zatiranje koruznega hrošča 2008

1

MOMOŽŽNOSTI ZA UKREPANJE PROTI NOSTI ZA UKREPANJE PROTI KORUZNEKORUZNEMUMU HROHROŠŠČČUU V SLOVENIJIV SLOVENIJI

Gregor UREKGregor UREK

Part of maize crops in total arable land (European Commission Food and Veterinary Office Plant Health Sector)

0,00

5,00

10,00

15,00

20,00

25,00

30,00

35,00

40,00

Sloven

ia

Hungar

y

Romania

Belgium

Nethe

rland

s

Austri

aIta

ly

Fran

ce

Slovak

ia

Luxe

mbo

urg

Germ

any

Portu

gal

Bulgar

ia

Czech

Rep

ublic

Greece

Denmark

Poland

Irelan

dSpa

in

United K

ingdo

m

Lithu

ania

Latvi

a

Sweden

Estonia

% o

f ar

able

lan

d

•Koruza = najbolj razširjena poljščina v SLO.•Delež koruze z ozirom na skupne njivske površine je med EU državami največji v SLO in je okoli 40%.•V SLO se uporablja v glavnem kot krma, manj kot 3% kot hrana za ljudi.•Cca 58% koruze v SLO se pridela kot koruza za zrnje, ostalo je silažna koruza (42%).•Stopnja samopreskrbe s koruzo v SLO = med 40 and 50%. •Cca 280-320.000 ton koruze za zrnje se vsako leto v SLO uvozi.

2

1992 – prvič ugotovljen v Evropi2003 – prvič ugotovljen v Sloveniji

3

IZJEMNO PRILAGODLJIV !•Okoli leta 1960 – odpornost na klorirane ogljikovodike•Okoli leta 1990 – odpornost na nekatere organofosforjeve estre (metil-paration) – Nebraska•Okoli leta 1990 – odpornost na nekatere karbamate (karbaril) – Nebraska•Okoli leta 1990 – odpornost na kolobar; ugotovljena biološka rasa, odporna na kolobar: soja - koruza

ZakonodajaZakonodaja� Direktiva Sveta št. 2000/29/ES o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov,

škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti (UL L št. 169 z dne 10.07.2000) s spremembami.

� Odločba Komisije 2003/766/ES z dne 24. oktobra 2003 o nujnih ukrepih za preprečevanje širjenja koruznega hrošča Diabrotica virgifera virgifera Le Contev Skupnosti (UL L št. 275 z dne 25. 10. 2003, str. 49, z vsemi spremembami).

� Pravilnik o ukrepih in postopkih za preprečevanje vnosa in širjenja škodljivih organizmov rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov (U.l. RS, št. 31/04, 142/04 in 66/07), ki določa za izvedbo Direktive št. 2000/29/ES.

� Pravilnik o fitosanitarnih ukrepih za preprečevanje širjenja koruznega hrošča (U.l. RS, št. 21/04 in 106/06).

� Priporočila Evropske komisije 2006/565/ES o zadrževalnih programih za omejitev nadaljnjega širjenja koruznega hrošča (UL L št. 255 z dne 17.8.2006).

� Odločba o razmejitvi območij napada in ukrepih za zatiranje koruznega hrošča z dne 28. januarja 2005.

� Odločba o dopolnitivi odločbe o razmejitvi območij napada in ukrepih za zatiranje koruznega hrošča (1. avgust 2005).

� Odločba o dopolnitivi odločbe o razmejitvi območij napada in ukrepih za zatiranje koruznega hrošča (veljavna od 12. oktobra 2005).

� Odločba FURS 3430-318/2006/1 z dne 19.12.2006.� Odločba FURS 3430-318/2006/5 z dne 17.10.2007.

