Odprtokodni programi kot alternativa

Aljoša Železnik

Predmet: InformatikaSmer: Ekonomist

Mentor: prof. Vladislav Škornik, univ. dipl. ekon.

Program in izvorna koda

• Danes si dela brez računalnika ne moremo predstavljati

• Računalniška oprema (angl. “hardware”) je neuporabna brez programske opreme (angl. “software”)

• Programska oprema je skupek računalniških programov.

• Da lahko program deluje je potrebno napisati skupino navodil v programskem jeziku. Programski jezik je računalniku berljiv umetni jezik

• Izvorna koda je torej skupina navodil napisana v programskem jeziku, ki daje računalniku navodila za izvajanje. Izvorna koda se lahko zapiše v eni ali več datotek in je lahko spisana v različnih programskih jezikih.

Izvorna koda in intelektualna lastnina

• Za stabilno in pravilno delovanje programa je potrebno ustvariti dobro in zanesljivo izvorno kodo za kar je potrebno znanje (angl. »know how«)

• Znanje je dragocena in redka ekonomska dobrina.

• Razvoj in ustvarjanje nove programske opreme ustvari intelektualno lastnino.

• Programsko opremo je težko fizično zaščititi, zato jo zaščitimo z avtorskimi pravicami in licencami.

• Danes obstajata dve veliki skupini, ki svoje programe ščitita z različnima pristopoma.

Dostop do izvorne kode

• lastniško programiranje (angl »proprietary programming«)

• Izvorno kodo varujejo in skrivajo

• Konkurenca nima vpogleda

• Ščiti se s komercialnimi licencami

• Licenca strogo omejuje pravice in uporabo

• prosto programiranje (angl. »free programing«) ali odprto kodno programiranje (angl »open source programing«)

Prosto in odprtokodno programiranje

• Razlika med prostim in odprtokodnim programiranjem je na videz majhna, a pomembna!

• Prosto programiranje je etično in družbeno gibanje, ki lastniško programiranje jemlje kot družbeni problem in poudarja pomembnost svobode.

• Odprtokodno programiranje pa je razvojna metodologija, ki ne vsebuje ideoloških vrednot in deluje na svojem ekonomskem principu.

• Oba pristopa ščitita javni dostop do izvorne kode in varujeta javni interes z odprtokodnimi licencami.

Licenčni modeli odprte kode• GNU Public License – GPL

• Omogočen mora biti dostop do izvorne kode (i.k.)

• Dovoljuje spreminjanje izvorne kode, vsaka sprememba i.k. mora biti objavljena, če se odločimo za javno objavo, drugače ni potrebno objaviti i.k.

• Ni nobene garancije, vključi se lahko poljubno

• GNU Lesser General Public License – LGPL• Knjižnice izdane pod LGPL so lahko vgrajene v lastniške programe vendar mora biti njihova i.k.

javno dosegljiva pod pogoji LGPL ali GPL

• Barkeley Software Distribution license – BSD• Dovoljuje skoraj vse, tudi to, da modificirano izvorno kodo uporabimo kot zasebno je odprta

koda, saj ne zahteva, da se modificirana koda distribuira naprej pod BSD

• Mozilla Public License – MPL• Podobna GPL, le da dovoljuje vgradnjo kodo v zasebne programe, ki pa distribuirati modificiran del

naprej kot MPL

Prednosti odprtokodnih programov

• So večinoma brezplačni

• Stroški vzdrževanja so minimalni

• Nimajo večjih omejitev pri uporabi (tudi komercialni)

• So splošno in prosto dostopni

• Razvoj program. opreme je javen, decentraliziran, z veliko sodelavci

• Razvojni cilji sledijo željam uporabnikov, ti pa želijo kvalitetno in zanesljivo programsko opremo ni podrejeno komercialni uspešnosti in doseganju dobička

• Oprema je visoko prilagodljiva, tako odprtim standardom kot medsebojni prilagodljivosti, omogoča medsebojno povezovanje in lasten razvoj

• Ima močno podporo obstoječih uporabnikov in enostaven dostop skupnosti do razvijalcev

• V zrelejši fazi ima manj hroščev, varnost je večja in odkrivanje napak in odpravljanje sta hitrejša, redna in hitra.

• Zaradi odprtih standardov in vpogleda v kodo imajo uporabniki možnost vpogleda kateri podatki se prenašajo in s tem se zmanjšuje vdor v zasebnost

• Uporabniki zaradi odprtosti licenc zelo težko kršijo pogoje uporabe

• Progami imajo veliko razširitev in dodatkov, večja je tudi podpora lokalnim razširitvam, prilagoditvam in prevodom

Primerjava stroškov nakupa

Komercialni programi Odprtokodna programi

Operacijski sistem

10 x Microsoft Windows 7 Professional 32-bit DSP SLO

1284,00 €

Microsoft Windows 7 Professional 32-bit DSP SLO

1284,00 €

Pisarniški paket

10 x Microsoft Office Small Business 2007 DSP SLO

2208,00 €10 x OppenOffice

0,00 €

Spletni brskalnik

10 x Internet Explorer0,00 €

10 x Firefox0,00 €

Urejevalnik slik 10 x Adobe Photoshop Elements 8.0 974,90 €

10 x GIMP0,00 €

SKUPAJ

4466,90 €1284,00 €(3182,9 €)

Komercialni programi Odprtokodna programi

Operacijski sistem

10 x Microsoft Windows 7 Professional 32-bit DSP SLO

1284,00 €

10 x Ubuntu 9.4

1284,00 €

Pisarniški paket

10 x Microsoft Office Small Business 2007 DSP SLO

2208,00 €10 x OppenOffice

0,00 €

Spletni brskalnik

10 x Internet Explorer0,00 €

10 x Firefox0,00 €

Urejevalnik slik 10 x Adobe Photoshop Elements 8.0 974,90 €

10 x GIMP0,00 €

SKUPAJ

4466,90 €0,00 €

(4466,90 €)

Hvala za pozornost!

»Bojim se, da se uporabniki premalo zavedamo pomena svobode pri uporabi informacijskih tehnologij. Ena najhujših odvisnosti je odvisnost od določenega programskega izdelka. Ali od strategije proizvajalca in njegove vizije prihodnosti.

Torej biti ujeti potrošnik brez lastne volje.« (Andrej Kositer)