Alternativno zatiranje plevelov

Z vročo vodo in peno nad pleveleTomaž Poje

�Statistični urad RS oktobra 2016 na-vaja, da je bilo v letu 2014 prodanih238,5 tone herbicidov. V kmetijstvu

jih je bilo porabljenih 134,6 tone ali 56 %.Največ herbicidov, 96,4 tone, je bilo porablje-nih na površinah s koruzo (za zrnje in za si-lažo). Na površinah z žiti (brez koruze zazrnje) je bilo porabljenih 17,7 tone herbici-dov. 44 % prodanih herbicidov pa se je pora-bilo izven kmetijstva.

V zadnjih letih je pri nas in v Evropi velikodiskusije o uporabi herbicidov. Mnenja o po-sledicah uporabe glifosata so raznolika. Res paje, da je kemično varstvo s herbicidi relativnoenostavno, učinkovito in stroškovno ugodno.Za zatiranje plevelov pa lahko uporabljamo tu-di nekemične metode. Sem spadajo mehanskinačin zatiranja, fizikalne metode, termični na-čin zatiranja, uporaba zastirke itd. Te metodezatiranja plevela spadajo med metode varstvarastlin z nizkim tveganjem. Nekemične metodezatiranja plevelov podpira tudi država s KO-POP programi in plačili za izvajanje nekemi-čnih metod. Nekemične metode morajo upora-bljati ekološki proizvajalci, vse več pa jih upo-rablja tudi v integrirani pridelavi.

Kot je iz podatkov Statističnega urada razvid-no, se veliko herbicidov (44 % v letu 2014) po-rabi tudi izven kmetijstva. Ti porabniki so že-leznice, podjetja, ki vzdržujejo ceste ali različnejavne površine po mestih itd. Tudi ti uporabni-ki morajo razmišljati o uporabi ali pa že upora-bljati nekemične metode zatiranja plevelov nasvojih površinah. To pa še zlasti zato, ker jeMinistrstvo za kmetijstvo 20. aprila letos dopol-nilo Pravilnik o pravilni uporabi fitofarmacevt-skih sredstev iz leta 2014 na področju uporabe

FFS na javnih površinah. Po novem se od 1.oktobra 2019 za zatiranje plevela na javnih po-vršinah, vključno z igrišči za golf in športnimiigrišči, ne sme uporabljati FFS. Na objektih go-spodarske javne infrastrukture, kot so ceste inželeznice, pa ta zahteva velja od 1. aprila 2021.

O uporabi nekemičnih metod za zatiranjeplevelov v sadovnjakih in vinogradih sta bila vKmečkem glasu že objavljena prispevka junijaletos. V tem prispevku pa bi opisali, kako se znekemičnim zatiranjem plevelov ukvarjajo nanekmetijskih površinah.

V mestu Ljubljana tako že drugo leto na jav-nih površinah uporabljajo za zatiranje plevelovtermično metodo z uporabo vroče vode in pe-ne. Uporabljajo napravo britanskega proizvajal-ca Weeding Technologies Ltd. To podjetje jebilo ustanovljeno leta 1990 in se je specializi-ralo za izdelavo naprav za zatiranje plevelovbrez uporabe herbicidov. Proizvajajo več razli-čnih naprav. Ljubljanska Snaga ima napravo zoznako MW.

Glavni sestavni sklopi te naprave so dizel-ski motor s prigrajenim električnim generator-jem, električni bojler, rezervoar za vodo, re-zervoar s peno, črpalka, cev na kolutu, nana-šalni ročaj z jeklenim drsalom, elektronska re-gulacija itd. Naprava se lahko namesti na do-stavna vozila (kombi, pick-up, terenska vozila)ali na prikolico. (nadaljevanje na strani 7)

