univerza na primorskem pedago Ška fakulteta · the causes are the distance of the area,...
Post on 01-Sep-2019
7 Views
Preview:
TRANSCRIPT
UNIVERZA NA PRIMORSKEM
PEDAGOŠKA FAKULTETA
MAGISTRSKO DELO
NIKA APAT
KOPER 2016
UNIVERZA NA PRIMORSKEM
PEDAGOŠKA FAKULTETA
Magistrski študijski program druge stopnje
Zgodnje učenje
Magistrsko delo
Z IZKUSTVENIM UČENJEM DO ZNANJA O
LASTNOSTIH, UPORABNOSTI IN PRIDOBIVANJU
SOLI
Nika Apat
Koper 2016
Mentorica: doc. dr. Janja Plazar
Somentorica:
izr. prof. dr. Nives Kovač
ZAHVALA
»Izkušnja brez učenja je boljša kot učenje brez izkušnje« (angleški pregovor) (Stupica,
2007, str. 163).
Ob zaključku študija se iskreno zahvaljujem mentorici, doc. dr. Janji Plazar, za
pomoč in nasvete pri nastajanju magistrskega dela. Posebna zahvala gre somentorici,
izr. prof. dr. Nives Kovač, za vse strokovne razprave, podajanja znanja in neomejeno
pomoč.
Zahvaljujem se Nataši Počkaj in Suzani Košćak, strokovnima delavkama VIZ Vrtec
Mavrica Izola, ki sta me odprtih rok sprejeli v njuno skupino in mi skupaj z otroki
omogočile izvajanje dejavnosti, ki so bile ključnega pomena pri empiričnem delu.
Hvala prijateljem; Ensi za slovnične napotke in lektoriranje, Tariti in Anji za pomoč
pri prevajanju povzetka in strokovne literature ter Romi za pomoč pri tehničnem
oblikovanju ter za vse spodbudne besede.
Na koncu pa še posebna zahvala mojim staršem, Mojci in Eriku, ki sta vsa leta
študija verjela vame, mi nudila ogromno podpore in z mano »bila bitke«. Magistrskega
dela pa ne bi bilo tudi brez stare mame Marte in starega ata Franca, ki sta me ves čas
mojega izobraževanja neumorno spodbujala, še posebej stari ata, ki bi me danes s
ponosom objel in mi čestital.
Žal ga ni več ob meni, zato mu posvečam pričujoče magistrsko delo.
Vsem omenjenim iz srca HVALA!
IZJAVA O AVTORSTVU
Podpisana Nika Apat, študentka magistrskega študijskega programa druge stopnje
Zgodnje učenje,
izjavljam,
da je magistrsko delo z naslovom Z izkustvenim učenjem do znanja o lastnostih,
uporabnosti in pridobivanju soli
- rezultat lastnega raziskovalnega dela,
- so rezultati korektno navedeni in
- nisem kršila pravic intelektualne lastnine drugih.
Podpis:
______________________
V Kopru, dne
POVZETEK
Krajinski park Sečoveljske soline predstavlja pomembno področje v Sloveniji s
kulturnega, naravovarstvenega, izobraževalnega in znanstvenoraziskovalnega vidika.
Posebnosti kulturne dediščine, ki se nahaja v sredozemskem delu Slovenije, otroci
velikokrat nimajo možnosti videti in spoznati. Vzroke lahko najdemo v oddaljenosti
kraja, stroških organizacije izleta in prevoza otrok, za kar vzgojno-varstveni zavodi
pogosto nimajo dovolj finančnih sredstev.
Namen magistrskega dela je bil preveriti predznanje predšolskih otrok o lastnostih,
pridobivanju in uporabi soli ter raziskati učinkovitost izkustvenega učenja na to temo.
Sol in njene lastnosti smo otrokom približali z dejavnostmi, v katerih so bili sami aktivni
raziskovalci.
V teoretičnem delu dela predstavljamo pomen zgodnjega učenja naravoslovja ter
pomen izkustvenega učenja. V nadaljevanju smo se posvetili morju, soli, solinam in
Krajinskemu parku Sečoveljske soline.
V empiričnem delu smo pred naravoslovnimi dejavnostmi preverjali predznanje
predšolskih otrok o lastnostih, pridobivanju in uporabnosti soli. Osredotočili smo se na
oblikovanje in izvedbo primernih dejavnosti, preko katerih bi otroci usvojili novo znanje.
Po izvedbi dejavnosti smo s pomočjo intervjujev pri otrocih preverjali, koliko znanja so
pridobili.
Na podlagi primerjave rezultatov intervjujev, ki smo jih z otroki opravljali pred in po
aktivnostih, ugotavljamo, da so otroci preko dejavnosti pridobili nova naravoslovna
znanja in usvojili nove pojme.
Ključne besede: zgodnje učenje naravoslovja, izkustveno učenje, sol, Krajinski
park Sečoveljske soline, predšolski otrok.
ABSTRACT
Gaining knowledge about the characteristics, usefulness and extraction of salt
through inquiry based learning.
The Sečovlje Salina Nature Park represents an important area in Slovenia, from a
cultural, environmental, educational and scientific point of view. The specifics of the
cultural heritage, located in the Mediterranean part of Slovenia, are often ignored by
children. The causes are the distance of the area, organisation and transportation
costs, for which the educational institutions have insufficient financial resources.
The purpose of my post-graduate paper is to test the prior knowledge of preschool
children about the characteristics, production and usage of salt but also to research the
effectiveness of inquiry based learning on this particular subject. We have introduced
the subject of salt and its properties to children with activities in which they were
themselves actively involved as researchers. In the theoretical part we presented the
importance of pre-school teaching of natural sciences and the importance of inquiry
based learning. We later devoted our attention to the sea, salt, salt pans and the
Sečovlje Saline Nature Park.
In the empirical part, before executing the activities, we tested the prior knowledge
of preschool children about the characteristics, production and usefulness of salt. We
focused on designing and executing suitable activities through which children could
gain new knowledge. After executing the activities we tested the knowledge they
gained by interviewing them.
Based on the comparison between the interviews executed before and after the
activities, we established that the children have acquired new scientific knowledge and
concepts through the activities.
Key words: early learning of natural science, inquiry based learning, salt, Sečovlje
Salina Nature Park, pre-school children.
KAZALO
1! UVOD ....................................................................................................................... 1!
2! TEORETIČNI DEL .................................................................................................... 1!
2.1! Pomen zgodnjega učenja naravoslovja ............................................................. 1!
2.2! Izkustveno učenje .............................................................................................. 3!
2.3! Soline in sol ........................................................................................................ 6!
2.3.1! Morje in morska voda .................................................................................. 6!
2.3.2! Pridelava soli ............................................................................................. 10!
2.3.3! Sol ............................................................................................................. 12!
2.3.3.1! Sestava in fizikalno-kemijske lastnosti ................................................ 12!
2.3.3.2! Pomen in uporaba soli ........................................................................ 14!
2.4! Sečoveljske soline ........................................................................................... 16!
2.4.1! Opis prostora ............................................................................................. 16!
2.4.2! Tradicionalna pridelava soli ....................................................................... 19!
2.4.2.1! Solinar in njegovo delovno orodja ....................................................... 23!
2.4.3! Sol iz Sečoveljskih solin ............................................................................ 25!
3! EMPIRIČNI DEL ..................................................................................................... 28!
3.1! Problem, namen in cilj ...................................................................................... 28!
3.2! Raziskovalna vprašanja ................................................................................... 29!
3.3! Metodologija ..................................................................................................... 29!
3.3.1! Skupina otrok ............................................................................................ 29!
3.3.2! Postopek zbiranja in obdelava podatkov ................................................... 30!
3.4! Rezultati in razprava ........................................................................................ 30!
3.4.1! Rezultati in interpretacija ustnega anketiranja pred izvedbo dejavnosti .... 30!
3.4.1.1! Lastnosti soli ....................................................................................... 30!
3.4.1.2! Uporaba soli ........................................................................................ 32!
3.4.1.3! Raztapljanje ........................................................................................ 34!
3.4.1.4! Izhlapevanje ........................................................................................ 34!
3.4.1.5! Pomen morja ...................................................................................... 35!
3.4.1.6! Pridobivanje soli .................................................................................. 36!
3.4.2! Izvedba dejavnosti ..................................................................................... 39!
3.4.2.1! Opis splošnih načel pri eksperimentiranju .......................................... 39!
3.4.2.2! Spoznavanje soli ................................................................................. 40!
3.4.2.3! Raztapljanje soli .................................................................................. 41!
3.4.2.4! Izhlapevanje ........................................................................................ 44!
3.4.2.5! Uporabnost soli ................................................................................... 47!
3.4.2.6! Kroženje vode ..................................................................................... 48!
3.4.2.7! Soline in solinarji ................................................................................. 50!
3.4.2.8! Krajinski park Sečoveljske soline(KPSS) ............................................ 51!
3.4.3! Rezultati in interpretacija ustnega anketiranja po izvedbi dejavnosti ......... 52!
3.4.3.1! Lastnosti soli ....................................................................................... 52!
3.4.3.2! Uporaba soli ........................................................................................ 55!
3.4.3.3! Raztapljanje ........................................................................................ 56!
3.4.3.4! Izhlapevanje ........................................................................................ 57!
3.4.3.5! Pomen morja ....................................................................................... 58!
3.4.3.6! Pridobivanje soli .................................................................................. 59!
4! SKLEPNE UGOTOVITVE ....................................................................................... 62!
5! LITERATURA .......................................................................................................... 64!
6! PRILOGE ................................................................................................................ 69!
KAZALO SLIK
Slika 1: Kemična sestava morske vode (Slanost, 2015) ................................................ 7!
Slika 2: Kalotni model ionskega kristala (NaCl) (Smrdu, 2014). ................................... 12!
Slika 3: Model raztopine natrijevega klorida (Smrdu, 2014a). ...................................... 13!
Slika 4: Zemljevid Krajinskega parka Sečoveljske soline (Lepa Vida). ........................ 18!
Slika 5: Beaumejev aerometer. .................................................................................... 20!
Slika 6: Konciranje (Krajinski park Sečoveljske soline). ............................................... 22!
Slika 7: Pobiranje soli v kristalizacijskem bazenu (Krajinski park Sečoveljske soline). 23!
Slika 8: Solinarjevo orodje (od leve proti desni: lopata, badil, botaso, paloto, gavero)
(Krajinski park Sečoveljske soline). .............................................................................. 25!
Slika 9: Taperini (Krajinski park Sečoveljske soline). ................................................... 25!
Slika 10: Odgovori otrok na vprašanje: Kakšne barve je sol? (n=23). .......................... 31!
Slika 11: Odgovori otrok na vprašanje: Kakšna je sol na otip? (n=23). ........................ 31!
Slika 12: Odgovori otrok na vprašanje: Kakšnega okusa je sol? (n=23). ..................... 32!
Slika 13: Odgovori otrok na vprašanje: Za kaj se uporablja sol? (n=23). ..................... 33!
Slika 14: Odgovori otrok na vprašanje: Na kaj te spomni sol? (n=23). ......................... 33!
Slika 15: Odgovori otrok na vprašanje: Kaj se bo zgodilo, če damo sol v vodo? (n=23).
...................................................................................................................................... 34!
Slika 16: Odgovori otrok na vprašanje: Kaj se bo zgodilo s slano vodo, če jo nalijemo v
posodo in postavimo na sončno mesto? (n=23). .......................................................... 35!
Slika 17: Odgovori otrok na vprašanje: Zakaj je morje pomembno? (n=23). ............... 36!
Slika 18: Odgovori otrok na vprašanje: Kje pridobivamo sol? (n=23). .......................... 37!
Slika 19: Odgovori otrok na vprašanje: Kje v naši bližini imamo soline? (n=23). ......... 38!
Slika 20: Odgovori otrok na vprašanje: Kako ljudje pridobivamo sol? (n=23). ............. 39!
Slika 21: Opazovanje mlete in grobe morske soli. ........................................................ 41!
Slika 22: Opazovanje soli s pomočjo lupe. ................................................................... 41!
Slika 23: Opazovanje raztapljanja različnih količin soli v vodi. ..................................... 42!
Slika 24: Opazovanje, v kateri vodi (vroči, topli ali hladni) se sol prej raztopi. ............. 43!
Slika 25: Reševanje delovnega lista po koncu eksperimentiranja. ............................... 44!
Slika 26: Natakanje morske vode v pekač, na katerem smo označili nivo vode. ......... 45!
Slika 27: Dnevno beleženje nivoja morske vode v pekaču. .......................................... 46!
Slika 28: Morska sol-končni pridelek. ........................................................................... 46!
Slika 29: Plakat, ki prikazuje kje, kako in zakaj vse uporabljamo sol. .......................... 48!
Slika 30: Otroci pri ogledu videa o kroženju vode. ....................................................... 49!
Slika 31: Risba prikazuje kroženje vode v naravi. ........................................................ 49!
Slika 32: Hoja po soli. ................................................................................................... 51!
Slika 33: Odgovori otrok na vprašanje: Kakšne barve je sol (pred in po dejavnostih)?
(n=23). .......................................................................................................................... 53!
Slika 34: Odgovori otrok na vprašanje: Kakšna je sol na otip (pred in po dejavnostih)?
(n=23). .......................................................................................................................... 54!
Slika 35: Odgovori otrok na vprašanje: Kakšnega okusa je sol (pred in po dejavnostih)?
(n=23) ........................................................................................................................... 55!
Slika 36: Odgovori otrok na vprašanje: Za kaj se uporablja sol (pred in po
dejavnostih)?(n=23). ..................................................................................................... 56!
Slika 37: Odgovori otrok na vprašanje: Kaj se bo zgodilo, če damo sol v vodo (pred in
po dejavnostih)? (n=23). ............................................................................................... 57!
Slika 38: Odgovori otrok na vprašanje: Kaj se bo zgodilo s slano vodo, če jo nalijemo v
posodo in postavimo na sončno mesto (pred in po dejavnostih)? (n=23). ................... 58!
Slika 39: Odgovori otrok na vprašanje: Zakaj je morje pomembno (pred in po
dejavnostih)? (n=23). .................................................................................................... 59!
Slika 40: Odgovori otrok na vprašanje: Kje pridobivamo sol (pred in po dejavnostih)?
(n=23). .......................................................................................................................... 59!
Slika 41: Odgovori otrok na vprašanje: Kje v naši bližini imamo soline (pred in po
dejavnostih)? (n=23). .................................................................................................... 60!
Slika 42: Odgovori otrok na vprašanje: Kako ljudje pridobivamo sol (pred in po
dejavnostih)? (n=23). .................................................................................................... 61!
KAZALO PREGLEDNIC
Preglednica 1: Pomembnejše kemijske sestavine morske vode v oceanih s slanostjo
35 v primerjavi z rečno vodo (v g kg-1 vode) (Faganeli in Bajt, 1997). ........................... 9!
Preglednica 2: Povprečne koncentracije izbranih elementov v piranskih soleh (povzeto
po Kovač idr., 2013). ..................................................................................................... 28!
Apat, Nika (2016). Z izkustvenim učenjem do znanja o lastnostih, uporabnosti in pridobivanju soli.
Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
1
1 UVOD
Solinarstvo je že v preteklosti predstavljalo pomembno panogo, ki je imela velik
vpliv na gospodarstvo in življenjske razmere pri nas, o čemer pričajo viri, ki izvirajo že
iz druge polovice 13. stoletja in opisujejo obseg trgovine s soljo. Pridelava soli je skozi
stoletja omogočala gospodarski razcvet Pirana, saj je bila ta včasih edini vir dohodka
za okoliške prebivalce (Bonin, 2009; Vinčec, 2009). Piranske soline, ki delujejo v
Strunjanu in Sečovljah, so še vedno delujoče soline iz niza solin, ki so nekoč delovale
vse od Trsta do Sečovelj ter Vrsarja do Brionskih otokov (Glavaš, 2013). Sečoveljske
soline se raztezajo na 650 ha površine in ležijo ob izlivu reke Dragonje (Vinčec, 2009 in
KPSS) in predstavljajo del Krajinskega parka Sečoveljske soline. (KPSS) Danes se v
Krajinskem parku Sečoveljske soline (naravna) morska sol še vedno prideluje po več
stoletjih starih postopkih, ki izvirajo iz najmanj 14. stoletja. Območje KPSS ni znano
samo po tradicionalni pridelavi soli, temveč tudi po varovanju in trajnem ohranjanju
naravne in kulturne dediščine. Krajinski park Sečoveljske soline je izjemnega pomena
za raziskovanje naravnih procesov in biotskih raznovrstnosti, park pa je pomemben
tudi iz izobraževalnega in znanstvenoraziskovalnega vidika. O temu priča tudi dejstvo,
da je v letu 2015 park obiskalo 35.608 ljudi. Struktura obiskovalcev je pisana,
prevladujejo odrasli (37,7 %), sledijo pa jim učenci osnovnih šol, dijaki in študenti (36,5
%). Le odstotek in pol (1,46 %) obiskovalcev predstavljajo osebe s posebnimi
potrebami in le v enem primeru so v krajinskem parku izvedli voden ogled za vrtec.
(Škornik, 2016) Vzroke, zakaj veliko predšolskih otrok nima možnosti obiskati
Krajinskega parka Sečoveljske soline, lahko najdemo v oddaljenosti kraja, stroških
organizacije izleta in prevoza otroka, za kar vzgojno-varstveni zavodi pogosto nimajo
dovolj finančnih sredstev.
V magistrskem delu bomo otrokom z metodo izkustvenega učenja, preko
dejavnosti v vrtcu predstavili lastnosti in uporabnosti soli ter kako jo pridelujemo in jih
ozavestili o pomembnosti ohranjanja Krajinskega parka Sečoveljske soline.
2 TEORETIČNI DEL
2.1 Pomen zgodnjega učenja naravoslovja
Otrok je ob rojstvu postavljen v novo okolje, v katerega se skozi odraščanje
vključuje. Njegovo okolje prehaja iz ožjega k širšemu. Le tega otrok po svojih najboljših
močeh in zmožnostih spoznava, odkriva in se nanj odziva. Del njegovega okolja je
vsekakor narava, katere del smo. Poznavanje naravnih zakonitosti je ključ za preživetje
in normalno življenje.
Apat, Nika (2016). Z izkustvenim učenjem do znanja o lastnostih, uporabnosti in pridobivanju soli.
Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
2
Temelje naravoslovja otroku postavljamo že v zgodnjem otroštvu, ko otrok prične
naravo zaznavati s pomočjo čutil.
Raziskave na področju razvojne in kognitivne psihologije pričajo, da ima okolje v
zgodnjem otroštvu velik pomen in lahko prihaja do zaostanka v otrokovem razvoju, v
kolikor le-teh primanjkuje (Hadzigeorgiou v Plazar, 2015). V zgodnjem otroštvu se otrok
srečuje z naravoslovjem vsakodnevno, na primer: igranje z mivko, nabiranje kamnov,
opazovanje travniških žuželk, sprehod ob morju itd. Preko igre otrok pridobiva osnovno
naravoslovno znanje, ki pa ni zanemarljivo, saj je dobra podlaga za nadaljnje
razumevanje kompleksnejših pojavov in procesov v kasnejših fazah kognitivnega
razvoja (Eshach in Fired v Plazar, 2015). Ideje, ki jih otrok pridobi na podlagi
naključnega opazovanja, so osnova za naivno in neznanstveno dojemanje sveta
(Novak idr., 2003).
