbe, informacijske podpore in podobno. Za najem storitev so sklenjeni dogovori, ki vkljuËujejo odpovedni rok, v katerem lahko poišËemo nadome-stilo v primeru enostranske ali sporazumne odpovedi sodelovanja. Ne glede na to pa ima ustreznost izvedbe najete storitve relativno velik vpliv na splošno kvaliteto storitev, ki jih ponujamo.

11.2. FinanËna tveganja

Adria Airways d.d. je zaradi svoje mednarodne usmeritve izpostavljena doloËenim vr-stam finanËnih tveganj, ki jih poskuša prepoznati in obvladovati v procesu upravljanja s tveganji.

Za uËinkovito in sistematiËno upravljanje s tveganji sledimo strategiji obvladovanja fi-nanËnih tveganj, ki smo jo sprejeli konec leta �005.

V družbi delimo finanËna tveganja na naslednje vrste: valutno, kreditno, obrestno, li-kvidnostno, tveganje pri zavarovanju interesov in premoženja ter tveganje, povezano s spremembo cen goriva.

valutno tveganjeDružba je glede na svojo geografsko razvejanost poslovnih dejavnosti izpostavljena valutnim tveganjem, pri katerih se lahko zaradi spremembe teËaja posamezne valute zmanjšajo gospodarske koristi podjetja. KljuËen valutni par je bil v letu �007 EUR/USD, spremljamo pa tudi naslednja valutna para, katerih odprte pozicije so relativno nizke: EUR/CHF, EUR/GBP, v manjši meri pa tudi druge.

60

Na poslovanje družbe najbolj vpliva gibanje teËaja USD in pri tej valuti smo že nekaj Ëasa v kratki poziciji, saj so na valuto USD vezani: nabava letalskega goriva, letal in re-zervnih delov ter najem in investicijsko vzdrževanje letal, prilivov pa v tej valuti ustvarimo zelo malo.

Izpostavljenost poskušamo dolgoroËno zmanjšati z naravnim šËitenjem (prestrukturira-nje vseh dolgoroËnih posojil v EUR), torej z uravnavanjem prilivov in odlivov, medtem ko smo v letu �007 del kratke pozicije varovali tudi z nakupom izvedenih finanËnih instru-mentov, del pa v skladu s sprejeto strategijo pustili nezavarovan.

Tudi v letu �008 planiramo neto kratko pozicijo v USD, ki smo jo deloma že zavarovali z nakupom izvedenih finanËnih instrumentov, del pa bomo pustili nezavarovan.

Kreditno tveganje Kreditno tveganje se nanaša predvsem na tveganje neplaËila poslovnih terjatev kupcev doma in v tujini in ga družba uspešno obvladuje:

• z razpršenostjo kupcev;• z analizo finanËnega poslovanja kupca in oceno riziËnosti pred sklenitvijo po-

godbe za odložen rok plaËila;• prek združenja IATA (mednarodno združenje letalskih prevoznikov), v katerega

so vËlanjeni letalski prevozniki, s katerimi sodelujemo; tudi veËina turistiËnih agencij naših partnerjev ima dovoljenje za prodajo kart IATE; Ëlani IATE so podvrženi nadzoru, za nespoštovanje plaËilnih pogojev pa so kaznovani;

• dodatno zavarovanje bolj tveganih terjatev z banËnimi garancijami, menicami, akreditivi;

• s sistematiËnim aktivnim procesom izterjave terjatev.

Obrestno tveganjeTveganje sprememb obrestnih mer definiramo kot negotovost, ki je povezana s prihod-njimi vrednostmi referenËnih (spremenljivih) obrestnih mer, LIBOR za USD in EURI-BOR.

Vsa dolgoroËna posojila na dan ��. ��. �007 so tako nominirana v EUR in vezana veËi-noma na �-meseËni EURIBOR, v manjši meri pa na na �-meseËni. Z nakupi izvedenih finanËnih instrumentov smo v preteklih letih zavarovali del posojil, v letu �007 pa zaradi relativno neugodnih cenovnih ravni izvedenih finanËnih instrumentov za zašËito pred obrestnimi tveganji nismo poveËevali obsega zašËite. Na dan ��. ��. �007 ima družba �� odstotkov dolgoroËnih posojil zavarovanih pred tveganjem spremembe obrestnih mer; z zavarovanjem bomo na podlagi zastavljene strategije nadaljevali v letu �008.

Likvidnostno tveganjeLikvidnostno tveganje ali tveganje nezmožnosti poravnavanja tekoËih obveznosti upra-vlja družba z usklajevanjem roËnosti terjatev in obveznosti s spremljanjem denarnih tokov. Družba izdeluje dnevne pa tudi tedenske in meseËne plane likvidnosti ter ima na voljo razpoložljive kreditne linije za kratkoroËno uravnavanje denarnih tokov.

6�

Zavarovanje interesov in premoženjaObseg in intenzivnost zavarovalnega kritja se spreminja z rastjo premoženja, z uporabo novih tehnologij, trgov, hkrati pa se spreminja tudi izpostavljenost tveganju.

Obseg zavarovalnega kritja pove, za katere nevarnosti je stvar zavarovana, intenzivnost pa, v kakšnem obsegu bo škoda povrnjena.

Družba za prepreËitev škod in izpostavljenosti deluje preventivno:• z dodatno opremljenostjo letal z vlomno trdnimi vrati − zaradi poveËanja varno-

sti potnikov, posadke in premoženja;• z vgradnjo GPS navigacijskih sistemov na letalih − ti sistemi namreË omogoËa-

jo najveËjo možno natanËnost doloËanja trenutnega položaja letala v zraËnem prostoru;

• z usposabljanjem tehniËnega in letalskega osebja s podroËja varnostnega va-rovanja z namenom izvajanja varnostnih pregledov letal pred letenjem;

• z vgradnjo sposobnejših sistemov opozoril približevanja letal tlom (Enhanced Ground Proximity Warning System − EGPWS);

• z nakupom delovnih plošËadi in stopnic za varnejše delo izvajalcev in pre-preËevanje poškodb na letalih;

• z investiranjem v opremo kontroliranega dostopa na varovana podroËja;• s posodabljanjem obstojeËe in z nakupom nove opreme za zemeljsko servisi-

ranje letal;• z investiranjem v opremo, ki omogoËa kontrolirano ravnanje/uniËevanje odpa-

dnih/nevarnih snovi;• s prenovo obstojeËih delovnih prostorov in strehe na hangarju za vzdrževanje

letal;• z dvakratnim letnim obnavljanjem znanj letalskega osebja na simulatorju;• s stalnim izobraževanjem zaposlenih na podroËju požarne varnosti in varnega

dela;• s povezanostjo protipožarnih sistemov z Aerodromom Ljubljana in varnostnimi

službami;• s stalnimi zdravniškimi pregledi zaposlenih.

Družba zavaruje letala, rezervne dele, blago na poti, vse odgovornosti iz naslova po-tnikov in eventualno odškodnino do tretjih oseb v skladu z veljavnimi mednarodnimi predpisi in montrealsko konvencijo.

Družba opravlja svojo dejavnost na podlagi vseh naštetih zavarovanj.

Tveganje, povezano s spremembo cen gorivaStrošek goriva je drugi najveËji strošek letalskih družb, kar pomeni, da gibanje cen nafte moËno vpliva na poslovanje letalskih družb. Cena kerozina je tako kot cena nafte podvržena velikim nihanjem. Po obdobju relativno poceni nafte v prvi polovici leta �007 smo bili priËa hitri rasti v drugi polovici leta in ta se stopnjuje tudi v letu �008.

6�

Porabo in strošek goriva obvladujemo:• z izborom najkonkurenËnejše ponudbe dobaviteljev letalskega goriva na med-

narodnih letališËih in z zahtevo po transparentnosti cen pri domaËem dobavi-telju goriva;

• s planiranjem ustreznih letal glede na število potnikov;• z uporabo programa za zmanjševanje porabe goriva, ki je bil izdelan v IATI in

vkljuËuje ukrepe pri nadzoru toËenja goriva, vzdrževanju letal in tehniki letenja;• s pribitkom na lastno prodajno ceno za poveËan strošek goriva.

V letu �007 smo v skladu s sprejeto strategijo varovanja pred tveganji nihanja cen letal-skega goriva cene zašËitili tudi z uporabo izvedenih finanËnih instrumentov.

12. Analiza poslovnih dosežkov

Poslovanje Adrie Airways v letu �007 predstavlja tako uresniËevanje zaËrtane strategije družbe kot tudi izpolnitev kratkoroËnih planskih ciljev.

Družba je v letu �007 nadaljevala konec leta �005 zaËeto sanacijo in optimizacijo po-slovanja. Že v letu �006 je uspela stabilizirati poslovanje in se z izvajanjem ukrepov tako za poveËevanje prihodkov kot tudi za optimizacijo stroškov izkopati iz rdeËih številk. V zelo kratkem Ëasu nam je uspelo zajeziti negativne trende poslovanja in si z dokapitali-zacijo družbe v letu �007 zagotoviti kapital za nadaljnje širjenje družbe.

Spremembe v floti so kljuËno zaznamovale poslovno leto �007, za katerega smo si zastavili kar precej ciljev, in skoraj v celoti smo uspeli izpolniti naslednje:

• V floto Adrie Airways smo uspešno vpeljali dve novi 86-sedežni letali CRJ-900, s katerima smo poveËali oz. optimizirali kapacitete predvsem na linijah Bruselj, Moskva, Pariz, London, Skopje, Dunaj, München in Frankfurt.

• Planirana optimizacija flote z oddajanjem veËjih letal in najemanjem manjših glede na potrebe letenja je bila v celoti izvedena.

• Planirali smo Ëisti dobiËek v višini ��5.�56 EUR, dosegli pa veË kot trikrat višji Ëisti dobiËek v višini ��5.�7� EUR.

• NaËrtovali smo za 7% veË letov, �% veËje število prepeljanih potnikov in za 9% višje prihodke iz poslovanja. Doseženih ��% veË letov, ��% veË potnikov in �7% višjih prihodkov lahko štejemo za veË kot uspešno izveden plan.

• V poletni sezoni �007 smo število frekvenc letov poveËali za ��% v primerjavi s poletno sezono �006, v zimski sezoni �007/�008 pa smo število frekvenc poveËali za ��% v primerjavi z zimsko sezono �006/�007; v slednji pa smo število frekvenc poveËali za �% v primerjavi z zimsko sezono �005/�006.

• Poglavitni cilj plana Ëarterja za leto �007 je bil ohraniti tržni položaj vodilnega Ëarterskega prevoznika na domaËem trgu in nadaljevati sistematiËno delo z izbranimi kljuËnimi kupci na tujih trgih na eni strani, na drugi pa slediti optimi-zaciji flote s ciljem uspešnega poslovanja.

12

6�

• Na podroËju vzdrževanja tujih letal smo planirali nadaljevanje strategije širjenja obsega del na letalih družine A-��0 in istoËasno zadržali vodilno vlogo na trgu CRJ; planirane prihodke od vzdrževanja za tretje osebe smo presegli za �8%.

Poleg preseganja vseh planskih ciljev smo na vseh podroËjih veË kot presegli tako fiziËne kot tudi finanËne podatke preteklega leta.

Komentar doseženih fiziËnih kazalcev poslovanja• Leta �007 je družba na ��.7�7 letih prepeljala �.��6.�� potnikov. ©tevilo pre-

peljanih potnikov se je v primerjavi z letom �006 poveËalo za ��%. V rednem prometu se je število prepeljanih potnikov poveËalo za ��%, število prepeljanih potnikov v Ëarterskem prometu pa za ��%.

• Delež rednih potnikov v številu vseh prepeljanih potnikov je v �007. letu znašal 8�%, kar je enako kot v letu �006.

• Izkoristek potniške kabine v rednem prometu se je leta �007 v primerjavi z le-tom �006 izboljšal za �%, število razpoložljivih sedežev za prodajo pa za �%.

• PovpreËni dnevni izkoristek letal je znašal 9,8� ur na aviodan in se je v primer-javi z letom �006 poveËal za �%.

• PovpreËna poraba goriva na uro letenja se je v primerjavi z letom �006 po-veËala za �%, kar je posledica predvsem veËjih letal v naši floti in najetih letal Boeing.

Struktura prihodkov»isti prihodki od prodaje so se v letu �007 poveËali za �8% glede na predhodno leto; zaradi razvijanja in širjenja družbe so se poveËale prav vse vrste prihodkov, tako od prevoza potnikov in blaga kot tudi iz naslova vzdrževanja in oddajanja letal.

NajveËji delež Ëistih prihodkov predstavljajo prihodki od rednega prometa potnikov.

Prihodek od prevoza potnikov v rednem prometu se je v tem obdobju poveËal za osem odstotkov; vzrok je veËje število potnikov in ohranjanje vrednosti potniškega ku-pona. V letu �007 smo skušali zadržati pritisk na zniževanje povpreËnega prihodka na potnika, ki je posledica Ëedalje veËje konkurence, tudi na ljubljanskem letališËu, od koder ponuja povezave že 9 rednih prevoznikov.

Prihodki od izrednega (Ëarterskega) prometa so se nam kljub ostri konkurenci na tem podroËju poveËali za �0%; veËje je bilo število ≈ad-hoc« letov, ki so ekonomsko najbolj zanimivi, nadaljevali smo tudi s Ëarterskim letenjem znotraj EU. Trende poveËa-nja prodaje dosegamo s kakovostjo storitev in utrjevanjem blagovne znamke Adria kot kvalitetnega ponudnika.

Prihodki od prevoza tovora so se v primerjavi z letom �006 poveËali za �9% predvsem zaradi prevoza blaga prek lastne cargo operacije. Prevoz tovora na rednih linijah družbe pa zaradi oddaje dveh velikih letal v najem ni imel velikih možnosti širitve in je ohranjal konstanten prihodek.

6�

�006 �007

Struktura prihodkov v %

redni promet - potniki izredni promet - potniki vzdrževanje letal za tretje

osebe redni promet - tovor ostalo

70

��

7 8

�

64��

�7

��

Prihodki od vzdrževanja letal za tretje osebe so se kljub velikemu številu pregledov na lastni floti poveËevali in za �9% presegli vrednosti iz leta �006; Adria postaja pomem-ben vzdrževalni center ne samo za letala CRJ, ampak tudi za družino Airbus. Skupaj z vpeljavo lastnih novih letal CRJ-900 smo vzdrževanje za letala tega tipa tudi tržili. V preteklem letu �007 smo uspešno opravili servisne preglede na 9� letalih v lasti drugih letalskih družb (66 letal tipa CRJ in �8 letal iz družine Airbus); poleg baznega vzdrževa-nja pa smo za tuje partnerje izvajali tudi storitve linijskega vzdrževanja.

V letu �007 smo zaradi optimalizacije flote še intenzivneje oddajali lastna letala skupaj s piloti, tako da smo celo leto leteli v tujini z dvema Airbusoma A-��0 in ustvarili za ��5% višje prihodke kot v predhodnem letu.

Struktura odhodkovProizvajalni stroški, stroški prodajanja in stroški splošnih dejavnosti so se nam glede na leto �006 poveËali za �5%.

Stroški materiala so se glede na leto �006 poveËali za ��%, in to še vedno predvsem zaradi visokih cen letalskega goriva v drugi polovici leta, stroški storitev pa so se povi-šali za �7% zaradi veËjega obsega letenja, poveËanih aktvinosti tudi v drugih profitnih centrih ter zaradi veËjih stroškov najemnin, ki so posledica najemanja letal zaradi opti-mizacije operacije.

Stroški goriva izkazujejo indeks ��; tudi leto �007 so (proti koncu leta) zaznamovale rekordno visoke cene nafte. Kljub poveËanju porabe goriva za ��% in v povpreËju za 7% višji ceni kerozina so stroški narasli ≈le« za ��%. Vzroki:

• cene kerozina so v USD, torej je na stroške ugodno vplival teËaj ameriškega dolarja, ki je padal vzporedno z narašËanjem cene goriva,

• zašËita na terminskem trgu,• ekonomiËna flota.

Stroški letališË so se leta �007 poveËali za 8% in so pod stalno kontrolo. Ob ��% po-veËanju števila potniških letov in še dodatno cargo letov so se stroški letališË poveËali ≈le« za 8%, kljub temu da nas je v letu �007 dodatno bremenil strošek terminalne na-vigacije v Ljubljani. Obvladujemo jih z iskanjem konkurenËnih ponudb na posameznih letališËih in z veËjim vkljuËevanjem letal CRJ v letenje. V letu �007 smo na tem podroËju dosegli kar obËutne prihranke, saj bi se v nasprotnem primeru stroški zaradi poveËane-ga obsega letenja, prav tako pa tudi lastne cargo operacije, zelo poveËali.

Stroški navigacije (indeks ��) se nam poveËujejo skladno s poveËevanjem operativ-nega letenja, tako na rednih kot tudi na Ëarterskih in cargo letih.

Stroški vzdrževanja letal so se poveËali za ��%. VkljuËujejo stroške vzdrževanja lastne flote, prav tako pa tudi stroške, ki se nanašajo na servisiranje letal za tuje naroËnike. PoveËanje se v veËini nanaša na precej poveËan obseg prometa za tuje naroËnike, poleg tega se širi tudi naša flota in zahteva vedno veË linijskega, pa tudi baznega vzdr-ževanja.

65

Stroški najemnin letal so glede na leto �006 višji za ��% in vsebujejo: najemnino za dve letali CRJ-�00/�00, najemnino za Boeing 7�7-500, 6-meseËno najemnino za Bo-eing 7�7-�00, plaËilo najemnin za cargo letala in obËasno subcharterjev, predvsem v obdobju �6-letnega in C-pregleda naših Airbusov, ko smo zaradi zagotavljanja rednega letenja morali najemati subcharterje.

Stroški dela so se poveËali za �5%; vzrok je intenzivno zaposlovanje, veËinoma v ope-rativi, poveËan obseg tako operacije letenja kot tudi vzdrževanja in sama narava dela (piloti in mehaniki v tujini).

Stroški amortizacije so glede na leto �006 veËji za ��% in so visoki, saj je letalska pa-noga investicijsko zelo intenzivna; odstopanje glede na leto �006 pa je veËinoma zaradi nakupa dveh novih letal in pripadajoËih roto nadomestnih delov.

Stroški prodajanja so se v primerjavi z letom �006 poveËali za �%; vsebujejo stroške domaËe in tuje lastne prodajne mreže, vso provizijo posrednikom, stroške rezervacij-skega sistema in stroške zaposlenih v prodaji in marketingu. PoveËanje ni sledilo po-veËanim fiziËnim pokazateljem, kar kaže na racionalizacijo stroškov prodajne mreže.

Pri finanËnem delu poslovanja so se nam najbolj poveËali finanËni odhodki za obresti, in sicer za 50%. Razlog je v dodatnem zadolževanju zaradi širjenja flote in v višanju kljuËnih obrestnih mer.

Rezultati• Družba je leta �007 ustvarila pozitiven izid iz poslovanja v višini �.�7�.5�0

EUR, ki je za �55% boljši kot v letu �006, kar kaže na nadaljnjo optimizacijo poslovanja.

• Družba ima iz finanËnega poslovanja izgubo v višini �.��9.000, ki je veËja kot izguba leta �006, to pa predvsem zaradi najetja novih dolgoroËnih kreditov za letala in zaradi višanja kljuËnih obrestnih mer.

• Vse to je vplivalo na doseženi pozitivni Ëisti poslovni izid v višini ��5.�7� EUR, ki je kar nekajkrat višji kot v letu �006.

Struktura sredstev• BilanËna vsota na dan ��. ��. �007 je za �0% višja glede na konec preteklega

leta.• Kar 80% vseh sredstev družbe predstavljajo osnovna sredstva, �5% terjatve,

zaloge pa le �%; struktura sredstev se glede na predhodno leto skoraj ni spre-menila.

• Osnovna sredstva družbe so veËinoma opredmetena osnovna sredstva, v ka-terih predstavljajo najveËji delež letala (9�%). V letu �007 se je poraba osnovnih sredstev poveËala zaradi nakupa dveh novih letal CRJ-900 in pripadajoËih roto nadomestnih delov.

• Zmanjšali sta se vrednosti zemljišË in zgradb zaradi prodaje poslovne stavbe v Ljubljani.

• Poslovne terjatve so se v primerjavi z letom �006 poveËale za �0%, kar je posledica veËjega obsega prodaje in poravnave veËjih sklopov terjatev takoj v januarju �008.66

�006 �007

Struktura sredstev v %

osnovna sredstva zaloge terjatve ostala sredstva

80�

��

80�

��5

Struktura virov sredstev• V strukturi virov sredstev se je v primerjavi z letom �006 poveËal delež kapi-

tala zaradi dokapitalizacije in pozitivnega Ëistega izida, kar ugodno vpliva na finanËno moË podjetja.

• DolgoroËne finanËne obveznosti (dolgoroËne poslovne obveznosti so zane-marljivo majhne) so se v primerjavi z letom �006 poveËale za ��% predvsem zaradi novega dolgoroËnega kredita za nakup dveh novih letal.

• Delež kratkoroËnih obveznosti se je v strukturi virov zmanjšal kar za 6%.• KratkoroËne finanËne obveznosti pa so se v primerjavi z letom �006 zmanj-

šale za ��%, in to predvsem zaradi poplaËila kratkoroËnih revolving kreditov in kredita za avanse za letala. Družba tudi konec leta ni najemala kratkoroËnih kreditov za obratna sredstva.

• KratkoroËne poslovne obveznosti pa so se poveËale za 8% predvsem zaradi poveËanja aktivnosti družbe na vseh podroËjih.