KMEČKI GLAS Datum: 22. avgust 2018 Barva: CMYK Stran: 6

KMETIJSKA MEHANIZACIJA22. avgust 20186

Prekmurski in prleški orači so se (po)merili

Matej Sinic se je vrnil z zmagoGeza Grabar

�Občina Sv. Jurij ob Ščavnici, v pomurskem prostorunajbolj kmetijska, je bila doslej gostitelj niza tekmo-vanj v oranju. Od regijskih do državnih. Nazadnje je

bilo pri njih slednje pred tremi leti, regijsko pa spet letos.Na njivah Černelovih v Slaptincih se je za regijske naslove,za pokal kmetijskega sejma AGRA in za vozovnice 62. držav-nega tekmovanja, ki bo drugi konec tedna v septembru vMariboru, skupaj v dveh kategorijah – plugi krajniki inobračalni plugi – pomerilo 21 oračev, pri čemer so bile trinežnejšega spola.

Letošnje tekmovanje je zopet potrdilo, da med redkimi izje-mami tudi v tej regiji prevladuje mladi rod oračev, kar je do-ber obet za nadaljevanje tradicije vrhunskega tekmovalnegaoranja. Tudi v tej regiji se namreč zgodovina tekmovanj v ora-nju piše že več kot 60 let.

ŽE 7. REGIJSKI NASLOVPo lanskem premoru zaradi študijskih obveznosti, pa tudi

prenasičenosti, kot je dejal, se je v konkurenci prekmurskihoračev v kategoriji plugi krajniki spet pojavil Matej Sinic, 25-letni orač iz Puževcev pri Puconcih. Sinic, ki je v začetku le-ta končal visokošolski magistrski študij na strojni fakulteti vMariboru in se kot mladi strokovnjak že zaposlil v eni od go-spodarskih družb v Gornji Radgoni, namreč s tremi državni-mi naslovi in prav toliko nastopi na največjih tovrstnih tek-movanjih na svetu (tu je bil najvišje doslej v skupnem seštev-ku – strnišče in ledina – še kot 21-letnik leta 2014 v Franciji

uvrščen na 4. mesto) velja za enega od najbolj obetavnih ora-čev. S svojim znamenitim traktorjem Deutz Torpedo TD 7506 A, ki jih letos šteje že 34 let, je suvereno osvojil svoj 7.regijski naslov. Razen lani, ko ni tekmoval, se njegov zmago-valni niz vleče od leta 2011. Tudi letos je imel največjo kon-kurenco v izkušenem 55-letnem Jožetu Zveru iz Brezovice priVeliki Polani, ki je osvojil že 11 državnih naslovov in 12 na-stopov na svetovnih prvenstvih.

NA DELU TUDI ORAČICEMnožičen obisk gledalcev od blizu in daleč – med njimi je

bil tudi mag. Dejan Židan, vendar ne kot kmetijski minister,ki opravlja tekoče posle, pač pa, kot je dejal, »običajen obi-skovalec« – je potrdil, da prizadevanja marljivih organizator-jev niso bila zaman. Glavni pri operativni izvedbi so bili čla-ni PGD Bolehnečici, na organizacijskem področju pa Društvooračev Pomurja, Pomurski sejem, že omenjena občina gostite-ljica in Biotehniška šola Rakičan. Ob vodji tekmovanja Anto-nu Slani, sicer vodji gornjeradgonske enote kmetijske sveto-valne službe murskosoboškega zavoda KGZS, je bil nad pote-kom tekmovanja, še zlasti pa nad pokazanim tekmovalcev nanjivi vidno zadovoljen tudi Franc Štuhec iz Bolehnečicev, al-fa in omega tekmovalnega oranja v Prlekiji in član pomurske-ga društva oračev. Tokrat je bil med mnogimi zadolžitvami vsodniški ekipi.