Velikokrat so mnoge naravoslovne dejavnosti abstraktne in otroci ne zmorejo najti
povezave med svojimi laičnimi predstavami in znanstvenimi pojmovanji. Prav zaradi
tega se velikokrat znajdejo v stiski in naravoslovne dejavnosti zavračajo. »Pouk
naravoslovja pomeni za otroka prvo vodeno spoznavanje narave - sveta, ki ga
obkroža« (Kurikulum za vrtce, 1999). V kolikor otroke z vodenim proučevanjem okolja,
torej z opazovanjem, meritvami in poskusi, že v predšolskem obdobju navajamo na
metode znanstvenega dela, poskrbimo za lažji prehod iz laičnega, naivnega v
razumsko dojemanje sveta (Novak idr., 2003).
Otroške predstave niso znanstvene, temveč se imenujejo naivne oziroma alternativne
predstave, ki si jih ustvarijo na podlagi svojega doživljanja sveta preko čutil, iz izkušenj
iz kulturnega okolja, stika s sovrstniki, iz medijev ter iz poenostavljenih razlag odraslih
(Piaget 1972 v Plazar, 2015). Značilno je animistično (predmete si predstavljajo kot
žive), finalistično (naključne pojave imajo za začetne) in artificialistično (v pojave so
vpleteni ljudje) dojemanje sveta (Novak idr., 2003).
Otroci radi raziskujejo svet okoli sebe, zato se lahko preko igre naučijo in seznanijo
z mnogimi novostmi; pridobivajo izkušnje z živimi bitji, naravnimi pojavi. Skozi
dejavnosti otrok postopoma razvija naravoslovne pojme, naravoslovno mišljenje,
sklepanje, zmožnosti za uvidevanje in reševanje problemov, postavljanje hipotez,
klasificiranje, povzemanje bistva in oblikovanja konceptov. Vsi ti procesi pri otroku
potekajo nezavedno, a obenem so to osnove znanstvene metodike v naravoslovju
(Kurikulum za vrtce, 1999). Otrok je torej postavljen v vlogo raziskovalca, ki v določeni
didaktični situaciji raziskuje in išče odgovore na problemska vprašanja. Otroke tak
način učenja motivira, saj je raziskovanje povezano z realnim okoljem in njihovimi
izkušnjami (Petek, 2012). Pri raziskovanju v predšolskem obdobju sledimo dvema
Apat, Nika (2016). Z izkustvenim učenjem do znanja o lastnostih, uporabnosti in pridobivanju soli.
Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
3
ciljema, in sicer ohranjanje radovednosti otrok in skrb za trajen interes za znanje ter
oblikovanje sposobnosti, ki so potrebne pri samostojnem reševanju problemov (Kunst
2007 v Petek, 2012).
Naravoslovne dejavnosti imajo dve pomembni vlogi v zgodnjem otroštvu. Prva je
ta, da za otroke predstavljajo neposredno okolje, ki ga lahko raziskujejo sami, ne da bi
jim kdo pri tem pomagal in so ob tem neobremenjeni s predsodki. Druga vloga pa je ta,
da naravoslovne dejavnosti omogočajo preskoke od konkretnega k abstraktnem načinu
dojemanja, ki je pomemben za celosten otrokov razvoj (Novak idr., 2003).
V predšolskem obdobju otroci pokažejo velik interes za naravoslovne dejavnosti,
kar pripelje do pozitivnega odnosa do naravoslovja ter postavitev temeljev za učenje
naravoslovja v šoli. Pomembno je, da otrok v predšolskem obdobju svoj pozitiven
odnos do narave razvija tudi s pomočjo kompetentnega odraslega, tistega, ki je za to
usposobljen. Cilj naravoslovja v predšolskem obdobju je vzgojiti naravoslovno
pismenega otroka, ki pozna temeljne pojme in je sposoben reševati probleme in
naravo odkrivati na logičen in znanstven način. Lepičnik (2006) poudarja, da je otroku
potrebno omogočiti pridobivanje izkušenj, zato mu je potrebno nameniti dovolj časa, da
je lahko aktiven v okolju. Omenili smo, da otroka pri spoznavanju z naravo vodi
kompetentni odrasli, v vrtcu je to vzgojitelj, ki otroku nudi dovolj časa in priložnosti, da z
lastnim preizkušanjem začuti naravo z vsemi čutili. Otroka spodbuja z vprašanji ter ga
spodbuja k opazovanju, raziskovanju, eksperimentiranju in razlaganju (Kurikulum za
vrtce, 1999). Vzgojitelj mora dobro poznati značilnosti otrok, ki jih ima v skupini, in
mora na podlagi znanja, ki ga otroci že imajo, pripraviti dejavnosti, ki bodo otroke
pripeljale do novih znanj (Petek, 2012). Vzgojitelj oziroma kompetentni odrasli
otrokovih napačnih predstav nikoli ne označi kot napačne, temveč ga preusmeri v
strokovno ustrezne predstave, ki so seveda prirejene otrokovi starosti in s tem tudi
zmožnosti dojemanja (Novak idr., 2003).
2.2 Izkustveno učenje
»Povej mi – pa bom pozabil,
pokaži mi – pa si bom mogoče zapomnil,
naj naredim – pa bom razumel« (Konfucij v Špehar Ašković, 2009, str. 20).
Za vsako učenje v najširšem pomenu velja, da je izkustveno učenje, saj je učenje
vsako progresivno spreminjanje posameznika na osnovni izkušnji. Izkušnje se med
seboj razlikujejo, lahko gre za neposredno vpletenost, doživljanje preko čutil ali giba,
opazovanje (Špehar Ašković, 2009).
Apat, Nika (2016). Z izkustvenim učenjem do znanja o lastnostih, uporabnosti in pridobivanju soli.
Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
4
Že dolgo velja prepričanje, da se največ naučimo takrat, ko se učimo s pomočjo
izkušnje, za kar je potrebna konkretna situacija. Izkustveno učenje je nastalo kot
odgovor na učenje, ki je bilo zasnovano predvsem na knjigah in učiteljevih predavanjih,
otrok pa pri tem razvija predvsem abstraktno simbolično znanje. Ideje o izkustvenem
učenju segajo že v obdobje šolskoreformnega gibanja. Idejni avtorji izkustvenega
učenja so John Dewey, Jean Piaget, Kurt Lewin in David Kolb, ki so poskušali dokazati
povezanost med aktivnostjo, mišljenjem in učenjem (Lepičnik, 2008) ter kako mišljenje
in učenje združiti z izkušnjami. Garvas (2010, str. 36) navaja: »Izkustveno učenje je
način, kako se povežejo teorija in praksa, izkustveno spoznavanje resničnosti in
konkretna akcija, in to ne glede na starost udeležencev«. Kljub temu da je tak način
učenja zelo razširjen, si avtorji še vedno niso enotni pri opredelitvi, a rdeča nit vseh
različnih poimenovanj je poudarjanje neposredne aktivne vpletenosti posameznika v
vsakdanjo življenjsko situacijo, v kateri pridobiva neposredne izkušnje ter razmišljanje o
že pridobljenih izkušnjah (Lepičnik, 2008).
Piaget je bil zagovornik aktivnega usvajanja učnih vsebin, bil je mnenja, da otroci,
ki prihajajo do določenih znanj na podlagi lastnih izkušenj, obravnavano snov tudi bolje
razumejo, kot pa če bi jim snov posredovali drugi (Hus, 2009).
Kolb, ki ga uvrščamo med pomembnejše teoretike, izkustveno učenje definira kot
vsako učenje v neposrednem stiku z realnostjo, ki jo proučuje. Zanj je izkustveno
učenje proces, kjer se znanje ustvarja s pretvorbo izkušnje. Kolb govori torej o
neposrednih srečanjih s pojavom in ne o razmišljanju o takem srečanju oziroma o
možnostih, kaj bi naredili v resnični situaciji (Kolb 1984 v Hus, 2009). Model, ki ga je
osnoval, je nastal na podmeni, da se v vzgojno-izobraževalnih ustanovah veliko
premalo poudarja posameznikova konkretna izkušnja, obenem pa abstraktna in
teoretična znanja ostajajo nepovezana s posameznikovim življenjem, prakso in
življenjskimi problemi (Špehar Ašković, 2009). Kolbov model vsebuje temeljne procese
izkustvenega učenja, ki so: konkretna izkušnja, razmišljajoče opazovanje, abstraktno
razmišljanje in preizkušanje novih zamisli. Kolb trdi, da poteka človekovo učenje v
prepletanju dveh dimenzij spoznavanja; prvo spoznavanje označuje kot neposredno,
enkratno, subjektivno doživljanje na eni in abstraktno razmišljanje na drugi strani,
druga dimenzija pa gre od razmišljajočega opazovanja pojavov do aktivnega
poseganja vanje. Za uspešno učenje je potrebno stalno krožno-ciklično prehajanje med
temi ravnmi, od izkušnje prek opazovanja in razmišljanja do teoretičnega osmišljanja,
eksperimentalnega ustvarjanja nove izkušnje (Marentič Požarnik, 2000). Ni
pomembno, ali se učenja prične s konkretno oziroma abstraktno izkušnjo, pomembno
je, da se uresniči vsaka izmed stopenj. Če povzamemo Kolba in njegovo mišljenje o
Apat, Nika (2016). Z izkustvenim učenjem do znanja o lastnostih, uporabnosti in pridobivanju soli.
Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
5
učenju; učenje je razumljeno kot proces in ne kot rezultat, je cikličen proces, ki temelji
na izkušnjah, je proces, ki zahteva razreševanje konfliktov, gre za holističen način
prilagajanja svetu, povezavo med osebo in okoljem ter proces ustvarjanja znanja
(Golob 2006 v Hus, 2009).
Marentič Požarnik (2000) poudarja, da je bistvo izkušnje v tem, da se iz nje nekaj
naučimo in novoosvojeno znanje povežemo že z obstoječim znanjem. Omenjena
slovenska avtorica je v okviru svojega bogatega in pestrega znanstvenoraziskovalnega
dela veliko pozornosti namenila učnim strategijam, razredni interakciji in
mikropoučevanju, raziskovala pa je tudi učne stile, izkustveno učenje, trajnost znanja in
okoljsko vzgojo (Kalin in Šteh, 2010). Ugotovila je, da izkustveno učenje uporabljajo
po vsem razvitem svetu, predvsem zato, ker pomaga pri ljudeh razvijati lastnosti, ki jih
bodo v prihodnosti potrebovali. Gre za sposobnost prilagajanja na nove okoliščine,
osebno avtonomijo, empatijo, sposobnost komunikacije in sodelovanja ter sposobnost
celovitega dojemanja okolice. S pomočjo izkustvenega učenja pridobimo tudi
zmožnosti znajdenja v nepredvidljivih situacijah, na katere se ne moremo pripraviti
oziroma se vnaprej naučiti pravilne reakcije (Hus, 2009).
Izkustveno učenje se smatra kot ustvarjalni proces, » ( proces ustvarjalnega
spreminjanja dojete situacije v novo spoznanje; je spoznanje, ki je utemeljeno na lastni
izkušnji in lastnem razmišljanju«. (Mijoč,1995 v Garvas, 2010) Zavedati se moramo, da
vsak posameznik v nove izkušnje vstopa z različnim predznanjem, uporabnimi
teorijami, zato je določena situacija za vsakega posameznika lahko popolnoma različna
in jo popolnoma drugače doživlja. S tem, ko se učimo na podlagi lastnih izkušenj,
krepimo samostojnost, samospoštovanje, samozavest, radovednost, odprtost,
sodelovanje, razmišljanje (Garvas, 2010).
Značilnost izkustvenega učenje je, da s takim načinom učenja želimo povezati
neposredno izkušnjo (doživljanje), opazovanje (percepcijo), spoznavanje (kognicijo) in
ravnanje (akcijo) v neločljivo celoto. Za to obliko učenja so značilne tri glavne
značilnosti. Prva značilnost je cikličen proces učenja, druga je holističen način
prilagajanja svetu, tretja pa je, da gre za proces ustvarjanja znanja in ne sprejemanje
gotovih spoznanj od zunaj (Marentič Požarnik, 2000).
Z izkustvenim učenjem se srečujemo v vseh življenjskih obdobjih. Kolb proces
razdeli v tri faze: prva faza je pridobivanje znanja (formalno šolanje), druga faza je faza
specializacije poklicnih ali strokovnih znanj (zgodnja odrasla doba), tretja faza
predstavlja fazo integracije, ko uvidimo širši smisel svojega znanje (do te faze ne pride
vsak posameznik) (Marentič Požarnik, 2000). Med osrednje metode izkustvenega
učenja prištevamo simulacijo, igro vlog, strukturirane naloge; opazovanje procesa, čas
Apat, Nika (2016). Z izkustvenim učenjem do znanja o lastnostih, uporabnosti in pridobivanju soli.
Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
6
za razmislek, vizualizacija, metode projektov, študij primera (Lepičnik, 2008). Izkušnje
so enkratna podlaga za učenje in izobraževanje, zato je izkustveno učenje izredno
pomembno že v predšolskem obdobju. Takrat učenje otroka temelji na neposrednih
dejavnostih in pridobivanju konkretnih izkušenj. Otrok za smiselno učenje smatra tisto
učenje, ki izhaja iz njegovih predhodnih izkušenj, ki jih lahko nato navezuje z novimi.
Izkušnje morajo biti v predšolskem obdobju konkretne, oprijemljive, dojemljive čustvom
in dosegljive otrokovemu delovanju. Konkretna izkušnja se otroku veliko trajneje vtisne
v spomin. To še posebej velja za mlajše otroke, ki so veliko bolj motivirani za učenje,
pri katerem vključujejo svoja čutila. Za pridobivanje konkretnih izkušenj potrebujejo
otroci spodbudno in bogato okolje, ki jim nudi veliko izkustvenih doživetij.
Izkustveno učenje pomeni učiti se iz realne situacije (Garvas, 2010). Izkušnje v
zgodnjem otroštvu morajo temeljiti na otrokovi neposredni interakciji z materiali, ljudmi
in dogodki. Kompetentni odrasli mora otroku omogočati interakcijo z drugimi in
spodbujati otoka, da problemske situacije rešuje samostojno (Garvas, 2010). Golob (v
Ivanuš Grmek, 2009) poudarja, da mora učenje temeljiti na različnih učenčevih
zmožnostih, vsebina mora biti povezana s konkretno življenjsko situacijo, kjer je le to
mogoče, neposredna učna situacija naj bi bila za učenca ugodna, kar pomeni, da je v
razredu sproščena klima, medsebojno sodelovanje in ugodni prostorski pogoji,
potrebno pa je doseči tudi izmenjavo položaja učitelja in učenca, kar pomeni, da oba
sodelujeta. Prav zato smo izkustveno učenje uporabili za pridobivanje in poglabljanje
znanja o lastnostnih, uporabnosti in pridobivanju soli pri predšolskih otrocih.
2.3 Soline in sol
2.3.1 Morje in morska voda
Za Slovence je morje okno v svet, saj nas preko Jadrana povezuje s celim svetom.
Poleg tega je morje pomembna naravna vrednota. Raba morja se z napredkom
tehnologije ne omejuje samo na tradicionalne vrste rab, kot so ribištvo, pomorski
promet in turizem, temveč postaja tudi pomemben vir energije, v morju se odvija
globokomorsko rudarjenje, govori se o pomorskih hitrih cestah, morje pa igra
pomembno vlogo tudi pri proizvodnji hrane (Vahtar, 2014). Prav tako je morje
pomembno zaradi črpanja nafte in zemeljskega plina, priprave pitne vode
(desalinacija), rekreacije in uporabe vode v zdraviliški dejavnosti in kmetijstvu. Iz morja
pridobivamo tudi različne spojine in elemente, hkrati pa je tudi vir življenja oziroma
predstavlja pomemben življenjski prostor.
Morska voda prekriva približno 70 % zemeljske oble in predstavlja 95 % celotne
hidrosfere. Morsko vodo delimo na morja, oceane in slana jezera. Morski vodi lahko
Apat, Nika (2016). Z izkustvenim učenjem do znanja o lastnostih, uporabnosti in pridobivanju soli.
Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
7
rečemo tudi vodna raztopina soli bolj ali manj stalnega razmerja. Vsebuje dobrih 96 %
vode, ostalo pa so v vodi raztopljene soli. V primerjavi z rečno, morska voda vsebuje
približno 300-krat več raztopljenih soli, kar se odraža v njeni slanosti, ki je
najznačilnejša lastnost morske vode (Glavni ioni v morju).
Velikokrat si postavimo vprašanje: »Zakaj je morje pravzaprav slano?«. Sol v
morje prihaja iz različnih virov. Prvi, manjši vir, se nahaja pod našimi nogami,
Slika 1: Kemična sestava morske vode (Slanost, 2015)
deževnica pronica skozi prst in kamnine in raztaplja majhne količine mineralov, ki jih
nato potoki in reke odnesejo v morje. Gre za proces izpiranja. Raztopljena snov v
rekah pa ni le posledica kemičnega preperevanja kamnin, ampak k temu prispeva še
recikliranje morske soli z aerosoli in padavine (Glavni ioni v morju in Faganeli in Bajt,
1997). Koncentracije soli, ki so prisotne v sladkih vodah, pa so kljub temu zelo nizke,
zato jih ne okusimo. Drugi vir predstavljajo minerali, ki tvorijo soli in se nahajajo v
zemljini skorji pod oceani. Voda pronica skozi razpoke v morskem dnu, se močno
segreje ter se nato oplemenitena z raztopljenimi minerali vrne na površje (hidrotermalni
izviri – globokomorski gejzirji) in tako prispeva k raztopljeni frakciji morske vode.
Poznamo tudi podmorske ognjenike, ki v oceane izbruhajo velike količine magme, pri
tem pa se v vodo izločajo kemične snovi. Dodatne minerale pa v morje prinaša tudi
veter. Ravno zaradi različnih virov lahko v morski vodi najdemo vse elemente
periodnega sistema (Zakaj je morje slano) (Slika 1). K slanosti najbolj prispeva natrijev
klorid (NaCl) oziroma glavna sestavina kuhinjske soli, ki predstavlja največji odstotek
raztopljenih soli in je zato glavni vzrok za slanost morske vode (Kralj Serša, Jeršin
Tomassin in Nemec, 2016).
"#$%!
&&!'!
()*%+,!
-.!'!
/)0123+,!
4!'!
56#7)8!
9!'!
")#:+,!
.!'!
")#+,!
.!'!!"#$%&'()")*'+'(#,-)."(+,/"(
Apat, Nika (2016). Z izkustvenim učenjem do znanja o lastnostih, uporabnosti in pridobivanju soli.
Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
8
Slanost je merilo za vsebnost vseh soli v gramih, raztopljenih v 1 kg slane
raztopine (slanice). Običajno je izražena v odstotkih ali promilih, ki ustrezajo utežnemu
deležu vseh soli v skupni masi raztopine. Slanost 3,5 % pomeni, da je v 1000 g slane
vodne raztopine raztopljeno 35 g soli (Krajinski park Sečoveljske soline). Slanost lahko
določimo z uporabo različnih pripomočkov, kot so optični refraktometri, areometri ipd.,
ali pa jo določimo na osnovi meritev električne prevodnosti morske vode. Tovrstno
določanje slanosti danes prevladuje, pri čemer slanost izražajo kot praktično slanost, ki
je v merskem sistemu SI (mednarodni sistem enot) brez enote. Na slanost morja vpliva
razmerje med količino padavin in dotokom sladke vode v morje ter izhlapevanje.