4

Možnosti obvladovanja koruznega hrošča (H. van der Maare)

Nizke

Srednje

Popolne

Zelo visoke

Visoke

Izkoreninjenje Obvladovanje širjenja Konvencional. zatiranje

Zahteve obvladovanja

Izkoreninjenje Upočasnitev širjenja Zmanjšanje škode

KolobarZatiranje imagov

Zatiranje ličink KolobarZatiranje imagov

Zatiranje ličink

Zatiranje ličink

Ukrepanje na širšem območju

Varstvo rastlinVarstvo rastlin

POSREDNI UKREPI� Kolobar� Setev tolerantnih hibridov� Zatiranje plevelov in samonikle koruze� Obdelava tal in gnojenje

NEPOSREDNI UKREPI (podlaga za izvajanje: pragovi

gospodarske škode, kritična števila, prognoza, tehnika aplikacije)

� Biotehnični ukrepi� Biotični ukrepi� Kemični ukrepi

5

•Monokultura koruze zelo vpliva na razmnoževanje koruznega hrošča.

•≤50 % površin s koruzo, monokultura območaih visokega tveganja za škodo in širjenje.

•Kolobar, v katerega so vključena bodisi žita, soja ali sončnice, vpliva na zmanjšanje populacije koruznega hrošča.

•Oves, sirek, sudanska trava, soja detelja, lucerna in sončnice se lahko lahko uporabljajo v kolobarju s koruzo; ni nevarnosti, da bi ličinke povzročile večji izpad pridelka

•Pazi na prilagoditev na kolobar!

KOLOBARKOLOBAR

Setev odpornih Setev odpornih kultivarjevkultivarjev

� Izbira in pridelava tolerantnih hibridov koruze - možnost za zmanjšanje škode zaradi koruznega hrošča.

• V sortni listi Republike Slovenije za koruzo ni podatkov o tolerantnosti hibridov proti koruznemu hrošču.

V svetu in tudi v soseščini obstajajo tolerantni hibridi koruze.Poskus v Osijeku: 9 hibridov OsSK v razmerah naravnega napada koruznega hrošča + 2 hibrida Pioneer Hi-Bred kot standard, od katerih je eden občutljiv, eden pa toleranten. Šest hibridov med preučevanimi je bilo tolerantnih za koruznega hrošča (Ivezić in sod., 2006).

6

Zatiranje plevelov in samonikle koruzeZatiranje plevelov in samonikle koruze

� Zatiranje plevelov in samonikle koruze = ukrep proti koruznemu hrošču.

� Pleveli so vir alternativne prehrane koruznega hrošča – posledica: intenzivnejše širjenje, večja stopnja preživetja in plodnost » večja populacijska gostota koruznega hrošča

� Podoben učinek ima tudi samonikla koruza

Obdelava tal in gnojenjeObdelava tal in gnojenje

�� Ustrezna priprava tal (obdelava, gnojenje, setev Ustrezna priprava tal (obdelava, gnojenje, setev privabilnihprivabilnih rastlin, spravilo rastlin, spravilo koruze v razlikoruze v različčnih nih ččasovnih obdobjih = vpliv populacijo koruznega hroasovnih obdobjih = vpliv populacijo koruznega hrošščča a (oranje, siliranje) in na odpornost rastlin na (oranje, siliranje) in na odpornost rastlin na poleganjepoleganje..

�� Ustrezno gnojenje vzpodbuja rast koruze in regeneracijo korenin Ustrezno gnojenje vzpodbuja rast koruze in regeneracijo korenin –– zmanjzmanjšša a se se šškoda zaradi koruznega hrokoda zaradi koruznega hrošščča. a. POZOR:POZOR: PrevePrevečč duduššika ika –– intenzivnejintenzivnejšše e poleganjepoleganje -- verjetno posledica boljverjetno posledica boljššega preega prežživetja liivetja liččink.ink.

�� Setev Setev PRIVABILNE KORUZEPRIVABILNE KORUZE v glavni posevek (Mlajv glavni posevek (Mlajšše e –– privabilneprivabilne rastline rastline koruze privabijo samice koruznega hrokoruze privabijo samice koruznega hrošščča s cele njive a s cele njive -- ovipozicijaovipozicija konec konec avgusta in v prvi polovici septembra. Uavgusta in v prvi polovici septembra. Uččinek: manjinek: manjšša populacija koruznega a populacija koruznega hrohrošščča, manja, manjšša poleglost rastlin, vea poleglost rastlin, veččji pridelek. Lahko se tudi lokalno zatira ji pridelek. Lahko se tudi lokalno zatira odrasle osebke na odrasle osebke na privabilnihprivabilnih rastlinah koruze. rastlinah koruze.

