diplomska naloga lea rupar - share.upr.si · zahvala zahvala gre moji mentorici izr. prof. dr. vidi...
Post on 07-May-2018
240 Views
Preview:
TRANSCRIPT
UNIVERZA NA PRIMORSKEM
PEDAGOŠKA FAKULTETA
DIPLOMSKA NALOGA
LEA RUPAR
KOPER 2014
UNIVERZA NA PRIMORSKEM
PEDAGOŠKA FAKULTETA
Visokošolski strokovni študijski program
prve stopnje Predšolska vzgoja
Diplomska naloga
DOŽIVLJAJSKO POSLUŠANJE RADIJSKE IGRE
V PREDŠOLSKEM OBDOBJU
Lea Rupar
Koper 2014
Mentorica:
izr. prof. dr. Vida Medved Udovič
ZAHVALA
Zahvala gre moji mentorici izr. prof. dr. Vidi Medved Udovič za njeno strokovno
pomoč, nasvete, prijaznost, spodbude in čas, ki si ga je vzela zame.
Prav tako se zahvaljujem tudi otrokom iz vrtca Horjul, ki so sodelovali pri
dejavnostih in tako pripomogli k nastanku te diplomske naloge.
Posebna zahvala pa gre mojim domačim in prijateljici, ki so me podpirali pri študiju
in bili z mano, ko je bilo lepo in malo manj lepo.
IZJAVA O AVTORSTVU
Podpisana Lea Rupar, študentka visokošolskega strokovnega študijskega
programa prve stopnje Predšolska vzgoja,
izjavljam,
da je diplomska naloga z naslovom: Doživljajsko poslušanje radijske igre v
predšolskem obdobju
− rezultat lastnega raziskovalnega dela,
− so rezultati korektno navedeni in
− nisem kršila pravic intelektualne lastnine drugih.
Podpis:________________
V Kopru, dne ______________
IZVLEČEK
Diplomska naloga se ukvarja z doživljajskim poslušanjem radijske igre v
predšolskem obdobju. V teoretičnih izhodiščih strokovnjakinj, predvsem Rosande Sajko
in Vide Medved Udovič, ki sta svoje razprave odprle na pomenu poslušanja radijske
igre v predšolskem obdobju, je poudarjeno, kako so izrazna sredstva radijske igre za
otroke pomembna in kako je sama radijska igra pomembna za vse predšolske otroke,
posebej za slepe in slabovidne. Pomembno je, da igra otroke zapelje v svet domišljije,
svobode in ustvarjalnosti.
V empiričnem delu je na podlagi študije primera prikazana raziskava o otrokovem
stiku z radijsko igro, njegovem odzivu in pozornosti glede na zvočno in pomensko plast
besedila. Namen naloge je bil tudi ugotoviti, koliko je radijska igra še prisotna v
predšolskem obdobju.
Ugotovili smo, da otroke najbolj pritegnejo kanonske radijske igre (Zvezdica
Zaspanka, Fran Milčinski - Ježek) ter da se sama radijska igra počasi izgublja v poplavi
drugih medijskih naprav.
Ključne besede: radijska igra, izrazna sredstva radijske igre, radijska igra za
otroke, izbor radijskih iger, poslušanje radijskih iger.
ABSTRACT
Experiential listening of a radio play in the preschool period
The thesis deals with experiential listening to a radio play in the preschool period.
Rosanda Sajko and Vida Medved Udovič, who developed the theoretical grounds
about the significance of listening radio plays in the preschool period, pointed out that
the means of expression in radio plays are important for children and that the genre in
general is beneficial for all preschoolers, particularly for blind and visually impaired
children. A play should draw children into the world of imagination, freedom and
creativity.
The empirical part of the thesis contains a case study on the contact of a child with
a radio play, his response to it and the attention he devotes to the sound and the
meaning of the script. We wanted to determine whether radio plays are still listened to
in the preschool period. We established that children are mainly interested in canonical
plays (Little Sleepy Star by Frane Milčinski - Ježek) and that other media devices are
slowly dominating the radio play.
Keywords: radio play, means of expression in a radio play, radio play for children,
a selection of radio plays, listening to radio plays.
KAZALO
1 Uvod ................................................................................................................................ 1
2 Teoretični del ................................................................................................................... 2
2.1 Kaj je radijska igra? ................................................................................................ 2
2.2 Razvojne smernice radijske igre ............................................................................. 2
2.3 Klasična (tradicionalna) in eksperimentalna radijska igra ........................................ 3
2.4 Izrazna sredstva radijske igre ................................................................................. 3
2.4.1 Beseda ..................................................................................................... 3
2.4.2 Glasba ...................................................................................................... 4
2.4.3 Šum .......................................................................................................... 4
2.4.4 Tišina ........................................................................................................ 5
2.5 Radijska igra za otroke ........................................................................................... 5
2.5.1 Kaj je radijska igra za otroke? ................................................................... 5
2.5.2 Zgodovina radijske igre za otroke ............................................................. 6
2.5.3 Radijska igra v vrtcu in osnovni šoli .......................................................... 6
2.5.4 Radijska igra v prihodnosti ........................................................................ 7
2.6 Sodobna slovenska radijska igra ............................................................................ 8
3 Empirični del .................................................................................................................. 10
3.1 Problem, namen in cilji ......................................................................................... 10
3.2 Raziskovalne hipoteze in raziskovalna vprašanja ................................................. 10
3.3 Metodologija ......................................................................................................... 11
3.4 Rezultati in razprava ............................................................................................. 11
3.4.1 Opis otrok ............................................................................................... 12
3.4.2 Poslušanje radijskih iger ......................................................................... 13
3.4.3 Ugotovitve o dejavnostih z radijskimi igrami ............................................ 22
3.4.4 Preverjanje hipotez ................................................................................. 23
4 Sklepne ugotovitve ........................................................................................................ 24
Viri in literatura ..................................................................................................................... 26
KAZALO SLIK
Slika 1: Priprava na poslušanje radijske igre ...............................................................13
Slika 2: Izpraševanje otrok ..........................................................................................15
Slika 3: Izdelovanje zvezdice Zaspanke ......................................................................19
Slika 4: Izdelovanje zvezdice Zaspanke ......................................................................19
Slika 5: Izdelovanje zvezdice Zaspanke ......................................................................19
Slika 6: Izdelovanje zvezdice Zaspanke ......................................................................19
KAZALO PREGLEDNIC
Preglednica 1: Odgovori na vprašanja o radijski igri, Čarovnica Mica. .........................14
Preglednica 2: Odgovori na vprašanja o radijski igri, Volk in sedem kozličkov. ............16
Preglednica 3: Odgovori na vprašanja o radijski igri, Zvezdica Zaspanka ....................18
Preglednica 4: Odgovori na vprašanja o radijski igri, Čisto majcena, majcena
pravljica. ............................................................................................. 20
Preglednica 5: Odgovori na vprašanja o radijski igri, A ................................................21
Rupar, Lea (2014): Doživljajsko poslušanje radijske igre v predšolskem obdobju. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
1
1 UVOD
Množični mediji so v današnjem času naši vsakdanji spremljevalci. Tako kot so
naši starši rasli ob igri v naravi in listanju knjig, otroci današnjega časa obvladajo
računalnik, televizijski upravljalnik, tablico, mobilni telefon že celo pred vstopom v šolo.
Vse to nas je pripeljalo v dobo, kjer radijska igra izgublja svoj pomen. Zato je še kako
pomembno, da otroku že od malega predstavimo radijske vire ter da se zavedamo,
kako pomembno vlogo imamo pri tem. Dandanes je otroke najlažje »posesti« pred
računalnik, televizijski sprejemnik ali pa jim v roke potisniti tablico ali pametni telefon.
Kaj pa radijske igre, pri katerih se je treba umiriti, »nastaviti« svoja ušesa in se
prepustiti zvoku, domišljiji, svobodi, ustvarjalnosti, sedeti skupaj z otrokom in se
pogovarjati o njih?
V vsakem vrtcu in slovenskem domu bi morali otroci imeti na razpolago tudi
kvalitetne radijske igre, s pomočjo katerih se omogoča veselje v procesu igranja in
veselje v prepletanju realnosti in domišljije. Otroci se morajo naučiti ceniti radijske igre,
starši in vzgojitelji pa se morajo zavedati, da risanke in igrice otrokom ne nudijo
svobodne možnosti razvijanja domišljije. V svoji diplomski nalogi sem poskušala
ugotoviti, ali otroke še pritegnejo radijske igre, jih znajo poslušati, katere pravljice so za
otroke privlačnejše za poslušanje in ali vzgojiteljice v vrtcih pri književni vzgoji
posredujejo pravljice tudi kot radijske igre.