Slanost pa nato vpliva na barvo in prozornost vode in na življenje v njej (Kralj Serša
idr., 2016).
Koncentracija raztopljenih soli se spreminja tudi z geografskim položajem morja.
Povprečna slanost vode v oceanih je približno 35 %, kar pomeni, da je v litru vode
raztopljenih 35 g soli, med njimi največ natrijevega klorida (NaCl). Med glavne kemijske
sestavine morske vode prištevamo kloridne, sulfatne, hidrogen-karbonatne in bromidne
anione in natrijeve, magnezijeve, kalcijeve, kalijeve in stroncijeve katione (Libes, 2009).
Sulfidi dajejo morski vodi grenak okus, kloridi pa slan (Kralj Serša idr., 2016). 1
Kljub temu da so reke glavni vir raztopljenih soli v morju, pa morska voda ni
koncentrirana rečna voda (Preglednica 1). V rečnih vodah prevladujejo: kloridni (Cl),
hidrogenkarbonatni, sulfatni, karbonatni anioni in kalcijevi, natrijevi, magnezijevi ter
kalijevi kationi. V primeru morske vode sta koncentraciji natrijevih in kloridnih ionov
bistveno višji glede na rečno vodo, njuni sestavi pa se razlikujeta tudi po vsebnosti
drugih sestavin. Morska voda poleg zgoraj naštetih glavnih ionov vsebuje skoraj vse
elemente periodnega sistema v majhnih količinah (Faganeli in Bajt, 1997).
1 Povprečne (praktične) slanosti v površinskem sloju slovenskega morja so v razponu
vrednosti od 17 do 39 (običajno med 33,0 in 37,5) v sloju, pri dnu pa od 34 do 39 (med 36,0 in
38,0).
Slanost je v površinskem sloju odvisna od količine padavin in vnosa sveže vode rek Soče,
Rižane, Dragonje in ostalih pritokov.
(Orlando Bonaca in sod., 2013 in Načrt opravljanja morskega okolja, 2013).
Apat, Nika (2016). Z izkustvenim učenjem do znanja o lastnostih, uporabnosti in pridobivanju soli.
Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
9
Preglednica 1: Pomembnejše kemijske sestavine morske vode v oceanih s slanostjo
35 v primerjavi z rečno vodo (v g kg-1 vode) (Faganeli in Bajt, 1997).
Pomembnejše kemijske sestavine morske vode v oceanih s
slanostjo 35 v primerjavi z rečno vodo (v g kg-1 vode)
Ioni Morska voda Rečna voda
Cl- 19,35 0,008
SO2-4 2,79 0,011
HCO3- 0,15 0,058
Na+ 10,76 0,006
Mg2+ 1,29 0,004
Ca2+
K+
Br-
B
0,41
0,39
0,07
0,003
0,015
0,008
F- 0,001
Poleg raztopljenih mineralnih snovi so v morski vodi prisotne še raztopljene
organske snovi, kot so ogljikovi hidrati in aminokisline. Morska voda vsebuje še
različne raztopljene atmosferske pline (dušik, kisik, argon, ogljikov dioksid) in
anorganske in organske neraztopljene oziroma suspendirane snovi (na primer ostanki
organizmov, mineralni delci (). Sestava morske vode je odvisna od različnih
dejavnikov, kot so na primer organizmi, detritično usedanje, rečni in atmosferski vnosi,
obarjanje, izhlapevanje (Škornik, 2008).
Morska voda ima sorazmerno stabilen pH, ki se giblje med 7,4 in 8,3, kar pomeni,
da je voda nekoliko bazična (Zakaj je morje slano).2
Gostota morske vode je zaradi raztopljenih soli višja od gostote čiste vode (1000
kg/m3). Povprečna gostota na gladini je približno 1027 kg/m3. Odvisna je od
temperature in slanosti; z višanjem temperature gostota pada, z večanjem pa se
slanost povečuje. Toplejša voda in manj slana voda z manjšo gostoto ostaja na površju
(Škornik, 2008).
2 Za slovensko morje so značilne pH vrednosti v ozkem razponu med 7,5 in 8,5, ki ga vzdržuje
delovanje karbonatnega sistema (Orladno Bonaca in sod., 2013). Posamezne izstopajoče
vrednosti so običajno posledica trenutnega (specifičnega) stanja v času meritve.
Apat, Nika (2016). Z izkustvenim učenjem do znanja o lastnostih, uporabnosti in pridobivanju soli.
Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
10
2.3.2 Pridelava soli
Osnovno surovino za pridelavo soli predstavlja morska voda ali slanica. Iz čistega
morja lahko pridobimo sol najvišje kvalitete. V preteklosti, pred samim razvojem
industrije in intenzivnega kmetijstva, kvaliteta morske vode ni bila vprašljiva. Danes pa
temu ni več tako. Kvaliteta morske vode je pogosto vprašljiva zaradi komunalnih in
industrijskih odplak ter ostankov kmetijske proizvodnje. Prav zato je spremljanje in
ohranjanje ustrezne kvalitete morske vode izredno pomembno za pridelavo soli za
prehrambne namene.
Zaradi onesnaževanja morske vode so bile mnoge soline opuščene oziroma se v
njih prideluje sol, ki pa ni primerna za uživanje. Tak primer najdemo v Egiptu, kjer so
lokalne oblasti na območju delte Nila v bližini Aleksandrije prepovedale pridelavo soli
za uporabo v prehrani. Pridobljena sol se lahko uporablja le za industrijsko uporabo
(Čisto morje).
Glede na način proizvodnje poznamo evaporirano (industrijsko izhlapevanje
slanice), kameno (predelava solne rude), sol iz naravnih solnih virov in jezer ter morsko
sol (naravno zgoščanje morske vode v izparilnih in kristalizacijskih bazenih).
a) Evaporirana sol je sol, ki se pridobiva z izparevanjem slane vode v industrijskih
kristalizatorjih (Pravilnik o kakovosti soli). Slanico, ki jo izparevajo, pridobijo iz
različnih virov, na primer iz morske vode, z raztapljanjem podzemnih nahajališč
soli ali solne rude. Viri navajajo, da je v svetovnem merilu večina evaporirane soli
poizvedene iz slanice, pridobljene z raztapljanjem podzemnih nahajališč soli.
Slednja vsebuje zelo visok delež NaCl (izredno nizka vsebnost primesi), zato jo
uporabljajo predvsem v kemični in živilski industriji (Evaporirana sol).
b) Kameno sol pridobivajo s predelavo solne rude. Kamena sol poleg NaCl vsebuje
tudi primesi ostalih soli in kamenin, ki se nahajajo v nahajališčih. Kamena sol se
uporablja predvsem za posipavanje cest. Pridobivanje kamene soli je podzemski
rudarski postopek, pri katerem sol fizično kopljejo iz zemlje s postopki, ki
vključujejo vrtanje, razstreljevanje in drobljenje kamnin. (Pridobivanje kamene
soli).
c) Morsko sol se pridobiva z izparevanjem morske vode in izločanjem soli z naravno
kristalizacijo soli v bazenih. Poleg NaCl morska voda vsebuje še kalcijeve,
kalijeve in magnezijeve soli (predvsem kloride, bromide, karbonate, sulfate,
jodide), ki kristalizirajo poleg NaCl (Krajinski park Sečoveljske soline).
Apat, Nika (2016). Z izkustvenim učenjem do znanja o lastnostih, uporabnosti in pridobivanju soli.
Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
11
Soline se med seboj razlikujejo po geografski legi, velikosti, načinu pridelave in
gospodarjenju ter po količinah pridelane soli. Škornik (2008) soline razdeli v šest tipov
oziroma kategorij:
- rudniki soli in soline v notranjosti,
- slana jezera in depresije,
- prvobitne, primitivne soline,
- rokodelske soline,
- industrijske soline,
- nedelujoče, opuščene soline.
V rudnikih soli pridobivajo sol oziroma slanico iz podzemeljskih zalog. Take
rudnike lahko najdemo v notranjosti kopnega. Depresije in slana jezera so značilna
predvsem za polsuhe dele severne Afrike in Azije. V sušnih obdobjih je izhlapevanje
veliko in jezera postanejo velika in suha območja soli. Sol tam pridobivajo z naravnim
izhlapevanjem. Prvobitne, primitivne soline je človek vklesal v obrežno kamnino.
Značilne so za Sredozemlje in območje ob atlantski obali. V takih solinah sol pobirajo iz
skalnatih gredic, ki so jih pred tem vklesali v skalnato morsko obalo. Nadgradnja prej
omenjenih soli so bile plitvo izkopane lagune, ki so jih obdajali nasipi, ki jih je obdelal
človek. Tako so nastale rokodelske soline, v katerih so pridelali sol le za lokalne
potrebe. V rokodelskih solinah se pojavijo manjši bazeni in lagune, ki so med sabo
ločene z nasipi, voda pa se pretaka preko zapornic. Sol v rokodelskih solinah pobirajo
ročno. Glavni povod za opuščanje tradicionalnega in rokodelskega solinarjenja v
Sredozemlju je modernizacija, ki je prispevala k širjenju solnih polj. Obseg industrijskih
solin zajema večje sisteme bazenov in lagun ter strojno ali polstrojno pridelavo.
Posledica industrijskih solin so nedelujoče ali opuščene soline, ki jih najdemo tako v
Sredozemlju kot ob obali Atlantika (Škornik, 2008).
Morske soline predstavljajo območja antropogenega nastanka, v katerih je človek
preoblikoval obsežna mokrišča z izgradnjo nasipov, kanalov in plitvih bazenov, v
katerih je nato s pomočjo sonca in vetra zgoščeval s pomočjo plimovanja ali črpalk
zajeto morsko vodo do njene nasičenosti s soljo. Morske soline tako najdemo ob izlivih
rek, ki so tisočletja nalagale rečne nanose in tako ustvarile naravne pogoje za nastanek
solin (Škornik, 2008).
V povezavi s soljo pogosto zasledimo dva izraza: rafinirana in nerafinirana sol.
Rafinirana sol je tista sol, ki je očiščena vseh primesi in nečistoč, medtem ko
nerafinirana sol, ki se jo pridobi z naravno kristalizacijo soli na solnih bazenih, vsebuje
vidne primesi naravnega izvora (Pravilnik o kakovosti soli). Rafinirana sol je sestavljena
Apat, Nika (2016). Z izkustvenim učenjem do znanja o lastnostih, uporabnosti in pridobivanju soli.
Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
12
iz okoli 99,5-99,9 % NaCl, poleg tega pa lahko vsebuje tudi aditive (živilske dodatke) za
belo barvo ter aditive, ki preprečujejo, da bi se kristali zlepili v kepo ob stiku z vlago.
Vse soli lahko jodiramo, fluoriziramo in jim dodamo minerale železa. Naravna morska
sol, ki ni rafinirana, ne vsebuje nobenih dodatkov in ni kemično obdelana, ker se jo
pridobiva z izhlapevanjem s pomočjo sonca in vetra, kar omogoča, da sol ohrani svoje
naravne vsebnosti mineralov.
2.3.3 Sol
2.3.3.1 Sestava in fizikalno-kemijske lastnosti
Sol je splošno kemijski termin, ki se nanaša na ionske spojine, ki nastanejo, ko
kislina reagira z bazo (Salt). Natrijev klorid (NaCl) je sol, ki nastane, ko reagirata
natrijev hidroksidom NaOH in klorovodikova kislina HCl. Slednja je močna kislina,
natrijev hidroksid močna baza, zato je sol nevtralna (Smrdu, 2008).
Natrijev klorid se v naravi pojavlja kot mineral halit; brezbarven kubični mineral
(Pravilnik o kakovosti soli). Halit sodi med najpogostejše evaporitne minerale, ki
nastanejo z izločanjem iz naravno visoko koncentriranih raztopin ali slanic zaradi
močnega izhlapevanja oziroma evaporacije. Ob stalnem izhlapevanju vode, ko ima
voda približno 30 °C, se z naraščajočo koncentracijo postopno izločajo iz raztopine
različni minerali (Vrabec in Preisinger, 2006). Mineral halit, ki je najbolj poznana in
razširjena vrsta soli, opredeljujejo besede, kot so sol, kamena sol, namizna sol,
kuhinjska sol, idr. Mineral halit sodi v razred preprostih haloidov; minerali, ki so spojine
kovin ali nekovin s halogenskimi elementi (Pavšič, 2006). Ionski kristal halita je zgrajen
iz manjših pozitivno nabitih natrijevih kationov in večjih negativno nabitih kloridnih
anionov (Slika 2) (Gale idr., 2007). Kristali soli so brezbarvni kubični kristali, oblikovani
kot kocke, redko tudi kot oktaedri, oblika je pogojena tudi s temperaturo. Halit je po
strukturi masiven in zrnat, je brezbarven ali bel. Posebnost minerala je njegova
skeletna rast, ker robovi kock rastejo hitreje kot osrednji del kristalov (Schröter 1993;
Vrabec in Preisinger, 2006).
Slika 2: Kalotni model ionskega kristala (NaCl) (Smrdu, 2014).
Apat, Nika (2016). Z izkustvenim učenjem do znanja o lastnostih, uporabnosti in pridobivanju soli.
Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
13
Med lastnosti natrijevega klorida sodita visoko vrelišče (1413 °C) in tališče (801
°C), kar je posledica močne ionske vezi. Na sobni temperaturi je v trdem stanju, v obliki
belih kristalčkov, ki so brez vonja. Topen je v polarnih topilih, kot je na primer voda in
pri tem tvori nevtralno raztopino in s tem znižuje temperaturo tališča ledu. Z višanjem
temperature njegova topnost narašča (Gale idr., 2007).
Raztapljanje poteka tako, da v na primer 100 ml vode vržemo nekaj kristalčkov
natrijevega klorida in mešamo. Pri tem se polarne molekule vode usmerijo proti ionom,
ki so na površini kristala, v smeri negativnega konca proti pozitivnim ionom in s
pozitivnim koncem proti negativnim ionom (Slika 3) (Brenčič, 1999). Molekule vode
tako obdajo ione in jih odstranjujejo iz kristalne mreže. Kristalčki se postopoma
zmanjšujejo in nastane homogena raztopina. S postopkom dodajanja soli lahko
nadaljujemo, saj se v vodi raztopijo znatne količine kristalčkov natrijevega klorida,
vendar ta postopek ne poteka v nedogled. Obstaja določena največja količina
natrijevega klorida, ki se raztopi v 100 ml vode; V 100 ml vode se pri 20 °C raztopi
približno 36 g natrijevega klorida. Nadaljnje dodajanje topljenca je neuspešno.
Raztopini z največjo možno količino topljenca pravimo nasičena raztopina (Brenčič,
1999).
Slika 3: Model raztopine natrijevega klorida (Smrdu, 2014a).
V trdnem agregatnem stanju NaCl (ionski kristal) ne prevaja električnega toka, ker
se gradniki (ioni) ne morejo premikati po kristalu. V talini in raztopini pa so ioni NaCl
(nosilci električnega naboja) prosto gibljivi, zato so električno prevodni (Smrdu,
Zmazek, Vrtačnik, Glažar, Godec in Frenk Savec, 2016).
Natrijev klorid je glavna sestavina tudi kuhinjske soli (kuhinjska sol vsebuje več kot
95 % natrijevega klorida).
Apat, Nika (2016). Z izkustvenim učenjem do znanja o lastnostih, uporabnosti in pridobivanju soli.
Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
14
2.3.3.2 Pomen in uporaba soli
V današnjih časih ni težko kupiti, pridobiti sol, nekoč pa je njeno pomanjkanje zelo
vplivalo na zdravje ljudi. Egipčani so med prvimi ugotovili, kako koristna je lahko sol,
saj so jo uporabljali za mumificiranje umrlih, z njo utrjevali barve oblačil in z njo posipali
ribe in oljke, da so dlje ostale sveže oziroma postale užitne. Skladiščenje hrane je bilo
in je še danes pomembno za vso družbo. V 21. stoletju hrano hladimo, zmrzujemo in
konzerviramo, v 19. stoletju pa je bilo učinkovito shranjevanje hrane velikokrat pod
vprašajem. V suhih podnebjih se lahko hrano posuši, v vlažnih pa je to nemogoče, saj
se na hrano hitro naselijo glive in bakterije. Za shranjevanje pridelane hrane so
uporabili sol, kar pomeni, da so nasolili meso, maslo, kruh, ribe in na tak način
poskrbeli za daljši rok uporabe (Škornik, 2008).
Vrednost soli se je lahko primerjala z vrednostjo zlata, saj je Kasidor, rimski
učenjak in državnik, v 6. stoletju izjavil, da se je zlatu mogoče odpovedati, soli pa ne.
Kraji, ki so imeli primerne pogoje za pridobivanje soli, so lahko pričeli razvijati
gospodarstvo (Veršnik, 2011).
Trgovina s soljo je bila ena izmed pomembnejših dejavnosti, sol pa je bila tako
pomembna dobrina, da so jo uporabljali kot menjalno sredstvo in države so nad njo
želele imeti monopol. V latinščini so poznali izraz »salarium argentum«, kar v prevodu
pomeni solni denar. Izraz se je nanašal na del plačila, ki ga je rimski vojak dobil v soli,
izraz pa je bil celo izpeljanka za angleško besedo »salary«, ki v prevodu pomeni plača.
Bila je privilegij višjih slojev in je bila priljubljena pri odpravljanju in odlaganju slabih
energij, urokov itd. Za odganjanje hudiča so na primer metali sol čez levo ramo. »Vse
kulture na svetu uporabljajo sol kot močno sredstvo očiščevanja« (Škornik, 2008, str.
48). Za čiščenje prostora je najboljša neprečiščena morska ali kamena sol, ki jo je
potrebno hraniti v zaprti posodi.
V srednjeveških obredih so sol uporabljali kot izraz gostoljubnosti in gostom ob
prihodu ponudili kruh in sol. Ponekod se je ta običaj ohranil še do danes.
Damjan J. Ovsec je zapisal, da je »sol tako pomembna življenjska dobrina, da je
postala celo sredstvo za odmerjanje pameti«. (Škornik, 2008, str. 49)
Sol ima torej že od nekdaj pomembno vlogo na različnih področjih, na primer v
gospodinjstvu, kulinariki, medicini, kozmetiki, farmaciji, tekom časa pa je sol postala
tudi pomembna industrijska surovina. Razvitejše države jo največ uporabijo v namene
kemične industrije, manj razvite pa jo uporabljajo v živilski industriji ter poljedelstvu.
Največji porabniki soli so v jugovzhodni Aziji in Severni Ameriki (Gale idr., 2007).
Vladimir M. Sedivy poroča, da se letno pridobi 300 milijonov ton soli; od tega 120
milijonov ton morske soli (Sedivy, 2016). Za potrebe kemične industrije gre kar 56 %
Apat, Nika (2016). Z izkustvenim učenjem do znanja o lastnostih, uporabnosti in pridobivanju soli.
Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
15
soli (kemični industriji najbolj ustreza čista in sipka sol), 22 % se uporabi v prehrambne
namene, 12 % za posipavanje cest, 10 % pa je namenjena drugi uporabi (Sedivy,
2016).