7

BiotehniBiotehniččni ukrepini ukrepi

� Metoda »privabi in ubij« - atraktanti + tehnični dodatki, ki žuželko pokončajo (kukurbitacin + insekticid).

� Setev gensko spremenjenih rastlin, odpornih na škodljivce:

� Bt gen cry3Bb1 (B. thuringiensis subsp. kumamotoensis), ki kodira protein s povečanim insekticidnim delovanjem na ličinke koruznega hrošča.

� Cry3Bb1 je letalen le za koruznega hrošča, če ga zaužije; specifični učinek je pogojen z anatomijo in fiziologijo žuželk; niti človek niti domače živali niso občutljive za Bt proteine.

�� Hibrid MON 863 od leta 2003 v ZDA in Kanadi. Hibrid MON 863 od leta 2003 v ZDA in Kanadi. � V Evropi za pridelavo še ni registrirane koruze, ki bi bila odporna na

koruznega hrošča; Evropska komisija je leta 2005 izdala dovoljenje za uvoz Evropska komisija je leta 2005 izdala dovoljenje za uvoz koruze MON 863 v EU za krmo koruze MON 863 v EU za krmo žživine. ivine.

� 2007: oblikovane sorte odporne na koruznega hrošča + glifosat (npr.: Agrisure GT/RW)

Registrirana BT koruza v ZDA, oktober 2005.

Herculex XTRACry34Ab13,4

/Cry35Ab13,4 + Cry1F2,4

DAS-59122-7 +TC 1507

WCR, ON, DG, AI, SF

Dow AgroSciences& Pioneer Hi-Bred

YieldGard Plus(YGPlus)

Cry3Bb13,4 + Cry1A(b) 2,4

Mon 863 +Mon 810

WCR, ON, DGMonsanto

Agrisure RW(Experimental Use Permit)

mCry3A3,4MIR604WCRSyngenta

Herculex RWCry34Ab13,4

/Cry35Ab13,4DAS-59122-7WCRDow AgroSciences

& Pioneer Hi-Bred

YieldGardRootworm (YGRW)

Cry3Bb13,4Mon 863WCRMonsanto

Trgovsko imeUčinkovinaŠifraŽuželka1Podjetje

1 ON = Ostrinia nubilalis; DG = Diatraea grandiosella; AI = Agrotis ipsilon; SF = Spodoptera frugiperda; WCR = Diabroticaspp.2 Protoxin – v žuželki se spremeni v toksični protein.3 Toxin – v rastlini se ustvari kot toksin.4 Cry1A(b) = Bt subspecies kurstaki; Cry1F = Bt subspecies aizawai; Cry3Bb1 = Bt subspecies kumamotoensis; Cry34Ab1 = Bt subspecies wuhanensis in Cry35Ab1 = Bt subspecies wuhanensis; mCry3A = Bt subspecies tenebrionis.(Vir: C. Richard Edwards, Purdue University, W. Lafayette, Indiana, ZDA)

8

•V Evropi do zdaj niso znani še nobeni avtohtoni zajedavci, ki bi lahko pomembneje vplivali na smrtnost tega škodljivca.

•Znan in sorazmerno učinkovit naravni zajedavec, parazitoid-tahinidaCelatoria compressa - izvira iz srednje Amerike.

•Odrasli osebki so edini parazitoid, ki v popolnosti izpolnjuje zahteve, ki so potrebne za uvrstitev določenega organizma na seznam organizmov za biotično varstvo koruze pred koruznim hroščem (vrsta je na območju iz katerega izvira specializirana na vrste rodu Diabrotica, podnebne razmere v Evropi so za njen razvoj ustrezne, možno jo je laboratorijsko rediti, je učinkovita).

BiotiBiotiččni ukrepini ukrepi

Kemični ukrepi

ZATIRANJE LIČINK

� Talni insekticidi in kolobar - najpogostejša ukrepa za preprečevanje škode na koruzi, ki jo povzročajo ličinke koruznega hrošča.

� Z aplikacijo insekticidov v vrste ali nanosom aktivne snovi na seme (Bača in sod., 2003), ni zagotovljena zadovoljiva učinkovitost, kadar je populacija škodljivca velika.

� Kdaj? � Ko pridelujemo koruzo v monokulturi.� Kako?