Spremljala sem odzive otrok, pripravljenost za poslušanje in za delo ter ob tem
ugotavljala, ali razumejo sporočilo pravljice glede na zvočni in besedni del.
Rupar, Lea (2014): Doživljajsko poslušanje radijske igre v predšolskem obdobju. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
2
2 TEORETIČNI DEL
2.1 Kaj je radijska igra?
Radijska igra ni besedilo, ki ga poslušamo, namesto da bi ga brali. Radijska igra je
zvočna igra: v njej imajo pomembno vlogo besede in zvoki. Zven besed, šumi, glasba –
vse to se prepleta v celoto, ki je veliko več kot le zanimiva zgodba. Je čarovnija
besednih iger, ustvarjanje različnih razpoloženj.
Predvajana je v okviru radijskih programov ali izdana na nosilcih zvoka, kot npr. na
zgoščenki. Ker nima vizualne komponente, je radijska igra zasnovana na govornih
dialogih, glasbeni opremi in zvočnih efektih, ki pomagajo poslušalcu pri predstavi
nastopajočih oseb v zgodbi (Radijska igra, 2013).
2.2 Razvojne smernice radijske igre
Sajko (2006) razpravlja o smernicah radijske igre in se sprašuje, ali je radijska igra
umetnostna zvrst ali ne, danes vsekakor ni več. Vendar pa se začenjajo težave, ko je
treba določiti, s katerim umetnostnim področjem je radijska igra tesneje povezana.
Ker nam beseda »igra« da občutek, da gre pri radijski igri za povezavo z
gledališko oz. dramsko igro, so ustvarjalci v prvih letih radijsko igro naslovili na
gledališko literaturo. Ker niso vedeli, kako bi vse akustične zvoke prikazali
poslušalcem, so nekajkrat studie spremenili v pravo gledališče ter igro odigrali.
Kmalu po rojstvu novega medija so ugotovili, da je radijska igra zvočno besedna
umetnina, književna zvrst, ki se razlikuje od gledališča. Poslušanje igre nas popelje v
domišljijski svet, kajti radijska igra ni podprta z optičnimi elementi.
Ko so priznani evropski avtorji odkrili to novo zvrst, so začeli pisati izjemne tekste,
ki so izzvali v ljudeh najintimnejše občutke. Razcvetela se je v Evropi, zlasti v Nemčiji,
v petdesetih letih.
Že od vsega začetka pa so se pojavljali posamezni radijski eksperimenti, ki bolj kot
besedno gradivo upoštevajo akustično-tehnične izrazne možnosti. Konec šestdesetih
in v začetku sedemdesetih se je ta zvrst v Nemčiji popolnoma uveljavila in dosegla
priznanje tudi drugod po Evropi. Zato so ti dve struji poimenovali klasična
(tradicionalna) radijska igra in eksperimentalna (nova) radijska igra (Sajko, 2006).
Rupar, Lea (2014): Doživljajsko poslušanje radijske igre v predšolskem obdobju. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
3
2.3 Klasična (tradicionalna) in eksperimentalna radijska igra
Klasična radijska igra je literarna zvrst, ki združuje besedo in tehniko, ali drugače
povedano, to je besedilo, napisano za različne vloge ali glasove, ki jih s pomočjo
elektroakustičnih izraznih sredstev oblikujemo in prenesemo v slušno območje. Poleg
igralčevega glasu sta pri ustvarjanju radijske igre pomembni prvini tudi glasba in šum,
ki dopolnjujeta in »barvata« dogodke s človekom in v človeku (Sajko, 2006).
Eksperimentalna radijska igra je divergentna zvrst, ki jo je zelo težko spraviti na
skupni imenovalec. Skoraj vsak avtor oz. teoretik jo razlaga po svoje. Tako na primer
Klaus Schoning (prav tam) meni, da je radijska igra ritmično strukturirana igra z
izmenjavajočimi se kosci gradiva: govora, glasbe, šuma, tišine. Jurgen Becker (prav
tam) pa piše, da je radijska igra lahko vse, kar moraš narediti slišno.
Pri eksperimentalni radijski igri poslušalec ne izve zgodbe. Avtor ne izraža
neposredno svojih misli in prepričanj, zato mora poslušalec sam odkriti prekrito
ideologijo. Ne ustvarja situacij, ki potrebujejo vizualno dopolnitev, ampak razširja
slušno razsežnost. Odklanja iluzijo in ne prikazuje problemov iz resničnosti. Poslušalec
mora biti do slišanega kritičen in si sam ustvariti svoje mnenje. Pri eksperimentalni
radijski igri ni mogoča identifikacija. Poslušalec mora uporabiti razum in ne čustev.
2.4 Izrazna sredstva radijske igre
2.4.1 Beseda
Govorjena beseda je temeljno izrazilo klasične radijske igre in vsekakor tudi
radijske igre za otroke. Z besedo je možno zvočno oblikovati najbolj raznolike, najbolj
subtilne in slušno najbolj sugestibilne senzacije (Sajko, 2006).
Beseda radijske igre za otroke mora biti živa, zvočna in nazorna.
Živost besed
Živa je beseda tedaj, kadar uporablja izrazne oblike, kot so npr. klic, vzdih, vzklik,
neposreden nagovor, retorično vprašanje ipd. Oseba, ki v igri nastopa, mora s svojim
glasom pritegniti poslušalca, v našem primeru otroka. Z glasom izpoveduje svoje misli,
občutja, vtise …
Rupar, Lea (2014): Doživljajsko poslušanje radijske igre v predšolskem obdobju. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
4
Zvočnost besed
Živi človeški glas je neprecenljiv in nenadomestljiv. Pri radijski igri obstaja samo
slušna predstava. Poslušalca je treba pritegniti. Kaj vse se lahko oblikuje s sičniki,
šumniki, nosniki, zvenečimi in nezvenečimi zaporniki. Upoštevati je treba tudi ritem, kar
pomeni, da npr. za veselje uporabimo lahek, hiter ritem, za pomembne besede pa
težak ritem (Sajko, 2006).
Nazornost besed
V radiu je nazornost besed še prav posebej pomembna. Radio ni knjiga, ki jo lahko
prelistaš nazaj, zato mora govorec govoriti razločno, avtor pa mora igro napisati jasno,
nekomplicirano in primerno otroku in njegovim zmožnostim.
V radijski igri za otroke je še posebej pomembna nazorna predstavitev oseb. Otrok
– poslušalec – si mora pri vsakem glasu, ki ga zasliši, takoj ustvariti predstavo, kakšen
je lik. Zato uporabljamo imena, ob katerih si lahko hitro ustvarimo predstavo, npr.
Špiček, Štor, general Zguba … (prav tam).
2.4.2 Glasba
Glasba sooblikuje zvočno realizacijo, ne sme pa prevladovati nad govorjeno
besedo. Nastopi takrat, ko sama govorjena beseda ni dovolj, da bi odkrila avtorjeve
misli, ko potrebuje čustveno podporo. Glasba mora biti izvirna in kvalitetna. Največkrat
se jo uporablja kot uvod (predigra), ki čustveno uvede dogajanje, nato se nadaljuje kot
vmesna glasba (medigra), ki naznani časovni presledek, spremembo lokacije ali pa
razmejuje prizore (Sajko, 2006).
Tako na primer v glasbeni pravljici Gradič avtorice Mire Voglar lahko opazimo, da
se vedno ista skladba pojavi med vsakim prizorom, različna glasba pa vedno naznani
prihod nove živali in jo že sama glasba opiše in ji da nek poseben karakter. Ko sem
opazovala otroke med poslušanjem te radijske igre, sem opazila, kakšno dodatno
motivacijo jim je dala skladba Gradič, saj so zraven pripevali in vsak zvok, ki je
naznanil novo žival, »posrkali« in si žival na ta način zapolnili.
2.4.3 Šum
V radijski igri je poleg besede in glasbe tretje zvočno izrazilo, tretja temeljna prvina
šum (prav tam).
Rupar, Lea (2014): Doživljajsko poslušanje radijske igre v predšolskem obdobju. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
5
Šume lahko razvrstimo po izvoru na naravne (naravni pojavi – veter, morje …) in
umetne (človekova dejavnost – promet, uporaba strojev, koraki, studijsko ustvarjeni
šumi …) (prav tam).