Industrija je glede na podatke največji porabnik soli. Sol uporabljajo pri izdelavi
natrijevega hidrogenkarbonata (NaHCO2; imenovana tudi soda bikarbona), natrijevega
hidroksida (NaOH, imenovana tudi kavstična soda) klorovodikove kisline (HCl;
imenovana tudi solna kislina), klora in mnogih drugih kemikalij. Potrebna je tudi v
metalurgiji, jedrskih elektrarnah, fotografskih in optičnih industrijah za izdelavo leč,
mehčanje vode, za gašenje požarov, proizvodnjo mila in pripravo ustnih vod, v
medicini, za posipanje cest itd. (Gale idr., 2007). Sol je nepogrešljiva pri strojenju kož,
v tekstilni industriji pa jo uporabljajo za barvanje tkanin. Tudi kozmetična industrija
uporablja sol za pripravo kopalnih soli ali aditivov; gre za snovi, ki jih ne uživamo kot
živilo, temveč se živilom dodajajo z namenom, da se izboljša obstojnost in podaljša rok
uporabe. Naloga aditivov v kozmetiki je poudarjanje barve, sprememba okusa in videza
(Pajk Žontar in Peterman). V farmaciji sol uporabljajo za izdelavo fiziološke raztopine,
za izpiranje ran, infuzijo itd.
V zimskih mesecih sol uporabljamo kot posipni material za vzdrževanje voznih
cest (proti poledici), saj na ta način znižamo tališče vode.
Kljub temu pa NaCl oziroma kuhinjsko sol najpogosteje povezujemo s prehrambno
industrijo in je najpogostejša začimba v kulinariki. Rekli bi lahko, da je bistvena
sestavina naše prehrane, saj so naši živčni impulzi odvisni od transporta natrijevih
ionov (Atkins, 1995). Sol dodajamo jedem za izboljšanje okusa ter za konzerviranje
hrane.
Medicinska stroka si je velikokrat nasprotujoča glede škodljivosti soli. Prekomerne
količine soli v prehrani naj bi povečale tveganje za srčno-žilne bolezni in zviševale krvni
tlak. Obenem pa sol uporabljajo kot nosilec vnosa v organizem tistih elementov, katerih
pomanjkanje povzroča zdravstvene težave (Škornik, 2008). V krvi in telesnih tekočinah
naj bi človek imel od 150 do 300 g soli, medtem ko se dnevne potrebe soli gibljejo med
10 do 15 g (Schroter, 1993). Na podlagi raziskav, ki sta jih opravili Svetovna
zdravstvena organizacija (SZO) in Organizacija Združenih narodov za hrano in
kmetijstvo (FAO), je priporočen vnos soli za odraslega človeka največ 5 g soli na dan,
torej ena čajna žlička. Za osnovno delovanje organizma pa mladostniki in odrasli
dnevno potrebujejo le 1,4 g soli, mlajši otroci v starosti od 1 do 4 let pa 0,8 g soli (Sol in
zdravje). Nacionalni inštitut za javno zdravje navaja, da odrasli prebivalci Slovenije v
povprečju presegajo za dobrih 130 % priporočene dnevne količine soli. Slovensko
prebivalstvo največ soli užije s kruhom in krušnimi izdelki, mesnimi izdelki, vloženo
Apat, Nika (2016). Z izkustvenim učenjem do znanja o lastnostih, uporabnosti in pridobivanju soli.
Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
16
zelenjavo, siri in polpripravljenimi ter pripravljenimi izdelki (Sol in zdravje).
Problematiko čezmernega vnosa soli oziroma natrija na nacionalni ravni podrobneje
obravnava dokument »Nacionalni akcijski načrt za zmanjševanje uživanja soli v
prehrani prebivalcev Slovenije za obdobje 2010-2020«. Glavni cilji nacionalnega
akcijskega načrta so, da s trajnejšim sodelovanjem z živilskopredelovalno industrijo
zmanjšajo vnos vsebnosti soli v skupinah živil, da v sodelovanju s ponudniki prehrane
poskušajo izboljšati ponudbo obrokov, prizadevajo si za boljšo osveščenost
prebivalcev o pomenu zmanjšanja vnosa soli, želijo pa tudi doseči sodelovanje
zdravstvenih delavcev pri zniževanju in vzdrževanju krvnega tlaka (Nacionalni akcijski
načrt za zmanjševanje uživanja soli v prehrani, 2010).
Kljub temu pa naše telo potrebuje za svoje delovanje natrij iz soli, saj natrijevi ioni
poskrbijo, da voda v telesu ni preveč kisla oziroma bazična. Natrij deluje v povezavi s
kalijem in klorom, skupaj vzdržujejo razporeditve tekočine in pH, sproščanje in krčenje
mišic in pospešujejo prenos živčnih impulzov (Merljak, 2012). Različni avtorji
poudarjajo, da so nekateri elementi (sledovi težkih kovin) pomembni za prehrano ljudi.
Med take elemente sodijo kalij, železo, baker, cink, mangan, selen, magnezij, jod
(Fiala, 2007; Kovač idr., 2013).
Pri uživanju soli je pomembno, katero vrsto izberemo, saj ima morska sol v
primerjavi s kameno veliko bolj raznoliko vsebnost mineralov (Gale idr., 2007). Slovenci
imamo možnost, da lahko uživamo lokalno morsko sol, ki jo pridobivajo v Piranskih
solinah (Strunjanske in Sečoveljske soline).
2.4 Sečoveljske soline
2.4.1 Opis prostora
Nekoč so Piranske soline obsegale soline Fazan v Luciji, manjše Strunjanske
soline in največje Sečoveljske soline. Danes pod imenom Piranske soline delujejo le še
tiste v Strunjanu in v Sečovljah. Piranske soline se uvrščajo med edine soline ob
vzhodni obali Jadranskega morja, kjer s tradicionalnimi postopki v celotnem procesu
pridelujejo sol z dnevnim pobiranjem v slanici na biosedimentu – petoli (Škornik,
Sovinc, Gogala, 2004).
Strunjanske soline so bile zgrajene v naplavni ravnici potoka Roja (Strunjanski
polotok) in so v Krajinskem parku Strunjan (KPS). Sodijo med najmanjše soline v
Sredozemlju (Krajinski park Strunjan).
Sečoveljske soline se raztezajo na 593 ha površine in ležijo ob izlivu reke
Dragonje (Vinčec, 2009) ter predstavljajo del Krajinskega parka Sečoveljske soline
(KPSS), ki v celoti obsega 750 ha. Leta 1990 je bil sprejet občinski odlok Občine Piran,
Apat, Nika (2016). Z izkustvenim učenjem do znanja o lastnostih, uporabnosti in pridobivanju soli.
Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
17
ki je razglasila krajinska parka Sečoveljske in Strunjanske soline, v katerem so
dovoljene samo dejavnosti, ki ne ogrožajo naravnega ravnotežja. Med take dejavnosti
sodita solinarstvo in gojenje morskih organizmov. V KPSS (in v KPS) varstvo narave in
kulturne dediščine ohranjajo z nadaljevanjem tradicionalnega solinarstva, upoštevajoč
cilje varstva narave (Vahtar, 2014). KPSS in KPS sta priznani kot posebni lokaliteti, ki
ju zaznamuje velika biotska raznovrstnost, vključujoč ornitofavno, halofitno vegetacijo,
redke in ogrožene vrste, pestrost habitatnih tipov. Predstavljajo torej uspešen model
sobivanja trajnostne gospodarske panoge in varovanje tako kulturne kot naravne
dediščine. Piranske soline so od nekdaj pritegnile pozornost znanstvenikov, zato
predstavljajo tudi območje za raziskovanje naravnih procesov in prej omenjene biotske
raznovrstnosti.
Piranske soline so kulturna dediščina, ki jo varuje občinski odlok, območje Muzeja
solinarstva je kulturni spomenik državnega pomena, tradicionalna pridelava soli pa je
zaščitena kot nesnovna kulturna dediščina. Oba krajinska parka sta del ekološkega
omrežja Natura 2000, kot življenjsko okolje redkih in ogroženih živalskih ter rastlinskih
vrst. Sečoveljske soline so od leta 1993 uvrščene tudi na seznam močvirij
mednarodnega pomena v okviru Ramsarske konvencije (Pipan, 2010). S podpisom
konvencije se države podpisnice zavezujejo k varovanju in ohranjanju močvirja ter si
prizadevajo za trajnostno rabo. V letu 2001 so bile Sečoveljske soline zavarovane z
Uredbo vlade Republike Slovenije kot krajinski park (Škornik idr., 2004). Termin
»krajinski park« kot kategorija in definicija se je v Sloveniji opredelil leta 1970, v
Zakonu o varstvu narave (ZVN). V 7. členu zakon določa, da je izhodišče za izvajanje
varstva narave naravovarstveno vrednotenje pokrajinskih območij. Krajinski parki se v
8. členu prej omenjenega zakona definirani kot »( večja naravno zaključena
pokrajinska območja s prvobitno ali kultivirano naravo, ki jo odlikujejo naravne
znamenitosti ali krajinske lepote, kulturni spomeniki oziroma spomeniki človekovega
dela in ji dajejo poseben značaj ter imajo rekreacijski pomen«. (ZVN, 1970, 7. in 8.
člen) Zakon se je čez 11 let spremenil (1981) in nastal je nov zakon, Zakon o naravni in
kulturni dediščini. Trenutno (leto 2016) je aktualni zakon, Zakon o ohranjanju narave
(ZON-UPB2), sprejet leta 2004, ki v 71. členu definira krajinski park kot »območje s
poudarjenim kakovostnim in dolgotrajnim prepletom človeka z naravo, ki ima veliko
ekološko, biotsko ali krajinsko vrednost«. (ZON-UPB2, 2004) Definicija krajinskega
parka se je s časom spreminjala. Z vsakim novim zakonom se je na novo definirala in
vsebinsko le delno povzela prejšnje zakone. Ključnega pomena pri definiciji krajinskega
parka je, da je v njem nenehno prisoten medsebojni vpliv človeka in narave, ki je
ustvaril neko pokrajino, v kateri najdemo visoko estetsko, ekološko, kulturno vrednost,
Apat, Nika (2016). Z izkustvenim učenjem do znanja o lastnostih, uporabnosti in pridobivanju soli.
Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
18
ki jo je potrebno ohranjati. Omenjena je še možnost rekreacije in turizma v povezavi z
življenjskim stilom in gospodarsko dejavnostjo lokalnega prebivalstva.
V magistrskem delu smo dali večji pomen Krajinskemu parku Sečoveljske soline.
KPSS leži na skrajnem jugozahodnem delu Slovenije, meji z Republiko Hrvaško in se
nahaja v južnem delu občine Piran (Slika 4). V severnem delu parka še vedno poteka
aktivna pridelava soli, ta del se imenuje Lera. Južni del parka se imenuje Fontanigge in
ga s severnim delom meji struga potoka Drnica. Sečoveljske soline so na severu
omejene s strugo Kanala Sv. Jerneja, na vzhodu jih meji nasip bivše ozkotirne
železnice, na jugu mejijo z reko Dragonjo, na zahodu pa soline varujejo morski nasipi v
Piranskem zalivu (Sovinc, 2007; Škornik, 2008). Na spletni strani (KPSS) lahko
preberemo, da je cilj krajinskega parka varstvo narave, ohranitev izjemnih naravnih in
kulturnih vrednosti, varstvo avtohtonih, redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst,
naravnih ekosistemov in značilnosti nežive narave ter ohranitev in nega kulturne
krajine. Prizadevajo si za skladen ter trajnostni razvoj, med pomembnejše dejavnosti
parka pa sodi vzgojno in izobraževalno delo ter upravljanje z zavarovanim območjem
(Krajinski park Sečoveljske soline). Ker gre za pomembno območje, v parku veljajo tudi
pravila obnašanja, ki si jih lahko obiskovalci preberejo pri vhodu v park oziroma na
spletni strani KPSS. Od obiskovalcev se pričakuje, da v parku ne povzročajo hrupa, s
katerim bi motili živali in druge obiskovalce. Za odpadke so namenjeni koši, v katerih se
odpadki tudi ločujejo. Obisk s psom, ki mora biti na povodcu, je mogoč le na območju
Fontanigge. Obiskovalci lahko park obiščejo le, ko je ta po urniku obiskovanja odprt.
Pomembno je tudi, da se zadržujejo na sprehajalnih poteh in objektih, ki so jim
namenjeni, in se ne zadržujejo na drugih območjih (Krajinski park Sečoveljske soline).
Slika 4: Zemljevid Krajinskega parka Sečoveljske soline (Lepa Vida).
Apat, Nika (2016). Z izkustvenim učenjem do znanja o lastnostih, uporabnosti in pridobivanju soli.
Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
19
Po parku so urejene sprehajalne in kolesarske poti, na katerih obiskovalca
spremljajo informativne table. Obiskovalci parka lahko obiščejo tudi trgovino s soljo in
drugimi lokalnimi proizvodi, multimedijsko dvorano, projekcijsko dvorano, kjer
predvajajo film o solinah ter razgledno ploščad (Sovinc, 2007).
Če povzamemo, je KPSS hkrati krajinski park državnega pomena ter etnološka,
tehnična, zgodovinska, naselbinska in krajinska dediščina izjemnega pomena. V
južnem delu KPSS (ob kanalu Giassi) je prikazu kulturne dediščine solinarstva
namenjen Muzej solinarstva (Vahtar, 2014), ki je del Pomorskega muzeja Sergeja
Mašere Piran. Muzejsko zbirko si obiskovalci ogledajo v solinski hiši, ob kateri je tudi
solni fond s pripadajočim dovodnim kanalom za morsko vodo. Solinska hiša predstavlja
enonadstropno hišo, v kateri so solinarji bivali in shranjevali sol, v pritličnem skladišču
so prav tako shranjevali sol, po vzorcu iz preteklosti je urejena tudi krušna peč (Muzej
solinarstva). V muzeju so prikazani tradicionalni in srednjeveški način pridelave soli ter
notranjost solinarske hiše (Sovinc, 2007).
2.4.2 Tradicionalna pridelava soli
Prva pisna omemba Piranskih solin sega v leto 804, same soline (njihov nastanek)
pa so verjetno precej starejše. Te so takrat obsegale soline Fazan v Luciji (danes na
tem mestu najdemo marino), manjše Strunjanske soline in največje Sečoveljske soline.
Nekoč so ob severovzhodni obali Jadranskega morja delovale številne soline, vendar
so se do danes v Tržaškem zalivu ohranile le Sečoveljske in Strunjanske, zato jim
pripisujemo tolikšno pomembnost (Krajinski park Sečoveljske soline).
Severozahodna Istra je bila do konca druge svetovne vojne znana po kmetijskem
gospodarstvu in ribištvu, Piran pa je bil znan po solinarstvu. Pisni viri, ki bi pričali o
začetkih solinarstva severozahodne Istre, niso ohranjeni, poznani so pa pisni viri iz
konca 13. ter začetka 14. stoletja (Bonin, 2014). Podrobnejši opis piranskega
solinarstva, vključujoč gradnjo novih solnih polj v 14. stoletju, je v svojih pisnih virih
opisala Darija Mihelič (1996). Med leti 1325 in 1339 naj bi na piranskem ozemlju
delovalo 37 solnih polj, ki so bila razporejena med Strunjanom, predelom Fazan in
Sečovljami. Lastniki so bili Pirančani, ki so izhajali iz vrst mestnega patricijata.
Solinarstvo je v tistih časih zagotavljalo stalen vir zaslužka, zato so bogate družine
kupovale solna polja, cerkev pa jih je dobivala kot zapuščino (Mihelič, 1996 v Bonin,
2014). Leta 1358 so v želji za večji ekonomski učinek pridobivanja soli uvedli postopek,
ki je bil uveljavljen na Pagu (Geister 2004; Pahor in Poberaj, 1963; Žagar, 1992). Gre
za gojenje tako imenovane petole, to je nekaj milimetrov debela mikrobna preproga, ki
pokriva dno kristalizacijskih bazenov, in predstavlja naravno podlago za ročno
Apat, Nika (2016). Z izkustvenim učenjem do znanja o lastnostih, uporabnosti in pridobivanju soli.
Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
20
pobiranje soli. Od leta 1460 do leta 1797, ko propade Beneška republika, govorimo o
300 let dolgi zlati dobi Piranskih solin, saj so bile te takrat največje in najpomembnejše
soline na severozahodu Jadrana. Benečani so v tistem času izvajali v solinah velika
infrastrukturna dela ter gradili bazene pravilnih oblik. Ti si sledijo v zaporednem
vrstnem redu in ustvarjajo površine namenjene zgoščevanju morske vode oziroma
slanice (t.i. izhlapevalnih bazenov) in kristalizacijskih površin (Škornik, 2008). Solno
polje je zaključena proizvodna enota, ki je poleg notranjih nasipov, kanalov in
kanalčkov obsegala tudi kanal, ki je namenjen prvemu črpanju ali za rezervo morske
vode, ter glavni dovodni kanal za morsko vodo. Solnemu polju pripada tudi hiška
(Žagar,1996).
Tradicionalna pridelava soli se je v toku zgodovine nekajkrat spremenila, klimatski
pogoji severnega Jadrana ter izkušnje solinarjev pa so bili tisti, ki so pripeljali do
vsakodnevnega pobiranja soli s primernim slojem slanice v bazenih (Ministrstvo za
kmetijstvo in okolje). Sol v Sečoveljskih solinah še danes pridelujejo po več kot 700 let
starih postopkih. Iztok Škornik, avtor knjige Spoznajmo soline, pove, da so se pri tem
spremenila le oblačila solinarjev.
V KPSS poteka pridelava soli na približno 593 ha parka, pri čemer je za pridelavo
tradicionalne soli namenjeno 435 ha. To območje se deli na že prej omenjeni dve
območji, tj. Lera in Fontanigge. Na slednjem so pridobivanje soli opustili v 60. letih 20.
stoletja, vendar se to območje še vedno uporablja za pripravo slanic, na območju Lere
pa sol še danes pridelujejo v skladu s srednjeveško tradicijo (Škornik idr., 2004).
Za pridelavo soli je potrebno s plimo zajeti morsko vodo, ki v soline prihaja
izključno iz Piranskega zaliva. Zajeto morsko vodo se nato vodi preko območja
zgoščevanja morske vode (t.i. bazenov izhlapevanja), kjer voda izhlapeva iz morske
vode oziroma slanice ter se tako postopoma zgoščuje oziroma se koncentracija slanice
zvišuje. Solinarji spremljajo slanost s pomočjo Beaumejevega aerometra (Slika 5). To
je merilec gostote tekočin, ki izkorišča vzgon (Grubelnik, Zupan, Gosak, Markovič,
Ketiš, Rupnik in Jug, 2016). Solinarji slanost izračunavajo iz gostote, ki jo nato izražajo
v stopinjah Bé (Baumé) (Krajinski park Sečoveljske soline).
Slika 5: Beaumejev aerometer.
Apat, Nika (2016). Z izkustvenim učenjem do znanja o lastnostih, uporabnosti in pridobivanju soli.
Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
21
Najvišjo slanost pridobi slanica v območju kristalizacije oziroma v kristalizacijskih
bazenih, kjer nato poteka pobiranje soli (Glavaš, 2013). Izhlapevanje, ki poteka na Leri,
je razdeljeno na tri območja, ki so namenjena pripravi slanice do slanosti, ki je blizu
zasičenosti. Bazeni, namenjeni izhlapevanju, imajo ilovnato dno. Slanica se nato
prečrpa v postrežnice na kristalizaciji oziroma v zbirnike, če so količine večje od
dnevne porabe. V območje izhlapevanje sodi tudi območje Fontanigge, kjer se nahaja
mreža kanalov, ki so nekoč služili za dovod morske vode do posameznih solnih polj,
odvodu izrabljenih in padavinskih vod in za transportne plovne poti. Bazeni na
Fontaniggah so med seboj povezani z zapornicami, ki služijo uravnavanju pretokov in
količini slanice. Morska voda prehaja iz območja zgoščevanja v območje kristalizacije
(kristalizacijske bazene) po načelu prostega pada oziroma s pomočjo črpalk (Škornik,
2004). Sol končno kristalizira na območjih kristalizacije, kjer so solna polja t.i. fondi s
štiriindvajsetimi, osemnajstimi ali šestnajstimi kristalizacijskimi bazeni ali gredami, t. i.
cavedini (Škornik, 2008).
Osnovni proces pridelave soli je naravna kristalizacija soli iz nasičene slanice.
Nasičenost slanice se doseže v obdobju (ugodnega vremena) od dveh do treh tednov.
Sol se kristalizira postopoma, in sicer ko slanost slanice znaša 5 °Bé, se izločijo
karbonati, pri ~13 °Bé sadra ter šele pri ~25 °Bé pride do izločanja natrijevega klorida
(NaCl). V slanici ostanejo še magnezijeve soli, ki se izločijo iz slanice šele pri višji
slanosti. Kristalizacija NaCl poteka v obliki tanke skorje na dnu kristalizacijskih
bazenov, na poglobljenih delih bazena pa najdemo skupke kristalov (Glavaš, 2013;
Kovač idr., 2013).
Pregovor pravi, da se sol dela pozimi, kar pomeni, da je takrat potrebno pripraviti
solinarsko polje za poletno žetev (Žagar, 1996). Med najpomembnejša zunajsezonska
opravila tako prav gotovo sodi obnavljanje in gojenje petole, ki poteka skozi vse leto.
Petola je sestavljena iz različnih mikroorganizmov (bakterije, mikroalge, glive) in
mineralov, med katerimi prevladujejo kremen, karbonati, sadra, halit in glineni minerali.
Med mikroorganizmi prevladujejo nitaste cianobakterije Coleofasciculus chthonoplastes
(Glavaš, 2013; Glavaš idr., 2015; Kovač idr., 2013). Pobiranje bele, kvalitetne soli je
mogoče le na ustrezno pripravljeni in nepoškodovani petoli. Ta namreč preprečuje
mešanje soli z morskim blatom ter deluje kot bioaktivna površina, ki je pomembna za
vezavo posameznih ionov (Glavaš, 2013; Glavaš idr., 2015; Pahor in Poberaj,1963).
Skozi vse leto je petola prekrita z morsko vodo ali slanico (razen v času
vzdrževalnih del), kar vpliva na sestavo in procese v petoli (Glavaš, 2013).
Sestava petole se skozi leto spreminja; v začetku gojenja je petola dokaj mehak in
občutljiv substrat, ki se pa v teku zorenja mineralizira in postane v času solinarske
Apat, Nika (2016). Z izkustvenim učenjem do znanja o lastnostih, uporabnosti in pridobivanju soli.
Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
22
sezone dovolj trdna podlaga za ročno pobiranje soli v kristalizacijskih bazenih (Glavaš
idr.,2015). Solinarji običajno že meseca marca začnejo proces priprave za
vzgojo/obnovo petole. Solinarji najprej operejo in očistijo kristalizacijske bazene. Pri
čiščenju mulja s podlage bazenov, ki se nabere preko zime, si pomagajo z metlami. S
pomočjo metel odstranijo s podlage tudi »črve« oziroma ličinke muh slanaric, ki živijo v
petoli, in lahko povzročajo njene poškodbe. Po čiščenju solinarji premažejo dno
kristalizacijskih bazenov z morskim blatom ali blatom iz obrobnih kanalov
kristalizacijskih bazenov (v katerih zastaja voda). Nato v bazene ponovno spustijo
svežo morsko vodo (s slanostjo nižjo od 5 °Bé, ki jo dnevno oziroma na dva dni
menjujejo. Omenjeni postopek solinarji imenujejo »konciranje« (Slika 6), ki izhaja iz
italijanske besede »concimare« (gnojiti) (Škornik, 2008).
Slika 6: Konciranje (Krajinski park Sečoveljske soline).
Nekaj milimetrov debel spomladanski nanos blata namreč omogoča obnovitev in
razrast mikrobne podlage ali petole ter prispeva k izravnavi podlage kristalizacijskih
bazenov. Novejše raziskave kažejo, da se mikrobna sestava morskega blata za
konciranje razlikuje od tiste v petoli. K nastanku sezonske petole torej prispeva
predvsem razrast cianobakterij in drugih mikroorganizmov, ki izvirajo iz prejšnje sezone
(Glavaš, 2013; Glavaš idr. v tisku). Med posebnosti Piranskih solin pa sodi tudi dnevno
pobiranje soli v času med junijem in septembrom. V preostalih sredozemskih solinah
se sol pobira nekajkrat v letu (Sau, 2007).
Dnevno pobiranje soli prav gotovo pogojujejo tudi vremenski pogoji z značilnimi
poletnimi nevihtami. Sol se v Sečoveljskih solinah pobira ročno s pomočjo lesenih
strgal, imenovanih gaveri (Slika 7). Z gaveri se sol pobira oziroma grabi v sloju slanice
na kupe, v katerih se sol delno odcedi, nato pa se jo z lopatami naloži na vozičke in
odpelje (Specifikacija pridelka oziroma živila).
Apat, Nika (2016). Z izkustvenim učenjem do znanja o lastnostih, uporabnosti in pridobivanju soli.
Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
23
Slika 7: Pobiranje soli v kristalizacijskem bazenu (Krajinski park Sečoveljske soline).
Povprečni letni pridelek soli znaša od 2000 do 4000 ton ter je povsem odvisen od
vremenskih razmer. V kolikor je solinarska sezone deževna, je ves predhodni trud
solinarjev za pripravo solnih polj zaman.
V zaključku lahko povzamemo, da omenjena tradicionalna pridelava soli vključuje:
- izhlapevanje vode iz morske vode/slanice v bazenih za zgoščevanje ter
kristalizacijo soli v kristalizacijskih bazenih,
- obnavljanje in gojenje petole v kristalizacijskih bazenih,
- pobiranje in skladiščenje soli,
- vzdrževanje ustreznega vodnega režima na celotnem območju solin,
- uporabo tradicionalnega solinarskega orodja,
- znanje in veščine urejanje, vzdrževanja ter ohranjanja solinarske infrastrukture
(Furlan, P., Makovec, M., Pokleka, D., Glavaš, N., Kovač, N., v tisku).
2.4.2.1 Solinar in njegovo delovno orodja
Delo solinarja je pridobivanje mineralne snovi oziroma soli iz morske vode. Pri
svojem delu se drži tradicije in sol pridobiva ročno in z naravno kristalizacijo na solnih
bazenih. Solinar je pri svojem delu odvisen od vremena. Kljub temu da se sol pridobiva
poleti, solinar dela celo leto. V jesenskem času postavlja temelje za uspešno sezono,
saj takrat obnavlja in vzdržuje bazene. V času solinarske sezone, ki traja od maja do
septembra, skrbi za zgoščevanje vode in pobiranje pridelka. Solinar pri svojem delu
sodeluje z vodarji in vzdrževalci solnih polj in opreme. Delo solinarja prispeva k
varovanju in trajnem ohranjanju naravne in kulturne dediščine v solinah (Vodar v
solinah).
Vzdrževanje in ohranjanje solnega polja, ustreznega vodnega režima, vzgoja in
obnavljanje petole, skladiščenje soli in uporaba solinarskega orodja in druge
dejavnosti, ki so povezane s tradicionalno pridelavo soli, potekajo skozi celo leto (razen
Apat, Nika (2016). Z izkustvenim učenjem do znanja o lastnostih, uporabnosti in pridobivanju soli.
Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
24
pobiranja soli). Pri tem solinarji danes uporabljajo lesena, kemično neobdelana ročna
orodja in druge pripomočke (Krajinski park Sečoveljske soline).
Zora Žagar (1996) je v svojem članku »Delovno orodje in pripomočki v solinah«
natančno opisala, kaj vse potrebuje solinar za svoje nemoteno delo. Solinarji še danes
uporabljajo pri svojem delu orodja, ki so jih uporabljali že njihovi predniki, razlika je le
ta, da so nekoč solinarji v času sezone soli bivali v hišah v solinah. Hiše so bile grajene
iz laporja ali belega istrskega apnenca, šlo je za arhitektonsko nezahtevne in strogo
namensko urejene hiše. Pritličje hiše je bilo namenjeno skladiščenju soli, v zgornjem
delu hiše pa so bili bivalni prostori.
Orodje je bilo leseno, nekatero pa tudi kamnito oziroma kovinsko. Izvirne oblike
orodij naj bi nastajale sočasno z gradnjo prvih solinarskih polj, ki so se tekom let
izpopolnjevale. Orodje se deli glede na njegov namen: orodje kot sestavni del solnega
polja, orodje, ki se ga uporablja za vzdrževalna dela na solnih poljih, orodja, ki so
povezana s pobiranjem in spravljanjem soli, orodja, namenjena transportu soli ter
pripomočki, s katerimi se ugotavlja slanost morske vode in vreme.
Med, tudi danes, najznačilnejša orodja oziroma opremo solinarjev uvrščamo (Slika
8):
- Gavero ali lesena grablja (grablje): uporablja se za pobiranje (strganje) soli v
kristalizacijskih bazenih (cavedinih) ali kristalizacijskih gredah. V času sezone ga
solinar vsakodnevno uporablja.
- Taperini (Slika 9) oziroma leseni cokli ali natikači pravokotne oblike, ki imajo v
sredini ozek pasek. Ker je dno bazenov zaradi petole zelo občutljivo, jih solinar
uporablja pri hoji po kristalizacijskih bazenih.
- Vozički na kolskem tiru. Na vozičke (vagonet) sol nalagajo z lopatami.
- Badil predstavlja kovinsko lopato z lesenim držalom, ki so jo uporabljali pri
vzdrževalnih delih v solnem polju.
- Baticion je nabijač za glino.
- Paloto je lesena lopata in nabijač, namenjeno vzdrževanju solnih bazenov (Žagar,
1996; Škornik, 2008).
Apat, Nika (2016). Z izkustvenim učenjem do znanja o lastnostih, uporabnosti in pridobivanju soli.
Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
25
Slika 8: Solinarjevo orodje (od leve proti desni: lopata, badil, botaso, paloto, gavero)
(Krajinski park Sečoveljske soline).
Slika 9: Taperini (Krajinski park Sečoveljske soline).
Prej omenjena gavero in samokolnica sta bila solinarjem v pomoč tudi pri
konciranju solnih bazenov (Žagar, 1996).
Beaumejev areometer je eden izmed pomembnejših solinarjevih pripomočkov. Gre
za merilec gostote tekočin, ki izkorišča vzgon. To je steklena zaprta cevka, ki je
opremljena z merilno skalo za odčitavanje gostote. Na spodnji strani je cevka
razširjena (trebušaste oblike) in obtežena, da stabilno plava v vzorčni raztopini.
Solinarji ga uporabljajo za merjenje gostote slanice (Grubelnik idr., 2016).
2.4.3 Sol iz Sečoveljskih solin
Sol, ki jo pridelujejo tako v Sečoveljskih kot v Strunjanskih solinah, je nemleta,
nerafinirana, bogata z minerali morja ter slovi po izrednem okusu, ki ga dopolnjuje v
kristalih ujeta matična voda (Sau, 2007). V »Pravilniku o kakovosti soli« (Uradni list RS,
št. 70/2003)« je zapisano, da je morska sol sol, ki se pridobiva z naravno kristalizacijo
Apat, Nika (2016). Z izkustvenim učenjem do znanja o lastnostih, uporabnosti in pridobivanju soli.
Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
26
soli v solnih bazenih. Nerafinirano morsko sol pa pravilnik opredeljuje kot sol, ki lahko
vsebuje vidne primesi naravnega izvora, in so posledica kristalizacije in ročnega
strganja soli. Pravilnik določa tudi pogoje glede minimalne kakovosti, ki jih mora pri
proizvodnji in prometu izpolnjevati sol, namenjena za prehrano ljudi in proizvodnjo
živil. Jedilna sol mora vsebovati ustrezno količino joda, zato 8. člen tega pravilnika
pravi, da se jedilna sol (po potrebi) jodira:
- s 25 mg kalijevega jodida na 1 kg soli, tako da v 1 kg soli ni manj kot 20 mg in ne
več kot 30 mg kalijevega jodida ali
- z 32 mg kalijevega jodata na 1 kg soli, tako da v 1 kg soli ni manj kot 26 mg in ne
več kot 39 mg kalijevega jodata.
V 10. členu pravilnika pa so zapisani pogoji, ki jih nerafinirana morska sol mora
izpolnjevati:
- vsebovati mora najmanj 95 % čistega natrijevega klorida na suho snov;
- vsebovati mora najmanj 0,1 % Ca2+ in najmanj 0,2 % Mg2+;
- ne sme vsebovati več kot 7 % vode;
- vsebuje lahko vidne primesi naravnega izvora, ki so posledica kristalizacije in
ročnega strganja soli v solnih bazenih;
- biti mora brez vonja oziroma z značilnim vonjem po morju;
- 20 % vodna raztopina mora biti nevtralna na lakmus;
- ne sme vsebovati nobenih aditivov, ki se dodajajo živilu zaradi tehnoloških ali
organoleptičnih razlogov, doda se ji lahko samo jod (Pravilnik o kakovosti soli).
»Pravilnik o označbi geografskega porekla Piranska sol (Uradni list RS, št. 101/03)
in 45/08 – ZKMe-1« določa način pridelave, predelave in priprave za trg ter območje
pridelave in predelave za sol z označbo geografskega porekla Piranska sol (Pravilnik o
označbi geografskega porekla). Raziskave kažejo, da je kvaliteta Piranske soli v skladu
z nacionalnimi predpisi o kvaliteti soli kot tudi predpisanimi mednarodnimi standardi za
živila (Komisija Codex Alimentarius) (Kovač idr., 2013). Standardi za jedilno sol, ki jih
podaja »Codex Alimentarius (zbirka pravno neobvezujočih mednarodnih standardov za
živila, smernic, priporočil in dobrih praks, namenjenih pridelovalcem in predelovalcem
hrane, državnim organom ter potrošnikom) vključujejo (predpisujejo) tudi dovoljene
koncentracije težkih kovin v jedilni soli, ki so: 0,5 µg g-1 arzena (As), 0,5 µg g-1 kadmija
(Cd), 2,0 µg g-1 bakra (Cu), 0,1 µg g-1 živega srebra (Hg) 2,0 µg g-1 svinca (Pb) (Codex
standard).
Apat, Nika (2016). Z izkustvenim učenjem do znanja o lastnostih, uporabnosti in pridobivanju soli.
Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
27
V Piranskih solinah pridelujejo različne vrste nerafinirane morske soli:
a) Tradicionalno sol: kristalizira iz slanice s koncentracijo 26°- 29 °Bè. Pobiranje
poteka v času stabilnih vremenskih razmer, ki omogočajo stalen dotok
koncentrirane slanice v zalogovnik ali zbiralnik za zgoščeno slanico (postrežnice).
Tradicionalna sol vsebuje 95 % NaCl, vsota kalcija in magnezija v njej pa je
najmanj do 0,4 % (Škornik, 2008).
b) Piransko sol: slednja kristalizira iz slanice z višjo koncentracijo (28−31 °Bè) in jo
pobirajo v obdobju daljšega stabilnega vremena. Višja slanost slanice vodi do
izločanja in večje vsebnosti magnezijevih spojin. Grenka sol ali magnezijev sulfat
(MgSO4 · 2H2O) tako prispeva k nekoliko bolj grenkemu okusu Piranske soli.
Vsebnost NaCl je 95 %, vsota kalcija in magnezija pa najmanj 0,5 %. To vrsto soli
je zaradi gostejše slanice težko pobirati (KPSS).
c) Solni cvet: kristali solnega cveta nastanejo na površini slanice ob brezvetrju (Sau,
2007) v obliki tanke, krhke skorje; kristali solnega cveta imajo značilno navzdol
obrnjeno piramidno strukturo. Solni cvet je bele do rahlo rožnate barve, njegova
posebnost je, da je nasipna teža zelo majhna. Zanj velja, da drobnejši kristal
pomeni boljšo kvaliteto. Od ostalih vrst soli se loči po svoji lahkosti, da ga lahko
drobimo kar med prsti (Škornik, 2008).
Zgoraj opisane soli vsebujejo podobne koncentracije glavnih elementov (Kovač
idr., 2013), kot so natrij (Na), klor (Cl), magnezij (Mg), kalcij (Ca), kalij (K), žveplo (S),
železo (Fe). Kljub temu pa primerjava njihove elementne sestave kaže, da ima
Piranska sol višjo koncentracijo magnezija (Mg), solni cvet pa vsebuje manj kalcija
(Ca). Podrobnejša sestavo soli je opisana v delu Kovač idr. (2013), koncentracije
izbranih elementov pa so prikazane v preglednici 2. Sestavo soli iz Sečoveljskih solin
je po podatkih Pavla Kuharja povzel tudi Iztok Geister (2004) : voda (2,5-6,5%), v vodi
netopne snovi (0,04−0,20 %), natrij (36,0−38,0 %), kalij (0,03−0,11 %), kalcij
(0,20−0,40 %), magnezij (0,20−0,45 %), klor (57,6−59,0 %), sulfati, soli žveplove
kisline (0,30−0,50%), karbonati, soli ogljikove kisline (0,04−0,18%) in brom
(0,01−0,025 %).
Apat, Nika (2016). Z izkustvenim učenjem do znanja o lastnostih, uporabnosti in pridobivanju soli.
Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
28
Preglednica 2: Povprečne koncentracije izbranih elementov v piranskih soleh (povzeto
po Kovač idr., 2013).
Vrsta soli Piranska sol Tradicionalna
sol
Solni
cvet
Element Koncentracija (povprečje, v %)
Ca 0,21-0,22 0,17-0,21 0,06-0,07
Mg 0,35-0,76 0,20-0,36 0,33-0,39
K 0,07-0,18 0,02-0,07 0,11-0,12
I 0,53 0,36 0,51
S 0,16-0,35 0,22-0,29 0,12-0,22
Fe 0,021 0,021 0,021
Kvaliteta in mineralna sestava soli je lahko zelo različna, saj je odvisna sestava
morske vode (slanice), od koncentracije slanice ob kristalizaciji soli v kristalizacijskih
bazenih itd. Kvaliteta slanice je odvisna od vremena in uspešnosti vodarjev pri pripravi
slanice (Škornik, 2008).
Poleg različnih vrst soli so Sečoveljske soline znane tudi po proizvodnji drugih
produktov, uporabnih v prehrambne, kozmetične in zdravilne namene. Mednje sodi tudi
slanica in solinsko blato, tako imenovani fango, ki ju pogosto uporabljajo v termah in
»wellnessih« (Glavaš in Kovač, 2009; Glavaš, 2013; Glavaš idr., 2016; KPSS).
3 EMPIRIČNI DEL
3.1 Problem, namen in cilj
Uporaba soli v našem vsakdanu je postala nekaj samoumevnega in o soli
pravzaprav veliko ne razmišljamo, kljub temu da je dnevno prisotna, če ne drugje, v
naši prehrani. Že res, da naše telo za svoje delovanje potrebuje sol, a le-to pogosto
vnašamo v telo v prekomernih količinah, kar lahko privede do raznih bolezni.
