AKCIDENTALNI

SOSTOJBI KOI

POBARUVAAT

SBMO

AKCIDENTI:

BRUTALNA ANAFILAKTI^NA

REAKCIJA

DAVEWE VO VODA

UDAR OD ELEKTRI^NA STUJA ILI

GROM

ZADAVUVAWE-(ASTMA I EPILEPSIJA)

[OK TRAUMA

VODENO-ELEKTROLITEN DISBALANS

BRUTALNI ANAFILAKTI^NI

REAKCII

Anafilakti~ka reakcija

Pretstavuva akutna, ~estopati

eksplozivna sistemska reakcija

predizvikana od IgE ili IgG4

antitela kaj prethodno

senzibilizirana osoba koja

primila antigen na koj e osetliva

Anafilaktoidna reakcija

Pretstavuva po izgled sli~na

reakcija, no ne e predizvikana so

posredstvo na mehanizmot

antigen-antitelo

Senzibilizacija Anafilakti~na r-ja

Dejstva na oslobodenite bioaktivni

materii/efekti na H1 i H2 receptorite

Dilatacija na prekapilarnite arterioli i

konstrikcija na postkapilarnite venuli

Formirawe na propusti pome|u endotelijalnite

kletki i izleguvawe na plazma vo intersticiumot

vazodilatacija

bronhospazam (spazam na maznata muskulatura)

zgolemena mukozna sekrecija

tahikardija

zgolemena gastri~na sekrecija

Anafilakti~en {ok

Diferencijalna dijagnoza

Nitu eden znak na {okot ne e

patognomoni~en:- vazovagalna reakcija (kolaps od infekcijata)

- funkcionalna disfunkcija na glasnite `ici

- psihonevrotska reakcija

Anamnezata ne e sigurna. Baraj znaci vo fizikalniot status! (na primer urtiki,

bronhospazam, otoci)

Lek od izbor: ADRENALIN

Adrenalinot e antagonist na

efektite na hemiskite

medijatori vrz krvnite

sadovi, maznite muskuli i

drugite tkiva

Efekti:

periferna vazokonstrikcija

namaluvawe na izleguvaweto na te~nost

od vaskularnoto korito

dilatacija na maznata muskulatura vo belite drobovi

Drugi lekovi

Kislorod /sekoga{ koga uslovite go

ovozmo`uvaat, 4-6 l vo minuta/

Te~nosti / kristaloidi, NaCl 0,9% 2-

4 litra, koloidi, Haemacel,Gelofuzin, i

sl. vo odnos 3:1

SEKOGA[ KOGA POSTOI IZRAZENA

HIPOTENZIJA!

blokatori na H1 i H2 receptori / na

primer Synopen i Cimetidin

kortikosteroidi / ne se lekovi so brzo

dejstvo! Deluvaat po 2-4 ~asa, no imaat

pozitiven efekt na ponatamo{niot

razvitok na {okot

Adrenergi~ni stimulatori /Dopamin/

Antiaritmici, Atropin itn

PRIMERI ZA TERAPIJA:

A) LESNA SIMPTOMATOLOGIJA /PRURIUS I URTICARIA/

- 0,2 do 0,5 mg adrenalin s.c.

- antihistaminik /diphenhydramin/

AKO MESTOTO NA NAVLEGUVAWE NA SENZIBILIZIR.SUPSTANCIJA E EKSTREMITET :

- Tournique (Esmarch/

- 0,2 mg Adrenalin vo okolinata na mestoto naubodot

- osiloto da se izvadi bez da se pritiska

B) SREDNO TE[KA SIMPTOMATOLOGIJA(bez kardiovaskularni simptomi)

EDEM NA LARINKSOT /~estopati propraten solaringospazam, otoci na ustata, jazikot, o~nitekapaci ili celata glava/

- adrenalin 0,2-0,5 s.c. ili i.v.

- kislorod 4-6 l/min- N1 + N2 blokeri /Synopen + Cimetidin/

- Metil prednizolonUrbason, Solumedrol 80-1000mg

VO SLU^AI KOGA SOSTOJBATA PROGREDIRA KONPOTPOLNO ZATVARAWE NA DI[NIOT PAT,INTUBACIJA ILI KRIKOTIREIDEKTOMIJA !

BRONHOSPAZAM /Obi~no propraten so edemna alveolte/ :

- Adrenalin 0,2-0,3 i.v. (0,2-0,5 s.c)- Kislorod 4-6l/min- Aminofilin 200-400mg i.v.

- Isoproterenol /Isoprenalin/ ili Albutenol ilidrug beta adrenergi~en stimulator i.v. ili vosprej.

- Kortikosteroidi /Metil prednizolon/- Te~nosti vo infuzija

AKO SOSTOJBATA PROGRADIRA VO TE[KARESPIRATORNA INSUFICIENCIJA: INTUBACIJA,SEDACIJA, MUSKULNA RELAKSACIJA IARTIFICIELNA VENTILACIJA !

TE[KA SIMPTOMATOLOGIJA /[OK/(HIPOTENZIJA, KARDIOVASKULARNAINSUFICIENCIJA, CARDIAC ARREST)

- POSTAVI GO PACIENTOT SO PODIGNATI NOZE !

- ADRENALIN (0,2-0,5mg i.v.) ako nema efekt povtori !

- TE^NOSTI (NaCl 0,9% kombiniran so KOLOIDI 3-6 L!)