Različni šumi na otroke dobro vplivajo, saj si lahko preko naravnih šumov
predstavljajo njim že znane pojave (morje, veter, glasovi živali …) ter si tako lažje
naslikajo zgodbo. Veliko sodobnih radijskih iger pa je zasnovanih tako, da šumov ne
potrebujejo (prav tam).
2.4.4 Tišina
Tišino lahko opredelimo kot zvočno valovanje s takšnimi frekvencami, ki jih
človeško uho ne more zaznati. Za radio ustreznejša pa je opredelitev, da je tišina
odsotnost zvoka, ki jo zaradi narave medija zelo razločno slišimo.
V vseh medijih, ki se izražajo (tudi) z zvokom, je tišina pomemben dramatski
element, nikjer drugje kot na radiu pa ni tako absolutna in opazna (prav tam).
2.5 Radijska igra za otroke
2.5.1 Kaj je radijska igra za otroke?
Radijska igra za otroke ima na Slovenskem dolgo in slavno tradicijo. Generacije
Slovenk in Slovencev so zrasle ob njej. Z razvojem televizije so se te igre preselile na
kasete ali zgoščenke in tako še danes razveseljujejo, izobražujejo in vzgajajo. Še
posebej veliko pomenijo osamljenim, slabovidnim in slepim otrokom. V svetu res
poznajo enega samega slovenskega avtorja radijskih iger – to je Frane Puntar, ki je v
ustvarjalnem dopolnjevanju z režiserko Rosando Sajko in tonsko mojstrico Metko Rojc
ponesel Slovenijo po vseh kontinentih in v vse države, kjer snemajo radijske igre – in to
z radijskimi igrami za otroke. Veliko slovenskih igralk in igralcev je svoje najbolj
duhovite vloge ustvarilo in še ustvarja prav v otroški radijski igri, ki omogoča sproščeno
in domišljije polno "igranje" (Radijska igra za otroke, b. d.).
Otroška radijska igra je eden izmed možnih načinov razvijanja učiteljeve in
otrokove senzibilnosti za slušno pravljično igro. Igra namreč omogoča veselje v
procesu igranja in veselje v prepletanju realnosti in domišljije. Otroške književne osebe
uživajo, ker sta jim v njej omogočeni svoboda in ustvarjalnost, kar velja tudi za mladega
bralca mladinskih književnih besedil.
Rupar, Lea (2014): Doživljajsko poslušanje radijske igre v predšolskem obdobju. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
6
Na spletnih straneh RTV Slovenija je radijska igra opredeljena kot samostojna
umetnostna zvrst, vezana na govorjeno besedo, ki temelji na literaturi in obdelanem
zvoku. Rosanda Sajko (2006, str. 31) definira radijsko igro kot »zvrst, pri kateri imata
poleg govorjene besede pomembno funkcijo tudi zvočni prvini šum in glasba,vse pa je
oblikovano in izraženo s pomočjo elektroakustičnih izraznih pripomočkov. Ima zvezo z
literaturo, a od nje ni povsem odvisna.« Z njeno definicijo se je mogoče strinjati, še
posebej pri radijski igri za otroke, saj vrsta slovenskih pravljičnih iger učinkuje s svojim
dognanim sporočilom na mladega sprejemnika tako v knjižni kot v slušni obliki, seveda
pa se izrazna sredstva razlikujejo glede na medij (Medved Udovič, 2011).
2.5.2 Zgodovina radijske igre za otroke
Slovenska radijska igra za otroke je doživela izjemni razcvet. Tega ne dokazujejo
samo poročila v dnevnem tisku, temveč tudi mednarodna evropska priznanja, ki jih ni
bilo malo.
Obdobje slovenske radijske igre se je začenjalo šele po drugi svetovni vojni. Prvi
povojni urednik mladinskega programa Tone Sojar pripoveduje, da se je radijska igra
za otroke po 1946 razvila iz dokaj nezahtevnih oddaj, v katerih so sprva enkrat
tedensko prebirali pravljice (Sajko, 2006). Nato pa so pričeli pripovedi »dialogizirati« in
tako je nastala leta 1949 prva izvirna slovenska radijska igra za otroke, in sicer
Zvezdica Zaspanka, ki jo je napisal Fran Milčinski-Ježek.
V prvem desetletju je bilo malo dobrih del. Najprej smo predvajali tri igre na leto,
potem pet in nazadnje petnajst radijskih iger za otroke na leto. Poleg Zvezdice
Zaspanke naj bi bile v prvih letih »nosilne« še Srebrni glas (1949, ruska ljudska),
Žogica Nogica (1950, lutkovna igra češkega avtorja) in Punčka se je vrnila (1951).
Iz teh primerov lahko povzamemo, da so radijsko igro za otroke sprva navdihovale
ljudske pravljice, lutkovne igre in poezije za otroke.
Zelo pomemben pa je datum 12. 2. 1956, ko je bila prvič predvajana druga izvirna
slovenska radijska igra za otroke Čudežna srajca Leopolda Suhadolčana, ki je doživela
malone prav tak uspeh kot Zvezdica Zaspanka (Sajko, 2006).
2.5.3 Radijska igra v vrtcu in osnovni šoli
Doživljajsko poslušanje radijske igre v vrtcu spodbuja tudi Kurikulum za vrtce
(Bahovec, Bregar-Golobič in Kranjc, 1999), saj je med primeri dejavnosti na področju
jezika navedeno: »Otrok posluša pravljice, zgodbice, uganke, pesmice. Vsebino
doživlja prek različnih medijev (avdio, video).« (Bahovec idr., 1999, str. 34). Na
Rupar, Lea (2014): Doživljajsko poslušanje radijske igre v predšolskem obdobju. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
7
področju dramskih dejavnosti pa je ena izmed dejavnosti: »Otrok se izraža in opazuje
besedni govor (monolog, dialog, zbor).« (Bahovec idr., 1999, str. 44).
V učnem načrtu za slovenščino v osnovni šoli pa je vključen tudi cilj, ki predvideva
učiteljevo uporabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT) pri poučevanju
slovenščine. Digitalna pismenost je pri uporabi radijske igre v šoli in v vrtcu bistvena,
saj je dobro poznavanje tehničnih možnosti predvajanja in rokovanja z zvočnimi
posnetki ter poskusov snemanja radijske igre učencev velikega pomena za kakovostno
sprejemanje zvočnih plasti radijske igre (Medved Udovič, 2011).
Vzgojitelji in učitelji morajo ob upoštevanju učnega načrta, ki radijski igri namenja
vidno vlogo, le-to večkrat vključiti v književni pouk in dejavnosti. Seveda pa mora biti pri
tem dobro usposobljen za uporabo IKT pismenosti, poznati pa mora radijsko igro in vse
njene značilnosti.
Prav zato pa so na Pedagoški fakulteti v Kopru razpisali diplomske teme o uporabi
radijske igre v predšolskem in šolskem obdobju ter prišli do zanimivih zaključkov.
V diplomski nalogi Zvočne prvine v radijski pravljični igri in otrokovo doživljanje
(Filipič, 2005) so prišli do ugotovitev, da imajo predšolski otroci izmed različnih medijev
najraje televizijo, sledijo knjiga, lutke in nazadnje radijska pravljična igra. Cilj diplomske
naloge je bil ugotoviti, kako pogosto v vrtcu uporabljajo radijsko pravljico. Podatki so
pokazali, da skoraj 70 % vzgojiteljic ponudi otrokom radijsko pravljico pred spanjem in
le 17 % jih radijsko igro obravnava kot del vzgojnega programa (Medved Udovič,
2011).
Tudi moje izkušnje potrjujejo te ugotovitve, saj sem pri svojem delu v vrtcu v
različnih skupinah le enkrat doživela, da je vzgojiteljica radijsko pravljico vključila v
vzgojni program.
2.5.4 Radijska igra v prihodnosti
Sajko (1995) se sprašuje, ali ima radijska igra sploh še prihodnost. Ali jo bodo
dobesedno povozile vse sodobne risanke, razne pošasti, supermani, superavti,
vesoljska plovila … vse leti po zraku, vse je bleščeče, hitro, vsem se neznansko mudi.