V Sloveniji pridelujemo sol v Piranskih solinah, ki delujejo v Strunjanu in Sečovljah.
Gre torej za pomembno območje v Sloveniji tudi z izobraževalnega in
znanstvenoraziskovalnega vidika, ki ga otroci velikokrat nimajo možnosti videti in
izkustveno spoznati. Vzroke lahko najdemo v oddaljenosti kraja, stroških organizacije
izleta in prevoza otrok, saj vzgojno-varstveni zavodi pogosto nimajo dovolj finančnih
sredstev.
Namen magistrskega dela je preveriti predznanje predšolskih otrok o lastnostih,
pridobivanju in uporabi soli ter raziskati učinkovitost izkustvenega učenja na to temo. V
vzgojno-varstvenem zavodu bomo zasnovali in izvedli različne dejavnosti, ki bodo
Apat, Nika (2016). Z izkustvenim učenjem do znanja o lastnostih, uporabnosti in pridobivanju soli.
Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
29
vključevale eksperimentiranje s soljo, pri čemer bodo otroci pridobili znanje o
lastnostih, uporabnosti in pridobivanju soli. Preverili bomo tudi, koliko znanja so skozi
dejavnosti pridobili.
Cilji magistrskega dela so:
- ugotoviti predznanje predšolskih otrok o lastnostih, uporabnosti in pridobivanju soli,
- zasnovati in izvesti dejavnosti v vrtcu, ki omogočajo otrokovo izkustveno
spoznavanje lastnosti, uporabnosti in pridobivanja soli,
- predstaviti predšolskim otrokom Sečoveljske soline s posebnim poudarkom na
tradicionalni pridelavi soli,
- ozavestiti predšolske otroke o pomenu trajnostnega razvoja za ohranjanje
Krajinskega parka Sečoveljske soline,
- raziskati na novo usvojeno znanje, ki so ga otroci pridobili po izvedbenih
naravoslovnih dejavnostih v zvezi z lastnostmi, uporabnostjo in pridobivanjem soli.
3.2 Raziskovalna vprašanja
Zastavili smo naslednja raziskovalna vprašanja:
1. V kolikšni meri predšolski otroci poznajo lastnosti, uporabnost in pridobivanje soli?
2. Katere dejavnosti so najbolj primerne za izkustveno spoznavanje lastnosti,
uporabnosti in pridobivanja soli v predšolskem obdobju?
3. S katerimi dejavnostmi bi predšolskim otrokom najbolj nazorno prikazali
Sečoveljske soline?
4. Na kakšen način predšolskim otrokom približati pomembnost Krajinskega parka
Sečoveljske soline?
5. Kakšno znanje glede lastnosti, uporabnosti in pridobivanja soli so pridobili
predšolski otroci na podlagi izkustvenega učenja?
3.3 Metodologija
3.3.1 Skupina otrok
V raziskavi je sodelovala skupina predšolskih otrok, ki obiskujejo enoto izolskega
vrtca Mavrica. V skupini je bilo 23 otrok, starih med 5 in 6 let, od tega je bilo 10 deklic
in 13 dečkov. Dva izmed dečkov sta otroka s posebnimi potrebami (zaradi varovanja
podatkov ne bomo navedli, za katere posebnosti gre). Otroci so med sabo zelo
povezani, si radi pomagajo, so vedoželjni in živahni. Vzgojiteljica in pomočnica
vzgojiteljice sta poudarili, da izjemno radi likovno ustvarjajo in poslušajo glasbo ter se
plesno izražajo. Veliko prostega časa preživijo na prostem, kjer imajo veliko časa za
raziskovanje svoje bližnje okolice.
Apat, Nika (2016). Z izkustvenim učenjem do znanja o lastnostih, uporabnosti in pridobivanju soli.
Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
30
3.3.2 Postopek zbiranja in obdelava podatkov
Preden smo se lotili izvedbe dejavnosti, smo s pomočjo intervjuja pri otrocih
preverjali predznanje o lastnostih, uporabi in pridelavi soli. Vsak otrok je individualno
odgovarjal na vprašanja, intervju pa smo izvedli izven igralnice, da je bil otrok lahko
popolnoma osredotočen na vprašanja in da jih ne bi motili zunanji dražljaji. Po
končanih dejavnostih, ki so potekale dobra dva meseca, smo intervju, ki je vseboval
ista vprašanja kot predhodni, ponovno opravili. Na tak način smo ugotovili, koliko
znanja so otroci pridobili z izkustvenim učenjem. Med dejavnostmi smo bili še posebej
pozorni na odzive, komentarje otrok, ki smo jih skrbno zapisovali, dejavnosti pa tudi
dokumentirali (fotografirali, za kar smo predhodno pridobili pisna dovoljenja vseh
staršev).
Raziskava je potekala v mesecih od aprila do junija 2016. Pridobljene rezultate
smo pregledali, jih analizirali, prikazali v obliki grafov ter jih ustrezno interpretirali.
3.4 Rezultati in razprava
Naše raziskovanje se je začelo s preverjanjem predznanja otrok o poznavanju soli.
Od aprila do junija 2016 smo z otroki izvajali izbrane dejavnosti, ki so omogočale
otrokom izkustveno učenje o soli. Otroci so preko dejavnosti pridobivali znanje o
lastnostih, uporabi in pridobivanju soli. Ob zaključku dejavnosti smo otrokom zastavili
enaka vprašanja kot pred pričetkom dejavnosti. V interpretacijo rezultatov smo vključili
tudi verbalne in neverbalne odzive otrok med izvedbo intervjuja.
3.4.1 Rezultati in interpretacija ustnega anketiranja pred izvedbo
dejavnosti
3.4.1.1 Lastnosti soli
Intervju se je pričel z vprašanjem o lastnostih soli. Iz grafa 1 je razvidno, da je 22 otrok
odgovorilo, da je sol bele barve, samo en deček je izjavil, da je rjave barve (Slika 10).
Apat, Nika (2016). Z izkustvenim učenjem do znanja o lastnostih, uporabnosti in pridobivanju soli.
Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
31
Slika 10: Odgovori otrok na vprašanje: Kakšne barve je sol? (n=23).
Slika 11: Odgovori otrok na vprašanje: Kakšna je sol na otip? (n=23).
Ko smo otroke spraševali, kakšna je sol na otip, smo dobili pester nabor
odgovorov. Najpogostejši odgovor (osem otrok je odgovorilo enako) je bil, da je sol na
otip mehka. Pripomnili so, da jo je »lepo imet v rokah«. Sedem otrok na vprašanje ni
znalo odgovoriti. Trije otroci so odgovorili, da je zrno soli majhna kroglica, prav tako pa
so trije odgovorili, da sol občutijo kot hrapavo. Zanimiv je odgovor dveh otrok, ki sta sol
opisala kot ledeno oziroma mrzlo, saj ju spominja na sneg (Slika 11).
0
5
10
15
20
25
Bele Rjave
Šte
vilo
otr
ok
Kakšne barve je sol?
0
1
2
3
4
5
6
7
8
9
Mehka Ne vem Majhna kroglica Hrapava Ledena Mrzla
Šte
vilo
otr
ok
Kakšna je sol na otip?
Apat, Nika (2016). Z izkustvenim učenjem do znanja o lastnostih, uporabnosti in pridobivanju soli.
Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
32
Izmed 23 otrok je skoraj polovica otrok (10 otrok) odgovorilo, da je sol po okusu
slana (Slika 12). Drugih osem otrok na vprašanje ni poznalo odgovora. Dva otroka sta
sol opisala kot kislo, druga dva pa sta se izrazila »Je sladka in obenem ni sladka«. Iz
njunega odgovora je bilo razbrati, da nista prepričana o okusu soli. Odgovor enega
dečka pa je bil, da je sol grenka.
Slika 12: Odgovori otrok na vprašanje: Kakšnega okusa je sol? (n=23).
3.4.1.2 Uporaba soli
Uporabo soli so otroci povezovali predvsem s prehrano (Slika 13). Večina
vprašanih je odgovorila, da sol uporabljamo pri kuhanju oziroma za pripravo hrane.
Dodali so, da jo damo v solato, na piščanca, v juho, na meso itd. Čisto vsak od 21
otrok je naštel več kot tri različne jedi, v katere dodajamo sol. Dva izmed vprašanih pa
sta nam podala čisto drugačna odgovora, in sicer je eden odgovoril, da sol
uporabljamo za konje, le-ti pa si z njo brusijo zobe, drugi pa je bil mnenja, da sol
uporabljamo za zdravilo; »Sol damo za vrat, toplo sol, to pomaga, če te boli vrat«. Po
njegovem odgovoru sklepamo, da je imel deček neposredno izkušnjo z uporabo soli za
lajšanje bolečin.
0
2
4
6
8
10
12
5#)1)! (2;2<! "+=#)! 5#)>?)!+1!1+!
=#)>?)!
@%21?)!
Šte
vilo
otr
ok
Kakšnega okusa je sol?
Apat, Nika (2016). Z izkustvenim učenjem do znanja o lastnostih, uporabnosti in pridobivanju soli.
Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
33
Slika 13: Odgovori otrok na vprašanje: Za kaj se uporablja sol? (n=23).
Da bi dobili dodatne odgovore v povezavi z uporabo soli, smo otrokom postavili
vprašanje, na kaj jih spomni sol (Slika 14). Nekaj manj kot polovica otrok (8 otrok) je sol
ponovno povezovalo s hrano (kuhanjem). Samo dva otroka je sol asociirala na soline,
kot razlago sta pojasnila, da je to zato, ker sol pridobivamo v solinah. Simpatičen je
odgovor dečka, ki ga sol spominja na duhca, saj je le-ta bel kot sol. Presenetilo nas je
dejstvo, da je kar 12 otrok ni znalo poiskati asociacije na besedo sol.
Slika 14: Odgovori otrok na vprašanje: Na kaj te spomni sol? (n=23).
0
5
10
15
20
25
Kuhanje/hrano Zdravila Konje
Šte
vilo
otr
ok
Za kaj se uporablja sol?
0
2
4
6
8
10
12
14
Nič Hrano Soline Duhca
Šte
vilo
otr
ok
Na kaj te spomni sol?
Apat, Nika (2016). Z izkustvenim učenjem do znanja o lastnostih, uporabnosti in pridobivanju soli.
Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
34
3.4.1.3 Raztapljanje
Pri otrocih nismo preverjali samo poznavanja osnovnih lastnosti soli, temveč smo
jih spraševali tudi o raztapljanju soli v vodi. Iz Slike 15 je razvidno, da je 15 otrok
odgovorilo, da v kolikor damo sol v vodo, le-ta postane slana. Rezultat nas je
presenetil, saj je odgovor na tretje vprašanje (Kakšnega okusa je sol?) poznalo le 10
otrok. Iz tega lahko predvidimo, da so otroci poznali besedo slanost, vendar ne v
povezavi z okusom, temveč z raztapljanjem. Štirje otroci so odgovorili, da se bo sol
raztopila (otroci so uporabili izraz stopila). Štirje otroci niso poznali odgovora na
vprašanje, dva dečka sta odgovorila, da voda postane kisla oziroma ni več dobra voda.
Omenjena dečka sta diagnosticirana kot otroka s posebnimi potrebami, zato sklepamo,
da sta nama želela povedati, da bo voda postala slana oziroma da se vodi spremeni
okus.
Slika 15: Odgovori otrok na vprašanje: Kaj se bo zgodilo, če damo sol v vodo? (n=23).
3.4.1.4 Izhlapevanje
Poleg raztapljanja smo pri otrocih želeli preveriti tudi poznavanje pojma
izhlapevanje. Dobili smo zanimive odgovore na vprašanje, kaj se bo zgodilo, če slano
vodo nalijemo v posodo in posodo postavimo na sončno, dobro osvetljeno mesto (Slika
16). Le dva od vprašanih otrok sta odgovorila, da se bo »voda posušila« in bo v posodi
ostala sol. Nekaj jih je odgovorilo, da se bo »voda samo posušila«, »da bo voda
postala topla« (kar nismo smatrali za napačen odgovor, saj nismo specifično določili,
0
2
4
6
8
10
12
14
16
Voda postane
slana
Sol se bo
stopila
Nič Voda postane
kisla
Ne bo več
dobra voda
Šte
vilo
otr
ok
Kaj se bo zgodilo, če damo sol v vodo?
Apat, Nika (2016). Z izkustvenim učenjem do znanja o lastnostih, uporabnosti in pridobivanju soli.
Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
35
koliko časa bo slana voda ostala na sončnem mestu), »sol se bo stopila« itd. Četrtina
vprašanih (7 otrok) ni vedela, kaj se bo zgodilo.
Slika 16: Odgovori otrok na vprašanje: Kaj se bo zgodilo s slano vodo, če jo nalijemo v
posodo in postavimo na sončno mesto? (n=23).
3.4.1.5 Pomen morja
Morje za Slovence predstavlja okno v svet in nas preko Jadrana povezuje s celim
svetom. Morje je z našega vidika pomembno zaradi številnih razlogov: ribištvo,
pomorski transport, turizem, naravna vrednota (Vahtar, 2014). Zaradi velike
pomembnosti morja smo želeli od otrok izvedeti, zakaj je po njihovo morje pomembno.
Slika 17 prikazuje, da so si otroci podobni pri tem, da je morje pomembno zato, da se v
njem lahko kopamo in plavamo. Nekaj več kot četrtina vprašanih je odgovorila, da je
morje pomembno, ker v njem živijo morske živali, spet druga četrtina otrok vidi
pomembnost v tem, da lahko pijemo vodo. Pri tem ne gre za poznavanje uporabnosti
morske vode za pridobivanje (po desalinaciji) pitne vode, ampak zgolj za njeno
asociacijo s pitno vodo. Štirje otroci so se zavedali, da iz morja pridobivamo sol, dva pa
sta omenila, da morje koristi zdravju. Odgovor slednjih dveh nas je presenetil, zato
sklepamo, da imata prehodno izkušnjo v povezavi z zdravilnim učinkom morja.
0
1
2
3
4
5
6
7
8
Nič Voda
postane
topla
Voda se
posuši
Voda se
posuši in
ostane sol
Drugo
(nastane
sirup, sol se
stopi)
Voda ne bo
več slana
Šte
vilo
otr
ok
Kaj se bo zgodilo s slano vodo, če jo nalijemo v posodo in
postavimo na sončno mesto?
Apat, Nika (2016). Z izkustvenim učenjem do znanja o lastnostih, uporabnosti in pridobivanju soli.
Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
36
Slika 17: Odgovori otrok na vprašanje: Zakaj je morje pomembno? (n=23).
3.4.1.6 Pridobivanje soli
Intervju z otroki smo zaključili z vprašanji o pridobivanju morske soli. Slika 18
nazorno prikaže, da je več kot 50 % vprašanih (13 otrok) odgovorilo, da sol
pridobivamo v trgovini. Večinski odgovor nas ni presenetil, saj le redko kateri otroci
vedo, kako določena živila pridobivamo. Izmed vprašanih so nam le trije odgovorili
popolnoma pravilno (da sol pridobivamo v solinah), ker so soline že predhodno obiskali
z vrtcem in/ali starši. Tudi odgovor petih otrok bi lahko smatrali za pravilnega, saj so
odgovorili, da sol pridobivamo »v morju«. Zanimiv je odgovor enega dečka, ki meni, da
sol pridobivamo v mlaki. Ko smo ga povprašali, naj opiše, za kakšno mlako gre, je
razložil, da je več majhnih mlak in potem tam nastane sol. Na podlagi odgovora in
razlage lahko sklepamo, da je tudi on že bil v solinah in je solinske bazene poimenoval
mlake. Samo eden izmed otrok pa ni poznal odgovora na vprašanje.
0 2 4 6 8
10 12 14 16 18
Šte
vilo
otr
ok
Zakaj je morje pomembno?
Apat, Nika (2016). Z izkustvenim učenjem do znanja o lastnostih, uporabnosti in pridobivanju soli.
Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
37
Slika 18: Odgovori otrok na vprašanje: Kje pridobivamo sol? (n=23).
Pester nabor odgovorov smo dobili pri predzadnjem, desetem vprašanju. Otroke
smo povprašali, kje v njihovi bližini imamo soline. Otroci obiskujejo vrtec Mavrica v Izoli
in zanimalo nas je, koliko se zavedajo svoje neposredne okolice. Trije so zaradi
predhodne izkušnje z obiskom solin odgovorili, da imamo soline v Strunjanu, ki je od
Izole oddaljen 5 kilometrov. Nekaj otrok je naštelo kraje Lucija, Portorož in Piran, ki
sicer sodijo v piransko občino, v kateri delujejo Piranske soline na območjih Strunjana
in Sečovelj. V preteklosti pa so soline delovale tudi v Luciji. Mesto Ljubljana je bil tudi
eden izmed odgovorov na prej omenjeno vprašanje (Kje v naši bližini imamo soline?).
Nekaj manj kot polovica otrok (7 otrok) pa ni poznalo odgovora na vprašanje, štirje
otroci so odgovorili, da soline najdemo v trgovinah, trije otroci pa so dejali, da v njihovi
bližini ni solin (Slika 19).
0
2
4
6
8
10
12
14
V trgovini Iz morja V solinah V mlaki Ne vem
Šte
vilo
otr
ok
Kje pridobivamo sol?
Apat, Nika (2016). Z izkustvenim učenjem do znanja o lastnostih, uporabnosti in pridobivanju soli.
Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
38
Slika 19: Odgovori otrok na vprašanje: Kje v naši bližini imamo soline? (n=23).
Za konec intervjuja smo zastavili vprašanje, kako ljudje pridobivamo sol. Več kot tri
četrtine vprašanih (16) otrok ni poznalo odgovora na vprašanje, tri otroci so pa
odgovorili pravilno, in sicer da voda izhlapi (uporabili so izraz izpuhti) in potem
preostalo sol pograbijo. Vsi trije, ki so nam podali pravilni odgovor, so s starši in/ali z
vrtcem predhodno že obiskali soline. Odgovor enega otroka tudi štejemo kot
pravilnega, izrazil se je: »Ljudje gredo na soline in poberejo sol«. Da otroška domišljija
ne pozna meja, smo se prepričali, ko sta nam dva vprašana odgovorila, da sol
pridelujejo tako, da pada dež ter da naredijo kroglice in nastane sol (Slika 20).
0
1
2
3
4
5
6
7
8
Šte
vilo
otr
ok
Kje v naši bližini imamo soline?
Apat, Nika (2016). Z izkustvenim učenjem do znanja o lastnostih, uporabnosti in pridobivanju soli.
Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
39
Slika 20: Odgovori otrok na vprašanje: Kako ljudje pridobivamo sol? (n=23).
Otroci so nam podali pester nabor različnih odgovor na vprašanja, ki smo jim jih
zastavili pred izvedbo naravoslovnih dejavnosti. Pri odgovarjanju so bili suvereni, saj
smo jim pred intervjujem razložili, da ni napačnih odgovorov in naj odgovorijo tisto, kar
oni mislijo, da je prav. Najmanj odgovorov smo dobili pri zadnjem vprašanju, ko smo
otroke spraševali, kako pridobivamo sol. Na podlagi odziva smo sklepali, da večina
otrok ni imela neposredne izkušnje v povezavi s pridobivanjem soli oziroma niso o tem
nič slišali ali videli. Glede na zastavljena vprašanja smo v nadaljevanju zasnovali
dejavnosti, na podlagi katerih bodo otroci pridobili znanje o lastnostih, uporabnosti in
pridobivanju soli z izkustvenim učenjem. Želeli smo oblikovati dejavnosti, v katere bodo
otroci neposredno vključeni, saj se s takim učenjem največ naučijo.