Denarni tok iz poslovanjaDenarni tok iz poslovanja je pozitiven − znaša �6.890.9�� EUR in je za �59% boljši kot v letu �006. Podroben izraËun denarnega toka je prikazan v raËunovodskem poroËilu.

Kazalniki poslovanja

OPIS/OBDOBJE Jan. − dec. �007

Jan. − dec. �006

Indeks �007/�006

TEMELJNI KAZALNIKI STANJA FINANCIRANJA

�. Stopnja lastniškosti financiranja �5,��% ��,��% �0�

�. Stopnja dolgoroËnosti financiranja 76,85% 7�,�9% �07

�. Koeficient kapitalske pokritosti osnovnih sredstev 0,�� 0,�0 �05

TEMELJNI KAZALNIKI STANJA INVESTIRANJA

�. Stopnja osnovnosti investiranja 79,75% 80,�7% 99

5. Stopnja dolgoroËnosti investiranja 80,99% 8�,68% 99

KAZALNIKI PLA»ILNE SPOSOBNOSTI

6. Koeficient neposredne pokritosti kratkoroËnih obve-znosti (hitri koeficient) 0,0��6 0,0�� 98

7. Koeficient pospešene pokritosti kratkoroËnih obve-znosti (pospešeni koeficient) 0,70 0,5� ��9

8. Koeficient kratkoroËne pokritosti kratkoroËnih obve-znosti (kratkoroËni koeficient) 0,8� 0,65 ��8

KAZALNIKI GOSPODARNOSTI IN DONOSNOSTI

9. Koeficient gospodarnosti poslovanja �,0��6 �,00�9 �0�

�0. Koeficient Ëiste dobiËkonosnosti kapitala (ROE) 0,0�� 0,00�5 �87

67

�006 �007

Struktura virov v %

kapital dolgoroËne finanËne

in poslovne obveznosti kratkoroËne finanËne

in poslovne obveznosti ostali viri

24�8

��6

25��

�5�

13. Dogodki po datumu bilance stanja

V januarju �008 smo uspešno zakljuËili drugo obnovitveno presojo za IOSA standard in smo eden izmed prvih prevoznikov na svetu, ki je že tretjiË pridobil certifikat IOSA.

V februarju smo podpisali pogodbi s tujo leasing hišo za operativni najem dveh naroËe-nih letal CRJ-900, ki se nam bosta pridružili v decembru �008 in februarju �009.

Uprava družbe je na zaËetku leta �008 sprejela odloËitev o splošnem zvišanju plaË glede na bistveno višjo stopnjo inflacije v letu �007 in na poveËano produktivnost dela v družbi.

S poletnim voznim redom, ki je zaËel veljati konec marca, smo uvedli štiri nove linije: Stockholm, Oslo, Atene in Bukarešta.

“Open Skies” dogovor med EU in ZDA je zaËel veljati �0. marca �008. Predvidevamo, da bo liberalizacija tega trga sËasoma vplivala na znižanje cen letalskih vozovnic zaradi poveËane konkurence − zlasti na linijah med letališËem London-Heathrow in ZDA se konkurenca poveËuje, poslediËno pa se poveËuje tudi na povezavah ZDA z drugimi evropskimi mesti. Nižje cene pomenijo veËje povpraševanje, zato bomo dolgoroËno tudi v Slovenijo in iz nje na veznih letih od/do evropskih vozlišË prepeljali veË potnikov, ki potujejo med ZDA in Slovenijo.

Kot uradni prevoznik v Ëasu predsedovanja Slovenije Svetu EU priËakujemo veË potnikov na naših letih, zlasti med Ljubljano in Brusljem, hkrati pa tudi na ostale evropske destinacije in z njih. Del tega poveËanja se odraža v ��% rasti števila potnikov na naših rednih letih v prvem Ëetrtletju �008. leta.

Nadaljuje se proces optimizacije flote in širitve kapacitet: z aprilom smo skupaj s po-sadko za sezonske mesece najeli Fokker-�00 in v lastno operacijo ponovno vkljuËili drugi A-��0.

13

68

14. NaËrti za prihodnost

KljuËni dejavniki poslovanja podjetjaAdria Airways namerava v prihodnjem obdobju nameniti veliko pozornost svojim kupcem in poslovnim partnerjem. Relativno velika rast letalskega prometa v Evropi in svetu terja od letalskih prevoznikov veËje prilagajanje potrebam trga. Letalska dejavnost ni veË le prevoz potnikov z ene destinacije na drugo, temveË je zagotavljanje storitev in ponudbe, ki omogoËa partnerski odnos med letalsko družbo in uporabnikom letalskih storitev.

Adria je v letu �007 že podpisala pogodbe za dodatno prilagoditev flote. Nova letala CRJ-900 in tudi letalo CRJ-�000 bodo dopolnila floto Adrie Airways v naslednjih treh letih delovanja. V Adrii se zavedamo, da nam bo rast omogoËila prav prilagoditev potrebam trga in racionalnost delovanja.

V letu �008 bomo tudi zakljuËili s fazo uvajanja elektronskih vozovnic. Prilagodili bomo ponudbo svojim zahtevnejšim partnerjem, uvedba “WEB Check in” sistema in posebnega prehoda za stranke posebnega pomena je korak v tej smeri. V nadaljevanju naËrtujemo direktno komunikacijo s svojimi potniki in uvedbo sodobnih komunikacijskih orodij, kot so: internetna komunikacija, komunikacija preko telefonskih portalov ter obvešËanje potnikov o prilagoditvah letov s SMS sporoËili.

Pomemben prispevek prilagajanju potrebam trga bo tudi širitev kapacitet vzdrževanja letal. V letu �008 nameravamo zakljuËiti z izgradnjo dodatnega tretjega hangarja za vzdrževanje letal ter poveËati produktivnost in kompatibilnost z usposabljanjem dodatnih kadrovskih resursov.

Dodatno širitev in poveËevanje konkurenËnosti ter produktivnosti bo Adria dosegla prav tako s širjenjem resursov za izvajanje letalske operative. Poleg že omenjene širitve letalske flote bomo namreË tudi v letu �008 nadaljevali z usposabljanjem in šolanjem kapitanov in novih kopilotov ter kabinskega osebja. PriËakujemo, da bomo s temi ukrepi tudi na tem podroËju pomembno zmanjšali prepad med potrebami trga in razpoložljivimi kapacitetami naše družbe.

Pomemben dejavnik bo tudi uvedba novih linij, ki naj bi izpolnile povpraševanje naših strank. V letu �008 bomo tako ojaËali svojo prisotnost v Skandinaviji (Stockholm, Oslo) in na Balkanu (Atene, Bukarešta), kar nas bo še utrdilo kot enega najveËjih prevoznikov na obmoËju Balkana ter nas preko mreže naših letov odloËilno povezalo s skandinavskimi deželami.

In ne nazadnje nameravamo v letu �008 združiti delovanje družbe Adrie Airways v celoto. S preselitvijo sedeža uprave in podpornih dejavnosti na lokacijo na Brniku bomo presegli razpršenost in zagotovili veËjo uËinkovitost zaposlenih družbe ter pomembno prilagodili kapacitete potrebam rastoËe družbe.

14

69

Posledica vseh zgoraj navedenih aktivnosti so naslednji fiziËni in finanËni planski poka-zatelji poslovanja:

• V letu �008 naËrtujemo skupno �8.��0 letov, kar je za �9% veË kot v letu �007, in ��.��6 naletenih ur, kar znaša ��% veË kot v letu �007.

• V letu �008 planiramo prepeljati na rednih linijah in v Ëarterskem prometu �.��5.07� potnikov, kar je za �7% veË kot v letu �007.

• V rednem prometu naËrtujemo skupno �6.078 letov, kar je za ��% veË kot v letu �007, in �9.0�� naletenih ur, kar je za �5% veË kot v letu �007.

• Na rednih linijah bomo prepeljali skupaj �.��.�7� potnikov, kar je za ��% veË kot v letu �007, in dosegli 65,8% izkoristek potniške kabine, kar je za � odsto-tni toËki bolje kot v �007. letu.

• Pri prevozu tovora se bomo posvetili le prevozu tovora na rednih linijah družbe.• Ohranjali bomo delež prihodkov od vzdrževanja letal za tretje osebe, z izgrad-

njo hangarja pa pridobili nove kapacitete za prihodnost.• V letu �008 planiramo dobiËek v višini 0,7 mio. EUR, kar je skladno tudi z dol-

goroËnim planom družbe do leta �0��.• Leto �008 bo zaznamovalo predvsem širjenje rednega prometa, uvajanje štirih

novih linij in poveËevanje frekvenc na obstojeËih linijah. • SooËali se bomo tudi z izzivi visokih cen nafte in s poveËevanjem drugih cen

v skladu s povišano inflacijo. Zelo pomembno bo, da se bomo pritisku cen na stroškovni strani znali prilagoditi tudi na prihodkovni in konËati leto s planiranim Ëistim dobiËkom.

PriËakovanja industrije v letu 2008 (povzeto po IATI)Napovedi za leto �008 so Ëedalje bolj previdne, zlasti zaradi narašËajoËih cen goriva, širšega vpliva finanËne krize v ZDA, poveËanega števila dobav novih letal in gospo-darske negotovosti. VeËji stroški bodo stopnjevali pritisk na zviševanje cen letalskega prevoza, kar pa bo težko uresniËevati v primeru padca povpraševanja in poveËevanja razpoložljivih kapacitet. Rast povpraševanja najverjetneje ne bo dosegla nivoja iz leta �007, kljub temu da veËina prevoznikov priËakuje poveËanje števila potnikov.

Liberalizacija bo pripomogla k nadaljnjemu stopnjevanju konkurence, ki bo še doda-tno oteževala poveËevanje cen. V Evropi naj bi se v segmentu domaËih in regionalnih letov cene poveËale od �% do 5%, vendar razliËno po trgih. PriËakuje se zmanjšanje dobiËkonosnosti letalske industrije kot celote, saj bodo prevozniki težko še dalje dose-gali izboljšanje stroškovne uËinkovitosti iz naslova neoperativnih stroškov, medtem ko bodo operativni stroški narašËali.

Mednarodno povpraševanje po letalskem prevozu potnikov naj bi se v povpreËju vsako leto poveËalo za 5,�%, kar je manj kot v obdobju �00�−�006, ko je znašala povpreËna rast 7,�% − glavni razlog je nekoliko nižja predvidena gospodarska rast. Mednarodni promet v Evropi naj bi v prihodnjih letih v povpreËju rasel po 5% stopnji, veËje stopnje rasti pa bodo dosegali trgi vzhodnoevropskih držav.

Zaradi potreb po nadaljnjem iskanju sinergijskih uËinkov se priËakuje nadaljnja konsoli-dacija v Evropi in ZDA kot posledica prevzemov in združitev letalskih prevoznikov, kre-pila pa se bodo tudi strateška zavezništva kot pomemben dejavnik konkurenËnosti.70

7�

Vedno najdemo prostor za motivirane profesionalce in tudi za zmogljivejša, veËja letala.Nikoli nas ni preveË.

15. Zaposleni

Struktura kadrov in rast zaposlovanjaAdrio odlikujejo visoko usposobljeni in fleksibilni sodelavci. Vsi zastavljeni cilji v zadnjih dveh letih ne bi bili izvedljivi, v kolikor zaposleni s svojimi zmožnostmi in sposobnostmi ne bi podpirali in omogoËali fleksibilnosti na podroËju vsakodnevnih izzivov v letalski industriji in predvsem fleksibilnosti flote in letalske operacije.

Poslovne težave družbe in poslediËno kadrovska politika do leta �005 so povzroËile veliko vrzel predvsem v vrstah operativnih kadrov (piloti, mehaniki), saj je bila kljuËna usmeritev zmanjševanje zaposlenih za vsako ceno. Stroškovna optimizacija na raËun omejenega dodatnega funkcionalnega izobraževanja zaposlenih je prav tako povzroËila manjko ustrezno usposobljenih operativnih delavcev in odvisnost od dražje najete tuje delovne sile.

V letu �006 smo priËeli intenzivno zaposlovati operativno osebje v podporo širjenju flote in mreže letenja (piloti, kabinsko osebje, neposredna prodaja) ter vzdrževanja letal (letalski mehaniki in inženirji). Leto �007 sta zaznamovali intenzivno dodatno zaposlo-vanje in funkcionalno usposabljanje teh dveh kategorij zaposlenih, da bi v Ëim krajšem Ëasu zapolnili nastalo vrzel in zagotovili optimalno strukturo in usposobljenost kljuËnega segmenta delovne sile.

�50

�00

�50

�00

�50

�00

50

0

Rast zaposlovanja v letih 2006 in 2007 po kategorijah zaposlenih

2005 2006 2007 2005 2006 2007 2005 2006 2007 2005 2006 2007

Piloti Kabinsko osebje Mehaniki Ostali

Kot je razvidno iz razpredelnice, smo v preteklih dveh letih beležili najvišjo rast zaposlo-vanja na podroËju vzdrževanja letal, zatem v vrstah letalske operative ter neposrednega prodajnega osebja, medtem ko število zaposlenih v podpornih službah zmanjšujemo. Zmanjševanje števila zaposlenih v vrstah podpornih služb izvajamo z outsourcingom aktivnosti, ki neposredno ne podpirajo osnovne dejavnosti družbe, in z mehkimi meto-dami odzaposlovanja.

Trajnostno poroËilo

15

7�

0

�0

�0

6

0

80

�

00% Pilo

ti

Kab

insk

oos

ebje

Meh

anik

i

Ost

ali

�005 �006 �007

Struktura zaposlenihv letih 2006 in 2007

PoveËano zaposlovanje mladih prispeva tudi k “pomlajevanju” družbe, saj se povpreËna starost zaposlenih, ki je konec leta �005 znašala ��,8� let, vztrajno niža, tako da je bila leta �006 ��,55 let, konec leta �007 pa znaša �0,�� let.

Izobrazbena struktura

Primerjava izobrazbene strukture v letih 2001, 2005 in 2007

Stopnjaizobrazbe

Osnov-nošolska

Srednjastrokovna

Srednja Višja VisokaUniverzi-

tetnaMagi-sterij

Doktorat

Leto �00� 6% �8% �7% ��% �% ��% /

Leto �005 �% �0% ��% ��% 5% �6% �% /

Leto �007 �% 7% ��% ��% ��% �5% �% /

Izobrazbena struktura se vztrajno izboljšuje v smeri zvišanja in približevanja željeni; naj-veËji skok beležimo pri kadrih s srednjo in visoko stopnjo formalne izobrazbe. Glede na naËrtovano rast flote bomo izrazito pospešili funkcionalno izobraževanje mladih opera-tivnih kadrov v tehniËnem vzdrževanju ter letalski operativi.

Razvoj kadrov Konec leta �007 je bil implementiran nov kadrovski informacijski sistem (KADRIS), v zaËetku leta �008 bo vzpostavljen nov sistem obraËuna plaË (SPIN) ter nadgrajen sis-tem za registracijo delovnega Ëasa. NaËrtujemo tudi integracijo vseh ostalih podsis-temov, ki se navezujejo na zaposlene in poslediËno tudi na velik prihranek iz naslova veËje preglednosti podatkov, stroškov dela ter optimizacije naËrtovanja, obvladovanja in spremljanja dela zaposlenih.

S sodobnimi informacijskimi sistemi bomo pridobili tudi orodja za spremljanje uËinko-vitosti in razvoja zaposlenih, kot so: naËrtovanje ciljev dela posameznika, letnih razgo-vorov, optimizacija planiranja delovnega Ëasa, naËrtovanje izobraževanja ter razvoja karier.

Kadrovska služba je v letu �007 pripravila program razvoja in izgradnje odnosov z za-poslenimi in zunanjo zainteresirano javnostjo.

Vzpostavili smo nove oblike komuniciranja z zaposlenimi, tako imenovane dneve od-prtih vrat uprave, kjer lahko sodelavci neposredno izpostavijo vprašanja in pobude, ki jih uprava individualno obravnava. Prav tako smo vzpostavili vsebinsko bogatejšo in interaktivno intranetno stran komuniciranja z zaposlenimi in med njimi samimi, ki prav tako ponuja paleto možnosti za informiranje in komuniciranje. ©e vedno pa je najbolj ne-pogrešljiva osebna komunikacija na delovnih mestih, oddelËnih in sektorskih sestankih, meseËnih sejah sveta delavcev, na vsakoletnem zboru vseh zaposlenih in ne nazadnje neformalno druženje na poletnem pikniku in novoletni zabavi, kjer praznujemo skupne uspehe.

Trajnostno poroËilo

75

V letu �007 smo izvedli raziskavo organizacijske klime in zadovoljstva zaposlenih SIOK, ki je pokazala doloËene izrazite prednosti v Adrii Airways in tudi doloËene izzive, s katerimi se organizacija sooËa. Na splošno so zaposleni ocenili klimo in zadovoljstvo bistveno bolj pozitivno kot v letu �00� in s tem nakazali, da obstaja v družbi pozitivnej-ša energija. Izboljšali so se odnosi med zaposlenimi, vera v poslanstvo in bodoËnost, komunikacija med vodji in zaposlenimi, veËje je tudi zadovoljstvo tako z vodstvom or-ganizacije kot tudi z neposredno nadrejenimi. Izzivi ostajajo na podroËjih zadovoljstva z delovnimi pogoji ter s sistemi vodenja in usposabljanja.

Izvedeni so bili vsi ukrepi s podroËja varstva in zdravja pri delu. Letno povpreËje bolni-ških odsotnosti je bilo v okviru slovenskega povpreËja in nižje kot leto poprej. Izvedeni so bili redni in izredni obdobni zdravstveni pregledi delavcev, dodatna cepljenja in izo-braževanja iz naslova varnega dela in zdravega življenja.

Skupni uspehi zaposlenih pri konsolidaciji poslovanja in uspešni sanaciji družbe so pri-spevali k še veËji prepoznavnosti podjetja, saj smo v letu �007 prejeli prestižno nagrado, ki nas je uvrstila med �0 najuglednejših zaposlovalcev v Sloveniji. To je za nas potrditev, obenem pa tudi zaveza, da moramo še naprej vzpostavljati in utrjevati organizacijsko kulturo podjetja, ki bo ohranila ustvarjeni ugled družbe.

76

78

Del okolja smo.Naravnega in družbenega. Odgovorno ohranjamo dobre odnose z obema. Z zglednim delovanjem neprestano rastemo tudiv oËeh drugih.

16. Okolje

Adria Airways je ekološko ozavešËena družba. Aktivno delujemo v smeri stalnega zmanjšanja porabe goriva, zmanjšanja emisij plinov in znižanja hrupa. Vsa letala v naši floti so v skladu z ICAO (International Civil Aviation Organization) okoljskimi in drugimi zahtevami. Oba tipa motorjev, ki jih imajo letala v Adrijini floti, sta glede emisij plinov in dima v okviru 70% dovoljenih vrednosti, ki jih doloËa ICAO.

0,080,070,060,050,0�0,0�0,0�0,0�0,00

Poraba goriva v t/000 potniški km

�99� �99� �99� �995 �996 �997 �998 �999 �000 �00� �00� �00� �00� �005 �006 �007

Ne glede na majhen delež letalskega prometa pri obremenitvi okolja s CO� smo se v Adrii že pred leti posvetili zmanjševanju obremenitve na raËun zmanjševanja porabe goriva. V Adrii smo uporabili program za zmanjševanja goriva, ki je bil izdelan v IATI. VeËino priporoËil programa smo upoštevali že prej, po statistiËni obdelavi podatkov za reprezentativne lete pa se je poraba goriva zmanjšala za nekaj odstotkov. Program vkljuËuje ukrepe pri nadzoru toËenja goriva, vzdrževanja letal in tehnike letenja.

V procesu vzdrževanja letal se uporabljajo razliËne kemikalije, ki jih veËinoma vgradi-mo v letalo in z njimi ne obremenjujemo okolja. Kemijska sredstva so specifiËna (te-snilne mase, epoksidne smole …) in jih uporabljamo izkljuËno za vzdrževanje lastnih letal in letal tujih letalskih prevoznikov − naših strank. V podjetju imamo za to podroËje usposobljeno osebje, ki skrbi za letno poroËanje o vnosu teh kemikalij v državo, varno skladišËenje in redno zbiranje in odvoz odpadkov, ki jih za Adrio Airways opravlja za to registrirana organizacija. Delavci, ki so v stiku s temi kemikalijami, imajo organiziran teËaj spoznavanja nevarnih kemikalij, njihovih pogojev skladišËenja ter postopkov in navodil za izvajanje prve pomoËi v primeru nesreËe pri delu s kemikalijami. Tehnološke odpadne vode, ki nastajajo v procesu, so obdelane v lastni Ëistilni napravi za tehno-loške vode (odloËevanje olj in mašËob, koagulacija, nevtralizacija, flokulacija − mulj), naknadno pa gredo v biološko Ëistilno napravo, ki je skupna za podroËje letališËa.

Papir loËujemo od ostalih odpadkov in ga oddajamo v recikliranje. V procesu obvladova-nja dokumentacije težimo k cilju upravljanja in arhiviranja dokumentov v elektronski obliki. PriroËnike in navodila, ki so potrebni za nemoteno izvajanje procesov, distribuiramo preko intraneta in interneta za odjemalce na zunanjih letališËih, dodaten prispevek k raciona-lizaciji poslovanja smo dosegli ob uvedbi elektronske vozovnice ter prijave na let preko spleta. V procesu oskrbe potnikov na krovu letal skrbimo za loËevanje odpadkov, pri izbiri embalaže pa dajemo poudarek materialom, ki so razgradljivi na okolju prijazen naËin.