Otroci se tako rekoč poistovetijo z agresivnimi junaki. Kako se ne bi, to je nepravljični
svet naših otrok. Le kdo bi zamenjal vse te risanke za radijsko igro? Igro, ki jo je treba
poslušati, pri kateri je treba biti zbran brez ekrana. Pa vendar otrokom takšna igra da
mnogo več. Njihov besedni zaklad je bogatejši, postanejo mnogo bolj splošno
razgledani na vseh področjih, pa še domišljijski svet je lep in zdrav. Vendar, ali se tega
starši, vzgojitelji, učitelji zavedamo? Avtorica govori tudi o tem, da je treba ločiti med
dobro in slabo radijsko igro. Tukaj da primer dobre radijske igre, kjer deklica išče način,
Rupar, Lea (2014): Doživljajsko poslušanje radijske igre v predšolskem obdobju. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
8
kako bi spodbudila kamen, da bi spregovoril. Vendar ga sliši le v sanjah in v tišini, ko
kamen spregovori in poje. To je seveda aktualna tema za nas, ki se ne znamo več
pogovarjati in si prisluhniti. Konča s tem, da se premalo posvečamo zvokovnemu
dogajanju in zato je treba začeti raziskovati svet s perspektive zvoka (Sajko, 1995).
2.6 Sodobna slovenska radijska igra
Značilnosti sodobne slovenske radijske igre:
- avtoritete in konvencionalne pravice so ukinjene ali pa so postavljene na glavo.
Tako postane kralj otročji, čarovnica naivna, volk pohleven;
- čas pravljice ni več pretekli, temveč sedanji: pravljica se ne začenja več »nekoč je
bilo«, ampak z zdaj in tukaj;
- gradivo pravljice je zgodba iz vsakdanjega življenja, neka čudežna lastnost junaka
pa premika zgodbo iz vsakdanjika v svet fantazije;
- svet predmetov živi svoje posebno življenje, analogno človeškemu;
- v sodobni pravljici je predstavljen tudi svet pojmov.
Liki v sodobni radijski pravljici
Kot v klasični pravljici je tudi v sodobni najbolj priljubljen junak otrok. In če otrok
(protagonist) še zmeraj ohranja svoje temeljne lastnosti: radovednost, naivnost,
dobrosrčnost, je opaziti pri oblikovanju drugih pravljičnih oseb (antagonistov) precejšnjo
razliko. Izrazitega črno-belega slikanja ni več. Negativne osebe postanejo s pomočjo
hotene ali nehotene komičnosti, če že ne simpatične, pa vsaj manj zoprne. Kljub temu
ostaja razmejitev med dobrim in zlom dovolj nazorna, zakaj otrok mora in hoče moralno
vrednotiti, hoče se identificirati z dobrim: s svojim junakom.
Še nekaj o pravljičnem koncu: pravljica že od nekdaj zahteva srečen konec. Tako
klasična kot tudi sodobna. Vendar se pri sodobnih pravljicah neskaljeni klasični konec
»in tako sta srečno živela do konca dni« rahlo modificira. Dostikrat vsebuje slutnjo
minljivosti (Sajko, 2006).
Sodobna pravljica torej ne ruši samo konvencij in avtoritete, ne spodkopava samo
prepričanja o absolutni dobroti in lepoti na eni in popolni krutosti in zlobi na drugi strani,
temveč načenja tudi načelo o srečnem koncu.
Frane Puntar
Frane Puntar, slovenski mladinski pesnik in pisec lutkovnih in radijskih iger, je živel
in ustvarjal v Ljubljani kot sodobni književnik. Pisal je pesmi in radijske igre, povečini
Rupar, Lea (2014): Doživljajsko poslušanje radijske igre v predšolskem obdobju. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
9
namenjene otrokom. Velja za najbolj prevajanega slovenskega pisatelja radijskih iger
vseh časov (Sajko, 2006).
Rupar, Lea (2014): Doživljajsko poslušanje radijske igre v predšolskem obdobju. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
10
3 EMPIRIČNI DEL
3.1 Problem, namen in cilji
Problem raziskave
Doživljajsko poslušanje radijske igre v predšolskem obdobju predstavljam na
primeru otrok, starih 4–5 let. V raziskavi bom otrokom predstavila kanonsko radijsko
pravljico Zvezdica Zaspanka Franeta Milčinskega in radijske igre, ki so priložene
otroškemu tisku (Ciciban, Cicido, Zmajček), ter preverjala odzivnost otrok.
Namen raziskave
Namen je ugotoviti, ali radijske igre same po sebi še pritegnejo pozornost
predšolskih otrok. Poskušala bom ugotoviti, koliko je radijska igra še prisotna pri otrocih
in koliko so je deležni v vrtcu, kakšna je njihova pozornost glede na zvočno in
pomensko plast besedila. Vemo, da je v današnjem času nasičenost raznih medijev
(televizije, računalnika) velika, kjer otroci prejemajo različne pravljice, v različnih
oblikah/izdajah. Vendar pa, kakšen je odziv, če otrokom ponudimo pravljico v obliki
radijske igre?
Cilji raziskave:
- primerjati radijsko igro glede na njena izrazna sredstva (klasična in
eksperimentalna radijska igra);
- ugotoviti, koliko je radijska igra še prisotna v predšolskem obdobju;
- ugotoviti, katere radijske igre za otroke zbudijo otrokovo pozornost glede na
zvočno in pomensko plast besedila.
3.2 Raziskovalne hipoteze in raziskovalna vprašanja
Raziskovalne hipoteze:
- Občasno v vrtcu pri književni vzgoji posredujejo pravljice tudi kot radijske igre.
- Otroci pogosto razumejo sporočilo radijske igre glede na zvočni in besedni del.
- Za otroke so privlačnejše kanonske radijske igre kot pa radijske igre, priložene
današnjemu otroškemu tisku.
- Za posredovanje radijskih iger je nujno potrebna predhodna priprava/motivacija na
poslušanje.
Rupar, Lea (2014): Doživljajsko poslušanje radijske igre v predšolskem obdobju. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
11
Raziskovalna vprašanja
- Ali v vrtcu pri književni vzgoji posredujejo pravljice tudi kot radijske igre (občasno
ali sintetično)?
- Koliko se otroci odzivajo po poslušani pravljici zvočnim nosilcem, tako da razumejo
sporočilo glede na zvočni in besedni del?
- Katere pravljice so za otroke privlačnejše za poslušanje, kanonske radijske igre:
(Zvezdica Zaspanka, Volk in sedem kozličkov…) ali pravljice, priložene
današnjemu otroškemu tisku?
3.3 Metodologija
- Opis pripomočkov: izbor radijskih iger za otroke.
- Vzorec: vrtčevska skupina šestih otrok, starih 4–5 let.
- Postopek: komunikacijski model obravnave otroških besedil.
- Obdelava podatkov: na besedni način in s preprostimi preglednicami.
- Analiza literature: analiza strokovne literature.
3.4 Rezultati in razprava
Izbrala sem si pet radijskih iger, dve kanonski (Volk in sedem kozličkov, Zvezdica
Zaspanka), eno eksperimentalno radijsko igro (A), eno radijsko igro, ki jo otroci zelo
radi poslušajo (Čarovnica Mica), in eno, ki je priložena otroški reviji Cicido (En groš
fantazij). Pri tem so sodelovali trije dečki in dve deklici, stari 4–5 let.
Izbrala sem jih glede na:
- govorne zmožnosti;
- pripravo za sodelovanje pri različnih dejavnostih v skupini;
- živahnost.
Vse skupaj sem najprej motivirala in jim povedala, kako bo potekala naša
dejavnost. Nato sem jim predvajala določeno radijsko pravljico in po njej individualno z
vsakim otrokom napravila razgovor, ostali pa so ta čas izdelovali izdelke, za katere
sem jim že prej podala navodila. Spodbujala sem otroke k razmišljanju, da so mi podali
čim bolj zanimive odgovore. Nekaj otrok je bilo z radijskimi igrami seznanjenih že od
doma, tekom šolskega leta pa so občasno poslušali pravljico tudi pred spanjem. Kot
dejavnost jo je vzgojiteljica uporabljala zelo redko, tako da nisem vedela, kaj naj
pričakujem od otrok, saj niso bili vajeni takšnega načina poslušanja pravljic.
Rupar, Lea (2014): Doživljajsko poslušanje radijske igre v predšolskem obdobju. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
12
3.4.1 Opis otrok
Deklica 1
Zelo živahna in zgovorna deklica, ki rada nastopa in sodeluje pri dejavnostih. Nima
težav na govornem področju in še posebej dobro sledi dejavnostim.
Deklica 2
Mirna in ob spodbudi zelo zgovorna. Dobro sledi dejavnostim in rada sodeluje.