Med dekleti velja na letošnjem tekmovanju omeniti kar trojeoračic: če bi Leo Bakan iz Gradišča že lahko uvrstili med izku-šene, saj na podobnih tekmovanjih z obema vrstama tekmoval-nih plugov pogumno orje že desetletje, pa sta dijakinji 3. letni-ka Biotehniške šole Rakičan, Romana Kumin (plugi krajniki) izBerkovcev v Prekmurju in Rita Kovač (obračalni plugi) iz Čen-tibe pri Lendavi, lansko odkritje njunega šolskega mentorja De-jana Kočiša. Dekleta so se tudi letos odlično znašla v moškikonkurenci, saj so na koncu pristala tik pod vrhom najboljših.Sicer so z omenjene šole orali štirje mladi.

Matej Sinic: na regijskem tekmovanju je šlo vse po načrtih.Bo podobno tudi na letošnjem državnem?

Orači in organizatorji so pod streho spravili še eno dobro organizirano tekmovanje.

� REZULTATI:Absolutno in za pokal sejma AGRA

plugi krajniki: 1. Matej Sinic (Puževci), 2. Jože Zver (Brezovica),3. Marko Meznarič (Grabšinci); obračalni plugi: 1. Štefan Bakan(Gradišče), 2. Tilen Vogrinčič (Puconci), 3. Tilen Fujs (Sp. Ščavnica);regija Prlekijaplugi krajniki: 1. Marko Meznarič (Grabšinci), 2. Matjaž Nedog(Ljutomer); obračalni plugi: 1. Tilen Fujs;regija Prekmurjeplugi krajniki: 1. Matej Sinic (Puževci), 2. Jože Zver, 3. Darko Tibaut (Mala Polana); obra čalni plugi: 1. Štefan Bakan,2. Tilen Vogrinčič, 3. Rita Kovač (Čentiba).

Pred leti je Snaga po Ljubljani zatirala ple-vele s herbicidi (slikano junija 2013 na Brav-ničarjevi ulici).

Zatiranje plevelov temelji na principu uporabe vroče vodein pene. Dizelski motor prek generatorja proizvaja električnoenergijo. Električni grelci segrevajo vodo na 96 do 98 °C, kisicer v kotel prihaja pod tlakom 30 barov. Ko voda dosežeomenjeno temperaturo, se ventil odpre in omogoči, da tečeproti lijaku pod tlakom 12 barov. V tem trenutku se odpreelektromagnetni ventil Foamstream koncentrata pene, ki gačrpalka dodaja v vodo v ustreznem razmerju. Zrak, dodan vvodo in koncentrat pene, na izhodu ustvari peno. Na nana-šalnem ročaju na plano priteče vroča pena, ki se jo nanesena plevel. PLC-krmilnik nadzira tlak, temperaturo in hitrostpretoka za optimalne pogoje delovanja. Varnostni ventil skrbi,da tlak in temperatura ne presežeta 40 barov ali 120 stopinjCelzija v primeru napake sistema. Ročni navijalni boben cevije pritrjen s strani naprave, cev je dolga 30 metrov. Cev seodvija z vrha koluta in je povezana z držalom prek hitrespojke. Kolut se obrača za 180° zaradi lažjega odvijanja innavijanja cevi. Na koncu cevi je nanašalni ročaj z galvanizi-ranim jeklenim drsalom (ustnikom – ščitnikom).

Vodni rezervoar prostornine 1000 litrov je izdelan iz MDPEpolietilena. Rezervoar za gorivo za dizelski motor ima 72-litr-sko posodo, za koncentrat pene Foamstream pa je 32-litrski re-

zervoar. Poraba goriva jeokrog 8 litrov na uro, genera-tor pa ima 4,5 kW. Na napravije tudi mini semafor, ki zosvetlitvijo lučke izbrane bar-ve pokaže, kdaj je napravapripravljena za uporabo.