16

80

17. Odnosi s širšim družbenim okoljem

V Adrii Airways smo kot slovenski nacionalni letalski prevoznik že od svoje ustanovitve dalje intenzivno vpeti v celotno družbeno okolje, v katerem delujemo. Zavedamo se svoje odgovornosti do širšega družbenega okolja, zato sodelujemo pri najrazliËnejših projektih na lokalnem in nacionalnem nivoju. Z donatorstvom in sponzorstvom sodelu-jemo s skupinami, organizacijami in posamezniki, s katerimi delimo skupne vrednote ter tako razvijamo odgovoren odnos do širših in ožjih družbenih vprašanj. Trudimo se, da bi tak odnos ohranjali še naprej kot del naše korporativne kulture. Naš prispevek naj-veËkrat predstavlja pomoË pri stroških potovanja in s tem olajšamo izvedbo dogodkov, sreËanj, akcij, ki so pomembni za širšo skupnost. Naše aktivnosti v letu �007 so bile:

• Sodelovali smo v humanitarnih akcijah za pomoË socialno ogroženim otrokom in družinam, kot donatorji smo med drugimi pomagali RdeËemu križu Slove-nije, Karitasu, Slovenski vojski, Znanstvenoraziskovalnemu centru SAZU in se pridružili akciji Poplave �007.

• Sodelovali smo v akcijah Unicefa in Amnesty International Slovenije ter poma-gali pri realizaciji projektov/prireditev za otroke in mladino, kot so ©tudentska arena, Lunin festival, Pikin festival in druge.

• V kulturi smo pomoË namenili že renomiranim prireditvam, kot so Festival Lju-bljana, Lent, Spominski koncert Carlos Kleiber, Knjižni sejem Frankfurt, Dne-vi poezije in vina Medana, pa tudi projektom Ekranova filmska šola na Liffu, Zavodu Stara gara, Kiberpipi, Code Sign − Robovox, in drugim, ki ustvarjajo sodobno kulturo oziroma sledijo novim trendom v umetnosti.

• Na podroËju športa na nacionalni ravni uspešno sodelujemo z Olimpijskim ko-mitejem Slovenije, Nogometno zvezo Slovenije in Atletsko zvezo Slovenije, kot vselej doslej pa smo podprli še nekaj manjših prireditev za ljubitelje letalstva, športa in plesa.

• Od septembra �007 dalje sodelujemo v projektu Vlade RS Predsedovanje Slo-venije Svetu EU.

• Kot uradni letalski prevoznik smo podprli veË kot deset mednarodnih predsta-vitev in kongresov s podroËja poslovanja, medicine, kulture, šolstva in športa.

17

8�

18. Korporativno komuniciranje

V službi za korporativno komuniciranje si prizadevamo za uËinkovito komuniciranje z raznoliko javnostjo, ki je povezana z našo družbo: interna in eksterna javnost − me-diji, potniki, poslovna javnost, odloËevalci, finanËna javnost idr. Deli naše javnosti so med seboj prepleteni, ne nazadnje pa s(m)o vsi naši potencialni potniki. Naš cilj je, da s svojimi aktivnostmi v kar najveËji meri doprinesemo k uresniËitvi poslovnih ciljev in poveËevanju ugleda naše družbe ter s tem k njeni uspešnosti. Pozornost posveËamo tudi aktualnim temam v letalstvu. Naša naËela pri komuniciranju so odprtost, prodorno sodelovanje, razvidnost, dvosmernost, hiter odziv in trajnost.

Korporativno komuniciranje je v �007. letu potekalo intenzivno proaktivno v skladu s smernicami uprave. Skozi vse leto �007 smo k notranji in zunanji javnosti pristopali s pomoËjo številnih komunikacijskih orodij ter izvedli vrsto aktivnosti in dogodkov.

V letu �007 smo pripravili dve novinarski konferenci, in sicer februarja letno novinarsko konferenco, kjer smo predstavili poslovanje predhodnega leta in smernice za leto �007, septembra pa smo ob nakupu simulatorja medijem in partnerjem predstavili svojo le-talsko šolo.

Ob vzpostavitvi nove letalske povezave v Kijev smo skupaj z Ukranian International Airlines pripravili otvoritveni let, kamor smo povabili svoje poslovne partnerje in medije. V maju smo se udeležili obeležja �0. obletnice združenja Star Alliance v Kobehavnu in se s posebno ponudbo na Adrijinih letih pridružili globalni promocijski akciji združenja. Veliko smo komunicirali o uspešnosti našega vzdrževalnega centra in o novih letalih v floti. Nova letala smo predstavili tako s sporoËili za medije kot tudi na dogodku za touroperatorje ter konec maja na slavnostnem dogodku za novinarje, poslovno in širšo javnost.

V septembru �007 je Adria Airways kot partnerska družba pristopila v projekt Vlade RS Predsedovanje Slovenije EU. Sodelovanje v Ëasu od �. ��. �007 do �0. 6. �008 zajema prevoze in vkljuËitev simbolov PEU v podobo flote Adrie Airways.

Komunicirali smo tudi o temah, ki so skupne letalski branži, evropskim letalskim druž-bam in Ëlanicam združenja, kar opravljamo v sodelovanju z družbami IATA, AEA, ERA in združenjem Star Alliance.

V letu �007 smo prenovili Adrijin intranet, ki je sedaj bolj pregleden in prijazen do upo-rabnikov. Med skrbnike smo povabili predstavnike vseh sektorjev. Adrijine intranetne strani so postale vsakodnevni naslov zaposlenih; tam pridobivajo podatke, ki jih po-trebujejo pri delu, informacije o dogajanju v družbi in aktualne teme iz letalstva. Izvedli smo tudi dve letni sreËanji vseh zaposlenih. Novost v komuniciranju z zaposlenimi so meseËna sreËanja z upravo Odprta vrata uprave, na katerih lahko zaposleni z upravo izmenjajo svoja razmišljanja o delovnih procesih in dogajanjih v družbi.

Adria Airways je v letu �007 prejela certifikat uglednega delodajalca. V obširni raziskavi, ki jo je podjetje Moje delo izvajalo 8 mesecev, so �� podjetjem podelili certifikat ugled-

18

8�

nega delodajalca. Omenjena raziskava je prva pri nas, ki se osredotoËa na to, kako podjetje sprejema zaposlene in kako so zaposleni zadovoljni s podjetjem, kjer delajo. Raziskava ocenjuje ugled podjetja tudi navzven, kar pomeni, da ugotavlja, kako podje-tje kot delodajalec dojema trg dela. Adrii Airways se je v zadnjem letu bistveno dvignil ugled, saj je po raziskavi o poslovnem ugledu podjetij, ki jo letno opravi podjetje Kline & Partner, na lestvici z lanskega 7�. mesta skoËila kar na 5�. mesto.

19. Zadovoljstvo kupcev

Zadovoljstvo kupcev merimo dvakrat letno z anketo na reprezentativnem vzorcu vseh letov Adrie Airways, ki smo jih izvedli v mesecu juniju in novembru. Potniki ocenjujejo �� razliËnih elementov od prvega stika s prodajnim osebjem do izstopa iz letala, pa tudi ustreznost voznega reda letenja in storitve na letališËu. Rezultati so pokazali v povpreËju nekaj nižje ocene kot po obeh merjenjih v letu �006, vendar so naše sto-ritve še vedno ocenjene visoko pozitivno. Jesensko merjenje nam je dalo višje ocene kot pomladansko. Ocenjujemo, da je veËji del nižjih ocen posledica prenovitvenih del na LetališËu Jožeta PuËnika Ljubljana, ki so potekala v tem Ëasu. Zadnja primerjava indeksa zadovoljni/nezadovoljni potniki kaže porast v prid zadovoljnih potnikov. Med vsemi potniki, ki so se opredelili do Adrijinih storitev bodisi pozitivno ali negativno, jih je povpreËno 9�% dalo pozitivno mnenje, le 8% potnikov pa se je opredelilo negativno. NajveËje izboljšanje ocene smo dosegli pri uËinkovitosti in prijaznosti osebja ob nakupu vozovnice, uËinkovitosti prijave na let in uËinkovitosti ter prijaznosti kabinskega osebja. Slabše od prejšnjih merjenj so ocenjeni koliËina in kvaliteta obrokov, udobje poslovnih salonov ter udobnost sedežev in prostor za prtljago, slednje je žal pogojeno s sestavo naše flote.

V našem Centru za stike s potniki se zavedamo, da naš odziv na veËinoma negativne izkušnje, ki nam jih sporoËajo, lahko odloËilno vpliva na naklonjenost potnikov našemu podjetju in njihovo izbiro prevoznika v bodoËe. Potniki so dobro seznanjeni s svojimi pravicami v primeru zamude/odpovedi leta, zato od uvedbe evropske uredbe �6�-�00� v februarju �005 število zahtevkov za odškodnino na letni ravni še vedno narašËa. V letu �007 smo rešili �80 pisnih pritožb z odškodninskimi zahtevki, ��% veË kot v letu �006, �0% prispelih pritožb pa je bilo rešenih v okviru komisije za odškodninske zahtevke, ki se je v preteklem letu sestala 9-krat. IzplaËali smo za 55.6�5 EUR odško-dnin, kar je za �% manj kot v letu �006. V primerih, ko potniki sicer niso upraviËeni do odškodnine, utrpeli pa so veËje nevšeËnosti pri potovanju, uporabljamo še druge naËine za kompenzacijo škode. V letu �007 smo tako podelili 56 kuponov za poslovni razred in pripisali 65000 milj na raËune dvajsetih Ëlanov M&M. Z razliËnimi pojasnili smo odgovarjali tudi na pritožbe, pripombe ali zahtevke, ki prihajajo po elektronski pošti. V letu �007 je bilo takih pojasnil �60, kar je za 8% manj kot v letu �006.

PoroËilo Centra za stike s potniki in rezultati anket na letalih so poleg splošnih trendov v storitvah letalskega prometa najpomembnejši vir za naËrtovanje sprememb oziroma izboljšav naših storitev.

19

8�

20 20. Raziskave in razvoj

Svoje tehniËno in menedžersko znanje ter izkušnje na vseh podroËjih civilnega letalstva stalno razvijamo in krepimo.

Tudi v letu �007 smo sodelovali pri projektih, ki jih financira Evropska unija. Tako sode-lujemo pri zasnovi nove navigacijske opreme v okviru projekta FlySafe. Za proizvajalce preizkušamo opremo in svetujemo na podroËju prijaznosti do uporabnikov.

V okviru projekta HILAS sodelujemo kot svetovalci pri analizi vplivov Ëloveškega dejav-nika na varnost civilnega letalstva.

Sodelujemo tudi v projektu CASAM, ki ureja namestitev sistema za detekcijo ter uniËe-nje izstrelkov z zemlje v fazi poletanja ali pristajanja letala.

Adria že veË kot �0 let sodeluje s Fakulteto za strojništvo v Ljubljani. Leta �00� smo s to fakulteto podpisali novo pogodbo, ki jo zahteva spremenjena zakonodaja (EASA IR). Postali smo izvajalec praktiËnega šolanja za študente, ki na fakulteti konËajo teoretiËno izobraževanje. Mladi piloti v okviru naše letalske šole lahko pridobijo:

• dovoljenje za športnega pilota (PPL − Private Pilot Licence) • dovoljenje za poklicnega pilota (CPL − Commercial Pilot Licence) • pooblastilo za letenje po instrumentih (IR − Instrument Rating) • dovoljenje za prometnega pilota (ATPL − Airline Transport Pilot Licence).

NajveËaja pridobitev šolskega centra je nov simulator letenja, ki smo ga že priËeli upo-rabljati za usposabljanje in selekcijo naših pilotov. Uporabljamo ga tudi za usposabljanje za letenje v instrumentalnih pogojih in za zaËetna usposabljanja za dvomotorna letala in za letala, za katera sta potrebna dva pilota.

Glede na pridobljen certifikat Part-��7 od slovenskih in angleških letalskih oblasti iz-vajamo v oddelku tehniËnega izobraževanja usposabljanja za lastne potrebe in tudi za tuje stranke.

8�

2121. Kdo je kdo, kontakti

Uprava delniške družbe:

mag. Tadej Tufek, predsednik uprave / [email protected]. Marjan Ravnikar, podpredsednik uprave / [email protected]

PomoËniki uprave:

mag. Peter Kolar, pomoËnik uprave za nabavo, IT in kontroling / [email protected] Petelin, pomoËnik uprave za sistem kakovosti / [email protected]

Direktorji podroËij:

Tomaž Kostanjšek, MBA, direktor sektorja trženje in prodaja /[email protected] Mirjana Tratnjek »eh, direktorica sektorja vzdrževanje letal/ [email protected] Dejan Slodej, direktor sektorja letalska operativa/ [email protected] Stopar, direktorica sektorja finance in raËunovodstvo / [email protected] Berginc, direktor sektorja zemeljska operativa in nabava/ [email protected] Pirc, direktorica sektorja organizacija in kadri / [email protected]

85

LJUBLJANA, SlovenijaKuzmiËeva 7�000 LjubljanaTel.: +�86 (0)� �6 9� 0�0 Fax: +�86 (0)� �� 68 606 E-pošta: [email protected]

Adria Airways prodaja vozovnic:

Gosposvetska 6�000 LjubljanaKlicni center: �6 9� 0�0, 080 �� 00Tel.: +�86 (0)� �� 9� 9�0 Fax: +�86 (0)� �� 668E-pošta:[email protected]

LetališËe Jožeta PuËnikaLjubljanaAdria Airways Sales OfficeKlicni center: �6 9� 0�0 080 �� 00Tel.: +�86 (0)� �5 9� ��5Fax: +�86 (0)� �� 6� �6�E-pošta: [email protected]

AMSTERDAM, NizozemskaAdria Airways, NetherlandsP.O. Box 756��8 ZR Schiphol TriportTel.: +�� 0 6�5 �� Fax: +�� 75� �� 7E-pošta: [email protected]

Airport Ticketing Desk Amsterdam Schiphol AirportGlobeground Ticketing Desk Terminal �, opposite check-in row �0 Tel.: +�� 0 79 5� 600 Fax: +�� 0 79 5� 60� E-pošta: [email protected]

ATENE, GrËijaAdria Airways,General Sales AgentZEUS KOMPAS S.A., 57� Vouliagmenis Ave & Karaiskaki, �6� 5� Athina ArgiroupolisTel: + �0 �� 09 9� 7�6�,Fax: + �0 �� 09 9� 7�88,E-pošta: [email protected]

BARCELONA, ©panijaAdria Airways,General Sales AgentKompas SpainC/ Paris, �6�-�6� Entlo �a

080�6 Barcelona Tel: + �� 9� ��6 67 77Fax: +�� 9� ��5 �� 88E-pošta: [email protected]

BRUSELJ, Belgija Adria AirwaysBrussels Airport — Box ��9�0 ZaventemTel.: +�� (0)� 75 �� 6Fax: +�� (0)� 75 �� 7E-pošta: [email protected]

Adria Airways Ticket Desk Airport Zaventem / Brussels Tel.: +�� (0)� 75 �� 7

BUKARE©TA, RomunijaAdria Airways, General Sales Agent CORPORATE STUDY TURISM SRLB-dul Dimitrie Cantemir nr. �0, BI. 8,ap. 65, Sect. �Cod postal: 0�0��5,BUCURESTI- ROMANIATel/Fax: + �0�� 5 �� 0E-pošta: [email protected] [email protected]

DUNAJ, AvstrijaAdria Airways AirportTicket Office��00 Vienna AirportTel.: +�� (0)� 70 07 �6 9��Fax: +�� (0)� 70 07 �6 9��E-pošta: [email protected]

FRANKFURT, ZR NemËijaAdria Airways Frankfurt Airport Terminal �,Building �0�, Room �0�. �0��/�0��P.O.Box 0�9,605�9 Frankfurt am MainTel.: +�9 (0)69 �69 56 7�0, �69 56 7�� Fax: +�9 (0)69 �69 56 7�0E-pošta: [email protected]

Adria Airways Airport Ticket DeskFrankfurt Airport, Terminal �, Hall B Sales Desk �07P.O.Box 0�9,605�9 Frankfurt am Main Tel. +�9 (0)69 �69 56 7��

ISTANBUL, TurËijaAdria Airways General Sales AgentOrdu Cad No. �06/� ��70 Laleli, IstanbulTel.: +90 (0)�� 5� �� Fax: +90 (0)�� 5� �� , 5� �5 ��6E-pošta: [email protected]

KIJEv, UkrajinaAviarepsChervonoarmijska st. 9/�Office number �0�00� Kiev, UkraineTel.: +�8 0�� 87 07 �7Fax: +�8 0�� 90 65 0�E-pošta:[email protected]

Adria AirwaysBorispol International AirportTicketing agent: Aquavita Tel.: +�8 0�� 0 00 �9, ��0 00 50Fax: +�8 0�� 0 00 �8E-pošta: [email protected]

KOPENHAGEN, DanskaAdria AirwaysRepresentative and InformationAntello AB, Tings Gatan ��56 56 Helsingborg, SWEDENTel.: +�6 (0)�� 8 �7 78Fax: +�6 (0)�� 7 78Mobil: +�6 708 �8 �7 78 E-pošta:[email protected]

Adria Airways Airport Ticket DeskCopenhagen AirportTerminal �, Floor �, Office ��0�770 Kastrup, DenmarkTel. & Fax: +�5 (0)�� 5� 59 59Mobil: +�6 708 �8 �7 78E-pošta:[email protected]

22 22. Predstavništva in prodajna mesta

86

LONDON, velika BritanijaAdria Airways�9 Conduit StreetLondon W�S �YSTel.: +�� (0)�0 7 7� �� 6�0, 7 �� 70 ��Fax: +�� (0)�0 7 �8 75 �76E-pošta: [email protected]

Adria AirwaysLondon Gatwick AirportTicketing agent: Skybreak North Terminal Ticket DeskTel.: +�� (0)�� 9 �5 07 �8�Fax: +�� (0)�� 9 �5 07 ��

Flight Supervision: KLA Ltd. (Airline Services)Tel.: +�� (0)�� 9 �5 68 00�Fax: +�� (0)�� 9 �5 67 005Mobil: +�� 7 89 99 5� ��9

MOSKvA, RusijaAdria Airways Derbenevskaja �� MoscowTel.: +7 �95 7�7 08 85 Fax: +7 �95 7�7 08 88E-pošta: [email protected]

Adria AirwaysSheremetyevo Airport6th Floor, Room Nr. �� (6.��)Tel.: 7 �95 578 80 ��

MÜNCHEN, ZR NemËijaAdria AirwaysAirport Munich, Terminal �Reisemarkt Süd, Ebene 0�, Raum 67�8 (counter �55, �56)85�56 München-FlughafenP.O. Box ��, 85�� MünchenTel.: +�9 (89) 97 59 �� 9� Fax: +�9 (89) 97 59 �� 96Faks: �9 (0)89 975-9��96E-pošta: [email protected]

OHRID, MakedonijaAdria Airways, Town OfficeAAM, General Sales Agent Tel.: + �89 (0) �6 �6 �0 �6Fax: +�89 (0) �6 �6 �0 7�E-pošta: [email protected]

Adria Airways Ticket Office Ohrid Airport Tel.: + �89 (0) 70 �6� �9�Fax: + �89 (0) �6 �60 �67E-pošta: [email protected]

OSLO, NorveškaAdria AirwaysRepresentative and InformationAntello AB, Tings Gatan ��56 56 Helsingborg, SwedenTel.: +�6 (0)�� 8 �778Fax: +�6 0)�� 778Mobil.: +�6 708 �8 �778E-pošta: [email protected]

PARIZ, FrancijaAdria Airways9� rue Saint Lazare75009 ParisStopnišËe A, II. nadstropjeTel.: +�� (0)� �7 �� 95 00 Fax: +�� (0)� �7 �� 00 67 E-pošta: [email protected]

PODGORICA, »rna gora Adria Airways,PooblašËena agencijaOki Air International, Ivana VujoševiËa �68�000 PodgoricaTel.: +�8� (0) �0 �0� �0�Tel. & Fax: +�8� (0) �0 �� 5�Mobil: +�8� (0)67 �� 5�E-pošta: [email protected]

Adria Airways Ticket Office Podgorica Airport OKI AIR INTERNATIONALTel. & Fax: +�8� (0) �0 6�� Mobil: +�8� (0)67 �� 5�E-pošta: [email protected]

PRI©TINA, Republika Kosovo Adria Airways,PooblašËena agencijaAdria Airways Kosovo L.L.CQamil Hoxha Nr. ��,�8000 PrištinaTel.: �8� (0)�8 ��6 7�6Tel.: & Faks: �8� (0)�8 ��6 7�7E-pošta: [email protected]

Pristina Airport Ticket officeTel. & Fax �8� (0)�8 5� 8� �7Mobil: + �77 �� 50 ��

SARAJEvO, BiHAdria Airways,PooblašËena agencijaFerhadija ��, 7�000 SarajevoTel.: +�87 (0)�� 5, �� 6 Fax: +�87 (0)�� 6 9�E-pošta: [email protected]

Adria Airways Airport Ticket DeskSarajevo International AirportTel. & Fax: +�87 �� 6� ��E-pošta: [email protected]

SKOPJE, MakedonijaAdria AirwaysUlica Dame Gruev, Gradski Zid, blok �/8 �000 SkopjeTel.: +�89 (0)� �� 7 009, �� 9 975Fax: +�89 (0)� �� 65 5��E-pošta: [email protected]

Adria AirwaysAirport Ticket Office Skopje AirportTel. +�89 (0)� �5 50 ��

STOCKHOLM, ©vedskaAdria AirwaysRepresentative and InformationAntello AB, Tings Gatan ��56 56 Helsingborg, SwedenTel.: +�6 (0)�� 8 �778Fax: +�6 0)�� 778Mobil.: +�6 708 �8 �778E-pošta: [email protected]