Deček 3
Zelo živahen in zgovoren, ob izpostavitvi pa postane zelo zadržan. Dejavnostim
sledi, če ga zanimajo. Ugotovila sem, da navidezno sledi dejavnostim, tudi če ga ne
zanimajo, vendar miselno ni pri stvari. Potrebuje veliko opominov, da se umiri. Ima
težave z disciplino.
Deček 4
Živahen in zgovoren otrok, ob spodbudi velikokrat preseneti s svojimi izjavami in
stvarmi, ki jih ve.
Deček 5
Miren in ob spodbudi zelo zgovoren, podaja zelo zanimive odgovore. Zelo je
nadarjen pri likovnem ustvarjanju.
Deček 6
Rad sodeluje pri dejavnostih in zelo rad pripoveduje, saj ima izredno domišljijo in
ogromno ve o zelo veliko stvareh. Ima zelo velik besedni zaklad. Občasno je s svojim
govorjenjem zelo nadležen za otroke, saj ne razumejo vsega, kar jim pripoveduje. Živi
v svojem svetu, vendar je zelo inteligenten, ima težave z disciplino.
Rupar, Lea (2014): Doživljajsko poslušanje radijske igre v predšolskem obdobju. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
13
Slika 1: Priprava na poslušanje radijske igre
3.4.2 Poslušanje radijskih iger
Čarovnica Mica, Urša Krempl
Obnova radijske igre
Čarovnica Mica je mlada čarovnica, ki je zelo navihana in s svojo metlo nikoli ne
vozi po predpisih. Nekega dne se je s svetlobno hitrostjo odpeljala do neba in ukradla
severno zvezdo. Vsi prijatelji so ji dejali, da zvezde ne more imeti samo zase, vendar
jih ni poslušala. Odnesla jo je domov, a ko je odprla torbo, v njej ni bilo ničesar več, na
Zemljo je legla popolna tema in takrat je Mica ugotovila, da je imela vrana Kra prav,
zvezde svetijo za vse ljudi in ne samo za njo. Zato jo je odnesla nazaj na nebo, se
opravičila prijateljem in se po predpisih odpeljala nazaj na svoj grad (Krempl, 2004).
Rupar, Lea (2014): Doživljajsko poslušanje radijske igre v predšolskem obdobju. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
14
Preglednica 1: Odgovori na vprašanja o radijski igri, Čarovnica Mica. V
PR
AŠ
AN
JA Kdo je Mica?
Ali je Mica
hudobna ali
prijazna?
Kakšen glas
pa ima
Mica?
Kaj je storila
Čarovnica
Mica?
Kaj se je
zgodilo z
zvezdo
severnico?
Ali ti je bilo
všeč, da je
Mica tako
glasna?
Kaj je Mica
ugotovila na
koncu
pravljice?
DE
KLIC
A 1
»Čarovnica.«
»Hudobna.«
»Glasen, ker
se tako
glasno smeji.
Kričeč glas
ima.«
»Ukradla je
zvezdo, potem
je bila
žalostna.«
»Skrila se je,
ker je hotela it
k drugim
zvezdam in
ker je bila Mica
tako glasna.«
»Ne, če bi
bila jaz tam,
bi si kar
ušesa
pokrila, da je
ne bi tako
slišala.«
»Da je vrana
Kra imela
prav, da
zvezd ne
moreš imeti
samo zase.«
DE
KLIC
A 2
»Čarovnica.«
»Prijazna.«
»Kričala je,
dovolj glasna
je.«
»Zvezdo je
vzela.«
»Ni svetila, ker
ni bila na nebu
in ni bila pri
svojih
zvezdnih
prijateljicah.«
»Ne, ni mi
bilo všeč.«
»Da mora
zvezdo nesti
nazaj.«
DE
ČE
K 3
»Čarovnica.«
»Mica je
prijazna.«
»Po tihem
govori.«
»V grad je
šla.«
»Ugasnila je.« »Ne, glasna
je.«
»Ni vedela,
da jo je
vzela.«
DE
ČE
K 4
»Čarovnica.«
»Hudobna.«
»Glasna je.« »Imela je
zvezdo v
torbici, zato da
v torbici ne bi
bila tema.«
»Mica jo je
nesla nazaj na
nebo.«
»Ne, morala
bi govoriti
bolj po
tihem.«
»Ni je več
ukradla in je
nato jokala,
zvezdo je
nesla nazaj
na nebo.«
DE
ČE
K 5
»Čarovnica.«
»Hudobna.«
»Kričala je.« »Ukradla je
zvezdo.«
»Nehala je
svetiti, ker se
je ustrašila.«
»Ne, preveč
je glasna.«
»Vrnila je
zvezdo.«
DE
ČE
K 6
»Čarovnica.«
»Dobra je,
prijazna je.«
»Cvileč glas
ima.«
»Vzela je
zvezdo, ker je
hotela okrasiti
svoj grad.«
»Zvezda je šla
stran in ni
svetila, ker jo
je Mica vzela.«
»Joj, tako je
glasna,
težko sem jo
poslušal.«
»Hotela jo je
začarati
nazaj, vendar
tega ni znala.
Potem jo je
odnesla
nazaj.«
Analiza poslušanja pravljice
Otroci so kar zbrano poslušali radijsko igro, trije zbrano in trije manj zbrano. Tisti,
ki so zbrano poslušali, so dobro odgovarjali na vprašanja, ostali pa so potrebovali malo
Rupar, Lea (2014): Doživljajsko poslušanje radijske igre v predšolskem obdobju. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
15
spodbude. Otroci so si zelo različno predstavljali in razlagali zgodbo, vsem pa je bila
radijska igra zelo všeč, zanimiv jim je bil glas Mice in pesmica, ki jo na koncu igre
zapoje.
Slika 2: Izpraševanje otrok
Volk in sedem kozličkov, Grimm J., W., prevod Kavčič, P.
Obnova radijske igre
Nekoč je živela koza, ki je imela 7 malih kozličkov. Ker je morala na tržnico po
hrano, jim je zabičala, da ne smejo iz hiške ter da nikomur ne odpirajo vrat, še posebej
ne volku, ker jih bo hotel požreti. Kozlički so ji vse obljubili ter se poslovili od mame.
Dobro so se zabavali, ko je nekdo potrkal, rekel je, da je mama, vendar so nato
ugotovili, da mama nima takšnega glasu. Ugotovili so, da je volk. Volk je napravil kar
nekaj zvijač, pa mu kozlički še vedno niso odprli vrat. Nato pa si je pobarval roko z
moko in jih pretental ter pojedel šest kozličkov. Le sedmi, najmlajši, je preživel, ker se
je skril v uro. Počakal je mamo in nato sta jih skupaj rešila, saj sta volku prerezala
trebuh in vanj naložila kamenje. Srečni so vsi skupaj odhiteli domov, kjer so se veselili
in plesali. Najmlajši kozliček pa jim je končno dokazal, kako pogumen je (Grimm in
Grimm, 1996).
Rupar, Lea (2014): Doživljajsko poslušanje radijske igre v predšolskem obdobju. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
16
Preglednica 2: Odgovori na vprašanja o radijski igri, Volk in sedem kozličkov. V
PR
AŠ
AN
JA Zakaj so se
kozlički
prepirali?
Ali je bil
najmlajši
kozliček
pogumen?
Zakaj si je volk
pobarval roko
in spremenil
glas?
Kakšen glas je
imel volk?
Kdo ti je bil
najbolj
všeč?
Ali je bila
mama jezna
na kozličke,
ker so odprli
vrata volku?
DE
KLIC
A1
»Zaradi tega,
ker so hoteli
ugotoviti, kaj bi
se igrali po
tihem.«
»Ja.« »Zato, ker jih
je volk hotel
požret. Da bi
kozlički mislili,
da je mama.