� Z uporabo ustreznih talnih insekticidov iz skupine organofosforjevih estrov, karbamatov, sintetičnih piretroidov in podobnih v vrste ali kot nanos aktivne snovi na seme.

9

Kemični ukrepi

ZATIRANJE ODRASLIH OSEBKOV

� Aplikacija insekticidov z letali (pri nas ni dovoljeno) ali s stroji z visokim klirensom.

� Izvajamo takrat, ko želimo preprečiti neposredno škodo, ki jo povzročajo hrošči z objedanjem ali takrat, ko želimo preprečili odlaganje jajčec, s čimer vplivamo na populacijsko gostoto ličink v naslednjem letu. (ustrezen čas za uporabo insekticidov, četrti teden po izletavanju hroščev).

� Zastrupljene vabe (Diabro CS in Invite EC) oziroma Slam®. � Nosilna sestavina = kukurbitacin; zmešan je z insekticidom. V prosti prodaji

na Madžarskem imajo tudi prehranski vabi Cide trak in Invite, ki sta vrstno specifični in ne škodujeta koristnim organizmom.

� Z uporabo takšnih vab hkrati zmanjšamo tudi vnos insekticidov v tla. � Težava: aplikacija.

Ukrepi obvladovanja koruznega hroUkrepi obvladovanja koruznega hrošščča v Avstrijia v Avstriji

Skupno 3,3 mio. ha kmetijskih površin: 1,38 mio. ha njivskih površin (cca 42% skupnih kmet. površin): 0,8 mio. ha žit (58% njivskih površin) - 272 500 ha koruze(35% njivskih površin posejanih z žiti):

• 190 000 ha koruze za zrnje• 77 000 ha silažne koruze• 5 500 ha sladke in semenske koruze

„Zakonodaja“

• COMMISSION DECISION on emergency measures to prevent the spread within the Community of Diabrotica virgifera Le Conte,2003/766 EC - temelj

• Ni enotnega “državnega” pravilnika, zakonodajni akti na področju zdravstvenega varstva rastlin se sprejemajo na deželni ravni

• Prvi deželni Pravilnik o fitosanitarnih ukrepih, ki se nanašajo na obvladovanje koruznega hrošča –sprejet na Gradiščanskem leta 2003, v 5 deželah leta 2004, v 3 deželah pa je Pravilnik še v nastajanju.

• Vsebina deželnih pravilnikov temelji na Priporočilih Evropske komisije 2006/565/EC o zadrževalnih ukrepih za omejitev širjenja koruznega hrošča.

10


UKREPIKmetovalci - obvezno spremljanje naleta

koruznega hrošča.

Sistematični nadzor - del programa regionalnih enot službe za varstvo rastlin, koordinira AGES (AustrianAgency for Health & Food Safety)

Kolobar: koruza le 1x v dveh letih ALI

Kemično varstvo: tretiranje semena (90%) ali aplikacija insekticida v vrste.

Dodatni fitosanitarni ukrepi:- prepoved premeščanja zemlje in rastlin s koruznih polj izven žarišča


REGISTRIRANA SREDSTVA

Zatiranje odraslih osebkovTrenutno ni registriran noben pripravek za zatiranje odraslih hroščev. Decis 2,5 EC (deltametrin) in Biscaya (tiakloprid) bosta izjemoma registrirana

konec leta 2008 (začasna registracija).

Zatiranje ličinkForce 1,5 G (teflutrin) – granulat za tretiranje v vrste

(zaradi toksičnosti za deževnike dovoljen le enkrat v dveh letih)Nanos insekticida na seme: dovoljenje imajo klotianidin Poncho), tiametoksam

(Cruiser) in imidakloprid (Gaucho). Seme lahko obdelajo le ustrezno usposobljene firme!

11

Seme lahko obdelajo le ustrezno usposobljene firme!