3.4.2 Izvedba dejavnosti
3.4.2.1 Opis splošnih načel pri eksperimentiranju
Pri eksperimentiranju v vrtcu je potrebno poskrbeti za varnost in zaščito otrok.
Otroke je treba zaščititi pred nevarnimi snovmi ali predmeti, ki bi jim lahko škodovale.
Vzgojitelj je dolžan podati navodila za varno izvajanje eksperimenta ali pri sodelovanju
pri njem, na primer pri delu z zelo toplo vodo. V primeru našega eksperimenta, kjer
smo uporabljali tudi zelo toplo vodo, smo otroke dodatno opozarjali, naj se z rokami ne
dotikajo sten kozarca in naj v vodo ne pomočijo prstov. Vse pripomočke, ki smo jih
uporabljali pri eksperimentih, smo označili slikovno ali besedno, tako so na primer pod
0
2
4
6
8
10
12
14
16
18
Ne vem Voda izpuhti
in potem sol
poberejo
Tako da pada
dež
Jo zmeljejo Grejo na
soline in
poberejo
Šte
vilo
otr
ok
Kako ljudje pridobivamo sol?
Apat, Nika (2016). Z izkustvenim učenjem do znanja o lastnostih, uporabnosti in pridobivanju soli.
Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
40
kozarce, ki so vsebovali vodo z različno temperaturo, položili fotografije, ki so
ponazarjale, kakšna voda je v kozarcih. Pri opazovanju soli smo bili pozorni na to, da
smo sol posuli na črn papir, da smo pridobili kontrast, ter da so otroci nazornejše videli
belo barvo. Preden smo se lotili eksperimentov v vrtcu, smo vse eksperimente
predhodno preverili (brez prisotnosti otrok, na primer doma), da je delo v vrtcu potekalo
tekoče. Posebno pozornost smo namenili eksperimentu, ki je bil namenjen
spoznavanju raztapljanja soli.
Na dejavnosti eksperimentiranja smo se dobro pripravili, saj eksperimentiranje
poteka najbolj optimalno, če smo na eksperimente pripravljeni in so tudi otroci ob tem
počutijo varno in sproščeno.
Poudariti moramo, da smo otroke spodbujali k napovedovanju rezultatov
eksperimentov in ob koncu eksperimentov tudi skupaj preverili, če so bile njihove
napovedi pravilne. Ob koncu vsakega eksperimenta so otroci izpolnjevali delovne liste,
s pomočjo katerih so utrjevali novoosvojeno znanje.
3.4.2.2 Spoznavanje soli
Opis dejavnosti:
Otrokom smo v skupino prinesli mleto in grobo (nemleto) morsko sol. Ugotavljali
smo, kakšne barve, oblike, okusa, otipa je mleta in groba morska sol. Obe vrsti soli so
otroci med seboj primerjali. Najprej so soli opazovali s prostim očesom, nato še z ročno
lupo. Preko dejavnosti smo si zastavili naslednje cilje:
- otrok odkriva in spoznava lastnosti soli,
- spoznava različne vrste soli,
- razvršča in ureja različne vrste soli (Hvala in Krnel, 2005).
Pripomočki: mleta in groba morska sol, ročna lupa, črn papir, ročna lupa.
Potek eksperimenta:
Otroci so se poljubno razdelili v skupine, vsaka skupina pa je na mizo dobila večji
kos črnega papirja, na katerega smo nasuli na eno polovico mleto morsko sol, na
drugo polovico pa grobo morsko sol (Slika 21). Sledilo je navodilo, da obe soli
opazujejo s prostim očesom ter jo potipajo, okušajo, vonjajo ter ju primerjajo med
seboj. Otroci so nemudoma zakopali svoje roke v kupčke soli in jo pričeli okušati in
vonjati. Kaj hitro so ugotovili in občutke izrazili, da je groba sol bolj hrapava, trda,
žgečkljiva, praska, se kotali in pika, medtem ko je mleta sol mehka. Vsi so ugotovili, da
sta obe soli bele barve, nekaj otrok pa je pripomnilo, da je groba sol temno bele barve.
Glede okusov so se otroci razhajali, saj je bila za nekatere sol grenka, za druge kisla,
za nekatere pa slana. Enotni so si bili, da se mleta in groba sol ne razlikujeta po okusu
Apat, Nika (2016). Z izkustvenim učenjem do znanja o lastnostih, uporabnosti in pridobivanju soli.
Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
41
in vonju. Sledilo je opazovanje s pomočjo ročne lupe. Ugotovili so, da se z lupo veliko
bolje vidi kot s prostim očesom, saj so s pomočjo lupe videli »male kristalčke, majhne
kamenčke, dragulje, led, itd.« (s takimi izrazi so otroci opisovali mleto in grobo sol med
opazovanjem z lupo). Med opazovanjem smo poudarili, da lupo uporabljamo za
opazovanje majhnih stvari, ki jih s prostim očesom ne moremo dobro zaznati. Poleg
tega, da so otroci spoznali lupo, so pridobili še izkušnjo z rokovanjem z lupo (Slika 22).
Slika 21: Opazovanje mlete in grobe morske soli.
Slika 22: Opazovanje soli s pomočjo lupe.
3.4.2.3 Raztapljanje soli
Opis dejavnosti:
V okviru te dejavnosti smo pripravili različne eksperimente, s pomočjo katerih
otroci spoznavajo proces raztapljanja in vpliv mešanja, velikosti kristalov, količine soli
ter temperature vode (topila) na hitrost raztapljanja soli v vodi. Ob izvajanju
naravoslovnih poskusov smo želeli doseči naslednje cilje:
Apat, Nika (2016). Z izkustvenim učenjem do znanja o lastnostih, uporabnosti in pridobivanju soli.
Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
42
- otrok odkriva in spoznava, kako se snovi mešajo in kako se pri tem spreminjajo
lastnosti,
- otrok spoznava razliko v raztapljanju različnih vrst soli,
- otrok odkriva, kaj vpliva na hitrost pri raztapljanju (Hvala in Krnel, 2005).
Pripomočki: prozorni plastični kozarci, mleta in groba sol, žličke, voda različnih
temperatur, delovni list (Priloga 1).
Potek eksperimenta:
Otrokom smo razložili, kako bo dejavnost potekala, nato pa ob vsakem
eksperimentu sprotno podajali navodila. Za sprotno beleženje rezultatov eksperimentov
smo pripravili delovni list,ki so ga otroci po končani dejavnosti izpolnili (Priloga 1).
1. eksperiment: Raztapljanje različne količine soli v enaki količini vode.
Otroci so bili razdeljeni v tri skupine, vsaka skupina je na mizo dobila 4 plastične
kozarce, napolnjene z 1 dl vode. V prvem kozarcu so raztapljali eno žličko fino mlete
soli, v drugem dve žlički, v tretjem štiri žličke, v zadnjem kozarcu pa osem žličk fino
mlete soli. Preden so otroci začeli z raztapljanjem, smo jih spodbudili k napovedovanju
rezultatov eksperimenta oziroma kje se bo po njihovo sol najhitreje raztopila in kaj se
bo zgodilo v kozarcu z vodo, v katerem bodo raztapljali osem žličk soli. Napovedovanje
oziroma predvidevanje rezultatov je pomemben del raziskovalnega pristopa. Večina
otrok je napovedala, da se bo najhitreje raztopila ena žlička soli v 1 dl vode, osem žličk
soli v 1 dl vode pa se ne bo raztopilo oziroma bi morali mešati »skoraj do jutri«. Po
končanem eksperimentu se je napoved otrok potrdila (Slika 23). Osem žličk fino mlete
soli se v 1 dl vode ni popolnoma raztopilo, dobili smo nasičeno raztopino soli. Deček je
z naslednjimi besedami povzel eksperiment: »Zmagala je ena žlička soli, ker se je
najhitreje raztopila«.
Slika 23: Opazovanje raztapljanja različnih količin soli v vodi.
Apat, Nika (2016). Z izkustvenim učenjem do znanja o lastnostih, uporabnosti in pridobivanju soli.
Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
43
2. eksperiment: Raztapljanje soli v topli in hladni vodi
Otroci so pred seboj imeli tri kozarce z enako količino in različno temperaturo
vode. V prvi kozarec, pod katerega smo dali sliko s kozarcem vode z ledom, smo
natočili vodo iz hladilnika. V drugi kozarec, pod katerega smo dali sliko vode, ki teče iz
pipe, smo natočili vodo, ki je imela sobno temperaturo. V zadnji, tretji kozarec, pod
katerega smo dali sliko lonca vode na gorilniku, smo dali vročo vodo, ki smo jo segreli
na gorilniku (Slika 24). Zaradi varnosti vode nismo segreli do vrelišča ter smo med
samo dejavnostjo otroke večkrat opozorili, da se kozarca ne dotikajo oziroma ne
poskušajo v vodo pomočiti prstov. Preden smo v kozarce natrosili sol, smo jih
povprašali, če se bo sol sploh raztopila in v katerem kozarcu se bo prej. Enotni so si
bili, da se bo sol najhitreje raztopila v kozarcu s toplo vodo. Dejstvo so zagovarjali s
tezo, da se »na vročem stvari stopijo«. Na podlagi izjave sklepamo, da so otroci že
imeli predhodno izkušnjo z raztapljanjem soli. Raztapljanje lahko opazujejo v domačem
okolju, ko s starši pripravljajo hrano ali pa jim starši pripravijo vodo, v kateri raztopijo
kopalno sol. Sledila je izvedba eksperimenta, pri katerem so otroci enake količine soli
raztapljali v enaki količini vode, te so se med seboj razlikovale po temperaturi. Njihovo
predvidevanje se je izkazalo za pravilno. Po eksperimentu je sledil komentar otroka:
»Če bi dali sto (100) temperatur, bi se zelo hitro raztopilo«.
Slika 24: Opazovanje, v kateri vodi (vroči, topli ali hladni) se sol prej raztopi.
3. eksperiment: Raztapljanje različnih velikosti kristalov soli.
Pod prvi kozarec smo postavili sliko fino mlete soli, pod drugi pa sliko nemlete soli.
V oba kozarca smo natočili enako količino vode. Otroke smo vprašali, katera sol se bo
hitreje raztopila. Enotni so si bili, da se bo prej raztopila fino mleta sol, ker »je majhna«.
Po eksperimentu so res ugotovili, da se manjši delci veliko hitreje raztapljajo kot večji.
Otroci so po vsakem eksperimentu rešili delovni list, na katerem so bile tri naloge
(Slika 25). Pri prvi nalogi so morali obkrožiti kozarec, v katerem se je sol najhitreje
Apat, Nika (2016). Z izkustvenim učenjem do znanja o lastnostih, uporabnosti in pridobivanju soli.
Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
44
raztopila in prečrtati kozarec, v katerem se sol ni raztopila popolnoma. Pri drugi nalogi
so morali z modro barvo obkrožiti vodo, v kateri se je sol najhitreje raztopila, z rdečo
barvo pa obkrožiti vodo, v kateri se je sol najpočasneje raztopila. Pri zadnji, tretji nalogi,
so morali obkrožiti, katera velikost kristalov soli se v vodi najhitreje raztopi.
Slika 25: Reševanje delovnega lista po koncu eksperimentiranja.
3.4.2.4 Izhlapevanje
Opis dejavnosti:
Namen dejavnosti je bil, da bi otrokom omogočili neposredno izkušnjo z
izhlapevanjem vode. V našem primeru so otroci na tak način spoznali, kako s pomočjo
izhlapevanja nastane iz morske vode sol. Cilji dejavnosti so bili:
- otrok spoznava, kako sol pridobivamo iz morja (Hvala in Krnel, 2005),
- otrok spoznava izhlapevanje vode,
- otrok spoznava način beleženja informacij (Kurikulum za vrtce, 1999).
Pripomočki: dva črna pekača, morska voda, oznaka nivoja vode, opazovalna tabela,
delovni list (Priloga 2).
Potek eksperimenta:
Otrokom smo v skupino prinesli morsko vodo in dva črna pekača. V oba pekača
smo nalili morsko vodo, otroci pa so za lažje opazovanje izhlapevanja vode in s tem
nižanje gladine vode izdelali lestvico, na kateri so bili označeni različni nivoji vode z
Apat, Nika (2016). Z izkustvenim učenjem do znanja o lastnostih, uporabnosti in pridobivanju soli.
Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
45
različnimi barvami (rdeča, modra, rumena). Voda je na začetku eksperimenta segala
do rdeče črte. En pekač smo postavili na mizo ob okno, drugi pekač pa smo prekrili s
kartonasto škatlo. Eksperiment smo pričeli na petek, 6. 5. 2016, zato smo otroke
vprašali, kaj se bo z morsko vodo v pekačih zgodilo čez vikend. Za vodo, ki bo
postavljena ob okno, so odgovorili naslednje: »Ne bo več slana«, »Bo postala navadna
voda.«, »Voda se bo posušila in bo ostala sol.«, »Sol se bo stopila«. Voda, ki bo
prekrita s škatlo in ne bo na svetlobi, pa bo »Zmrznila«, »Bo izgubila sol«. Po
predvidevanjih je sledilo reševanje delovnega lista; na že narisanih posodah so
označili, do katere črte sega voda v obeh pladnjih (Slika 26).
Slika 26: Natakanje morske vode v pekač, na katerem smo označili nivo vode.
V ponedeljek, 9. 5. 2016, so otroci pogledali, kaj se je čez vikend zgodilo z vodo.
Opaziti je bilo, da je v pekaču, ki je bil postavljen na sonce, nivo vode padel za pol
centimetra, v pekaču, ki je bil pokrit s škatlo, pa je nivo vode ostal enak. Vprašali smo
jih, kaj se je zgodilo z vodo, ki je v pekaču, ki je bil na soncu: »Ta voda je izhlapela (
tudi na Luni je bila voda pa je izhlapela«, »Voda je pod črto, ker je sonce merilo v vodo
in se je posušila«. V pekaču, ki je bil pokrit s škatlo, pa je nivo vode enak, »ker voda ni
imela sonca«. Otroke seznanimo, da voda hitreje izhlapeva s pomočjo sončnih žarkov
in toplote, zato se dogovorimo, da pekač z morsko vodo pustimo še naprej pri oknu in
dnevno beležimo nivo vode. Pekač z vodo, ki je bil pokrit s škatlo, smo zaradi
prostorske stiske odmaknili, smo jih pa seznanili, da bi tudi tista voda izhlapela, le da bi
za to potrebovala veliko več časa kot voda, ki je izpostavljena sončnim žarkom in
toploti. Na delovnem listu so otroci označili nivo vode v obeh pekačih, skupaj pa smo
povzeli ugotovitve, da je za izhlapevanje vode potrebna toplota. Otroke spodbudimo,
da razmišljajo, kaj se bo dogajalo med izhlapevanjem v pekaču z morsko vodo,
Apat, Nika (2016). Z izkustvenim učenjem do znanja o lastnostih, uporabnosti in pridobivanju soli.
Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
46
odgovorili so nam, da »bo ostal moker pladenj.«, »bo ostala sol.«, »bodo ostale
kapljice«.
Eksperiment, pri katerem so otroci spoznavali, kako z izhlapevanjem morske vode
pridobivamo sol, je trajal skoraj štiri tedne (od 6. 5 do 27. 5. 2016). Otroci so nestrpno
pričakovali, kaj se bo zgodilo z morsko vodo in kaj bo ostalo v pladnju, zato so vsak
dan ob prihodu v igralnico najprej stopili do pladnja, ki je bil postavljen na okensko
polico. Celotna skupina je opazovala, dnevno pa je bil določen otrok, ki je bil zadolžen
za vpis nivoja vode v tabelo (Slika 27). Med opazovanjem so komentirali, da »voda
noče it nikamor«, »da gre počasi«. Deček, ki je komentiral, da »gre počasi«, je podal
tudi razlago: »počasi gre, ker imamo grdo vreme, ni dosti sonca ( zato tudi v škatli ni
šla voda nikamor«. Deček je na podlagi predhodnega eksperimenta osvojil znanje, da
je za hitrejše izhlapevanje potrebno sonce in višje temperature oziroma je za
izhlapevanje vode potrebna toplota. V torek, 24. 5. 2016, so otroci v pladnju opazili
kristale soli in na njihovih obrazih smo lahko videli navdušenje in ponos, da jim je
končno uspelo pridelati sol. V petek, 27. 5. 2016, so s pomočjo vzgojiteljice in
pomočnice vzgojiteljice »pograbili sol« na kup ter rešili še zadnjo nalogo delovnega
lista; narisali so, kaj se je zgodilo z vodo v pladnju in kaj je na pladnju ostalo (Slika 28).
Slika 27: Dnevno beleženje nivoja morske vode v pekaču.
Slika 28: Morska sol-končni pridelek.
Apat, Nika (2016). Z izkustvenim učenjem do znanja o lastnostih, uporabnosti in pridobivanju soli.
Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
47
3.4.2.5 Uporabnost soli
Opis dejavnosti:
Otroci so spoznali lastnosti soli, niso pa še spoznali, v koliko različnih namenov
lahko uporabljajo sol. Dogovorili smo se, da s pomočjo staršev doma poizvejo, kje vse
uporabljamo sol in poiščejo slike na spletu, v revijah, časopisih, reklamah, da bomo v
skupini izdelali plakat. Ob izvajanju dejavnosti smo si zastavili naslednje cilje, da otrok:
- spoznava različne uporabe soli,
- dobi predstavo o pomenu soli,
- spozna različne medije kot vir informacij (Hvala in Krnel, 2005).
Pripomočki: internet, revije, časopisje, bel plakat, škarje, lepilo, flomastri.
Potek dejavnosti:
Otrokom smo v ponedeljek, 9.5., dali nalogo, da s pomočjo staršev poiščejo
informacije, v kakšne namene uporabljamo sol in prinesejo slikovni material v vrtec, da
bomo izdelali plakat. V četrtek, 12. 5., so otroci pri jutranjem krogu predstavili material,
ki so ga prinesli od doma, in povedali, kaj so se naučili. Večina otrok je prinesla
fotografije hrane, nekateri fotografije snežnih plugov, samo en deček pa je prinesel
sliko barv za tkanine. Tisti, ki so prinesli fotografije prehrambnih izdelkov, so povedali,
da damo sol na hrano, da postane slana in bolj okusna. »Na cesto posipamo sol, da
lahko vozimo po snegu«, to je bila izjava dečka, ki je prinesel fotografijo snežnega
pluga. Deček, ki je prinesel sliko barv za tkanine, je povedal, da s pomočjo soli
barvamo majice. Ko so vsi predstavili svoj material, sem jih pokazala fotografije, ki sem
jih poiskala. Povedala sem jim, da sol najdemo tudi v kopalni soli in pilingih za telo
(oboje sem prinesla s sabo, da so lahko poskusili na svoji koži), sol najdemo tudi v
fiziološki raztopini, ki so jo takoj prepoznali na sliki in komentirali, da »s tem mama
očisti šmrklje iz nosa«. Otrokom nepoznana je bila solna soba, ki je namenjena krepitvi
imunskega sistema, deklica pa je ob ogledovanju slike izjavila: »Sej, če gremo mi na
sprehod ob morju je isto kot da smo v solni sobi«. Spoznali so, da sol najdemo tudi v
pomivalnem stroju in da jo damo v bazen za razkužitev. Predlaga sem, da naredimo
plakat; otroci so slike razporedili glede na namen uporabe, dodali smo napise in plakat
obesili poleg pladnja z morsko soljo (Slika 29). Vzgojiteljica in pomočnica vzgojiteljice
sta omenili, da se otroci pogosto zadržujejo pri plakatu in si med seboj razlagajo, kako
in zakaj vse uporabljamo sol.