Volk je bil
lačen, ampak
mu kozlički
niso hotli vrat
odpet.«
»Neumen.« »Vsi kozlički
in mama.«
»Ne,
žalostna in
bala se je,
da bi tudi njo
požru.«
DE
KLIC
A2
»Zato, ker niso
vedeli, katero
igro bi se
igrali, pa so se
kar skoz
prepirali.«
»Ja.« »Zato, da bi
zgledal kot
mama, da bi
pršu not in jih
bi pojedu.«
»Močan.« »Kozlički.« »Ne.«
DE
ČE
K 3
»Ja.« »Ni bil
pogumen.«
»Zato, ker ni
vedu, da
mamice ni
doma.«
»Od radia.« »Volk.« »Ja, kozličke
je
nakregala.«
DE
ČE
K 4
»Zato, ker so
hotli it za
mamo.«
»Ne,
kozliček je
bil reva.«
»Zato, ker je
hotu, da je
njihova mama,
da bi jih
požru.«
»Kot volk.« »Volk.« »Ne, skrbelo
jo je.«
DE
ČE
K 5
»Zato, ker so
hotli it za
mamo in jim je
rekla, da ne
odpirat vrat.«
»Pogumen
je bil.«
»Zato, da bi
kozlički mislili,
da je mama,
ker jih je hotu
požret.«
»Grozen glas
je imel.«
»Volk.« »Ne, skrbelo
jo je.«
Rupar, Lea (2014): Doživljajsko poslušanje radijske igre v predšolskem obdobju. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
17
DE
ČE
K 6
»Ker so hoteli
zabavo, ker so
jo pogrešali.«
»Ja, ker je
premagal
volka.«
»Da bi kozlički
mislili, da je
mama. Volk je
pojedel kos
krede, da je
imel drugačen
glas in bi
kozličke
pojedu.«
»Cvileč in
malo glasen.«
»Najmlajši,
ker je bil
najbolj
pogumen.«
»Ja, in
skrbelo jo
je.«
Analiza poslušanja pravljice
Pravljico so poslušali zelo zbrano, razen dečka 3, ki je bil zelo nemiren in
posledično na vprašaja ni odgovarjal pravilno. Ostali so bili zelo navdušeni nad
pravljico in so me naslednji dan spraševali, če jo bomo spet poslušali. Zanimive so se
jim zdele pesmice, ki so jih peli nastopajoči, zanimiv in smešen se jim je zdel volk,
navdušeni pa so bili tudi nad najmlajšim kozličkom.
Zvezdica Zaspanka, Fran Milčinski-Ježek
Obnova radijske igre
Zvezdica Zaspanka je najmlajša zvezda na nebu. Nekega dne zamudi v službo. Za
kazen jo Mesec pošlje na Zemljo. Tega se pa Zaspanka ustraši in začne jokati. Jok ne
pomaga in na koncu pristane na Zemlji, kjer si išče prenočišče. Na nebo se lahko vrne,
ko dokaže, da je dovolj pametna. Med iskanjem prenočišča sreča sladoledarja, črnca,
ki bruha vsak dan in jé ogenj, ter mesečnika, ki ji dovoli pogledati botra Meseca, vendar
mora zato plačati en zlat las. Po mestu se pa potika tudi razbojnik Ceferin, ki izve, da
ima deklica zlate lase, zato ji ponudi prenočišče z namenom, da ji bo med spanjem
ostrigel zlate lase in tako hitro obogatel. Zaspanka ga pred spanjem nauči pisati
besedo LJUBA. Ko groznemu razbojniku Ceferinu, ki se hoče polastiti bogastva njenih
zlatih las, zavoljo njene nedolžne dobrote prične biti srce namesto kamna, jo komet
Repatec odpelje nazaj na nebo (Miličinski, 1995).
Rupar, Lea (2014): Doživljajsko poslušanje radijske igre v predšolskem obdobju. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
18
Preglednica 3: Odgovori na vprašanja o radijski igri, Zvezdica Zaspanka O
TR
OC
I
Kakšno
službo imajo
zvezdice?
Kaj je
ugotovil
boter Mesec,
ko je štel
zvezde?
Zakaj je bilo
na Zemlji
vse narobe?
Kakšno
kazen je
boter Mesec
dal
Zaspanki?
Kakšno
kazen bi pa
vi dali
zvezdici
Zaspanki?
Kakšna je
zvezdica
Zaspanka,
kako
zgleda?
DE
KLIC
A 1
»Da svetijo
na nebu in mi
jih lahko
gledamo.«
»Da manjka
zvezdica
Zaspanka.«
»Ker na
nebu ni bilo
zvezdice
Zaspanke.«
»Da jo mora
Repatec
odpeljati na
Zemljo.«
»Da mora za
vedno na
Zemljo.«
»Lepa je,
ima dolge
zlate lase.«
DE
KLIC
A 2
»Da svetijo.« »Da ena
manjka,
sestra od
zvezdic,
zvezdica
Zaspanka.«
»Zato, ker
ena zvezdica
ni svetila.«
»Da gre na
Zemljo.«
»Tako kot
boter
Mesec.«
»Rumena,
svetla.«
DE
ČE
K 3
»Da se
pogovarjajo.«
»Da je
zvezdica
Zaspanka
spala.«
»Zato, ker
niso imele
svoje hiše.«
»Morala je
plačat.«
»Da ne bi
mogla več
spat.«
»Lepa je.«
DE
ČE
K4
»Da svetijo.« »Da ena
manjka,
zvezdica
Zaspanka:«
»Zato, ker je
ena zvezda
manjkala.«
»Da jo bodo
odnesli na
Zemljo.«
»Da mora v
zapor.«
»Rumena.«
DE
ČE
K 5
»Da spijo in
svetijo.«
»Da
zvezdice
Zaspanke
ni.«
»Zato, ker je
zvezdica
zaspala.«
»Da več ne
dela na
nebo.«
»Nobeno.« »Zaspana.«
DE
ČE
K6
»Da svetijo in
ko pride
boter Mesec,
jih prešteje.
»Da ena
manjka,
zvezdica
Zaspanka.
Tako je bila
zaspana in
sanjala je
lepe sanje in
se ni tako
dolgo
zbudila.«
»Ker je
zvezdica
Zaspanka
manjkala.
Ona je ključ,
da vsi
zaspijo in da
se imajo vsi
dobro.«
»Da mora
na Zemljo
za 5
tednov.«
»Da vedno
mora biti
pridna in če
bo pridna,
ne bo dobila
več kazni.
Ali pa 8 dni v
kotu. To
kazen ji bi
dal.«
»Rumena,
taka kot
sonček in
njeni lasje so
zlati.«
Rupar, Lea (2014): Doživljajsko poslušanje radijske igre v predšolskem obdobju. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
19
Slika 3: Izdelovanje zvezdice Zaspanke Slika 4: Izdelovanje zvezdice Zaspanke
Analiza poslušanja radijske igre
Poslušali smo samo prvi del radijske igre, kjer boter Mesec prešteva zvezde in
zvezdico Zaspanko pošlje na Zemljo. To pravljico so poslušali zelo zbrano. Pri
odgovorih se je izkazalo, da deček 3 zopet ni bil zbran, saj so bili nekateri odgovori
popolnoma nesmiselni. Posedli smo se vsak na svoj konec mize, deček 3 pa povsem
za svojo mizo, da ne bi motil otrok in sebe. Radijska igra jim je bila zelo všeč in so
želeli poslušati celo, kar smo kasneje tudi storili.
Slika 5: Izdelovanje zvezdice Zaspanke Slika 6: Izdelovanje zvezdice Zaspanke
Čisto majceno majcena pravljica, zbirka pravljic Za dva groša fantazije
Obnova radijske igre
Nekoč je živela čisto majcena, majcena starka, ki je živela v čisto majceni, majceni
hišici, kjer je imela čisto majceno, majceno kravo in veliko mačko. Nekega dne je
pomolzla čisto majceno, majceno kravo ter mleko odnesla v hišo, kjer ji ga je velika
mačka polila. Ker je bila čisto majcena, majcena starka jezna, je mačko pregnala. Ta
se ni nikoli več vrnila, starka pa je spet lepo živela v svojem majcenem, majcenem
svetu (Čisto majcena, majcena pravljica [zvočni posnetek], 2010).
Rupar, Lea (2014): Doživljajsko poslušanje radijske igre v predšolskem obdobju. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
20
Preglednica 4: Odgovori na vprašanja o radijski igri, Čisto majcena, majcena pravljica. V
PR
AŠ
AJA
Kdo je živel v
majceni,
majceni hiši?
Katero delo je
opravila
starka?
Kaj je storila
mačka?
Kaj je babica
storila, ko je
videla polito
mleko?
Ali je prav,
da se je
majcena,
majcena
babica tako
razjezila?
Kaj mislite,
se bo mačka
vrnila nazaj k
starki?