TEL AvIv, Izrael Adria AirwaysMirus Services (�996) Ltd. General Sales Agent8 Mendele Str.Tel Aviv 6��Tel.: +97� (0)� 5� �� 6�Fax: +97� (0)� 5� �0 895

Adria Airways Ticket DeskBen Gurion AirportLaufer Aviation Ltd.Tel.: +97� (0)� 97 7� �00Fax: +97� (0)� 97 �� 0��

TIRANA, AlbanijaAdria Airways,PooblašËena agencijaEuropian Trade CenterStreet bajram Curri No. �9Tel.:& Fax: +�55 (0) � �7� 666E-pošta: [email protected]

vAR©AvA, PoljskaAdria Airways,General Sales AgentGlobair Polskaul. Grzybowska �/��00-�� WarszawaTel.: +�8 (0��) ��0 9��5Fax: +�8 (0��) ��0 9�5�E-pošta: [email protected]

ZAGREB, HrvaškaAdria AirwaysPraška 9, �0000 ZagrebTel.: +�85 (0)� �8 �0 0��, �8 �0 0�6Fax: +�85 (0)� �8 �0 008E-pošta: [email protected]

ZÜRICH, ©vicaAdria AirwaysLoewenstrasse 5�/II.,800� ZürichTel.: �� (0)�� 6 �9�,�� 6 �9�Faks: �� (0)�� 5 �66E-pošta: [email protected]

Adria Airways Airport Ticket Office, Airport ZürichTerminal B-�-5��Tel.: �� (0)�� 8� 6� ��7

Nakup vozovnic prek spleta: www.adria-airways.com

87

89

RA»UNOVODSKI DEL

Kazalo

�. Splošna razkritja ........................................................................................ 9��. Izjava o odgovornosti uprave ..................................................................... 9��. Revizorjevo poroËilo .................................................................................. 9��. RaËunovodski izkazi .................................................................................. 95

�.�. Bilanca stanja ..................................................................................... 95�.�. Izkaz poslovnega izida ........................................................................ 96�.�. Izkaz denarnih tokov za leto �007 ...................................................... 97�.�. Izkaz gibanja kapitala za poslovno leto �007 ...................................... 98�.5. BilanËni dobiËek ................................................................................. 99

5. Povzetek pomembnih raËunovodskih usmeritev ...................................... �006. RazËlenitve in pojasnila k raËunovodskim izkazom ................................... ��0

6.�. Dodatna razkritja postavk v bilanci stanja ......................................... ��06.�.�. Neopredmetena sredstva in dolgoroËne aktivne Ëasovne razmejitve .................................................................... ��06.�.�. Opredmetena osnovna sredstva ................................................ ��6.�.�. Naložbene nepremiËnine ........................................................... ��6.�.�. DolgoroËne finanËne naložbe .................................................... ��56.�.5. Zaloge ....................................................................................... ��66.�.6. KratkoroËne finanËne naložbe ................................................... ��66.�.7. KratkoroËne poslovne terjatve ................................................... ��66.�.8. Denarna sredstva ...................................................................... ��86.�.9. KratkoroËne aktivne Ëasovne razmejitve .................................... ��86.�.�0. Kapital ..................................................................................... ��86.�.��. Rezervacije in dolgoroËne pasivne Ëasovne razmejitve ............ ��06.�.��. FinanËne obveznosti ................................................................ ��06.�.��. DolgoroËne poslovne obveznosti ............................................. ��6.�.��. KratkoroËne poslovne obveznosti ............................................ ��6.�.�5. KratkoroËne pasivne Ëasovne razmejitve ................................. ��6.�.�6. ZabilanËna sredstva/obveznosti .............................................. ��6.�.�7. FinanËni instrumenti ................................................................ ��5

6.�. Dodatna razkritja postavk v izkazu poslovnega izida ......................... ��66.�.�. »isti prihodki od prodaje............................................................ ��66.�.�. Stroški blaga, materiala in storitev ............................................. ��76.�.�. Stroški dela ............................................................................... ��86.�.�. Odpisi vrednosti ........................................................................ ��86.�.5. FinanËni prihodki ....................................................................... ��96.�.6. FinanËni odhodki ....................................................................... ��96.�.7. Davek od dobiËka ..................................................................... ��06.�.8. »isti poslovni izid ....................................................................... ��0

7. Druga razkritja ......................................................................................... ��7.�. Podatki o skupinah oseb .................................................................. ��

8. Dogodki po datumu bilance stanja .......................................................... ��9. RaËunovodski izkazi − razširjena oblika ................................................... ��

9.�. Bilanca stanja − razširjena oblika po SRS ......................................... ��9.�. Izkaz poslovnega izida − razširjena oblika po SRS ............................ ��

9�

1. Splošna razkritja

Predstavitev družbe

ADRIA AIRWAYS d.d.KuzmiËeva 7�000 LjubljanaSlovenija

Narava poslovanja in najpomembnejše dejavnosti

• Adria Airways d.d. je podjetje, katerega dve najpomembnejši dejavnosti sta redni in izredni (Ëarterski) zraËni promet. Poleg tega se družba ukvarja tudi s prevozom blaga, vzdrževanjem letal za tretje osebe, oddajanjem letal v najem in šolanjem letalskega osebja.

Zaposleni

• ©tevilo zaposlenih na dan ��.��. �007 je 679.• PovpreËno število zaposlenih po skupinah glede na izobrazbo:

Stopnja izobrazbe I. II. III. IV. V. VI. VII. VIII. IX. Skupaj

Skupaj - �� 5� �95 �� 7� � - 679

1

9�

Mag. Tadej Tufek,predsednik uprave

Mag. Marjan Ravnikar, podpredsednik uprave

2. Izjava o odgovornosti uprave

Uprava potrjuje raËunovodske izkaze za leto, konËano dne ��. decembra �007, na straneh od 95 do 99 in od �� do ��5 ter uporabljene raËunovodske usmeritve in po-jasnila k raËunovodskim izkazom od �00. do ��. strani letnega poroËila.

Uprava je odgovorna za pripravo letnega poroËila, tako da le-to predstavlja resniËno in pošteno sliko premoženjskega stanja družbe in izidov njenega poslovanja za leto �007.

Uprava potrjuje, da so bile dosledno uporabljene ustrezne raËunovodske usmeritve ter da so bile raËunovodske ocene izdelane po naËelu previdnosti in dobrega gospodarje-nja. Uprava tudi potrjuje, da so raËunovodski izkazi skupaj s pojasnili izdelani na osnovi predpostavke o nadaljnjem poslovanju podjetja ter v skladu z veljavno zakonodajo in s Slovenskimi raËunovodskimi standardi.

Uprava je tudi odgovorna za ustrezno vodeno raËunovodstvo, za sprejem ustreznih ukrepov za zavarovanje premoženja ter za prepreËevanje in odkrivanje prevar in drugih nepravilnosti oziroma nezakonitosti.

Maj, �008

2

9�

3. Revizorjevo poroËilo3

9�

4. RaËunovodski izkazi4.1. Bilanca stanja1

(v EUR) Pojasnilo ��. ��. �007 ��. ��. �006

Sredstva 159.765.355 122.650.230

A/ DolgoroËna sredstva 128.951.669 99.807.912

I. Neopredmetena sredstva in dolg. aktivne Ëas. raz. 6.�.�. �.��0.5�0 909.5��

II. Opredmetena osnovna sredstva 6.�.�. ��.988.96� 97.��0.�55

III. Naložbene nepremiËnine 6.�.�. ��0.�9� ��8.�5�

VI. DolgoroËne finanËne naložbe 6.�.�. 85�.�� 86�.688

V. DolgoroËne poslovne terjatve ��7.770 �78.09�

B/ KratkoroËna sredstva 30.030.436 21.961.897

I. Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo 70.�0� —

II. Zaloge 6.�.5. 5.0��.6�0 �.9��.855

III. KratkoroËne finanËne naložbe 6.�.6. ��8.97� �6�.��6

IV. KratkoroËne poslovne terjatve 6.�.7. ��.7�8.8�9 �6.9�6.68�

V. Denarna sredstva 6.�.8. �.0�0.59� 960.��

C/ KratkoroËne aktivne Ëasovne razmejitve 6.1.9. 783.250 880.421

ZabilanËna sredstva 6.1.16. 114.424.571 77.113.061

Obveznosti do virov sredstev 159.765.355 122.650.230

A/ Kapital 6.1.10. 40.304.957 29.711.463

I. Vpoklicani kapital 6.78�.�56 �.�90.��5

II. Kapitalske rezerve �8.�80.�� 0.60�.�69

III. Rezerve iz dobiËka 6.�9�.7�� 6.�8�.076

IV. Presežek iz prevrednotenja -�.�6�.78� -56�.��7

V. Preneseni Ëisti poslovni izid — —

VI. »isti poslovni izid poslovnega leta ��.6�6 —

B/ Rezervacije in dolgoroËne pasivne Ëasovne razmejitve 6.1.11. 1.543.735 1.550.417

C/ DolgoroËne obveznosti 80.926.369 56.424.942

I. DolgoroËne finanËne obveznosti 6.�.��. 80.9�6.�� 56.��.7��

II. DolgoroËne poslovne obveznosti 6.�.��. �0.��8 �0.��8

»/ KratkoroËne obveznosti 35.117.549 34.748.006

II. KratkoroËne finanËne obveznosti 6.�.��. 9.8�8.86� ��.��.7�7

III. KratkoroËne poslovne obveznosti 6.�.��. �5.�88.685 ��.��5.�79

D/ KratkoroËne pasivne Ëasovne razmejitve 6.1.15. 1.872.745 215.402

ZabilanËne obveznosti 6.1.16. 114.424.571 77.113.061

Pojasnila so sestavni del raËunovodskih izkazov.1 Razširjena oblika bilance stanja je v prilogi 9.1.

4

95

4.2. Izkaz poslovnega izida2

(v EUR) Pojasnilo �007 �006

�. »isti prihodki od prodaje 6.�.�. �79.�75.6�� 5�.��8.90�

�. Proizvajalni stroški prodanih proizvodov oz. nabavna vrednost prodanega blaga (z amortizacijo) 6.�. �55.686.��5 ��.788.�57

3. Kosmati poslovni izid od prodaje 23.489.299 18.560.546

�. Stroški prodajanja (z amortizacijo) 6.�. �6.7��.�� 6.��.��

5. Stroški splošnih dejavnosti (z amortizacijo) 6.�. �.��6.8�9 �.805.�58

6. Drugi poslovni prihodki (s prevrednotovalnimi poslovnimi prihodki) 6.�. �.76�.�8� �.��0.709

7. FinanËni prihodki iz deležev 6.�.5. 96.06� �9�.6�6

9. FinanËni prihodki iz poslovnih terjatev 6.�.5. 8��.7�5 5�5.957

�0. FinanËni odhodki iz oslabitev in odpisov finanËnih naložb 6.�.6. — �70.�06

��. FinanËni odhodki iz finanËnih obveznosti 6.�.6. �.�55.�0� �.8�8.�0�

��. FinanËni odhodki iz poslovnih obveznosti 6.�.6. 8�.58� 96.7�6

��. Drugi prihodki �5�.600 �.89�.95�

��. Drugi odhodki �70.8�8 �86.�67

�5. Davek iz dobiËka 6.�.7. — —

17. »isti poslovni izid obraËunskega obdobja 6.2.8. 425.272 70.101

Pojasnila so sestavni del raËunovodskih izkazov.

2 Razširjena oblika izkaza poslovnega izida 9.2.

96

4.3. Izkaz denarnih tokov za leto 2007

(v EUR) �007 �006

A/ Denarni tokovi pri poslovanju

a) Postavke izkaza poslovnega izida 14.328.407 9.937.669

�. Poslovni prihodki /razen prevrednotenja/ in finanËni prihodki iz posl. terjatev �80.��5.7�� 5�.9�7.�78

�. Poslovni odhodki brez amortizacije /razen prevred./ in fin. odh. iz posl. obveznosti -�65.8�7.��7 -��.989.709

b)Spremembe Ëistih obratnih sredstev (in Ëasovnih razmejitev, rezervacij ter odloženih terjatev in obveznosti za davek) poslovnih postavk bilance stanja

2.562.507 -3.427.474

�. ZaËetne manj konËne poslovne terjatve -6.6�5.8�9 -�.�88.0�6

�. ZaËetne manj konËne aktivne Ëasovne razmejitve 97.�7� �96.��

�. ZaËetna manj konËna sredstva/skupine za odtujitev/prodajo -70.�0� —

5. ZaËetne manj konËne zaloge -�.��9.775 -�78.580

6. KonËni manj zaËetni poslovni dolgovi 8.6�0.680 -�.0��.9�6

7. KonËne manj zaËetne pasivne Ëasovne razmejitve in rezervacije �.650.66� -9��.�66

c) Prebitek prejem. pri poslovanju ali prebitek izdat. pri poslov. (a+b) 16.890.914 6.510.195

B/ Denarni tokovi pri naložbenju

a) Prejemki pri naložbenju 3.705.138 2.644.930

�. Prejemki od odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev �.66�.899 �.�8�.�60

5. Prejemki od odtujitve dolgoroËnih finanËnih naložb 7.�5� �0�.7�5

6. Prejemki od odtujitve kratkoroËnih finanËnih naložb ��.785 �57.9�5

b) Izdatki pri naložbenju -49.388.996 -10.753.201

�. Izdatki za pridobitev neopredmetenih sredstev -�.99�.559 -855.8��

�. Izdatki za pridobitev opredmetenih sredstev -�7.�89.�7� -9.6�8.558

�. Izdatki za pridobitev dolgoroËnih finanËnih naložb — -�.500

5. Izdatki za pridobitev kratkoroËnih finanËnih naložb -�06.96� -�56.��

c) Prebitek prejem. pri naložbenju ali prebitek izdat. pri naložbenju (a+b) -45.683.858 -8.108.271

97

4.4. Izkaz gibanja kapitala za poslovno leto 2007

C/ Denarni tokovi pri financiranju

a) Prejemki pri financiranju 79.552.691 27.015.356

�. Prejemki od vplaËanega kapitala �0.967.886 —

�. Prejemki od poveËanja dolgoroËnih finanËnih obveznosti ��.��.0�� 6.8��.5�7

�. Prejemki od poveËanja kratkoroËnih finanËnih obveznosti ��.�7�.79� �0.�0�.8�9

b) Izdatki pri financiranju -50.679.379 -24.963.178

�. Izdatki za dane obresti, ki se nanašajo na financiranje -�.��8.87� -�.0�8.�7�

�. Izdatki za odplaËila dolgoroËnih finanËnih obveznosti -7.��.68� -5.8��.8�6

�. Izdatki za odplaËila kratkoroËnih finanËnih obveznosti -�9.�85.8�� -�7.09�.080

c) Prebitek prejemkov pri financiranju ali prebitek izdatkov (a+b) 28.873.312 2.052.178

Ë) KonËno stanje denarnih sredstev 1.040.592 960.224

�. Denarni izid v obdobju (seštevek prebitkov Ac, Bc in Cc) 80.�68 �5�.�0�

�. ZaËetno stanje denarnih sredstev 960.224 506.122

(nadaljevanje)

vpok

lican

ika

pita

l

Kapi

tals

kere

zerv

e

Rezerve iz dobiËka

Pres

ežek

izpr

evre

dnot

enja

»ist

i po

slov

niiz

id p

oslo

vneg

a le

ta Skupaj

(v EUR) Osn

ovni

ka

pita

l

Sta

tuta

rne

reze

rve

Dru

gere

zerv

e iz

dobi

Ëka

»is

ti do

biËe

k/ iz

guba

pos

lov-

nega

leta

A/ Stanje 31.12. 2006 �.�90.��5 �0.60�.�69 56�.�7� 5.7�9.60� -56�.��7 — �9.7��.�6�

B/ Premiki v kapital

Ë) Vnos dodatnih vplaËil kapitala �.�9�.9�� 7.575.965 — — — — �0.967.886

d) Vnos Ëistega poslovnega izida poslovnega leta �007 — — — — — ��5.�7� ��5.�7�

e) PoveËanje presežka iz prevrednotenja — — — — 6�.598 — 6�.598

C/ Premiki v kapitalu

a) Razporeditev Ëistega dobiËka po sklepu uprave in NS — — ��.6�6 — — -��.6�6 —

»/ Premiki iz kapitala

Ë) Zmanjšanje presežka iz prevrednotenja — — — — -86�.�6� — -86�.�6�

D/ Stanje 31.12. 2007 6.782.156 28.180.234 774.108 5.719.604 -1.363.781 212.636 40.304.957

BilanËni dobiËek/izguba — — -212.636 — — 425.272 212.63698

Izkaz gibanja kapitala za poslovno leto 2006

4.5. BilanËni dobiËek

(v EUR) �007 �006

»isti poslovni izid poslovnega leta + 425.272 70.101

Prenesena Ëista izguba - — �.559.�05

Zmanjšanje drugih rezerv iz dobiËka + — �.�89.00�

PoveËanje rezerv iz dobiËka - ��.6�6 —

BilanËni dobiËek 212.636 0

99

vpok

lican

ika

pita

l

Kapi

tals

kere

zerv

e

Rezerve iz dobiËka

Pres

ežek

iz p

re-

vred

note

nja

Pren

esen

iËi

sti p

oslo

vni

izid

»ist

i po

slov

niiz

id p

oslo

vneg

a le

ta Prevrednotovalnipopravki kapitala Skupaj

(v EUR) Osn

ovni

ka

pita

l

Sta

tuta

rne

reze

rve

Dru

gere

zerv

e iz

dobi

Ëka

Pre

nese

ni

Ëist

i dob

iËek

/iz

guba

»is

ti do

biËe

k/iz

guba

pos

lov-

nega

leta

Spl

ošni

prev

red.

pop

ra-

vek

kapi

tala

Pos

ebni

pr

evre

d. p

opra

-ve

k ka

pita

la

A/ Stanje 31. 12. 2005 �.�90.��5 �5.��8.60� 56�.�7� 7.�08.609 — — — 5.�55.667 5�.6�9 ��.8�6.�0�

B/ PreraËuni zaradi prehoda na SRS 2006 — 5.�55.667 — — 5�.6�9 -�.559.�05 — -5.�55.667 -5�.6�9 -�.559.�05

C/ Stanje 1. 1. 2006 �.�90.��5 �0.60�.�69 56�.�7� 7.�08.609 5�.6�9 -�.559.�05 — — — �0.�57.098

B/ Premiki v kapital

Ë) Vnos Ëistega poslovnega izida poslovnega leta — — — — — — 70.�0� — — 70.�0�

C/ Premiki v kapitalu

b) Pokrivanje Ëiste izgube — — — -�.�89.00� — �.559.�05 -70.�0� — — —

»/ Premiki iz kapitala

Ë) Zmanjšanje presežka iz prevrednotenja — — — — -6�5.7�6 — — — — -6�5.7�6

D/ Stanje 31.12. 2006 3.390.235 20.604.269 561.471 5.719.604 -564.117 — — — — 29.711.463

BilanËni dobiËek — — — 1.489.004 — -1.559.105 70.101 — — 0

5. Povzetek pomembnih raËunovodskih usmeritev

Podlage za sestavitev raËunovodskih izkazov• RaËunovodski izkazi in pojasnila k izkazom so v tem poroËilu sestavljeni na

osnovi Slovenskih raËunovodskih standardov �006, ki jih je izdal Slovenski inštitut za revizijo.

• Pri pripravi izkazov so upoštevana splošna pravila o Ëlenitvi izkazov bilance sta-nja, izkaza poslovnega izida in vrednotenja postavk v raËunovodskih izkazih, vsebina prilog k izkazom in zahteve glede poslovnega poroËila, kar zadošËa za resniËen in pošten prikaz poslovanja družbe v letnem poroËilu. Prav tako sta upoštevani temeljni raËunovodski predpostavki: upoštevanje nastanka poslov-nih dogodkov in upoštevanje Ëasovne neomejenosti delovanja.

• Kakovostne znaËilnosti raËunovodskih izkazov in s tem tudi celotnega raËuno-vodenja so predvsem: razumljivost, ustreznost, zanesljivost in primerljivost.

• Adria Airways d.d. vodi svoje analitiËne evidence tudi po priporoËilih ICAO (Inter-national Civil Aviation Organization), katere Ëlanica je tudi Republika Slovenija.

• RaËunovodski izkazi so sestavljeni v evrih brez centov. Zaradi zaokroževanja podatkov se lahko pri seštevanju pojavijo raËunske razlike.

TeËaj in naËin preraËuna v domaËo valuto• Adria Airways d.d. preraËuna nabavne in prodajne posle, investicije, naložbe,

dolgoroËne in kratkoroËne obveznosti ter dolgoroËne in kratkoroËne terjatve v tujih valutah v evrih po srednjem teËaju Banke Slovenije na dan zakljuËka posla; stanja na dan ��. decembra, ki izhajajo iz teh transakcij, pa izraËuna po zadnjem srednjem teËaju Banke Slovenije (��. ��. �007).

• Pozitivne in negativne teËajne razlike se pobotano pripoznajo v izkazu poslov-nega izida.

PoroËanje po podroËnih in obmoËnih odsekih• PodroËni odseki so: prevoz potnikov v rednem prometu, prevoz tovora, prevoz

potnikov v izrednem (Ëarterskem) prometu, vzdrževanje letal za tuje naroËnike, oddajanje letal v najem in ostalo.

• Na ravni podroËnih odsekov poroËa družba o Ëistih prihodkih iz prodaje, ki jih je možno neposredno pripisati odsekom, ostali podatki pa se ne razkrivajo.