•Na seme, ki je bilo v preteklem letu že obdelano z insekticidom se v letošnjem letu ne sme ponovno nanesti insekticida. •Insekticid se mora na seme nanašati v skladu s testiranimi postopki in sicer z obveznim dodatkom dodatkov za oprijemanje.•Vsaka “šarža” obdelanega semena mora biti testirana na intenzivnost prašenja; zgornja dovoljena meja prašenja: 1,3 g/ 100.000 zrn (testirano z Heubachovo metodo.•Na vsaki vreči, ki jo nabavijo kmetovalci mora biti etiketa z natisnjenimi podatki:•S Ponchom obdelano seme se lahko seje le s pnevmatskimi sejalnicami, na katerih se uporablja tehnika za zmanjševanje prašenja – drifta (AGES potrdilo, da sejalnica izpolnjuje predpisane kriterije) •Vreče semena se ne smejo premetavati •Ko polnimo sejalnice, se prašivo (odpadlo s semena), ki ostaja na dnu vreč ne sme stresati v sejalnice.•Izpraznjene vreče in ostale ostanke moramo ustrezno odstraniti.•Prepovedano je sejati ob vetrovnem vremenu; ko obstaja nevarnost zanašanja prašiva na cvetoče sosednje njive.

Ukrepi obvladovanja koruznega hroUkrepi obvladovanja koruznega hrošščča na Hrvaa na Hrvašškemkem

•Skupna površina: 56.542 km2•Površina, kjer je navzoč koruzni hrošč: 25.900 km2•Površina, kjer je velikost populacije koruznega hrošča v koruzi nad gospodarskim pragom škodljivosti: 9.400 km2

•Majhne kmetije – povprečna velikost 2,9 ha, povprečna velikost njive 0,5 ha•Koruza – najpomembnejša poljščina 1/3 njivskih površin;•Monokultura koruze: 5%•Koruza seledi koruzi 2, 3, 4 leto: 20%

•Pridelava koruze: 319.000 ha•Pridelava koruze v napadenem območju: 290.000 ha (91%)•Površina koruze, kjer je velikost populacije koruznega hrošča v koruzi nad gospodarskim pragom škodljivosti: 118.000 ha•Površine, kjer nastaja škoda zaradi ličink koruznega hrošča: 20 ha

12

Ukrepi obvladovanja koruznega hroUkrepi obvladovanja koruznega hrošščča na Hrvaa na Hrvašškemkem

REGISTRIRANA SREDSTVA:Zatiranje odraslih osebkovNi registriran noben pripravek

Zatiranje ličinkVnos v tla: karbofuran (Geocid G-5), klorpirifos-etil (Dursban G-7,5; Finish G-7,5), terbufos (Counter G-5), teflutrin (Force 1,5 G)

Nanos na seme: fipronil (Regent EG 80%), imidakloprid (Macho 70WS), klotianidin (Poncho), tiametoksam (Cruiser 350 FS).

•Izobraževanje kmetovalcev – če poznajo problem, se zavedajo tudi koristi ukrepov za obvladovanje koruznegahrošča. Kmetovalci na svojih njivah izvajajo ocenetveganja.•Ocena tveganja = prvi korak k obvladovanju škodljivca– Kolobarjenje na njivah, ki so opredeljene kot rizične; Kmetovalec se lahko odloči med kolobarjem in uporabo insekticida.•Uporaba insekticidov le v monokulturi koruze, t.j. na njivi, ki je po opravljeni oceni tveganja opredeljena kotrizična.

� Koruza – najpomembnejša in najdonosnejša krmna rastlina –prideluje se v vseh regijah

� Pridelovalne površine koruze - 1,2-1,3 mio ha� Delež koruze v monokulturi - cca 40 % (10-60%)

Ukrepi obvladovanja koruznega hroUkrepi obvladovanja koruznega hrošščča na a na MadMadžžarskemarskem

Preden so nastale gospodarske škode zaradi koruznega hrošča so bili fitosanitarni ukrepi v koruzi usmerjeni le na tretiranje semena proti glivam in talnim škodljivcem ter na borbo proti plevelom.

13

Zatiranje odraslih osebkov� acetamprid (Mospilan 20 SP) in

kukurbitacin+klorpirifos (Invite EC in Diabro CS).

Ukrepi obvladovanja koruznega hroUkrepi obvladovanja koruznega hrošščča na a na MadMadžžarskemarskem

Preden so nastale gospodarske škode zaradi koruznega hrošča so bili fitosanitarni ukrepi v koruzi usmerjeni le na tretiranje semena proti glivam in talnim škodljivcem ter na borbo proti plevelom.