DE
KLIC
A 1
»Majcena,
majcena
starka,
majcena,
majcena krava
in velika
mačka.«
»Šla je
pomolsti
kravo.«
»Polila je
mleko, ki ga
je majcena
starka
pomolzla.«
»Zelo se je
razjezila in
spodila mačko
iz hišice.«
»Ne.« »Ne, ker jo
je nagnala in
je žalostna.«
DE
KLIC
A 2
»Majcena
starka,
majcena krava
in mačka.«
»Pomolzla je
kravo.«
»Mleko je
polila.«
»Mačko je
spodila.«
»Ne.« »Mogoče.«
DE
ČE
K 3
»Vsi.« »Delala je.« »Nič.« Pobrisal je
mleko.«
»Ne.« »Ne vem.«
DE
ČE
K 4
»Starka,
mačka pa
krava.«
»Kravo je
pomolzla.«
»Polila je
vso mleko.«
»Huda je bla in
je mačko
nagnala.«
»Ja.« »Ne.«
DE
ČE
K 5
»Krava, mačka
in starka.«
»Ne vem.« »Polila je
mleko.«
»Ne vem.« »Ne.« »Ne vem.«
DE
ČE
K 6
»V čisto
majceni hiši so
živeli čisto
majcena,
majcena
starka in čisto
majcena,
majcena krava
in velika
mačka.«
»Pomolzla je
kravo, zato da
bi imela
mleko.«
»Mačka je
polila mleko,
vendar ne
zanalašč,
bila je malce
nerodna.«
»Babica se je
razjezila in je
mačko
nagnala v
gozd iz hiše.«
»Ne, ker je
bila mačka
tako velika
in nerodna
in ni
zanalašč
polila
mleko.«
»Ne bo se
vrnila, ker jo
babica ne
mara več in
mačka je
žalostna.«
Analiza poslušanja
Otrokom je bila pravljica nezanimiva in jih ni pritegnila. Pri poslušanju so bili
nemirni. Poslušali smo kar nekaj pravljic iz te zbirke, vendar jih niso pritegnile.
Rupar, Lea (2014): Doživljajsko poslušanje radijske igre v predšolskem obdobju. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
21
Eksperimentalna radijska igra: Frane Puntar, A
Obnova radijske igre:
Deklica, ki redi zajčke, mora napisati za domačo nalogo enkrat vso abecedo in
stokrat črko A. Iz tega banalnega realističnega podatka, ki se razkrije šele na koncu
igre, je ustvaril Frane Puntar edinstveno pesniško vizijo otroškega hrepenenja po lepoti
in dobroti, polno fantastičnih blodenj in subtilno prepletajočih se slutenj, ubranih v
svojevrstno, kristalno čisto zvočno kompozicijo besednih, pevskih in instrumentalnih
elementov, nanizanih na dramaturško jasno in pregledno fabulo o pobegli črki, zajčku A
(Puntar, 1969).
Preglednica 5: Odgovori na vprašanja o radijski igri, A
VP
RA
ŠA
NJA
Kaj je storila
črka A?
Kako se je
oglašala črka A?
Kam je črka
A zbežala?
Kdo jo je
prvi opazil?
Črka A je
lovcu
zbežala, kdo
jo je potem
našel in
odnesel.
Kaj mislite,
kaj se bo
zgodilo s
črko A, jo bo
deklica
našla.?
DE
KLIC
A 1
»Zbežala je.« »A-a-a-a-a-a.« »V gozd je
odskakljala.«
»Lovec in jo
je ustrelil.«
»Sova.« »Ja, našla
jo bo in
odnesla jo
bo nazaj v
kletko.«
DE
KLIC
A2
»Zbežala je.« »A-a-a-a.« »V gozd.« »Ne vem.« »Ptič.« »Ja.«
DE
ČE
K 3
»Zbežala je.« »Ne vem.« »Po bregu.« »Ne vem.« »Ni je
odnesel
nihče.«
»Ne vem.«
DE
ČE
K 4
»Ušla je.« »A-a-a.« »Ne vem.« »Lovec, pa
tudi ustrelil
jo je s
puško.«
»Velika
sova.«
»Ne, ne bo
je našla.«
DE
ČE
K 5
»Ušla je.« »Ne vem.« »V gozd.« »Ne vem.« »Ne vem.« »Ne vem.«
Rupar, Lea (2014): Doživljajsko poslušanje radijske igre v predšolskem obdobju. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
22
DE
ČE
K 6
»Zbežala je iz
svoje kletke.«
»Oglašala se je
tako: a-a-a-a-a.«
»V gozd.« »Lovec, z
veliko puško
jo je ustrelil
in nato jo je
odnesel.«
»Sova, ki jo
je nesla
mladičkom
za kosilo.«
»Sama bo
odšla
domov, ker
jo bo strah.«
Analiza
Poslušali smo del radijske igre, kjer črka A zbeži in jo deklica išče. Otrokom sem
opisala uvodni del igre, kjer deklica goji črke, nato pa smo pričeli poslušati.
Otrokom je bila radijska igra zelo težka za poslušanje, saj so bili pri poslušanju
zelo nemirni in jih ni zanimala. Glasovi so jim bili všeč, vendar so nekateri otroci rekli,
da je črka A spuščala čudne glasove. Pri pogovoru so potrebovali veliko spodbude,
odgovori so bili kratki in pri nekaterih nejasni. Velikokrat niso znali odgovoriti na
vprašanje.
3.4.3 Ugotovitve o dejavnostih z radijskimi igrami
Ko sem otrokom povedala, da bomo poslušali radijske igre, sem bila zelo
presenečena nad odzivom otrok, saj so bili zelo navdušeni. Pri poslušanju kanonske
radijske igre (Zvezdica Zaspanka, Volk in sedem kozličkov) je bila večina otrok zelo
motiviranih in so zbrano poslušali, kar se je videlo tudi kasneje pri izpraševanju, saj z
odgovori niso imeli težav.
Ravno tako ni bilo težav pri Čarovnici Mici, saj so si to radijsko igro izbrali sami.
Nad njo so se navdušili že v prvem starostnem obdobju ter so si je zelo želeli poslušati.
Najmanj pozornosti je pritegnila zbirka Za počen groš fantazije, in sicer igra o
Majceni, majceni pravljici. Bili so zelo nemirni in klepetavi ter so se zelo težko zbrali.
Najbolj nerazumljiva pa jim je bila eksperimentalna radijska igra Franeta Puntarja
A, kjer se mi je zdelo, da je za njihovo starost pretežka. Pri odgovorih so potrebovali
ogromno spodbude in podvprašanj.
Da sem dejavnost malo popestrila, sem jim vedno pripravila še neko likovno
zaposlitev, pri kateri so zelo uživali. Radi so risali na temo slišane radijske igre in si
izbirali najljubše like.
Pri igri A so si za svoj najljubši lik izbrali ravno črko A in jo potem tudi vsi ilustrirali.
Pri radijski igri Zvezdica Zaspanka jim je bila najbolj všeč zvezdica Zaspanka, pri igri
Volk in sedem kozličkov pa so si večinoma za najljubši lik izbrali najmlajšega kozlička.
Ko smo ilustrirali na temo poslušane radijske igre Čarovnica Mica, pa so si vsi izbrali
Rupar, Lea (2014): Doživljajsko poslušanje radijske igre v predšolskem obdobju. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
23
Čarovnico Mico. Velikokrat so me prosili, naj jim radijsko igro, ki smo jo poslušali med
dejavnostjo, zavrtim še pred spanjem.
3.4.4 Preverjanje hipotez
- »Občasno v vrtcu pri književni vzgoji posredujejo pravljice tudi kot radijske igre.«
Delno potrjujem to hipotezo, saj v vrtcu, kjer sem delala in izvajala raziskavo,
vzgojiteljice zelo poredko izvajajo dejavnosti s pomočjo radijske igre. Nekatere
nikoli. Uporabljajo jih samo kot sredstvo za uspavanje. Kurikulum za vrtce
spodbuja doživljajsko poslušanje radijske igre v predšolskem obdobju, saj na
področju jezika v primerih dejavnosti lahko zasledimo: otrok posluša pravljice,
zgodbice, uganke, pesmice. Vsebino doživlja prek različnih medijev (avdio, video).
(Bahovec idr, 1999). V primerih dejavnosti na področju dramske dejavnosti pa je
navedeno: otrok se izraža in opazuje besedni govor. (prav tam). Glede na to lahko
sklepamo, da Kurikulum za vrtce spodbuja doživljajsko poslušanje radijskih iger,
vendar se tega vzgojiteljice poslužujejo poredko.
- »Otroci pogosto razumejo sporočilo radijske igre glede na zvočni in besedni del.«
Potrjujem to hipotezo, saj če otrokom predvajamo radijske igre, ki so primerne za
njihovo starost, ne bodo imeli težav z razumevanjem sporočila glede na zvočni in
besedni del.