• Družba nima obmoËnih odsekov.

Neopredmetena dolgoroËna sredstva• Neopredmetena dolgoroËna sredstva se izkazujejo po nabavnih vrednostih in

se Ëasovno amortizirajo glede na dobo koristnosti, ki za ta sredstva traja najveË sedem let. Družba ne razpolaga s sredstvi z nedoloËenimi dobami koristnosti.

• Neopredmetena dolgoroËna sredstva se zaradi okrepitve ne prevrednotujejo.

5

�00

Opredmetena osnovna sredstva• Opredmetena osnovna sredstva so zemljišËa, zgradbe ter proizvajalna in dru-

ga oprema. Med opredmetena osnovna sredstva, usposobljena za uporabo, se šteje tudi drobni inventar, katerega doba uporabnosti je daljša od enega leta in katerega posamiËna vrednost ne presega vrednosti 500 EUR. Med opredmetena osnovna sredstva v izgradnji ali izdelavi se štejejo tudi pripada-joËi nadomestni deli. Med opredmetenimi osnovnimi sredstvi izkazuje družba tudi opremo, vzeto v finaËni najem, ki se amortizira po stopnjah sorodne opre-me podjetja. Po pogodbenem koncu trajanja finanËnega najema se lastništvo prenese na najemnika.

• Družba uporablja model nabavne vrednosti in torej vodi opredmetena osnovna sredstva po njihovih nabavnih vrednostih, zmanjšanih za amortizacijske po-pravke vrednosti. Opredmetena osnovna sredstva se Ëasovno amortizirajo glede na dobo koristnosti. Oblikovanje popravkov vrednosti bremeni ustrezne stroške poslovanja.

• Nabavna vrednost opredmetenega osnovnega sredstva zajema nakupno ceno in vse stroške, ki se lahko neposredno pripišejo usposobitvi sredstva za na-meravano uporabo. Kasneje nastali stroški, ki omogoËajo veËje bodoËe koristi glede na prej ocenjene, poveËujejo nabavno vrednost. Stroški, ki omogoËajo podaljšanje dobe uporabnosti sredstva, zmanjšujejo do takrat obraËunani po-pravek vrednosti. Podjetje ocenjuje zemljišËa po njihovi nabavni vrednosti (Ëe ta ni znana, pa po ocenjeni vrednosti).

• Opredmetena osnovna sredstva niso veË predmet knjigovodskega evidentira-nja, Ëe so odtujena ali izniËena, saj od njih ni veË mogoËe priËakovati koristi. IzkupiËek od prodaje opredmetenega osnovnega sredstva se evidentira med prevrednotovalne poslovne prihodke, sedanja vrednost pa med prevrednoto-valne poslovne odhodke.

• Osnovna sredstva, nabavljena v tuji valuti, so preraËunana v domaËo valuto po srednjem teËaju Banke Slovenije, veljavnem na dan nastanka poslovne spre-membe. Pozneje nastale teËajne razlike pri poravnavi obveznosti so obravna-vane kot postavka finanËnih prihodkov ali odhodkov.

• Predujmi za osnovna sredstva so vrednoteni po nominalni vrednosti. • Obresti od kreditov za nakup in izgradnjo osnovnih sredstev ne poveËujejo

nabavnih vrednosti, temveË finanËne odhodke.

Amortizacija • Neodpisana vrednost opredmetenega osnovnega sredstva in neopredmetene-

ga sredstva se zmanjšuje z amortiziranjem. ZaËetek amortiziranja je prvi dan na-slednjega meseca, ko je sredstvo razpoložljivo za uporabo. ZemljišËa, predujmi za osnovna sredstva in sredstva v gradnji oz. izdelavi se ne amortizirajo.

• Amortizacija se obraËunava po stopnjah, ki so doloËene individualno (posa-miËno), glede na predvideno dobo koristnosti posameznega osnovnega sred-stva, in to po metodi enakomernega Ëasovnega amortiziranja.

• V podjetju uporabljene amortizacijske stopnje v letu �007 so naslednje:�0�

(Ne)opredmeteno sredstvo Najnižja stopnja (%)

Najvišja stopnja (%)

Neopredmetena dolgoroËna sredstva RaËunalniški programi �5,00 50,00Opredmetena osnovna sredstva NepremiËnine: zidane zgradbe �,50 �,50 druge zgradbe �,00 ��,50 Oprema: proizvodna oprema — letala �,�8 �0,00 proizvodna oprema — roto nadomestni deli �0,00 �0,00 druga oprema 8,�0 �0,00 RaËunalniška oprema: strojna oprema �5,00 �5,00 Motorna vozila: transportna vozila — kombiji ��,50 ��,�0 osebna vozila ��,50 �5,50Druga opredmetena osnovna sredstva — drobni inventar �5,00 ��,00

Naložbene nepremiËnine

• Naložbena nepremiËnina se v zaËetku ovrednoti po nabavni vrednosti, ki jo sestavljajo nakupna cena in stroški nakupa. Naložbene nepremiËnine se po zaËetnem pripoznanju merijo po modelu nabavne vrednosti in se Ëasovno amortizirajo po stopnji �,�0%.

FinanËne naložbe

Naložbe v pridružena podjetja • Naložbe v pridružena podjetja so pripoznane na podlagi kapitalske metode.

Pridruženo podjetje je podjetje, v katerem ima matiËno podjetje pomemben vpliv in ki ni neodvisno podjetje ne skupni podvig. RaËunovodski izkazi pridru-ženih podjetij so osnova za uporabo kapitalske metode. Datum poroËanja pri-druženih podjetij je enak datumu poroËanja družbe Adrie Airways. Pridružena podjetja uporabljajo enotne raËunovodske usmeritve, kot jih uporablja družba Adria Airways. Naložbe v pridružena podjetja so pripoznane v bilanci stanja po nabavni vrednosti, poveËani za spremembe (po nakupu) v kapitalu pridružene-ga podjetja ter zmanjšani za morebitno oslabitev vrednosti. Izkaz poslovnega izida izkazuje delež rezultata pridruženega podjetja. V primeru, da so spre-membe pripoznane neposredno v kapitalu pridruženega podjetja, pripozna družba Adria Airways delež teh sprememb in razkrije pomembne spremembe v izkazu gibanja kapitala.

Naložbe• Družba Adria Airways d.d. razporeja naložbe v naslednje kategorije: • finanËna sredstva po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, • naložbe do zapadlosti,

�0�

• naložbe, razpoložljive za prodajo, ter posojila in terjatve.Razporeditev je odvisna od namena pridobitve.

Pripoznavanje finanËnih sredstev• Družba Adria Airways d.d. na zaËetku pripozna vse naložbe, razen naložb,

razporejenih v skupino po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, po pošteni vrednosti vkljuËno s stroški nakupa, ki so direktno povezani s tem nakupom. Naložbe, razporejene v skupino po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, so pripoznane po pošteni vrednosti (direktni stroški nakupa niso vkljuËeni v nabavno vrednost).

FinanËna sredstva po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida• FinanËna sredstva, razporejena v skupino po pošteni vrednosti skozi izkaz

poslovnega izida, se merijo po pošteni vrednosti. DobiËki in izgube naložb, razporejenih v skupino po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida, se pripoznajo neposredno v izkazu poslovnega izida. Poštena vrednost naložb, s katerimi se aktivno trguje na organiziranih trgih, je doloËena v višini objavljene ponudbene cene borzne kotacije ob zakljuËku trgovanja na dan bilance stanja. Za naložbe, katerih tržna cena ni objavljena na finanËnih trgih, se poštena vre-dnost doloËi na podlagi podobnega inštrumenta ali pa je poštena vrednost do-loËena kot neto sedanja vrednost bodoËih denarnih tokov, ki jih lahko družba Adria Airways d.d. priËakuje iz doloËene finanËne naložbe. Nabave in prodaje posameznih finanËnih naložb, razporejenih v skupino "finanËna sredstva po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida", so pripoznane na dan trgova-nja; to je na dan, ko se je družba zavezala, da bo posamezno sredstvo naba-vila ali prodala.

Naložbe do zapadlosti• Družba Adria Airways d.d. pripozna finanËna sredstva s stalnimi ali doloËljivi-

mi plaËili in doloËeno zapadlostjo, ki niso izvedeni finanËni instrumenti, kot fi-nanËne naložbe v posesti do zapadlosti v primeru pozitivnega namena in zmož-nosti držati naložbo do zapadlosti. Naložbe, ki jih ima družba za nedoloËen Ëas, niso razvršËene v to skupino. Naložbe, ki so pripoznane kot finanËne naložbe v posesti do zapadlosti, se vrednotijo po metodi odplaËne vrednosti z uporabo metode efektivne obrestne mere. OdplaËna vrednost je izraËunana z razmejitvijo premije ali diskonta ob pridobitvi skozi dobo do zapadlosti nalož-be. Vsi dobiËki in izgube iz naložb, ki so vrednotene po odplaËni vrednosti, se pripoznajo v izkazu poslovnega izida (odtujitev, oslabitev ali uËinki amortiziranja diskonta/premije). Naložbe, razporejene v skupino do zapadlosti, so pripozna-ne na dan poravnave.

�0�

Naložbe, razpoložljive za prodajo• Po zaËetnem pripoznanju se vse naložbe družbe Adria Airways d.d. opredelijo

kot naložbe, razpoložljive za prodajo, vrednotene po pošteni vrednosti oziroma po nabavni vrednosti, v kolikor se poštena vrednost ne more zanesljivo doloËiti. DobiËki in izgube naložb, ki so razpoložljive za prodajo, se pripoznajo v kapitalu kot neto nerealizirani kapitalski dobiËki iz finanËnih naložb za prodajo, dokler naložba ni prodana ali kakorkoli drugaËe odtujena. V primeru, da je naložba oslabljena, se oslabitev pripozna v izkazu poslovnega izida. Nabave in prodaje posameznih finanËnih naložb, razporejenih v skupino, razpoložljivo za prodajo, so pripoznane na dan trgovanja − to je na dan, ko se je družba zavezala, da bo posamezno sredstvo nabavila ali prodala.

Naložbe v odvisne družbe in skupne podvige• Družba Adria Airways d.d. vrednoti naložbe v odvisne družbe po nabavni vre-

dnosti, zmanjšani za oslabitev.

Posojila in terjatve• Posojila in terjatve so finanËna sredstva z doloËenimi ali doloËljivimi plaËili, s ka-

terimi se ne trguje na organiziranem trgu. Ta skupina vkljuËuje tako posojila in terjatve, ki jih pridobi podjetje, kot tudi posojila in terjatve, ki izvirajo iz podjetja. Posojila in terjatve se merijo po metodi odplaËne vrednosti z uporabo metode efektivne obrestne mere in so pripoznane na dan poravnave.

• LoËeno se izkazujejo dolgoroËne in kratkoroËne finanËne naložbe. • Del dolgoroËnih finanËnih naložb v posojila, ki zapadejo v plaËilo v enem letu

po datumu bilance stanja, je izkazan kot kratkoroËna finanËna naložba.

Terjatve• Poslovne terjatve so lahko dolgoroËne ali kratkoroËne in vsebujejo: terjatve do

kupcev, druge terjatve v zvezi s prihodki od poslovanja, terjatve v zvezi s pri-hodki od financiranja, terjatve v zvezi z oblikovanjem kapitala in druge terjatve v zvezi s preoblikovanjem sredstev.

• Terjatve vseh vrst se v zaËetku izkazujejo z zneski, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da bodo poplaËani.

• Terjatve, za katere obstaja domneva, da ne bodo poravnane ali pa niso porav-nane v rednem roku in gredo v tožbo, se izkažejo kot dvomljive in sporne ter se zanje oblikuje popravek vrednosti v celoti. Izterljivost se ugotavlja meseËno in ob koncu leta po posameznih kupcih.

• Terjatve do pravnih ali fiziËnih oseb v tujini so preraËunane v domaËo valuto na dan nastanka. TeËajna razlika, ki se pojavi do dneva poravnave terjatev ali do dneva izkaza stanja, se šteje kot postavka finanËnih prihodkov ali odhodkov.

�0�

Davki

TekoËi davki• Obveznost oziroma terjatev za tekoËe davke za sedanja in pretekla obdobja

se izmeri v znesku, za katerega družba Adria Airways d.d. priËakuje, da ga bo plaËala oziroma dobila od davËne uprave. Obveznosti ali terjatve za tekoËe davke se izmerijo na podlagi davËnih stopenj, veljavnih na dan bilance stanja.

Odloženi davki• Odložene terjatve in obveznosti za davek iz dobiËka se obraËunavajo po me-

todi obveznosti v bilanci stanja. Pripoznavajo se samo odložene terjatve in obveznosti, ki izhajajo iz zaËasnih razlik. Družba na dan bilance ni pripoznala odloženih davkov.

Zaloge• Zaloge so ovrednotene po nabavnih cenah.• Poraba materiala je obraËunana po metodi FIFO.• Družba konec leta pregleda zaloge in za vse nekurantne zaloge oblikuje �00%

popravek vrednosti.• Popravki vrednosti zalog so obraËunani zaradi zmanjšanja vrednosti zalog na

njihovo iztržljivo vrednost in se vštevajo med odhodke poslovanja.

Denarna sredstva• Denarna sredstva sestavljajo: gotovina, knjižni denar in denar na poti. Gotovi-

na je denar v blagajni, in sicer v obliki bankovcev, kovancev in prejetih Ëekov. Knjižni denar je denar na raËunih pri banki ali drugi finanËni ustanovi in se lahko uporablja za plaËevanje. Denar na poti je denar, ki se prenaša iz blagajne na ustrezen raËun pri banki ali v drugi finanËni ustanovi in se še istega dne vpiše pri njej kot dobroimetje.

• Denarna sredstva se ob zaËetnem pripoznanju izkažejo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin, po preveritvi, da imajo takšno naravo.

• Denarna sredstva, izražena v tuji valuti, se prevedejo v domaËo valuto po sred-njem teËaju Banke Slovenije na dan prejema.

Kapital• Kapital odraža lastniško financiranje podjetja in je z vidika podjetja njegova

obveznost do lastnikov. Opredeljen je ne samo z zneski, ki so jih lastniki vložili v podjetje, temveË tudi z zneski, ki so se pojavili pri poslovanju podjetja.

• Celotni kapital družbe sestavljajo: vpoklicani kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz dobiËka, presežek iz prevrednotenja, preneseni Ëisti poslovni izidi iz preteklih let in nerazporejeni Ëisti dobiËek poslovnega leta.

• Osnovni kapital se vodi v domaËi valuti.

�05

Obveznosti• Obveznosti so: finanËne in poslovne, kratkoroËne in dolgoroËne.• KratkoroËne in dolgoroËne obveznosti vseh vrst se v zaËetku izkazujejo z zne-

ski, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da upniki zahtevajo njihovo poplaËilo.

• DolgoroËne obveznosti se zmanjšujejo za odplaËane zneske in morebitne dru-gaËne poravnave v dogovoru z upnikom. Zmanjšujejo se tudi za tisti del, ki bo moral biti poplaËan v manj kot letu dni, kar se izkazuje med kratkoroËnimi obveznostmi.

• Poslovne obveznosti, izražene v tuji valuti, se preraËunajo v domaËo valuto na dan nastanka. TeËajna razlika, ki se pojavi do dneva bilance stanja, se šteje kot postavka finanËnih odhodkov ali prihodkov.

• Pred sestavitvijo letnih raËunovodskih izkazov družba presodi pošteno vre-dnost kratkoroËnih poslovnih obveznosti na podlagi pogodb, uskladitev stanj in drugih finanËnih orodij.

KratkoroËne Ëasovne razmejitve• Aktivne kratkoroËne Ëasovne razmejitve zajemajo kratkoroËno odložene stro-

ške (odhodke) in kratkoroËno nezaraËunane prihodke. KratkoroËno odloženi stroški vsebujejo zneske, ki ob svojem nastanku še ne bremenijo dejavnosti, s katero se podjetje ukvarja. KratkoroËno nezaraËunani prihodki se pojavijo, Ëe se pri ugotavljanju poslovnega izida utemeljeno upoštevajo prihodki, podjetje pa zanje še ni dobilo plaËila niti jih ni zaraËunalo.

• Pasivne kratkoroËne Ëasovne razmejitve zajemajo vnaprej vraËunane stroške (odhodke) in kratkoroËno odložene prihodke. Vnaprej vraËunane stroške se-stavljajo stroški, ki so priËakovani, pa se še niso pojavili, in se nanašajo na obdobje, za katerega se ugotavlja poslovni izid. KratkoroËno odloženi prihodki nastajajo, Ëe so storitve podjetja že zaraËunane, podjetje pa jih še ni opravilo. Prihodki se lahko kratkoroËno odložijo tudi v primeru, ko je upraviËenost do priznanja prihodkov v trenutku prodaje še dvomljiva.

FinanËni in poslovni najem• Družba Adria Airways d.d. pripozna finanËni najem v primeru, ko je velika veËi-

na tveganj in koristi predmeta najema prenesena na družbo Adrio Airways d.d.. FinanËni najem pripozna v bilanci stanja kot sredstvo in kot dolg v znesku, ki je na zaËetku najema enak pošteni vrednosti, v najem vzetega sredstva ali sedanji vrednosti najmanjše vsote najemnin, Ëe je ta manjša. PlaËila najemnine se razporedijo med finanËne odhodke in zmanjšanje neporavnanega dolga. FinanËne odhodke je potrebno razporediti na obdobja med trajanjem najema, da se dobi efektivna obrestna mera za preostalo stanje dolga za vsako obdo-bje. FinanËni odhodki so pripoznani neposredno v izkazu poslovnega izida. Sredstva v finanËnem najemu se amortizirajo skozi ocenjeno dobo uporab-nosti oziroma skozi dobo trajanja finanËnega najema, odvisno od tega, kaj je krajše.

�06

• Poslovni najem je najem, kjer najemodajalec zadrži veliko veËino tveganj in koristi, povezanih z lastništvom posameznega predmeta najema. Družba Adria Airways d.d. pripozna najemnine v izkazu poslovnega izida kot odhodek po enakomerni Ëasovni metodi v celotni dobi najema.

Prekinitev pripoznavanja finanËnih instrumentov• FinanËno sredstvo se izknjiži, ko so prenesena tveganja in koristi ter kontrola

nad pogodbenimi pravicami, povezanimi s finanËnim instrumentom. FinanËna obveznost se izknjiži, ko je poplaËana, ukinjena ali zastarana.

Izpeljani finanËni instrumenti• Družba Adria Airways d.d. uporablja finanËne instrumente, kot na primer ter-

minske pogodbe in obrestne zamenjave, da zavaruje svoja tveganja, poveza-na z obrestnimi merami, nihanjem tujih valut in nihanjem cen goriva. Izpeljane finanËne instrumente pripozna družba po pošteni vrednosti.

• Poštena vrednost terminske pogodbe je doloËena na podlagi sedanjega teËaja za pogodbe s podobno zapadlostjo. Poštena vrednost obrestnih zamenjav je doloËena na osnovi tržne vrednosti podobnih instrumentov. RaËunovod-sko varovanje pred tveganjem se deli na varovanje poštene vrednosti, kjer se varuje izpostavljenost spremembam poštene vrednosti pripoznanih sredstev in obveznosti, in na varovanje denarnih tokov, kjer se varuje spremenljivost denarnih tokov, ki izhaja iz posameznega tveganja, povezanega s pripoznanim sredstvom ali obveznostjo ali priËakovano transakcijo. Vsi dobiËki in izgube, povezani s prevrednotenjem instrumentov za zavarovanje pred tveganjem po-štene vrednosti, so takoj pripoznani v izkazu poslovnega izida. DobiËki in iz-gube, ki so nastali zaradi prevrednotenja varovane postavke in se nanašajo na zavarovano tveganje na zavarovani postavki, so obraËunani v breme/dobro te postavke in se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. V primeru, da je varovana postavka sredstvo/obveznost, na katero se obraËunavajo obresti, se pripisani uËinki varovanja amortizirajo skozi obdobje do zapadlosti. Pri varovanju de-narnih tokov pred tveganjem se dobiËki in izgube od instrumenta za varovanje pred tveganjem pripoznajo za uËinkoviti del varovanja v kapitalu. UËinki neu-Ëinkovitega varovanja se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. V primeru, da zavarovana Ëvrsta obveza rezultira v pripoznanju nefinanËnega sredstva, se v trenutku pripoznanja sredstva temu pripiše uËinek varovanja, ki je bil predho-dno knjižen v kapital. V ostalih primerih se dobiËek ali izguba od instrumenta za varovanje pred tveganjem v naslednjih letih prenaša v izkaz poslovnega izida in pobota vpliv spremembe vrednosti varovane postavke v poslovnem izi-du. UËinki iz prevrednotenja izpeljanih finanËnih instrumentov, ki ne izpolnjujejo zahtev za raËunovodsko varovanje pred tveganjem, so pripoznani neposredno v izkazu poslovnega izida. RaËunovodsko obraËunavanje varovanja pred tve-ganjem se prekine, ko finanËni instrument za varovanje pred tveganjem poteËe ali se proda oziroma ne izpolnjuje veË zahtev za raËunovodsko obravnavanje varovanja pred tveganjem. DobiËki in izgube, nabrani pri izpeljanih finanËnih

�07

instrumentih, ki jih družba Adria Airways d.d. pripozna v kapitalu, se zadržijo v kapitalu, dokler se ne zgodi predvidena transakcija. »e se veË ne priËakuje, da se bo zgodila predvidena transakcija, se nabrani dobiËki in izgube, pripoznani v kapitalu, prenesejo v izkaz poslovnega izida v tekoËem letu.