Zatiranje ličink

• vnos v tla: teflutrin(Force 1,5 G)

• nanos na seme: imidakloprid (Gaucho 600 FS), klotianidin (Poncho600 FS), tiametoksam(Cruiser 350 FS).

Napadena območja (2005, 2006 in 2007- Pokrajinske uredbe): občine, kjer je bil koruzni hrošč potrjen dve leti zapored.

Ukrepi, ki veljajo v napadenih območjih od leta 2005 dalje:1. koruza se na isti njivi ne sme pridelovati več kot tri leta zapored;

2. Premikanje koruze in zemlje iz napadenih v nenapadena območja ni dovoljeno.

Furlanija Julijska krajina� Površina pod koruzo: 133.893 ha;� - zrnje: 128.258 ha;� - silaža: 5.635 ha;

� (Source: Udine University “Rapporto di valutazione intermedia PSR 2000/06”, Udine, 2003).

� Več kot 80% koruze na živinorejskih obratih;� Velik del koruze za zrnje prodajo drugim

italijanskim regijam in v tujino;� Silažna koruza skoraj vsa za domačo

uporabo.

14

Furlanija Julijska krajina

Dovoljena uporaba insekticidov za zatiranje koruznega hrošča v Italiji (15. oktober 2008)

Zatiranje odraslih osebkovKlorpirifos etil (Dursban 75 WG), klorpirifos metil (Etifos ME), alfacipermetrin (Contest), ciflutrin(Bayteroid), deltametrin (Decis), Lambda-cialotrin (Forza), bifentrin (Brigata)

Zatiranje ličinkV vrste: bifentrin (Brigata), teflutrin (Force), karbosulfan (Marshal 5G)

Nacionalni predpis (17. september 2008 (UL Italije, 20. september 2008): tretiranjesemena z insekticidi ni dovoljeno; vzrok masovni spomladanski pogini čebel.

Furlanija Julijska krajina

Podpora (finančna) trajnostnemu kmetijstvu: poljedelstvo in sadjarstvo

Cilj:zmanjšanje onesnaževanja vode, tal in proizvodov s pesticidi;

Zmanjšanje rabe pesticidov in gnojil.

Cilje v poljedelstvu lahko dosežejo s prilagajanjem kolobarja – zmanjšanjem površin pod koruzo.Obveznost kmetov v tem programu:Kolobar, ista rastlina se ne sme ponoviti na isti površini v obdobju treh let;Kultura, ki se v triletnem obdobju goji prvo leto ne sme biti ista kot kultura predhodnega leta;Ozimna žita se na isti površini ne smejo ponoviti v obdobju dveh let;GSO rastline niso dovoljene…

15

Kaj pa v Sloveniji?Kaj pa v Sloveniji?

Kaj pa v Sloveniji?Kaj pa v Sloveniji?Kolobar √

16


Implementacija direktive EU – razmejevanje območij

Zadrževalno območjea) dvoletni kolobar, ali b) triletni kolobar; koruza se lahko na istem zemljišču prideluje le 2 x v treh zaporednih letih, in sicer da je drugič posejana po izleganju ličink (t.i. strniščna setev koruze - datum napove opazovalno-napovedovalna služba za varstvo rastlin), ali c) triletni kolobar; koruza se lahko na istem zemljišču prideluje 2 x v treh zaporednih letih, in sicer vsakič v kombinaciji z učinkovito uporabo insekticidov proti odraslim koruznim hroščem (škropljenje v avgustu). Dovoljena je tudi uporaba drugih ukrepov, ki dosežejo podobno raven obvladovanja tega organizma, zlasti pride v poštev setev z insekticidom tretiranega semena koruze v drugem zaporednem letu setve koruze. Napadeno območjeNa napadenem območju veljajo enaki ukrepi, kot na zadrževalnem območju z izjemo: koruza se lahko izjemoma prideluje tudi več kot dve leti zapored na istem zemljišču, če vsako leto avgusta uporabimo učinkovit insekticid proti odraslim koruznim hroščem.


RAZGLASITEV NAPADENEGA OBMORAZGLASITEV NAPADENEGA OBMOČČJAJA

Dvoletno kolobarjenje = koruza se na istem zemljiDvoletno kolobarjenje = koruza se na istem zemljišščču lahko prideluje samo u lahko prideluje samo enkrat v dveh zaporednih letih. enkrat v dveh zaporednih letih.