- »Za otroke so privlačnejše kanonske radijske igre kot pa radijske igre, priložene
današnjemu otroškemu tisku.« Potrjujem to hipotezo, otrokom so privlačnejše
kanonske radijske igre (Volk in sedem kozličkov, Zvezdica Zaspanka), saj so bili
pri poslušanju le-teh zelo motivirani.
- »Za posredovanje radijskih iger je nujno potrebna predhodna priprava/motivacija
na poslušanje.« Potrjujem to hipotezo, ker sem se predhodno pripravila na radijske
igre. Za vsako sem imela pripravljeno motivacijo in predhodno pripravljen prostor,
kar jih je že vnaprej veselilo, umirilo in pripravilo na poslušanje.
Rupar, Lea (2014): Doživljajsko poslušanje radijske igre v predšolskem obdobju. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
24
4 SKLEPNE UGOTOVITVE
Obdobje slovenske radijske igre se je začenjalo šele po drugi svetovni vojni, a je
kljub temu doživela izjemni razcvet. Tako je leta 1949 nastala prva izvirna slovenska
radijska igra za otroke, Zvezdica Zaspanka, ki jo je napisal Fran Milčinski. Skozi
zgodovino so se pojavljale še številne igre (Žogica Nogica, Punčka se je vrnila,
Čudežna srajca …), ki še dandanes navdušujejo otroke in odrasle. Najbolj prevajan
slovenski pisatelj radijskih iger vseh časov, Frane Puntar, pa je na slovenskem in tujem
prostoru pustil velik pečat.
Kljub zlatim časom radijske igre pa se te vrste medij počasi pozablja in izgublja v
poplavi najrazličnejših medijev. V tem tisočletju je razvoj moderne tehnologije
popolnoma zasenčil pisano in govorjeno besedo. Zatorej, mi smo tisti, ki vzgajamo
nove rodove in prispevamo k pomenu radijske igre, pogovora, tiska … ne smemo
dopustiti, da se to zabriše in gre v pozabo, le kaj bo potem z nami in z našimi otroki.
Kje bo zdrava domišljija otrok, vsega tega nam ne moreta nadomestiti ne televizija ne
računalnik. Moderna tehnologija je pomembna, vendar ne bi smela tako poseči v naša
življenja.
Radijska igra je pomembna za otroke, za njihovo igro, prepletanje realnosti in
domišljije, zato bi se morali vrniti na to vrsto medija.
V raziskovalnem delu sem poskušala otroke spodbujati k zbranemu in
razumskemu poslušanju radijskih iger. Ugotovila sem, da otroke radijska igra pritegne,
vendar hitro postanejo nemirni in nezbrani. Radi so poslušali kanonske radijske igre
(Zvezdica Zaspanka ter Volk in sedem kozličkov) oziroma igre, katere so poznali že od
prej kot knjižno gradivo.
Niso jih pritegnile radijske igre, ki so priložene današnjemu otroškemu tisku, kljub
temu da smo jih kar veliko poslušali, vsebinsko pretežka pa jim je bila eksperimentalna
igra Franeta Puntarja A.
Zelo pomembno je, da je radijska igra kvalitetna, saj otroke pritegne živost,
zvočnost in nazornost besed. Uživajo ob glasbi, ki se pojavi v igri, ob pesmicah,
melodijah, zabavajo se ob najrazličnejših inštrumentih …
Pozorni pa so tudi na šume, korake, zapiranje, odpiranje vrat, veter, dež, škripanje
Spoznala sem, da jim je treba večkrat zavrteti eno in isto radijsko igro, da se
povsem prepustijo in spoznavajo slušni svet. Šele po več zaporednih poslušanjih so si
ustvarjali domišljijske in fantazijske podobe ter se prepustili pravljičnemu svetu.
Rupar, Lea (2014): Doživljajsko poslušanje radijske igre v predšolskem obdobju. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
25
Poslušanje radijskih iger omogoča otroku veselje v procesu igranja in veselje v
prepletanju realnosti in domišljije, zato menim, da bi bilo dobro, da bi čim večkrat
posegali po tovrstnem mediju, saj otrokom omogočamo obilo svobode in ustvarjalnosti.
Otroke sem povprašala, če doma kaj poslušajo radijske igre, in je večina
odgovorila, da ne. Le nekateri so rekli, da jih poslušajo doma pred spanjem ali v avtu,
kar se je poznalo tudi pri našem delu, saj so bili ti otroci veliko bolj zbrani oziroma so
igre znali poslušati. Ugotovila sem, da moramo otroke naučiti poslušati radijske igre,
saj jih niso več vajeni poslušati ob poplavi vseh drugih medijev. Po večkratnem
poslušanju so otroci postali mirnejši, bolj zbrani in so se vživeli v pravljični ter
domišljijski svet radijskih iger. V sami skupini so imeli do sedaj velik poudarek na
branju pravljic, vendar se je vzgojiteljica strinjala, da bo morala večkrat oblikovati
dejavnosti s pomočjo radijskih iger.
Radijske igre so z zanimivimi in poučnimi pravljicami lahko v zelo veliko pomoč pri
iskanju novih idej, kaj ponuditi otrokom, kako spodbujati domišljijo, govor, izražanje,
večati besedni zaklad, spoznavati glasove, črke. Otrok posnema, prepoznava in
upodablja zvoke, poje, pripeva … Le če bodo otroci imeli veliko stika s kvalitetnimi
radijskimi pravljicami, bo naš namen dosežen, vse to pa bo dobra popotnica za
nadaljnje življenje.
V prihodnje bi lahko raziskovala, koliko se vzgojiteljice poslužujejo radijskih iger kot
primer dejavnosti ali jih uporabljajo samo za uspavanje otrok, kakšne radijske igre
izbirajo. Radijska igra mora biti kvalitetna, primerna njihovi starosti in razvoju.
Zanimivo bi bilo vedeti tudi, koliko starši doma otrokom predvajajo radijske igre, jih
poslušajo skupaj z njimi ali je to samo način zaposlitve otroka z nekim medijem.
Posebej v tem času moderne tehnologije, ki prevladuje nad radijsko igro, si vse
težje vzamemo čas za poslušanje in sprostitev ob njih. Zato le ne pozabimo nanjo in jo
pripeljimo nazaj v otroštva naših otrok.
Rupar, Lea (2014): Doživljajsko poslušanje radijske igre v predšolskem obdobju. Diplomska naloga.
Koper: UP PEF.
26
VIRI IN LITERATURA
Bahovec, E. D., Bregar-Golobič, K. in Krajnc, S. (1999). Kurikulum za vrtce. Predšolska
vzgoja v vrtcih. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo.
Čisto majcena, majcena pravljica [zvočni posnetek]. (2010). V A. Veler (ur.), Za dva
groša fantazije. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Filipič, A. (2005). Zvočne prvine v radijski pravljični igri in otrokovo doživljanje.
Diplomska naloga. Koper: Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta.
Grimm, J. in Grimm, W. (1996). Volk in sedem kozličkov [zvočni posnetek]. Ljubljana:
Mladinska knjiga.
Krempl, U. (2004). Čarovnica Mica in severna zvezda Ljubljana: Sazas.
Medved Udovič, V. (2011). Recepcija radijske igre za otroke in književna vzgoja.
Pridobljeno 26. 5. 2014, s http://www.centerslo.net/files/file/simpozij
/simp30/Zbornik/Medved.pdf.
Milčinski, F. (1995). Zvezdica zaspanka [zvočni posnetek]. Ljubljana: RTV Slovenija:
Založba kaset in plošč.
Puntar, F. (1969). A: radijska igra za otroke. Ljubljana: Radiotelevizija, Uredništvo
radijskih iger.
Radijska igra za otroke. (b. d.). Pridobljeno 12. 6. 2014, s
http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rtvoddajeradio&op=show&func=read&c
_menu=1&c_id=40
Radijska igra. (2013). Pridobljeno 10. 6. 2014, s http://sl.wikipedia.org/wiki/
Radijska_igra.
Sajko, R. (1995). Ali ima radijska igra za otroke prihodnost. Pridobljeno 12. 7. 2014, s
http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WLUH36DV/.
Sajko, R. (2006). Poetičnost zvoka. Ustvarjalne zmožnosti radijske igre za otroke.
Maribor: Mariborska knjižnica, revija otrok in knjiga.
top related