Pripoznavanje prihodkov• Prihodki se pripoznajo, Ëe je poveËanje gospodarskih koristi v obraËunskem

obdobju povezano s poveËanjem sredstev ali zmanjšanjem dolgov in je to po-veËanje mogoËe zanesljivo izmeriti.

• Prihodki od prodaje sestavljajo prodajne vrednosti prodanih storitev, trgovske-ga blaga in materiala v obraËunskem obdobju, Ëe je realno priËakovati, da bodo plaËane, in so navedene v raËunih in drugih listinah, zmanjšane za vse popuste, ki so dani ob prodaji, kasneje pa tudi za vrednosti vrnjenih koliËin in pozneje odobrenih popustov.

• Prevrednotovalni poslovni prihodki se pojavijo ob odtujitvi neopredmetenih dolgoroËnih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev nad njihovo knjigo-vodsko vrednostjo po predhodnem zmanjšanju za prevrednotovalni popravek kapitala iz naslova predhodne okrepitve sredstev.

• FinanËni prihodki so prihodki iz naložbenja. Pojavljajo se v zvezi z dolgoroËnimi in kratkoroËnimi finanËnimi naložbami in tudi v zvezi s terjatvami. Pripoznajo se ob obraËunu ne glede na prejemke, Ëe ne obstaja utemeljen dvom glede njihove velikosti, zapadlosti v plaËilo in poplaËljivosti. Obresti se obraËunavajo v sorazmerju s preteËenim obdobjem ter glede na neodplaËni del glavnice in veljavno obrestno mero.

• Druge prihodke sestavljajo neobiËajne postavke. Pojavljajo se v dejansko na-stalih zneskih.

Pripoznavanje odhodkov• Odhodki se pripoznajo, Ëe je zmanjšanje gospodarskih koristi v obraËunskem

obdobju povezano z zmanjšanjem sredstva ali s poveËanjem dolga in je to zmanjšanje mogoËe zanesljivo izmeriti.

• Prevrednotovalni poslovni odhodki se pripoznavajo, ko je opravljeno ustrezno prevrednotenje, ne glede na njihov vpliv na poslovni izid. Pojavljajo se v zvezi z neopredmetenimi dolgoroËnimi sredstvi, opredmetenimi osnovnimi sredstvi in obratnimi sredstvi zaradi njihove oslabitve.

• FinanËni odhodki so odhodki za financiranje in odhodki za naložbenje. Prevre-dnotovalni finanËni odhodki se pojavijo v zvezi z dolgoroËnimi in kratkoroËnimi finanËnimi naložbami zaradi njihove oslabitve ter v zvezi z okrepitvijo dolgo-roËnih in kratkoroËnih dolgov.

• Druge odhodke sestavljajo neobiËajne postavke, ki se izkazujejo v dejansko nastalih zneskih.

�08

Izkaz denarnih tokov• Izkaz denarnih tokov je sestavljen po posredni metodi iz podatkov bilance sta-

nja na dan ��. ��. �007, iz podatkov bilance stanja na dan ��. ��. �006, iz podatkov izkaza poslovnega izida za leto �007 in iz dodatnih podatkov, ki so potrebni za prilagoditev prejemkov in izdatkov ter za ustrezno razËlenitev po-membnejših postavk.

Razkritja• Družba je v letnem poroËilu za leto �007 razkrila vse pomembne poslovne

dogodke, terjatve, obveznosti, odhodke, prihodke in tveganja, prav tako pa pomembne poslovne dogodke po datumu bilance stanja.

Družba ne razkriva nabavnih vrednosti letal.• Informacij, ki bi pomenile razkritje poslovnih skrivnosti družbe in osebnih po-

datkov ali drugih zaupnih informacij, ki bi lahko škodile družbi ali posamezniku, družba ni razkrila.

�09

6. RazËlenitve in pojasnila k raËunovodskim izkazom

6.1. Dodatna razkritja postavk v bilanci stanja

6.1.1. Neopredmetena sredstva in dolgoroËne aktivne Ëasovne razmejitve

Kot neopredmetena sredstva in dolgoroËne aktivne Ëasovne razmejitve so izkazani raËunalniški programi (programska oprema, program navision, elektronska karta), ki se amortizirajo enakomerno po stopnji �5% letno, in licence za pilote in mehanike, ki se amortizirajo po stopnjah 50%, ��,��%, �5% in ��,�8% letno.

• Družba na dan ��. ��. �007 nima obvez za pridobitev neopredmetenega sredstva.

6

��0

(v EUR) Premoženjske pravice

RaËunalniški programi

Neopredmete-na sredstva v pridobivanju

Druge aktivne Ëasovne

razmejitveSkupaj

Nabavna vrednost

Stanje ��. ��. �006 6�0.9�� .�5�.�07 — — �.875.��0

Neposredna poveËanja - investicije — — �.��0.950 68�.609 �.99�.559

Prenos z investicij v teku 5�8.7�6 760.��5 -�.�98.88� — —

Stanje ��. ��. �007 �.�59.6�9 �.0��.�5� ��.069 68�.609 �.867.679

Popravek vrednosti

Stanje ��. ��. �006 ��.985 9��.6�� — — 965.597

Amortizacija v letu �5�.�� 9.�5� — — �7�.57�

Stanje ��. ��. �007 �96.�06 �.��0.96� — — �.��7.�69

Neodpisana vrednost 31. 12. 2007 863.443 873.389 12.069 681.609 2.430.510

Neodpisana vrednost 31. 12. 2006 576.928 332.595 — — 909.523

Gibanje neopredmetenih sredstev v letu 2007

6.1.2. Opredmetena osnovna sredstva

(v EUR) 31. 12. 2007 31. 12. 2006

ZemljišËa �87.�8� 69�.��7

Zgradbe 6.��5.�0� 7.987.��7

Oprema, od tega : ��7.�5�.7�5 86.996.70�

* proizvajalne naprave in stroji ��5.7��.58� 85.8�6.��8

- letala ��0.577.85� 8�.56�.�55

- roto nadomestni deli 5.�6�.7�8 �.�6�.�9�

* druge naprave in oprema �.7��.�6� �.�70.�55

- druga oprema �.708.0�0 �.�6�.9�6

- drobni inventar �.�� 7.��9

Osnovna sredstva v pridobivanju, od tega: 7��.7�� .7��.�88

*predujmi za osnovna sredstva 578.5�6 �.7�9.676

*osnovno sredstvo v gradnji ��.�88 �.5��

SKUPAJ 124.988.964 97.420.155

• Investicije v opredmetena osnovna sredstva so v letu �007 znašale ��.66�.�00 EUR. Vrednostno najveËji del odpade na poveËanje investicij v letala zaradi nakupa dveh novih letal Canadair CRJ- 900 in na poveËanje vrednosti zaradi investicijskih vzdrževanj trupov letal in motorjev. Prav tako se je poveËala vre-dnost roto nadomestnih delov zaradi dokupa delov z uvedbo novega tipa letala v floto Adrie Airways.

��

(v EUR) Premoženjske pravice

RaËunalniški programi

Sredstva v pridobivanju Skupaj

Nabavna vrednost

Stanje ��. ��. �005 — �.0�9.�00 — �.0�9.�00

Stanje �. �. �006 — �.0�9.�00 — �.0�9.�00

Neposredna poveËanja − investicije — — 855.8�� 855.8��

Prenos z investicij v teku 6�0.9�5 ��.907 -855.8�� —

Stanje ��. ��. �006 6�0.9�5 �.�5�.�06 — �.875.��

Popravek vrednosti

Stanje ��. ��. �005 — 8�9.��8 — 8�9.��8

Stanje �. �. �006 — 8�9.��8 — 8�9.��8

Amortizacija v letu ��.987 8�.�7� — ��6.�60

Stanje ��. ��. �006 ��.987 9��.6�� — 965.598

Neodpisana vrednost 31. 12. 2006 576.928 332.595 — 909.523

Neodpisana vrednost 31. 12. 2005 — 179.861 — 179.861

Neodpisana vrednost 1. 1. 2006 — 179.861 — 179.861

Gibanje neopredmetenih sredstev v letu 2006

• Zmanjšanje vrednosti zemljišË in zgradb se nanaša na prodajo poslovne stav-be in parkirišË v Ljubljani.

• V letu �007 je družba vzela v finanËni najem za ��.0�� EUR opredmetenih osnovnih sredstev, to je simulator letenja za potrebe letalske šole. Med že prej obstojeËa opredmetena osnovna sredstva v finanËnem najemu spadata tovor-no letalo SAAB ��0 (970.59� EUR) in službeno vozilo v Zuerichu.

• NajveËji obseg opredmetenih osnovnih sredstev predstavljajo letala Airbus A-��0 (�) in regionalna letala CRJ-�00-LR (5). Floti smo dodali dve novi lastni letali proizvajalca Bombardier CRJ-900. PoveËanje vrednosti letal se nanaša tudi na letala A-��0 zaradi veËjih investicijskih vzdrževanj letal ter poveËanja vrednosti letal CRJ-�00 zaradi investicijskih vzdrževanj motorjev in trupov le-tal, zmanjšanje pa predstavlja obraËunana amortizacija po enakomerni stopnji �,�8% za letala A-��0 in 5% za letala CRJ-�00-LR in CRJ-900 ter po stopnjah od �0% do 50% za dodatne investicije v letala.

• Družba dvakrat letno preverja Ëisto prodajno vrednost letal v publikaciji The Aircraft Value Reference, The Aircraft Value Analysis Company (AVAC); družba je izvedla cenitev vrednosti flote letal Canadair pri uporabi na dan �. �. �007 (flota letal Canadair predstavlja enoto, ki samostojno ustvarja denar); cenitev je pokazala precej višjo nadomestljivo vrednost letal od knjigovodske vrednosti. Uprava družbe ocenjuje, da ni indikatorjev, ki bi nakazovali na potrebo po osla-bitvi sredstev.

• Vse dolgoroËne obveznosti iz financiranja so zavarovane z ustanovitvijo prve zastavne pravice na treh letalih A-��0 (S5-AAA, S5-AAB in S5-AAC), na petih regionalnih letalih CRJ-�00-LR (S5-AAD, S5-AAE, S5-AAF, S5-AAG in S5-AAJ) in na dveh letalih CRJ-900 (S5-AAK, S5-AAL). Vsa zastavljena letala so v lastništvu Adrie.

• V letu �007 je imela družba v poslovnem najemu pet letal, in sicer: celo leto eno letalo tipa CRJ-�00, celo leto eno letalo tipa CRJ-�00, celo leto eno letalo tipa Boeing 7�7-500, šest mesecev letalo tipa Boeing 7�7-�00 ter do oktobra eno tovorno letalo SAAB.

��

��

( v EUR) ZemljišËa Zgradbe Proizvajalna oprema — letala

Rotonadomestni

deli

Drugaoprema

Drobni inventar

Osnovna sredstva v gradnji

Predujmi za osnovna

sredstvaSkupaj

Nabavna vrednost

Stanje ��. ��. �005 69�.��7 ��.90�.�78 �5�.865.��8 ��.��8.7�� 5.5�8.8�7 57.566 — ��.�� 85.��9.��

Stanje �. �. �006 69�.��7 ��.5�6.598 �5�.865.��8 ��.��8.7�� 5.5�8.8�7 57.566 — ��.�� 8�.86�.5��

Neposredna poveËanja — investicije — — — — — — 7.9�5.9�6 �.706.�6� 9.6��.�79

Prenos z investicij v teku — ��.�78 6.�86.6�� 868.�� .�60 �.786 -7.9�5.�98 — —

Zmanjšanja med letom — — — -�.7��.��6 -�65.�7� �� — — -�.889.9��

Ostale spremembe − teËajne razlike — — -�.��8.7�0 �.808 — — �.995 -9.0�� -�.�5�.959

Stanje ��. ��. �006 69�.��7 ��.750.976 �58.�0�.�5� �0.�85.6�5 5.707.80� 58.9�0 �.5�� .7�9.676 �90.��.0��

Popravek vrednosti

Stanje ��. ��. �005 — 5.5�5.��9 70.0�5.��5 7.90�.�07 �.�5�.9�� 7.989 — — 87.975.9��

Stanje �. �. �006 — 5.�06.589 70.0�5.��5 7.90�.�07 �.�5�.9�� 7.989 — — 87.8�7.06�

Amortizacija v letu — �57.�6� 7.77�.8�5 75�.0�� 6.�8� �.85� — — 9.��5.�6�

Zmanjšanja med letom — — — -�.6��.6�� -��6.��9 -��0 — — -�.780.��

Ostale spremembe − teËajne razlike — — -�.�7�.07� �.9�6 — — — — -�.�69.��7

Stanje ��. ��. �006 — 5.76�.850 75.5�9.�96 7.0��.�5� �.5��.867 5�.5�� — — 9�.9��.876

Neodpisana vrednost na dan 31. 12. 2006 694.137 7.987.127 82.564.155 3.262.193 1.162.936 7.419 2.512 1.739.676 97.420.155

Neodpisana vrednost na dan 31. 12. 2005 694.137 8.366.729 83.830.003 3.236.634 1.083.884 9.577 — 42.234 97.263.199

Neodpisana vrednost na dan 1. 1. 2006 694.137 8.120.009 83.830.003 3.236.634 1.083.884 9.577 — 42.234 97.016.479

Gibanje opredmetenih sredstev v letu 2006

( v EUR) ZemljišËa Zgradbe Proizvajalna oprema − letala

Rotonadomestni

deli

Druga oprema

Drobni inventar

Osnovna sredstva v gradnji

Predujmi za osnovna

sredstva Skupaj

Nabavna vrednost

Stanje ��. ��. �006 69�.��7 ��.750.976 �58.�0�.�5� �0.�85.650 5.707.80� 58.9�9 �.5�� .7�9.676 �90.��.0��

Neposredna poveËanja − investicije — — — — — — ��.66�.�00 6.09�.650 �7.757.850

Prenos z investicij v teku — — �7.�5�.��9 �.9��.066 �.��.�67 5�9 -��.5�5.�� — —

Zmanjšanja med letom -�06.95� -�.��.�5� — -9�.��5 -�.0��.�99 -�77 — -7.�06.6�9 -�0.85�.0�8

Ostale spremembe − teËajne razlike — — — — — — -7.�0� -��8.�6� -�55.�6�

Stanje ��. ��. �007 �87.�8� ��.��8.5�� 95.555.690 ��.��.�9� 5.8��.870 59.�0� ��.�88 578.5�6 ��7.09�.�9�

Popravek vrednosti

Stanje ��. ��. �006 — 5.76�.8�9 75.5�9.�96 7.0��.�57 �.5��.866 5�.5�0 — — 9�.9��.878

Amortizacija v letu — �68.89� 9.��8.6�0 �.0�0.5�6 �69.�5� �.8�� — — ��.00�.0��

Zmanjšanja med letom — -�.0�9.5�0 — -8�.��0 -697.�67 -�76 — — -�.8��.�8�

Stanje ��. ��. �006 — �.99�.��0 8�.977.8�6 7.959.56� �.��6.850 55.058 — — �0�.�0�.5�7

Neodpisana vrednost na dan 31. 12. 2007 487.183 6.335.302 110.577.854 5.163.728 1.708.020 4.143 134.188 578.546 124.988.964

Neodpisana vrednost na dan 31. 12. 2006 694.137 7.987.127 82.564.155 3.262.193 1.162.936 7.419 2.512 1.739.676 97.420.155

Gibanje opredmetenih sredstev v letu 2007

6.1.3. Naložbene nepremiËnine

Naložbene nepremiËnine predstavljajo poËitniška in druga stanovanja, ki so namenjena oddajanju.

(v EUR) ��. ��. �007 ��. ��. �006Zgradbe ��0.�9� ��8.�5�Skupaj 230.191 238.454

��

(v EUR) Zgradbe Skupaj

Nabavna vrednost

Stanje ��.��. �006 �75.578 �75.578

Stanje ��. ��. �007 �75.578 �75.578

Popravek vrednosti

Stanje ��. ��. �006 ��7.�� 7.��

Amortizacija v letu 8.�6� 8.�6�

Stanje ��. ��. �007 ��5.�87 ��5.�87

Neodpisana vrednost na dan 31. 12. 2007 230.191 230.191


Gibanje naložbenih nepremiËnin 2007

(v EUR) Zgradbe Skupaj

Nabavna vrednost

Stanje ��.��. �005 — —

Stanje �. �. �006 �75.576 �75.576

Stanje ��.��. �006 �75.576 �75.576

Popravek vrednosti

Stanje ��.��. �005 — —

Stanje �. �. �006 ��8.860 ��8.860

Amortizacija v letu 8.�6� 8.�6�

Stanje ��.��. �006 ��7.�� 7.��


Neodpisana vrednost na dan 31. 12. 2005 — —


Gibanje naložbenih nepremiËnin 2006

6.1.4. DolgoroËne finanËne naložbe

(v EUR) ��. ��. �007 ��. ��. �006

Naložbe v delnice in deleže v družbah v skupini 79�.�� 79�.��

Naložbe v delnice in deleže v pridruženih družbah �00 �00

Druge delnice in deleži 56.06� 6�.�68

DolgoroËna posojila drugim �.6�9 5.788

Skupaj 854.234 861.688

• Družba Adria Airways d.d. ne pripravlja konsolidiranega letnega poroËila, ker vkljuËitev raËunovodskih izkazov obeh odvisnih družb v konsolidirane izkaze ni pomembna za resniËen in pošten prikaz raËunovodskih izkazov skupine Adrie Airways kot celote.

Odvisna družba(v EUR)

Sedežpodjetja

Državapodjetja

Deležlastništva

��.��. �007

Kapitalodvisnegapodjetja

��.��. �007

Poslovni izidleta

�007

Deleži v odvisnihpodjetjih

��.��. �007 ��.��. �006

AmadeusSlovenija d.o.o.

Dunajska ��,Ljubljana Slovenija 95% 8��.80� �6.770 78�.66� 8�8.88�

AA Kosovo Eqrenz Qabey ��9, Priština Srbija �00% �.500 0 �.500 �.500

Skupaj 784.161 851.382

• Naložbe v delnice in deleže pridruženih družb vkljuËujejo NMC d.o.o. Skopje, kjer razpolagamo s 5-odstotnim deležem v kapitalu v višini �00 EUR.

Gibanje dolgoroËnih finanËnih naložb leta 2007

(v EUR)Podjetja skupine

Pridružena podjetja

Druga podjetja

Posojila drugim

Skupaj

Stanje �. �. �007 79�.�� 00 6�.�7� 5.788 86�.69�

Zmanjšanje — — — �.��9 �.��9

Prevrednotenje — — -6.�05 — -6.�05

Stanje ��. ��. �007 79�.�� 00 56.068 �.6�9 85�.��9

Popravek vrednosti

Stanje �. �. �007 — — 5 — 5

Stanje ��. ��. �007 — — 5 — 5

»ista vrednost na dan 1. 1. 2007 793.332 200 62.368 5.788 861.688

»ista vrednost na dan 31. 12. 2007 793.332 200 56.063 4.639 854.234

• Naložbe v delnice in deleže podjetij v skupini se nanašajo le še na odvisno podjetje Amadeus Slovenija d.o.o. v višini 79�.�� EUR.

��5

6.1.5. Zaloge

(v EUR) ��. ��. �007 ��. ��. �006

Material 7.�68.�77 6.�68.�9�

Popravek vrednosti -�.��6.6�7 -�.�56.6�9

Skupaj 5.041.630 3.911.855

• Stanje zalog tvorijo pretežno stalne zaloge rezervnih delov in potrošnega ma-teriala za vzdrževanje letal. Obseg in optimiranje zalog se oblikujeta glede na priporoËila proizvajalcev letal v odvisnosti od števila letal.

• V letu �007 smo izvršili nakup dveh novih letal CRJ-900, kar je poslediËno pomenilo poveËanje zalog rezervnih delov in materiala za namene rednega vzdrževanja ter popravil teh letal. Prav tako pa poveËanje zalog izhaja tudi iz razširitve dejavnosti popravil letal tujih prevoznikov.

• Knjigovodska in iztržljiva vrednost zalog se ne razlikujeta.• Družba je ob koncu leta �007 pri pregledu zalog ugotovila nekurantne zaloge,

nabavljene v letih �999 do �00�, v višini ��.�� EUR in zato oblikovala doda-tne popravke zalog.

• Družba na dan ��. ��. �007 nima zastavljenih zalog.

6.1.6. KratkoroËne finanËne naložbe

(v EUR) ��. ��. �007 ��. ��. �006

KratkoroËna posojila

− do drugih ��8.97� �6�.��6

Skupaj 128.974 163.136

• KratkoroËna posojila do drugih (��8.97� EUR) vsebujejo depozite pri bankah, ki so vezani kot zavarovanje za izdane garancije s strani banke in so omejeni za razpolaganje.

6.1.7. KratkoroËne poslovne terjatve

(v EUR) ��. ��. �007 ��. ��. �006

KratkoroËne poslovne terjatve do odvisnih podjetij �.�6� —

KratkoroËne poslovne terjatve do kupcev �7.�8�.�9� ��.06�.890

KratkoroËne poslovne terjatve iz naslova obresti 56.9�8 8

Druge kratkoroËne poslovne terjatve 6.595.9�� 5.�79.090

Popravki vrednosti kratkoroËnih poslovnih terjatev -�9�.79� -��5.�06

Skupaj 23.748.839 16.926.682

��6

• V primerjavi s preteklim letom so se kratkoroËne poslovne terjatve poveËale za �0%. Razlog za poveËanje je predvsem veËja prodaja in nekaj veËjih sklopov terjatev, ki so bile zaradi novoletnih praznikov vnovËene v zaËetku januarja �008 (BSP Slovenija, vnovËenje akreditiva China Taly).