Triletni kolobar = koruza se na istem zemljiTriletni kolobar = koruza se na istem zemljišščču lahko seje dvakrat zapored, ob u lahko seje dvakrat zapored, ob tem, da se v obeh letih uporabi tem, da se v obeh letih uporabi foliarnifoliarni insekticid proti odraslim hroinsekticid proti odraslim hroššččem ali pa v em ali pa v 2. letu insekticid za zatiranje li2. letu insekticid za zatiranje liččink. Tretje leto na tem zemljiink. Tretje leto na tem zemljišščču ne sme veu ne sme večč rasti rasti koruza.koruza.

17


TETEŽŽAVEAVE

••V kolobarju se poveV kolobarju se poveččuje deleuje deležž travno deteljnih metravno deteljnih meššanic in anic in ččistih posevkov istih posevkov razlirazliččnih vrst trav in detelj nih vrst trav in detelj –– povepoveččana populacija drugih talnih ana populacija drugih talnih šškodljivcev, npr. kodljivcev, npr. strun.strun.

•Alternativne poljščine: sirkek, pšenica - ne moremo enakovredno nadomestiti koruzne silaže.

•Energijska vrednost silaž iz pšenice v voščeni zrelosti je cca 5 % slabša kot pri koruzni silaži.

•S pšenico dosežemo približno dvakrat manjši pridelek kot s koruzo, siliranje je precej zahtevnejše.


Zatiranje odraslih osebkov: Decis 2,5 EC (deltametrin) √

18


Zatiranje odraslih osebkov: Decis 2,5 EC (deltametrin) √

Force 1,5 G (teflutrin) Talni insekticid - granulat √


Zatiranje odraslih osebkov: Decis 2,5 EC (deltametrin) √Force 1,5 G (teflutrin) Talni insekticid - granulat √

Insekticidi naneseni na seme:

Cruiser 350 FS (tiametoksam)

Poncho FS 600 (klotianidin)

19

Kaj pa v Sloveniji?Kaj pa v Sloveniji?Kolobar √Decis 2,5 EC (deltametrin) za zatiranje hroščkov √Force 1,5 G (teflutrin) Talni insekticid - granulat √



Poncho FS 600 (klotianidin) ?

Kaj pa v Sloveniji?Kaj pa v Sloveniji?

� Več kot 60 % imamo gozda in le 25 % kmetijskih površin; pa še te so nam največkrat odveč.

� Smo proti vsemu; ne zaupamo nikomur!� Smo proti GSO, FFS, vetrnim elektrarnam, jedrskim elektrarnam, urejanju

odlagališč odpadkov, gradnji cest, uravnavanju populacijske gostote divjihživali (kormorani, medvedi, morda tudi podgane) …

� AMPAK: vsi bi radi dobro, zdravo in obilno jedli, varno živeli, se greli, se vozili po urejenih cestah, odlagali odpadke na urejena odlagališča…

Kolobar √Decis 2,5 EC (deltametrin) za zatiranje hroščkov √Force 1,5 G (teflutrin) Talni insekticid - granulat √



Poncho FS 600 (klotianidin) ?

20

STRATEGIJA SLOVENSKEGA KMETIJSTVA!

Samopreskrba?: strateška odločitev - do kakšne mere si jo želimo; ali je uvožena hrana bolje nadzorovana, bolj neoporečna, boljša – Odgovor je NE! Ob nihanju svetovne proizvodnje predvsem DRAŽJA!

Ekološka pridelava? Ali lahko z njo zagotovimo prehransko varnost ljudi? Zaenkrat butična in draga; samopreskrba zaenkrat utopija! Dilema: kakšen je nadzor nad dovoljenimi sredstvi za varstvo rastlin (ostanki)?

Nove tehnološke rešitve! Zaenkrat jih, če je le mogoče zavračamo. Posledica: Ožanje izbora FFS: neučinkovitost, pojav odpornosti,… GSO?

POLJEDELSTVO?, VRTNARSTVO?, ŽIVINOREJA?, SADJARSTVO?, VINOGRADNIŠTVO? KAJ ŽELIMO, KAM PLOVEMO?

HVALA ZA POZORNOST

zatiranje koruznega hrošča 2008

Documents