- N1 i N2 blokatori

- KORTIKOSTEROIDI / Metil prednizolon/

VO SLU^AJ NA CARDIAC ARREST :

A,B.C, REANIMACIJA:

- Obezbedi di{en pat /trokrak zafat/- Artificielna ventilacija usta na usta ili so

Ambu o`ivuva~, po mo`nost intubacija !- Masa`a na srce- Adrenalin 1-3 mg i.v., Atropin i drugi lekovi vo

zavisnost od vidot na arestot. Ako nema venaadrenalinot mo`e da se dade vo a.femoralis ili vosublingvalna vena !

- Te~nosti vo infuzija 4-6l, NaHCO3 i tn.

Kaj anafilakti~kiot {ok srceto obi~noprestanuva vo asistolija ili voelektromehani~ka disocijacija (EMD)

PREVENCIJA :

OSOBI SO ALERGII NA UBOD OD INSEKTITREBA :

- DA NOSAT SO SEBE SET VO KOJ IMA [PRIC SOADRENALIN

- DA IZBEGNUVAAT INTENZIVNI MIRISI (PARFEMI,CVE]E, KONTEJNERI)

- DA NE ODAT BOSI NA OTVORENO

- DA SE PODLEGNAT NA POSTAPKA ZAHIPOSENZIBILIZACIJA

PRED DA SE ORDINIRA INEKCIONATERAPIJA TREBA :

- DA SE ZEME DOBRA ANAMNEZA OKOLU

EVENTUALNO POSTOEWE NA ALERGII

- 15 - 30 MINUTI PO INEKCIJATA PACIENTOT DA SEZADR@I VO AMBULANTATA !

- ANTI[OK TERAPIJATA DA BIDE SPREMNA VOSEKOE VREME

- PO POTE[KA ANAFILAKTI^KA REAKCIJAPACIENTOT TREBA DA SE HOSPITALIZIRA BAREM24 ^ASA

Davewe vo voda

Davewe vo slatka voda

Hemodilucija

Hipervolemija

Opteretuvawe na desno srce i zgolemen

venski pritisok

Hemoliza

Anemija

Hiperkalemija (8 mmol/L)

Hiponatremija

Namalen hematokrit

Hipooksija

Hiperkapnija

Acidoza

Hiperkaliemija

Fibrilacija

Prestanok na cirkulacija

3-4min

2. Davewe vo solena voda

Hipovolemija

Hipernatriemija

Hemokoncentracija

Zgolemen hematokrit

Hipoprotinemija

Faza Di{ewe Srceva akcija O`ivuvawe

I Refleksna apnea Usporena Spontano

II Dlaboka respiracija Zabrzana Spontano

(komplikacii)

III Apnoi~na

preagonalna pauza

Zabrzana Ve{. di{ewe

uspe{no

IV Terminalno di{ewe Zabrzana Ve{.di{.

Prodol`eno

V Definitivna apnea

(prividna smrt)

Bavna

nepravilna

Ve{.di{. i

srcev.mas

VI Definitivna apnea

(klini~ka smrt)

Asistolija Pomali {ansi

VII Definitivna apnea

(biiolo{ka smrt)

Asistolija Nevozmo`no

o`ivuvawe

Udar od elektri~na struja

Tehni~ka elektri~na struja (electrocutio)

Atmosverski elektricitet - udar od grom

(fulminatio)

Elektri~nata struja se deli na struja so visok

napon (nad 1000V) i struja so nizok napon

(pod 50V)

^ove~koto telo e dobar provodnik na struja

Strujata navleguva preku ko`ata koja ima otpor od 2000 do 3000 oma

Otporot na ko`ata zavisi od debelinata, vlaknetosta i brojot na `lezdite

Slaba struja predizvikuva pogolem otpor od struja so povisok napon

Najgolem e otporot na ko`ata, pomal e na muskulaturata, a najmal e na krvta

Napon od 150 do 220 V obi~no se podnesuva dobro, a

nad 500 V e opasno za `ivot.

Vremeto na ekspozicija na teloto na struja igra

va`na uloga

Kratka ekspozicija od 0,1 sek. Duri i pri jaka struja

ako ne pomine niz srce e bezopasna

Ekspozicija od 0,3 sek. e dovolna da predizvika

komorna fibrilacija i cardiac arrest

Se smeta deka naizmeni~na struja nad

50mA (i ednonaso~na od 80 do 300 mA)

predizvikuvaat zaguba na svest i

naglo zapirawe na srceto (itno

SBMO i defibrilacija vo tekot na 8

min sekoga{ vodi do uspe{na

resusitacija.

Efekti na elektri~nata struja vrz

organizmot

1. Op{ti efekti

STRUJA SO NISKA JA^INA 3-9 mA PREDIZVIKUVA EKSCITATIVEN EFEKT VRZ MUSKULITE I KO@ATA

JA^INA OD 8-17 mA PREDIZVIKUVA BOL, MUSKULEN SPAZAM, SE DO KOMLETNO GR^EWE NA CELOKUPNATA MUSKULATURA BEZ MO@NOST DA SE ODVOI POVREDENIOT OD IZVOROT NA STRUJA

POGOLEMA JA^INA OD 18-30 mA

PREDIZVIKUVA GR^ NA DI[NATA I CELATA MUSKULATURA I ZAVR[UVA SO CARDIAC ARREST

Koga strujata minuva niz srceto predizvikuva gr~

na koronarnite arterii - ishemija so

histopatolo{ki naod kako kaj miokarden

infarkt

Vo zavisnost od ja~inata na strujata se pojavuvaat

ekstrasistoli, poremeten ritam na srceto se do

akuten zastoj

Minuvawe na strujata niz mozokot rezultira so

akutni zapirawe na di{eweto i pojava na

tranzitorna vremena apnea

Lokalen efekt na mestoto na kontakt (Combustio)

Indirekten traumatski efekt