• KratkoroËne poslovne terjatve do kupcev (bruto vrednosti) izkazujejo terjatve do domaËih in tujih kupcev (od tega �0.07�.976 EUR do kupcev v tujini in 7.��.5�6 EUR do kupcev v državi). Pomembno pa je, da družba opravlja stalni nadzor nad kupci in da so terjatve realne in izterljive.

• Redni letalski prevozniki, ki so Ëlani IATA (mednarodna organizacija letalskih prevoznikov), obraËunavajo svoje tedenske terjatve in obveznosti prek insti-tucije Clearing House, registrirane v Montrealu, ki opravlja tedenski pobot. Prehod iz meseËnega na tedenski obraËun in pobot sta se zgodila sredi leta �007 in pripomogla k hitrejšemu obraËanju tako terjatev kot obveznosti. Terja-tve so na svoj naËin zavarovane, saj nespoštovanje dogovorjenih pogodbenih rokov predstavlja hudo kršitev proti letalskemu prevozniku in v kasnejši fazi njegovo izkljuËitev iz institucije. Na dan ��. ��. �007 je stanje terjatev do IATE �.�9�.��5 EUR in je delno že pobotano. Delni pobot in plaËilo sta bila v celoti izvršena januarja �008.

• Adria Airways d.d. prodaja letalske vozovnice tudi prek zastopnikov doma in v tujini. Podoben meseËni obraËun in plaËilna disciplina, ki veljata za letalske prevoznike, veljata tudi za zastopnike, katerih terjatve se poraËunavajo prek sistema Bank Settlement Plan (BSP); organizirani so na podroËju države, kjer se letalski dokumenti prodajajo. BSP preverja boniteto vseh svojih partner-jev, in Ëe ne izpolnjujejo doloËenih finanËnih kazalnikov (ki so v vsaki državi razliËni), zahteva instrument zavarovanja plaËil, ki se v primeru neplaËila deli med letalske prevoznike glede na višino njihovih odprtih terjatev. Višina terjatev do razliËnih BSP-jev na dan ��. ��. �007 znaša �.79�.�7� EUR (�6% vseh terjatev).

• Družba nima poslovnih terjatev do Ëlanov uprave, Ëlanov nadzornega sveta, delavcev s posebnimi pooblastili in notranjih lastnikov.

• Družba oblikuje popravek vrednosti terjatev skladno s kriteriji, ki so navedeni v poglavju o raËunovodskih usmeritvah. Leta �007 je dodatno oblikovala po-pravek vrednosti kratkoroËnih poslovnih terjatev do kupcev (�00.0�7 EUR) ter prejela plaËane že izbrisane in odpisane terjatve v višini �8.�75 EUR. Družba je leta �007 direktno v breme prevrednotovalnih odhodkov odpisala za �5.898 EUR terjatev.

• RazËlenitev poslovnih terjatev do kupcev po rokih zapadlosti

��. ��. �007 Nezapadle do �0 dni od ��do 60 dni

od 6�do 90 dni

od 9�do �80 dni

od �8�do �65 dni

nad�66 dni

�7.�8�.�9� ��.�58.57� �.087.768 8�0.9�� 80.6�5 ��5.9�7 ��.669 �78.0�8

% 69,� �7,7 �,7 �,� �,0 �,8 �,�

��7

• 76% (��.��.�� EUR) vseh kratkoroËnih poslovnih terjatev do kupcev je zava-rovanih, in sicer: Clearing House (5% − 890.980 EUR), BSP (�6% − �.79�.�7� EUR), z depoziti (��% − �.��.�0� EUR), banËne garancije in akreditivi (7% − �.�59.��6 EUR), terjatev za prodajo osnovnih sredstev (�9% − �.�50.000 EUR), z avansi (5% − 78�.895 EUR), kompenzacije (6% − 98�.66� EUR), menice (7.6�� EUR) in proraËunski porabniki (6% − �.��0.�7� EUR); ��% (�.�60.�50 EUR) kratkoroËnih terjatev pa je nezavarovanih.

• Druge kratkoroËne poslovne terjatve predstavljajo plaËane kratkoroËne preduj-me za najeta letala in varšËine, terjatve za davek na dodano vrednost, terjatve za prodajo kart do prodajnih mest in terjatve do dobaviteljev za priznane, a še neizstavljene dobropise.

6.1.8. Denarna sredstva

(v EUR) ��. ��. �007 ��. ��. �006

Gotovina v blagajni in prejeti Ëeki �7.755 ��.��

Denarna sredstva v banki �.00�.8�7 9�7.09�

Skupaj 1.040.592 960.224

6.1.9. KratkoroËne aktivne Ëasovne razmejitve

• Aktivne Ëasovne razmejitve na dan ��. ��. �007 v vrednosti 78�.�50 EUR (sta-nje ��. ��. �006 − 880.�� EUR) se v celoti nanašajo na kratkoroËno odložene stroške oz. odhodke, predvsem na že prejete raËune za najemnino za letala in motor ter za zavarovanje letal in potnikov.

6.1.10. Kapital

(v EUR) ��. ��. �007 ��. ��. �006

I. vpoklicani kapital 6.782.156 3.390.235

�. Osnovni kapital 6.78�.�56 �.�90.��5

II. Kapitalske rezerve 28.180.234 20.604.269

III. Rezerve iz dobiËka 6.493.712 6.281.076

�. Statutarne rezerve 77�.�08 56�.�7�

5. Druge rezerve iz dobiËka 5.7�9.60� 5.7�9.60�

Iv. Presežek iz prevrednotenja -1.363.781 -564.117

vI. »isti poslovni izid poslovnega leta 212.636 —

Skupaj 40.304.957 29.711.463

• �9. februarja �007 so delniËarji družbe na ��. seji skupšËine delniške družbe izglasovali sklep o rednem poveËanju osnovnega kapitala družbe in s tem po-

��8

trdili dokapitalizacijo v višini �0.967.886 EUR. �06.��8 dodatnih delnic po ceni �7 EUR je bilo vplaËanih v treh krogih dokapitalizacije v marcu in aprilu �007.

• Z dokapitalizacijskimi sredstvi se je za �.�9�.9�� EUR povišal osnovni kapital družbe, za 7.575.965 EUR pa so se poveËale kapitalske rezerve družbe.

• Vpoklicani kapital je sestavljen samo iz osnovnega kapitala in je opredeljen v statutu podjetja ter registriran na sodišËu in so ga temu ustrezno vpisali oziro-ma vplaËali njegovi lastniki. Osnovni kapital podjetja znaša 6.78�.�56 EUR in je enak registriranemu. Razdeljen je na 8��.��6 navadnih imenskih kosovnih delnic.

• Vse delnice družbe so delnice istega razreda in so izdane v nematerializirani obliki. ©tevilo delnic se je med letom spremenilo zaradi dokapitalizacije druž-be.

• Družba nima lastnih delnic in jih tudi med poslovnim letom ni imela.• Knjigovodska vrednost delnice na dan ��. ��. �007 znaša �9,6� EUR.• V letu �008 je uprava Ëisti dobiËek družbe iz leta �007 v znesku ��5.�7� EUR

razporedila takole:• za statutarne rezerve ��.6�6 EUR,• v bilanËni dobiËek ��.6�6 EUR .

• Uprava in nadzorni svet družbe bosta predlagala skupšËini razporeditev bi-lanËnega dobiËka družbe za poslovno leto �007 v višini ��.6�6 EUR v nasled-nje namene:

• v druge rezerve iz dobiËka �06.��8 EUR• v preneseni dobiËek družbe �06.��8 EUR.

• Družba ima v statutu opredeljene rezerve za naslednje namene:• Kapitalske rezerve so bile oblikovane z lastninskim preoblikovanjem

in dokapitalizacijo družbe − uporabljajo se pod pogoji in za namene, ki jih doloËa zakon; kapitalske rezerve znašajo �8.�80.�� EUR in so se poveËale zaradi dokapitalizacije družbe.

• Rezerve iz dobiËka predstavljajo statutarne rezerve (77�.�08 EUR), oblikovane v višini 50% Ëistega dobiËka poslovnih let �00�, �00�, �00� in �007 v skladu z doloËili statuta. Druge rezerve iz dobiËka znašajo 5.7�9.60� EUR in se v letu �007 niso spreminjale. Statu-tarne rezerve se lahko uporabljajo za kritje izgube, za poveËanje osnovnega kapitala ter za investicije v opredmetena osnovna sred-stva družbe. Druge rezerve iz dobiËka se lahko uporabijo za kate-rekoli namene v skladu z zakonom, statutom in poslovno politiko družbe.

• Presežek iz prevrednotenja je negativen zaradi negativnega presežka iz pre-vrednotenja iz naslova vrednotenja izvedenih finanËnih instrumentov, ki so na-menjeni varovanju denarnega toka v letih �008 in �009.

��9

• Družba nima pogojno izdanih delnic (uresniËitev pravice imetnikov zamenljivih obveznic do zamenjave v delnice ali uresniËitev prednostne pravice do nakupa novih delnic).

• Ker družba nima pogojno izdanih delnic, sta tako osnovni kot tudi prilagojeni Ëisti dobiËek na delnico enaka.

�007 �006

»isti poslovni izid, ki pripada imetnikom navadnih delnic družbe (v EUR) ��5.�7� 70.�0�

Prilagojeni Ëisti poslovni izid, ki pripada imetnikom navadnih delnic družbe (v EUR) ��5.�7� 70.�0�

Tehtano povpreËno število navadnih delnic za osnovni Ëisti dobiËek na delnico 7�0.500 �06.��8

Prilagojeno povpreËno število navadnih delnic za izraËun prilagojenega Ëistega dobiËka na delnico 7�0.500 �06.��8

»isti dobiËek na delnico (v EUR) 0,60 0,17

6.1.11. Rezervacije in dolgoroËne pasivne Ëasovne razmejitve

Oblikovane rezervacije v višini �.5��.7�5 EUR v celoti predstavljajo rezervacije za po-kojnine, jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi; izraËunane so na podlagi doloËil kolektivne in individualnih pogodb ter fluktuacije zaposlenih glede na leta do upokojitve in glede na delovno dobo v podjetju.

(v EUR) ��. ��. �007 ��. ��. �006

Rezervacije za pokojnine in odpravnine �.5��.7�5 �.550.��7

Skupaj 1.543.735 1.550.417

Gibanje rezervacij v letu 2007

(v EUR) Stanje�. �. �007

»rpanje,sprošËanje Oblikovanje Stanje

��. ��. �007

Rezervacije za pokojnine in odpravnine �.550.��7 58.��0 5�.7�8 �.5��.7�5

Skupaj 1.550.417 58.430 51.748 1.543.735

Gibanje rezervacij v letu 2006

(v EUR) Stanje�. �. �006

»rpanje,sprošËanje Oblikovanje Stanje

��. ��. �006

Rezervacije za pokojnine in odpravnine �.6��.��9 9�.9�� — �.550.��7

Skupaj 1.644.339 93.922 — 1.550.417

6.1.12. FinanËne obveznosti

DolgoroËne KratkoroËne Skupaj

(v EUR) ��. ��. �007 ��. ��. �006 ��. ��. �007 ��. ��. �006 ��. ��. �007 ��. ��. �006

FinanËne obveznosti do bank 79.8��.5�� 55.��.950 7.8�8.759 �0.�58.087 87.69�.�9� 65.69�.0�7

Druge finanËne obveznosti �.07�.608 98�.76� �.980.�05 �.05�.6�0 �.05�.7�� .0�6.�0�

Skupaj 80.916.141 56.414.714 9.828.864 11.312.727 90.745.005 67.727.441��0

Ponderirane povpreËne obrestne mere na dan 31.12.

31. 12. 2007 EUR (%)

FinanËne obveznosti do bank 5,�6

31. 12. 2006 EUR (%)

FinanËne obveznosti do bank �,88

Razkritja obrestnega tveganja po posameznih vrstah prejetih posojil

Leto konËano ��. ��. �007(v EUR)

Obrestna mera se spremeni v 6 mesecih

ali prej

Obrestna mera se spremeni v 6-�� mesecih

Obrestna mera se spremeni v

�-5 letihNad 5 let Skupaj

Skupaj posojila 8�.8�7.058 — �.876.�� — 87.693.292

UËinek obrestne zamenjave -969.697 — — 969.697 —

Skupaj 82.847.361 — 3.876.234 969.697 87.693.292

Leto konËano ��. ��. �006(v EUR)

Obrestna mera se spremeni v 6 mesecih

ali prej

Obrestna mera se spremeni v 6-�� mesecih

Obrestna mera se spremeni v

�-5 letihNad 5 let Skupaj

Skupaj posojila 60.90�.7�6 — — �.788.�9� 65.691.037

UËinek obrestne zamenjave -�.000.000 — — �.000.000 -

Skupaj 59.902.746 — — 5.788.291 65.691.037

• Del dolgoroËnih posojil, ki zapade v plaËilo v poslovnem letu �007, je v višini 7.8�8.759 EUR izkazan med kratkoroËnimi finanËnimi obveznostmi.

• KratkoroËne finanËne obveznosti do bank so v letu �007 za ��% manjše kot v letu �006, saj konec leta družba ni izkazovala nobenih kratkoroËnih kreditov za obratna sredstva; kratkoroËne obveznosti do bank so v celoti le kratkoroËni del dolgoroËnih posojil.

• Del dolgoroËnih obveznosti iz finanËnega najema, ki zapade v plaËilo v poslov-nem letu �007, je v višini ��5.��6 EUR izkazan med kratkoroËnimi finanËnimi obveznostmi.

• Leta �007 je družba najela novo dolgoroËno posojilo pri domaËih bankah za financiranje nakupa letal v višini ��.000.000 EUR.

• V letu �007 je družba odplaËala dolgoroËni kredit za obratna sredstva v višini �.07�.0�� EUR.

• Vsa dolgoroËna in kratkoroËna posojila so najeta v evrski valuti pri domaËih bankah.

• OdplaËevanje glavnice in obresti je praviloma meseËno.• Vse dolgoroËne finanËne obveznosti so zavarovane z zastavno pravico na le-

talih.

��

Zapadlost dolgoroËnih finanËnih obveznosti

(v EUR) ��. ��. �007

Med � in � letoma �0.��.566

Med � in 5 leti ��.900.0��

Nad 5 let �8.67�.56�

Skupaj 80.916.141

KratkoroËne finanËne obveznosti do bank

(v EUR) ��. ��. �007 ��. ��. �006

KratkoroËni del dobljenih posojil pri bankah 7.8�8.759 5.�5�.5�9

KratkoroËne finanËne obveznosti do bank — �.90�.5�8

Skupaj 7.848.759 10.258.087

• KratkoroËni del dobljenih posojil pri bankah doma sestavljajo izkljuËno obve-znosti iz naslova dobljenih dolgoroËnih posojil, katerih odplaËilni rok je krajši od enega leta.

• Družba ima kratkoroËni del dolgoroËnih posojil zavarovan z zastavitvijo letal.

6.1.13. DolgoroËne poslovne obveznosti

(v EUR) ��. ��. �007 ��. ��. �006

DolgoroËne poslovne obveznosti na podlagi predujmov �0.��8 �0.��8

Skupaj 10.228 10.228

• DolgoroËne poslovne obveznosti niso zavarovane s stvarnim jamstvom.

6.1.14. KratkoroËne poslovne obveznosti

(v EUR) ��. ��. �007 ��. ��. �006

KratkoroËne poslovne obveznosti do družb v skupini �0.�� 00.�0�

KratkoroËne poslovne obveznosti do dobaviteljev �9.�6�.�9� �8.�7�.888

KratkoroËne poslovne obveznosti na podlagi predujmov �.60�.65� �.0��.�56

Druge kratkoroËne poslovne obveznosti �.�8�.��8 �.9�5.6��

Skupaj 25.288.685 23.435.279

• KratkoroËne poslovne obveznosti niso zavarovane s stvarnim jamstvom.

��

Poslovne obveznosti glede na rok dospelosti

(v EUR)

Poslovne obveznosti

do podjetij v skupini

Poslovne obveznosti do dobavi-

teljev

Poslovne obveznosti na podlagi predujmov

Druge poslovne

obveznostiSkupaj

Dospelost do � leta �0.�� 9.�6�.�9� �.60�.65� �.�8�.��8 �5.�88.685

Od � do � let — — — — —

Od � do 5 let — — �0.��8 — �0.��8

Nad 5 let — — — — —

Skupaj 40.213 19.464.393 1.612.879 4.181.428 25.298.913

Obveznosti, zavarovane s stvarnim jamstvom — — — — —

KratkoroËne poslovne obveznosti do dobaviteljev

(v EUR) ��. ��. �007 ��. ��. �006

KratkoroËne poslovne obveznosti do dobaviteljev v državi 6.��9.797 5.�6�.689

KratkoroËne poslovne obveznosti do dobaviteljev v tujini ��.��.596 ��.��0.�99

Skupaj 19.464.393 18.374.888

• KratkoroËne poslovne obveznosti do dobaviteljev izhajajo iz obveznosti za pre-jeto blago in storitve doma in v tujini. RoËnost kratkoroËnih poslovnih obve-znosti je od osem do 60 dni od dobave blaga, opravljene storitve ali od izdaje raËuna.

Druge kratkoroËne poslovne obveznosti

(v EUR) ��. ��. �007 ��. ��. �006

KratkoroËne poslovne obveznosti do države 5��.786 575.0��

KratkoroËne poslovne obveznosti do delavcev �.�75.698 �.��8.7�6

Druge kratkoroËne poslovne obveznosti �.�7�.9�� .��.885

Skupaj 4.181.428 3.925.634

• Družba Adria Airways d.d. po stanju na dan ��. ��. �007 nima poslovnih obve-znosti do uprave, Ëlanov nadzornega sveta ali zaposlenih, razen obveznosti za plaËe za mesec december �007 in obveznosti do uprave za izplaËilo nagrade.

• Druge kratkoroËne poslovne obveznosti veËinoma predstavljajo obveznosti po sodni odloËbi JAT Airways Beograd.

6.1.15. KratkoroËne pasivne Ëasovne razmejitve

• Pasivne Ëasovne razmejitve v vrednosti �.87�.7�5 EUR se v višini �5�.7�� EUR nanašajo na kratkoroËno vnaprej vraËunane stroške in odhodke (stroški rezervacijskega sistema, obresti za kredite), v višini �.��.0�� EUR pa se nave-zujejo na odložene prihodke (Ëarterski leti, prodani, a še neizkorišËeni kuponi).

��

(v EUR) ��. ��. �007 ��. ��. �006

KratkoroËne pasivne Ëasovne razmejitve �.87�.7�5 ��5.�0�

Skupaj 1.872.745 215.402

6.1.16. ZabilanËna sredstva/obveznosti

(v EUR) ��. ��. �007 ��. ��. �006

Hipoteke ��.5�6.��0 7�.987.6�0

Garancije �.879.967 �.096.9�5

Ostalo �8.�7� �8.�76

Skupaj 114.424.571 77.113.061

Zapadlost zabilanËnih sredstev/obveznosti nad 5 let

(v EUR) �007

Hipoteke 95.7�7.595

Garancije —

Ostalo —

Skupaj 95.737.595

• V zunajbilanËni evidenci vodi družba hipoteke (zastavne pravice), vpisane v korist domaËih bank, za najete dolgoroËne kredite za nakup letal in zastavno pravico v korist družbe IAE, s katero ima družba sklenjeno sedemletno pogod-bo za vzdrževanje motorjev za letala A-��0 .

• Vrednost posojil, ki so zavarovana s hipotekami na dan ��. ��. �007, znaša 87.69�.�9� EUR.

• Pod garancije so zajete dane plaËilne garancije za nabavo storitev in blaga doma in v tujini v korist dobaviteljev in prejete garancije za zavarovanje terjatev.

• Družba ima odprte pravne zadeve pri razliËnih sodišËih, kjer je udeležena bodi-si kot tožeËa bodisi kot tožena stranka. Tožbe izvirajo veËinoma iz obligacijskih in delovnopravnih sporov. Zaradi vloženih zahtev za sodno varstvo pri prekr-škovnem organu pa je Adria Airways udeležena tudi v postopkih nadzornih in državnih institucij.

• Ne priËakujemo, da bi imeli rezultati sporov finanËne efekte, ki bi pomembno vplivali na družbo, zato iz tega naslova nimamo oblikovanih dodatnih rezervacij.

��

6.1.17. FinanËni instrumenti

Poštena vrednost• VeËina naložb, razporejenih v skupino skozi izkaz poslovnega izida in za pro-

dajo, je izkazanih v izkazih po pošteni vrednosti, medtem ko so terjatve in posojila izkazani po odplaËni vrednosti. Glede na to, da je veËina terjatev in obveznosti ter posojil kratkoroËnih, poštene vrednosti teh finanËnih instrumen-tov ne odstopajo bistveno od knjigovodskih vrednosti.

Izvedeni finanËni instrumenti Na dan ��. ��. �007 je imela družba naslednje odprte finanËne instrumente:

Instrumenti za zavarovanje pred obrestnim tveganjem (v EUR)

Vrsta instrumenta Nominalna vrednost Poštena vrednost

��. ��. �007 ��. ��. �006 ��. ��. �007 ��. ��. �006

Obrestna zamenjava 969.697 �.000.000 �0.886 �0.�6�

Obrestna ovratnica ��.000.000 ��.000.000 �5�.�85 99.��

Obrestne zamenjave in ovratnice so obraËunane kot varovanje bodoËih denarnih tokov. (v EUR)

Vrsta instrumenta Nominalna vrednost Poštena vrednost

��. ��. �007 ��. ��. �006 ��. ��. �007 ��. ��. �006

DinamiËno obrestno zavarovanje �0.�00.000 �0.600.000 ��9.��7 �0�.��

Instrumenti dinamiËnega obrestnega zavarovanja niso obraËunani kot raËunovodsko varovanje pred tveganjem.