Pena dejansko služi kot zadrževalnik toplote na plevelu, takoda vroča voda lahko dlje časa učinkuje na same rastline. Večjerastline je bolje pohoditi in pokriti s peno bližje zemlji. Zaradivisoke temperature celične stene v plevelu počijo in proces od-miranja se začne. Takoj po postopku postane plevel temno ze-len in ohlapen. Plevel bo odmrl. To postane vse bolj očitno vnaslednjih dneh. Vse pa zavisi od vrste plevela in vremenskihpogojev. Po 24 urah je plevel načeloma suh – porjavel. Če ple-vel ne postane »mlahav«, je lahko temperatura prenizka ali paje hitrost pomikanja prevelika. Na splošno je enoletno rastlinolažje uničiti kot dvoletno ali večletno. Nanašanje vroče vode inpene je kontaktna aplikacija, ki uničuje listje, a veliko trajnicin dvoletnih rastlin se bo ponovno obnovilo. Število ponovnihpostopkov za popolno odstranitev plevelov je odvisno od vrstein njihove velikosti.

Za zagotavljanje učinkovitega dela je potrebno, da operaterpozna plevele, njihovo velikost in starost, saj to vpliva na hi-trost dela. Za optimalno učinkovitost je pomembno, da so vsipleveli obdelani z vročo peno. Na hitrost delovanje pene vplivatudi gostota rastlin in listja. Naprava je namenjena odpravlja-nju vegetacije (plevela) višine tja do 20 cm.

Za učinkovito odpravo plevela mora biti drsalo (ustnik – ščit-nik) ves čas čim bližje ali celo v stiku s tlemi. Če je drsalo odtal oddaljeno za več kot 3 cm, se učinkovitost aplikacije zmanj-ša (temperatura tekočine se hitro zniža).

Proizvajalec navaja, da operater lahko dela s hitrostjo 2 do 4kilometra na uro. Če se operater premika prehitro, se lahkozgodi, da se ne absorbira ali nanese dovolj vroče vode in pe-ne. Tako ne bo dosežena popolna odprava plevela.

Pena se imenuje Foamstream. Njen proizvajalec je Ken CareLimited iz Londona (Anglija). Foamstream je kmetijsko penilo,surfaktant. Surfatanti ali površinsko aktivne snovi so spojine,ki znižujejo površinsko napetost (ali medfazno napetost) meddvema tekočinama ali med tekočino in trdnino. Foamstream jesestavljen iz rastlinskih olj (kokos, palma, ogrščica) in glukoze(krompir, koruza, pšenica) in je biološko razgradljiv. Dejanskogre za do okolja prijazno kemikalijo, ki vsebuje D-glukopirano-zo, oligomere, deciloktil glikozide. Foamstream spada med ke-mikalije in ima tudi ustrezen varnostni list glede na zahteveUredbe (ES) št. 1907/2006 evropskega parlamenta in sveta zdne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji inomejevanju kemikalij (REACH).

Zastopnik za Weedingstech naprave in peno Foamstream jepodjetje FON svetovanje in posredništvo, za vzdrževanje stro-jev pa skrbi Agroservis Vode Maksimiljan, s. p. Tako napravoje pred kratkim nabavilo tudi mesto Koper. Sicer pa je sedajserijo MW nadomestila serija FM, ki ima zaslon na dotik(touchscreen) in druge izboljšave.

KMEČKI GLAS Datum: 22. avgust 2018 Barva: CMYK Stran: 7

KMETIJSKA MEHANIZACIJA22. avgust 2018 7

Danes plevele po Ljubljani uničujejo z vročo vodo in peno, kizadržuje toploto. Temperatura pene na izhodu iz drsala (ust-nika – ščitnika) je dobrih 95 °C.

Naprava Weedingstech WS je nameščena na tovorno ploščad manjšega tovornjaka RenaultMaxity 140 DXi.

Komandna omarica z elektronsko regulacijo delovanjanaprave

Pripravljenost za delo poka-že tudi zelena lučka na minisemaforju na vrhu naprave.

Pleveli in rastline 24 ur po tretiranju z vročo vodo in peno