Terminske pogodbe za nakup deviz (v EUR)

Nominalna vrednost Poštena vrednost

��. ��. �007 ��. ��. �006 ��. ��. �007 ��. ��. �006

Nakup deviz �8.876.�5� ��.�7�.��9 -�.0��.��5 -660.��5

Prodaja deviz �9.�0�.088 ��.�0�.080 ��.86� 587.857

Obrestno tveganje Obrestno tveganje skupine izhaja predvsem iz financiranja skupine in je razvi-

dno pri toËki − razkritju pri finanËnih obveznostih. Kreditno tveganje Družba nima pomembnih koncentracij kreditnega tveganja.

��5

6.2. Dodatna razkritja postavk v izkazu poslovnega izida

• Stroški po funkcionalnih skupinah

(v EUR) �007 �006

Proizvajalni stroški �55.686.��5 ��.788.�57

Stroški prodajanja �6.7��.�� 6.��.��

Stroški splošnih dejavnosti �.��6.8�9 �.805.�58

Skupaj 176.765.295 154.028.146

• Proizvajalni stroški prodanih koliËin vsebujejo neposredne stroške letaliških in drugih storitev, materiala, dela in amortizacije ter splošne proizvajalne stro-ške.

• Stroški prodajanja predstavljajo stroške marketinga in lastne prodaje doma in v tujini ter stroške agencijske prodaje doma in v tujini (provizija − ostali stroški prodajanja).

• Stroški splošnih dejavnosti predstavljajo stroške administrativnih opravil za ce-lotno družbo.

V nadaljevanju sledi prikaz po vrstah prihodkov in stroškov.

6.2.1. »isti prihodki od prodaje

»isti prihodki od prodaje po podroËnih odsekih

(v EUR) �007 �006

* Redni promet — potniki ��.88�.559 �05.99�.856

* Redni promet — tovor 6.�85.86� 5.�95.577

* Izredni promet (Ëarter) — potniki ��.��.50� �8.69�.�6�

* Vzdrževanje letal za tretje osebe ��.��.578 �0.�8�.950

* Oddajanje letal v najem �5.7��.�89 6.�0�.60�

* Ostalo 6.7�5.9�5 5.778.55�

Skupaj 179.175.624 152.348.903

• Dejavnost družbe se uvršËa v storitveno dejavnost mednarodnega zraËnega prevoza potnikov in predstavlja 77% celotnih prihodkov od prodaje.

• 7% prihodkov od prodaje predstavlja vse pomembnejša dejavnost vzdrževanja letal za tretje osebe, prevoz tovora pa �%.

• 9% Ëistih prihodkov pa predstavljajo prihodki od oddajanja letal v najem.

��6

»isti prihodki od prodaje — razdelitev Slovenija, tujina

(v EUR) �007 �006

Prihodki od prodaje v Sloveniji �.87�.856 �.656.898

Prihodki od prodaje v tujini �77.�0�.768 �50.69�.005

Skupaj 179.175.624 152.348.903

6.2.2. Stroški blaga, materiala in storitev

(v EUR) �007 �006

Nabavna vrednost prodanega blaga ��.��5 685.88�

Stroški materiala ��.85�.0�� 7.�90.9��

Stroški storitev 8�.0�7.�88 70.7�9.770

Skupaj 124.931.754 108.726.585

• Stroški blaga, materiala in storitev so se glede na preteklo leto poveËali za �5%, kar je predvsem posledica poveËanja stroškov najemnin letal zaradi pre-strukturiranja flote, rasti cen letalskega goriva in poveËanega obsega letenja.

Stroški materiala

(v EUR) �007 �006

Gorivo za letala ��.685.96� �9.�78.��9

Blago in material za oskrbo potnikov �.9�7.�85 �.�96.0��

Nadomestni deli za vzdrževanje letal �.��7.508 �.89�.98�

Ostali stroški materiala �.990.08� �.7��.775

Skupaj 41.851.041 37.290.932

Stroški storitev

(v EUR) �007 �006

Stroški letališË �6.�87.8�5 ��.�7�.�70

Stroški navigacije 8.678.8�0 7.80�.0��

Stroški vzdrževanja 9.��.579 7.607.5�6

Stroški najemnin �9.5��.�0� ��.65�.9�8

Stroški rezervacijskega sistema �.�85.987 �.�85.�69

PovraËila stroškov �.086.890 �.69�.8�7

Stroški transportnih storitev �.�9�.��8 �.�6�.88�

Ostali stroški storitev ��.76�.696 9.67�.905

Skupaj 83.037.388 70.749.770

• Ostali stroški storitev vkljuËujejo stroške šolanja, carga, banËne stroške, štu-dentski servis, potniške takse, intelektualne in osebne storitve idr.

��7

• V letu �007 je bilo porabljenih za revizorske preglede 50.�00 EUR, od tega za: • revidiranje letnega poroËila − �0.000 EUR, • druge storitve revidiranja − �5.�00 EUR, • druge nerevizijske storitve − �5.000 EUR.

6.2.3. Stroški dela

(v EUR) �007 �006

Stroški plaË ��.�7�.989 �9.8��.78�

Stroški socialnega zavarovanja �.5�5.�8� �.��0.805

Stroški pokojninskega zavarovanja �.�77.87� �.��.�70

Ostali stroški dela �.9��.5�0 5.�76.50�

Skupaj 34.087.656 29.563.558

• Ostali stroški dela za leto �007 vkljuËujejo: regres za letni dopust, stroške pre-voza na delo, odpravnine, jubilejne nagrade ter davek na plaËe in plaËe neka-terih zaposlenih v predstavništvih v tujini.

• Družba nima zahtev zaposlencev po izplaËilih na podlagi doloËb zakona, ko-lektivne pogodbe, splošnega akta podjetja ali pogodbe o zaposlitvi, ki bi jim nasprotovala.

• Med drugimi stroški dela so zajeti stroški oblikovanja rezervacij za odpravnine v višini 5�.7�8 EUR.

6.2.4. Odpisi vrednosti

Amortizacija

(v EUR) �007 �006

Amortizacija pri opredmetenih in neopredmetenihdolgoroËnih sredstvih

��.�80.867 9.�59.685

Prevrednotovalni odhodki pri neopredmetenihin opredmetenih osnovnih sredstvih

�9.5�� 5�.568

Skupaj 11.500.400 9.313.253

Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih

• Prevrednotovalni poslovni odhodki v višini �50.�9� EUR pri obratnih sredstvih se veËinoma nanašajo na neposredni odpis terjatev (��5.85� EUR) in odpis nekurantnih zalog (��.��0 EUR).

��8

6.2.5. FinanËni prihodki

(v EUR) �007 �006

FinanËni prihodki iz deležev 96.063 191.616

- v družbah v skupini 87.5�9 55.��

- v pridruženih družbah 8.�56 —

- v drugih družbah 78 ��.58�

- iz drugih naložb — ��.709

FinanËni prihodki iz poslovnih terjatev 811.725 515.957

- do družb v skupini — 7.�86

- do drugih 8��.7�5 508.�7�

Skupaj 907.788 707.573

• FinanËni prihodki skoraj v celoti predstavljajo prihodke od prejetih obresti.• Drugi finanËni prihodki iz kratkoroËnih terjatev se veËinoma sestojijo iz prihod-

kov od obresti (665.59� EUR), kjer so vkljuËene obresti iz naslova "denaciona-lizacijske odškodnine".

• Prihodki od pozitivnih teËajnih razlik (�.��0.�50 EUR), ki so nastale pri preraËu-nu iz tujih valut, niso izkazani med finanËnimi prihodki, temveË v pobotanem stanju med finanËnimi odhodki.

6.2.6. FinanËni odhodki

(v EUR) �007 �006

FinanËni odhodki iz finanËnih obveznosti 4. 255.204 2.828.401

- od posojil od družb v skupini 5.�6� 5.�6�

- od posojil, prejetih od bank �.��9.8�� .8��.9�9

FinanËni odhodki iz poslovnih obveznosti 81.584 96.716

- do družb v skupini — 8.580

- do dobaviteljev �7.865 �7.98�

- iz drugih poslovnih obveznosti ��.7�9 50.�5�

Skupaj 4.336.788 2.925.117

• FinanËni odhodki se v veËini nanašajo na odhodke za obresti iz naslova najetih dolgoroËnih kreditov (�.��9.8�� EUR).

• FinanËni odhodki iz naslova negativnih teËajnih razlik (�.�7�.55� EUR) so v pobotanem znesku med pozitivnimi in negativnimi teËajnimi razlikami (��.�0� EUR) izkazani med finanËnimi odhodki iz poslovnih obveznosti.

��9

6.2.7. Davek od dobiËka

• Davek od dobiËka ni obraËunan zaradi pokrivanja davËne izgube iz leta �005.

(v EUR) �007 �006

Poslovni izid obraËunskega obdobja pred davki ��5.�7� 70.�0�

DavËno nepriznani odhodki 86�.95� �.��0.��

Popravki vrednosti zalog in terjatev ��5.85� �90.50�

Oblikovanje rezervacij �5.87� —

NeobdavËeni prihodki -�07.��6 —

DavËne izgube -�.�69.898 -�.70�.990

Drugo -5�.6�7 ��.05�

Skupaj 0 0

Davek od dobiËka (�5%) 0 0

6.2.8. »isti poslovni izid

(v EUR) �007 �006

»isti poslovni izid obraËunskega obdobja 415.272 70.101

• Družba je leta �007 ustvarila pozitiven izid iz poslovanja v višini �.7�7.��6 EUR − to je za �60% boljši izid kot v letu �006, kar kaže na nadaljnjo optimizacijo poslovanja.

• Družba ima iz finanËnega poslovanja izgubo v višini �.00�.9�6 EUR, ki je veËja kot izguba leta �005, in to predvsem zaradi najetja novih dolgoroËnih kreditov za letala in zaradi višanja kljuËnih obrestnih mer.

• Vse to je vplivalo na doseženi pozitivni Ëisti poslovni izid v višini ��5.�7� EUR, ki je kar nekajkrat višji kot v letu �006.

(v EUR) Rast cen življenjskih potrebšËin

�007 �006

Sprememba v% 5,6% �,8%

Splošni prevrednotovalni popravek �.�57.078 8��.9��

Poslovni izid obraËunskega obdobja po opravljenem prevrednotenju zaradi ohranitve kupne moËi kapitala -�.8��.806 -7�6.8��

• V primeru usklajevanja kapitala z rastjo cen življenjskih potrebšËin bi bil poslov-ni izid družbe Adrie Airways d.d. leta �007 nižji za �.�57.078 EUR.

��0

7. Druga razkritja

7.1. Podatki o skupinah oseb

Skupni znesek vseh prejemkov, ki so jih za opravljanje funkcij oziroma nalog prejele v poslovnem letu skupine oseb v skladu z �5�. Ëlenom ZGD

(v EUR) �007 �006

Bruto plaËe

- Ëlani uprave �0�.00� �66.��5

Nagrade, sejnine in drugi prejemki

- organi upravljanja (uprava, skupšËina in nadzorni svet) ��.��0 60.�0�

Prejemki zaposlenih na podlagi individualne pogodbe �.��.7�7 �.0�5.�9�

Skupaj 1.959.158 1.371.820

Vsi zneski so v bruto vrednosti, ki ne vkljuËuje prispevkov delodajalca.

• Prejemki uprave vkljuËujejo: plaËe, nagrado za uspešno delo v preteklem letu, bonitete, regres za dopust, morebitne druge prejemke ter povraËila stroškov. Prejemki zaposlenih na podlagi individualnih pogodb, za katere ne velja tarifni del kolektivne pogodbe, vkljuËujejo: plaËe, bonitete, regres za dopust, povraËi-la stroškov in morebitne druge prejemke (jubilejne nagrade, odpravnine …). Prejemki Ëlanov nadzornega sveta vkljuËujejo sejnine, potne stroške in nado-mestilo za opravljanje funkcije po sklepu SkupšËine.

8. Dogodki po datumu bilance stanja

• Družba v letu �008 nadaljuje s procesom optimizacije flote, ki je pogoj za dol-goroËno stabilno in donosno poslovanje: v februarju �008 je bila podpisana pogodba s tujo leasing hišo za operativni najem dveh novih letal CRJ-900 (dobava decembra �008 in februarja �009), z aprilom pa je družba najela Fok-ker-�00 in iz operacije v tujini je bil vrnjen en Airbus.

• Uprava družbe je na zaËetku leta �008 sprejela odloËitev o splošnem zvišanju plaË glede na bistveno višjo stopnjo inflacije v letu �007 in na poveËano pro-duktivnost dela v družbi.

• Na podroËju potniškega letenja družba v prvem Ëetrtletju presega optimistiËno zastavljene naËrte, saj je poveËala število potnikov za ��% glede na prvo Ëetrt-letje leta �007.

7

8��

9. RaËunovodski izkazi − razširjena oblika

9.1. Bilanca stanja — razširjena oblika po SRS9

��

(v EUR) ��. ��. �007 ��. ��. �006

SREDSTvA 159.765.355 122.650.230

A/ DOLGORO»NA SREDSTvA 128.951.669 99.807.912

I. Neopredmetena sredstva in dolgoroËne aktivne Ëasovne razmejitve �.��0.5�0 909.5��

�. DolgoroËne premoženjske pravice 86�.�� 576.9�8

5. Druge dolgoroËne aktivne Ëasovne razmejitve �.567.067 ��.595

II. Opredmetena osnovna sredstva ��.988.96� 97.��0.�55

�. ZemljišËa in zgradbe: 6.8��.�85 8.68�.�6�

a) zemljišËa �87.�8� 69�.��7

b) zgradbe 6.��5.�0� 7.987.��7

�. Proizvajalne naprave in stroji ��5.7��.58� 85.8�6.��8

�. Druge naprave in oprema �.7��.�6� �.�70.�55

�. Opredmetena osnovna sredstva, ki se pridobivajo: 7��.7�� .7��.�88

a) opredmetena osnovna sredstva v gradnji in izdelavi ��.�88 �.5��

b) predujmi za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev 578.5�6 �.7�9.676

III. Naložbene nepremiËnine ��0.�9� ��8.�5�

IV. DolgoroËne finanËne naložbe 85�.�� 86�.688

�. DolgoroËne finanËne naložbe, razen posojil: 8�9.595 855.900

a) delnice in deleži v družbah v skupini 79�.�� 79�.��

b) delnice in deleži v pridruženih družbah �00 �00

c) druge delnice in deleži 56.06� 6�.�68

�. DolgoroËna posojila: �.6�9 5.788

b) dolgoroËna posojila drugim �.6�9 5.788

V. DolgoroËne poslovne terjatve ��7.770 �78.09�

�. DolgoroËne poslovne terjatve do drugih ��7.770 �78.09�

(nadaljevanje)

��

B/ KRATKORO»NA SREDSTvA 30.030.436 21.961.897

I. Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo 70.�0� —

II. Zaloge 5.0��.6�0 �.9��.855

�. Material 5.0��.6�0 �.9��.855

III. KratkoroËne finanËne naložbe ��8.97� �6�.��6

�. KratkoroËna posojila: ��8.97� �6�.��6

b) kratkoroËna posojila drugim ��8.97� �6�.��6

IV. KratkoroËne poslovne terjatve ��.7�8.8�9 �6.9�6.68�

�. KratkoroËne poslovne terjatve do družb v skupini �.�6� —

�. KratkoroËne poslovne terjatve do kupcev �7.09�.698 ��.6�7.58�

�. KratkoroËne poslovne terjatve do drugih 6.65�.880 5.�79.098

V. Denarna sredstva �.0�0.59� 960.�� C/ KRATKORO»NE AKTIvNE »ASOvNE RAZMEJITvE 783.250 880.421

ZabilanËna sredstva 114.424.571 77.113.061

OBvEZNOSTI DO vIROv SREDSTEv 159.765.355 122.650.230

A/ KAPITAL 40.304.957 29.711.463

I. Vpoklicani kapital 6.78�.�56 �.�90.��5

�. Osnovni kapital 6.78�.�56 �.�90.��5

II. Kapitalske rezerve �8.�80.�� 0.60�.�69

III. Rezerve iz dobiËka 6.�9�.7�� 6.�8�.076

�. Statutarne rezerve 77�.�08 56�.�7�

5. Druge rezerve iz dobiËka 5.7�9.60� 5.7�9.60�

IV. Presežek iz prevrednotenja -�.�6�.78� -56�.��7

VI. »isti poslovni izid poslovnega leta ��.6�6 — B/ REZERvACIJE IN DOLGORO»NE PASIvNE »ASOvNE RAZMEJITvE 1.543.735 1.550.417

�. Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti �.5��.7�5 �.550.��7

C/ DOLGORO»NE OBvEZNOSTI 80.926.369 56.424.942

I. DolgoroËne finanËne obveznosti 80.9�6.�� 56.��.7��

�. DolgoroËne finanËne obveznosti do bank 79.8��.5�� 55.��.950

�. Druge dolgoroËne finanËne obveznosti �.07�.608 98�.76�

9.2. Izkaz poslovnega izida — razširjena oblika po SRS

(nadaljevanje)

��

II. DolgoroËne poslovne obveznosti �0.��8 �0.��8

�. DolgoroËne poslovne obveznosti na podlagi predujmov �0.��8 �0.��8

»/ KRATKORO»NE OBvEZNOSTI 35.117.549 34.748.006

II. KratkoroËne finanËne obveznosti 9.8�8.86� ��.��.7�7

�. KratkoroËne finanËne obveznosti do družb v skupini �55.�87 �55.�87

�. KratkoroËne finaËne obveznosti do bank 7.8�8.759 �0.�58.087

�. Druge kratkoroËne finanËne obveznosti �.8��.8�8 899.�5�

III. KratkoroËne poslovne obveznosti �5.�88.685 ��.��5.�79

�. KratkoroËne poslovne obveznosti do družb v skupini �0.�� 00.�0�

�. KratkoroËne poslovne obveznosti do dobaviteljev �9.�6�.�9� �8.�7�.888

�. KratkoroËne poslovne obveznosti na podlagi predujmov �.60�.65� �.0��.�56

5. Druge kratkoroËne poslovne obveznosti �.�8�.��8 �.9�5.6��

D/ KRATKORO»NE PASIvNE »ASOvNE RAZMEJITvE 1.872.745 215.402

ZabilanËne obveznosti 114.424.571 77.113.061

(v EUR) �007 �006

1. »isti prihodki od prodaje: 179.175.624 152.348.903

a) Ëisti prihodki na domaËem trgu − družbe v skupini �57.�86 79

b) Ëisti prihodki na domaËem trgu − razmerje do drugih �.7�5.�70 �.656.8�9

c) Ëisti prihodki na tujem trgu − družbe v skupini ��.760 �.69�.��8

d) Ëisti prihodki na tujem trgu − razmerje do drugih �77.�79.008 ��6.998.677

2. Proizvajalni stroški prodanih proiz. (z amort.)/nabavna vrednost prodanega blaga 155.686.325 133.788.357

3. KOSMATI POSLOvNI IZID OD PRODAJE 23.489.299 18.560.546 4. Stroški prodajanja (z amortizacijo) 16.742.141 16.434.331

5. Stroški splošnih dejavnosti (z amortizacijo): 4.336.829 3.805.458

a) stroški splošnih dejavnosti �.067.00� �.56�.�88

b) prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstvih �9.5�� 5�.568

c) prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih �50.�9� �90.50�

9.2. Izkaz poslovnega izida — razširjena oblika po SRS

(nadaljevanje)

��5

12. FinanËni odhodki iz poslovnih obveznosti: 81.584 96.716

a) finanËni odhodki iz poslovnih obveznosti do družb v skupini — 8.580

b) finanËni odhodki iz obveznosti do dobaviteljev in meniËnih obveznosti �7.865 �7.98�

c) finanËni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti ��.7�9 50.�5�

13. Drugi prihodki 151.600 1.892.952

14. Drugi odhodki 470.838 186.367

15. Davek iz dobiËka — —

17. »ISTI POSLOvNI IZID OBRA»UNSKEGA OBDOBJA 425.272 70.101

6. Drugi poslovni prihodki (s prevrednotovalnimi poslovnimi prihodki) 1.763.181 2.430.709

7. FinanËni prihodki iz deležev: 96.063 191.616

a) finanËni prihodki iz deležev v družbah v skupini 87.5�9 55.��

b) finanËni prihodki iz deležev v pridruženih družbah 8.�56 —

c) finanËni prihodki iz deležev drugih družb 78 ��.58�

Ë) finanËni prihodki iz drugih naložb — ��.709

9. FinanËni prihodki iz poslovnih terjatev: 811.725 515.957

a) finanËni prihodki iz poslovnih terjatev do družb v skupini — 7.�86

b) finanËni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih 8��.7�5 508.�7�

10. FinanËni odhodki iz oslabitve in odpisov finanËnih naložb — 170.406

11. FinanËni odhodki iz finanËnih obveznosti: 4.255.204 2.828.401

a) finanËni odhodki iz posojil, prejetih od družb v skupini 5.�6� 5.�6�

b) finanËni odhodki iz posojil, prejetih od bank �.��9.8�� .8��.9�9

izdajatelj: Adria Airways, Slovenski letalski prevoznik d.d.ideja, oblikovanje in izvedba: IMAGO marketinška agencijafotografije: Dean DubokoviË, Branko »eak in arhiv Adrie Airwayslektorica: Vera Samohodtisk: Tiskarna Schwarz, julij �008

��6

��7

adria airways - letno poročilo 2007

Documents