Apat, Nika (2016). Z izkustvenim učenjem do znanja o lastnostih, uporabnosti in pridobivanju soli.
Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
48
Slika 29: Plakat, ki prikazuje kje, kako in zakaj vse uporabljamo sol.
3.4.2.6 Kroženje vode
Opis dejavnosti:
V enem izmed eksperimentov so otroci spoznavali pojem izhlapevanje in v igralnici
opazovali, kako iz pladnja z morsko vodo voda izhlapeva in nastaja sol. Da bi otroci
pojem izhlapevanje dodobra razumeli, smo zasnovali dejavnost, s pomočjo katere
bodo otroci spoznali kroženje vode v naravi. Proces kroženja vode v naravi smo jim
želeli kar se da nazorno prikazati, zato smo se odločili, da si pri dejavnosti pomagamo
z ogledom posnetkov na spletu (www.youtube.com) in delovnim listom. Cilji, ki smo jih
pri dejavnostih uresničevali, so, da otrok:
- odkriva in spoznava vodo v različnih pojavnih oblikah,
- spoznava izhlapevanje, kondenziranje in različne vrste padavin (Kurikulum za
vrtce, 1999).
Pripomočki: splet, projektor, suhe barvice, delovni list (glej prilogo 3).
Potek dejavnosti:
Otroke smo odpeljali v večnamenski prostor njihovega vrtca, kjer so si posnetke
ogledali na velikem platnu. Sprememba na okolje je na otroke delovala pozitivno in so
bili nestrpni in radovedni. Predvajali smo jim dva posnetka:
https://www.youtube.com/watch?v=U80LVjVX75k (13. 10. 2016) in
https://www.youtube.com/watch?v=0_c0ZzZfC8c (13. 10. 2016). Oba posnetka sta v
angleškem jeziku, zato smo jim prevajali oziroma razlagali, kaj si ogledujejo na
posnetku. Na prvem posnetku otrok s pomočjo risb razlaga, kaj se dogaja pri
izhlapevanju, kondenziranju in kako pride do padavin. Drugi predvajani posnetek
kroženje vode predstavi preko pesmi, ki je otrokom šla hitro v uho in so si zaželeli, da
posnetek večkrat predvajamo (Slika 30). Po končanem ogledu smo jih nagovorili, naj
povedo, kaj so videli in kako oni razumejo kroženje vode v naravi. Oglasila se je
deklica, ki je kroženje vode opisala s sledečimi besedami: »Kroženje vode gre tako, da
Apat, Nika (2016). Z izkustvenim učenjem do znanja o lastnostih, uporabnosti in pridobivanju soli.
Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
49
prvo pade vodica na travo in potem nekaj vodice gre pod zemljo, nekaj jo mi popijemo
in tisto kar ostane gre v oblake. Izhlapi. Za izhlapevanje rabimo sonce in toplo vreme.
Potem gre voda v oblake in čez nekaj časa pade nazaj kot dež. Pozimi pa lahko kot
sneg«. Deklica je nazorno opisala kroženje vode. Preostali otroci so tudi podajali
komentarje in ker se otroci dobro likovno izražajo, smo jim razdelili delovne liste.
Naloga je bila, da narišejo kroženje vode v naravi. Zavzeto so se lotili risanja s suhimi
barvicami in zelo nazorno narisali kroženje vode v naravi. Na večini risbic smo lahko
videli vodo, ki izhlapeva v nebo (izhlapevanje so ponazorili s puščico usmerjeno
navzgor), na nebu so bili poleg sonca oblaki, iz oblaka pa so padale dežne kaplje nazaj
v vodo (Slika 31).
Slika 30: Otroci pri ogledu videa o kroženju vode.
Slika 31: Risba prikazuje kroženje vode v naravi.
Apat, Nika (2016). Z izkustvenim učenjem do znanja o lastnostih, uporabnosti in pridobivanju soli.
Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
50
3.4.2.7 Soline in solinarji
Opis dejavnosti:
Otroci so že osvojili lastnosti soli, uporabnost soli, manjkalo je le še znanje o
pridobivanju soli. Pri razlagi opisa solin in dela v solinah smo si pomagali s pravljico z
naslovom Soline, pisateljice Biljane Škornik. Pravljica otroku na razumljiv način pojasni
in prikaže, kako iz morja nastane sol. Poleg že nazornih ilustracij v knjigi smo v
igralnico prinesli tudi fotografije solin ter fotografije, na katerih je prikazano delo v
solinah. Po ogledu fotografij so sledila vprašanja otrok: »Kaj je težko grabit sol?«,
»Kako lahko hodijo v tistih natikačih?« ( Takšna vprašanja smo pričakovali, zato smo
v igralnici ponazorili »soline«. Otroci so se preko aktivnega učenja seznanili s samim
postopkom pridobivanja soli. Ob izvajanju dejavnosti smo uresničevali naslednje cilje:
- otrok spoznava, kako sol pridobivamo iz morja (Hvala in Krnel, 2005),
- rokuje s pripomočki, ki jih solinarji potrebujejo pri svojem delu.
Pripomočki: pravljica, lesene deščice, taperini (cokle za hojo po občutljivem dnu
kristalizacijskega bazena), slamnik, gavero (leseno strgalo, s katerim v
kristalizacijskem bazenu zrinejo/grabijo sol na kupčke), groba sol, delovni list (Priloga
4).
Potek dejavnosti:
Otrokom smo dali na voljo lesene deščice in jih nagovorili, da postavijo solni
bazen, takega, kot so ga videli v pravljici in na fotografijah. V model solnega bazena
smo jim nasuli grobo sol. Predstavili smo jim orodje, ki ga solinar potrebuje za svoje
delo v solinah. Omenjeno orodje so otroci videli že v pravljici in na fotografijah, zato so
ga takoj prepoznali. Ker smo želeli, da otroci dobijo lastno izkušnjo, smo jim nadeli
taperine, na glave poveznili slamnike in v provizoričnem solnem bazenu so s pomočjo
lesenega strgala na kupe grabili sol. Prav vsak otrok je želel čim hitreje priti na vrsto ter
poskusiti grabit. Ko so pograbili sol, smo jim omogočili prosto igro s soljo (Slika 32).
Veliko otrok je z bosimi nogami hodilo po soli, drugi so si delali tako imenovan »piling«,
tretji so konstruirali s soljo. Dejavnost smo zaključili z reševanjem delovnega lista, ki je
vseboval dve nalogi. Prva je bila, da izmed narisanih orodij obkrožijo tista, ki jih solinarji
uporabljajo pri svojem delu. Pri drugi nalogi pa so otroci narisali solinarja v vsej svoji
opravi pri delu.
Apat, Nika (2016). Z izkustvenim učenjem do znanja o lastnostih, uporabnosti in pridobivanju soli.
Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
51
Slika 32: Hoja po soli.
3.4.2.8 Krajinski park Sečoveljske soline(KPSS)
Opis dejavnosti:
Dejavnost smo zasnovali z namenom, da otrokom predstavimo njihovo bližnje
okolje, v katerem najdemo dva krajinska parka; Strunjan (KPS) in Sečoveljske soline
(KPSS). Osredotočili smo se na KPSS, ki ni poznan samo po tradicionalni pridelavi
soli, temveč tudi po varovanju in trajnem ohranjanju naravne in kulturne dediščine. Leta
1989 so Sečoveljske soline zavarovali kot krajinski park, v katerem so dovoljene samo
dejavnosti, ki ne ogrožajo naravnega ravnotežja. Med take dejavnosti sodita solinarstvo
in gojenje morskih organizmov. Poleg namena krajinskega parka smo otroke seznanili
tudi s pravili obnašanja, ki veljajo v krajinskih parkih. Cilji, ki smo jih pri dejavnosti
uresničevali, so, da otrok:
- pridobiva izkušnje, kako sam in drugi ljudje vplivajo na naravo in kako lahko
dejavno prispeva k varovanju in ohranjanju naravnega okolja (Kurikulum za vrtce,
1999),
- spoznava pojme trajnostni razvoj in krajinski park,
- spoznava svojo bližnjo okolico.
Pripomočki: projektor, power point predstavitev, delovni list (Priloga 5).
Potek dejavnosti:
Otroke smo odpeljali v večnamenski prostor v njihovem vrtcu, da so si na velikem
platnu lahko ogledali fotografije KPSS. Pred samo dejavnostjo smo se odpravili na
voden ogled po krajinskem parku Sečoveljske soline, kjer smo veliko fotografirali, da
smo otrokom lahko pokazali pristne fotografije. Otroci so si z zanimanjem ogledovali
Apat, Nika (2016). Z izkustvenim učenjem do znanja o lastnostih, uporabnosti in pridobivanju soli.
Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
52
fotografije in poleg komentirali, saj so soline že spoznavali s pravljico Soline, avtorice
Biljane Škoberne. Ob gledanju pa so postavljali zanimiva vprašanja: »Kaj delajo
solinarji pozimi?«, »Koliko let že obstajajo soline?«, »Imajo soline v Bosni?«. Na
vprašanja jim nismo takoj odgovorili, ampak smo počakali, če si bodo otroci med sabo
odgovorili. Deklica se je takoj oglasila z odgovorom, da morajo solinarji tudi pozimi
delati, takrat namreč »čuvajo bazene«. Deček je pojasnil, da soline obstajajo »že ful
let, ampak ko so bili dinozavri, solin še ni bilo«. Drugi deček pa je rekel, da mogoče
imajo tudi v Bosni soline, ker »če imajo v Bosni morje imajo tudi soline«. Po ogledu
fotografij smo otrokom razložili, kaj pomeni krajinski park; območje, kjer se prepletajo
številni elementi naravne in kulturne dediščine, območje kultivirane narave ter značilna
krajina z elementi naravne in kulturne dediščine. Prebrali smo jim definicijo krajinskega
parka in jo potem s preprostimi, njim bolj razumljivimi besedami pojasnili. Hitro so
razumeli, da v krajinskem parku najdemo nekaj, »kar je potrebno čuvati, ker to ne raste
povsod« in »soline so park, krajinski, ker že ogromno let delajo sol kot včasih«.
Razložili smo jim, da ko se gibamo v območju krajinskega parka, veljajo prav posebna
pravila obnašanja in takrat se je oglasila deklica: »Tudi v skupini imamo pravila, ne
smemo recimo teči po igralnici«. Ko smo prebrali in pokomentirali pravila, so otroci
dobili delovne liste, na katerih je bila naloga z naslednjim navodilom; Nariši opozorilne
znake, ki nam povedo, kako se moramo obnašati v KPSS (in tudi v KPS). Narisali so
zelo nazorne znake, prav vsi otroci pa so narisali znak, na kateremu je prečrtan pes.
3.4.3 Rezultati in interpretacija ustnega anketiranja po izvedbi dejavnosti
Po končanih dejavnostih smo ponovno z vsakim otrokom opravili individualni
intervju, ki je vseboval ista vprašanja kot intervju pred dejavnostmi. Na podlagi
odgovorov smo ugotavljali znanje, ki so ga otroci pridobili z izkustvenim učenjem.
3.4.3.1 Lastnosti soli
Po izvedbi dejavnosti je bilo vseh triindvajset otrok trdno prepričanih, da je sol bele
barve. Pred izvedbo je le en deček menil, da je rjava, ko smo ga ponovno vprašali po
dejavnostih, je razložil, da »je mogoče videl sol, v katero se je vmešalo blato, zato je
mislil, da je rjava« (Slika 33).
Apat, Nika (2016). Z izkustvenim učenjem do znanja o lastnostih, uporabnosti in pridobivanju soli.
Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
53
Slika 33: Odgovori otrok na vprašanje: Kakšne barve je sol (pred in po dejavnostih)?
(n=23).
Na podlagi čutne izkušnje z otipom soli so otroci po dejavnostih podali različne
odgovore na vprašanje. Iz slike 34 je razvidno, da je sedem otrok sol začutilo kot
grobo, šest otrok kot hrapavo, pogost odgovor pa je bil, da sol pika (kar pet otrok je
odgovorilo enako). Trije otroci so sol začutili kot mehko. Dva otroka pa sta podala
nasprotna si odgovora, enemu je bila sol mehka, spet drugemu pa trda. Otroci so pri
dejavnosti spoznali dve vrsti soli (grobo in mleto), pri vprašanju pa nismo spraševali za
otip določene vrste soli, zato sklepamo, da pridevnike, kot so groba, pika, hrapava,
trda, so otroci uporabili za grobo sol, pridevnike majhna in mehka pa za mleto sol. Po
dejavnostih so otroci podajali pestrejše odgovore na vprašanje kot pred dejavnostjo.
0
5
10
15
20
25
Bele Rjave
Šte
vilo
otr
ok
Kakšne barve je sol?
Pred dejavnostjo
Po dejavnostih
Apat, Nika (2016). Z izkustvenim učenjem do znanja o lastnostih, uporabnosti in pridobivanju soli.
Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
54
Slika 34: Odgovori otrok na vprašanje: Kakšna je sol na otip (pred in po dejavnostih)?
(n=23).
Na vprašanje, kakšnega okusa je sol, so po dejavnostih vsi otroci odgovorili, da je
sol slana (Slika 35). Več kot polovica otrok pred dejavnostjo ni poznala izraza slano.
Tekom dejavnosti so otroci večkrat okušali sol in pogovarjali smo se, da je sol slana in
z dodajanjem soli hrani postane le-ta okusnejša.
0
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
Šte
vilo
otr
ok
Kakšna je sol na otip?
Pred
dejavnostjo Po dejavnostih
Apat, Nika (2016). Z izkustvenim učenjem do znanja o lastnostih, uporabnosti in pridobivanju soli.
Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
55
Slika 35: Odgovori otrok na vprašanje: Kakšnega okusa je sol (pred in po dejavnostih)?
(n=23)
3.4.3.2 Uporaba soli
Ko smo otroke pred dejavnostmi spraševali, za kaj vse uporabljamo sol, so nam v
večini odgovarjali, da jo uporabljamo v prehrani, pri kuhanju. Pri drugem preverjanju
smo želeli ugotoviti, koliko različnih vrst uporab bodo otroci našteli. Velika večina otrok
je naštela tri stvari. Naštevali so, da sol uporabljamo v prehrani, za posipavanje cest in
za piling oziroma namakanje nog (kopalna sol). Trije otroci, ki so našteli več kot tri
stvari, so poleg naštetega dodali še, da sol uporabljamo za bazene, za raztopino, s
katero očistimo nos, ter da lahko gremo v solno sobo. Otroci so odgovore poiskali s
starši in jih v obliki fotografij ali časopisnih izrezkov prinesli v vrtec, kjer smo jim
ponovno razložili, kako lahko uporabimo sol in skupaj nato izdelali plakat. Iz grafa je
razvidno, da so otroci po dejavnosti spoznali, da sol ni uporabna samo v prehrani,
temveč da sol lahko uporabljamo na več načinov (Slika 36).
0 5 10 15 20 25
Slana
Ne vem
Kisla
Sladka in ni sladka
Grenka
0*"+$1,(,*-,.(
Kakšnega okusa je sol?
Po dejavnostih
Pred dejavnostmi
Apat, Nika (2016). Z izkustvenim učenjem do znanja o lastnostih, uporabnosti in pridobivanju soli.
Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
56
Slika 36: Odgovori otrok na vprašanje: Za kaj se uporablja sol (pred in po
dejavnostih)?(n=23).
3.4.3.3 Raztapljanje
Pojem raztapljanje so otroci usvajali s pomočjo dejavnosti, kjer so raztapljali
različne količine soli, raztapljali so jo v vodah, ki so se razlikovale po temperaturi ter
raztapljali dve različni vrsti soli (grobo in mleto). Dejavnost jih je popolnoma prevzela,
zato lahko tudi iz slike 37 razberemo, da je vseh 23 otrok odgovorilo pravilno, le izražali
so se različno. Četrtina vprašanih je razložila celotno raztapljanje, torej sol se v vodi
raztopi in le-ta postane slana. Več kot polovica otrok se je osredotočila le na sol in
odgovorila, da se sol v vodi raztopi. Štirje otroci pa so odgovorili, da voda postane
slana. Kljub temu da so nekateri otroci že pred dejavnostmi poznali odgovor na
vprašanje, so se po dejavnostih znali bolje izraziti oziroma so osvojili pojem
raztapljanje.
A!
&!
.A!
.&!
BA!
B&!
Šte
vilo
otr
ok
Za kaj se sol uporablja?
Pred dejavnostmi
Po dejavnostih
Apat, Nika (2016). Z izkustvenim učenjem do znanja o lastnostih, uporabnosti in pridobivanju soli.
Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
57
Slika 37: Odgovori otrok na vprašanje: Kaj se bo zgodilo, če damo sol v vodo (pred in
po dejavnostih)? (n=23).
3.4.3.4 Izhlapevanje
Pri odgovoru na vprašanje, kaj se bo zgodilo s slano vodo, če jo nalijemo v posodo
in postavimo na sonce, je 17 otrok uporabilo izraz »izhlapi«. Trinajst od vprašanih je
podalo popoln odgovor, in sicer da voda izhlapi in nastane sol. Štirje otroci niso
uporabili izraza »izhlapi«, so pa izpostavili, da bo nastala sol.
Iz slike 38 lahko razberemo, da so otroci pred dejavnostmi namesto izraza
izhlapevanje uporabljali sušenje (»voda se bo posušila«), kljub napačnemu izrazu pa
so po večini vedeli, kaj se bo s slano vodo zgodilo. Prav tako kot pri raztapljanju so tudi
po tej dejavnosti otroci obogatili svoje znanje z novim izrazom, tj. izhlapevanje. Pojem
izhlapevanje so otroci dodobra spoznali, saj so skoraj mesec dni opazovali pladenj z
morsko vodo na okenski polici, v katerem je bilo iz dneva v dan manj vode, na koncu
pa je na pladnju nastal kupček soli.
Otroci so pred dejavnostmi podali odgovor, da bo voda postala topla, kar seveda
ni napačen odgovor, vendar ga po dejavnostih niso več omenili. Sklepamo, da so nam
želeli po dejavnostih pokazati, da so osvojili nov pojem, zato segrevanja vode niso več
omenili.
0 2 4 6 8
10 12 14 16
Voda
postane
slana
Sol se bo
stopila
Nič Voda
postane
kisla
Ne bo več
dobra
voda
Sol se
stopi in
voda
postane
slana
Šte
vilo
otr
ok
Kaj se bo zgodilo, če damo sol v vodo?
Pred dejavnostmi
Po dejavnostih
Apat, Nika (2016). Z izkustvenim učenjem do znanja o lastnostih, uporabnosti in pridobivanju soli.
Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
58
Slika 38: Odgovori otrok na vprašanje: Kaj se bo zgodilo s slano vodo, če jo nalijemo v
posodo in postavimo na sončno mesto (pred in po dejavnostih)? (n=23).
3.4.3.5 Pomen morja
Pomembnosti morja za pridelavo soli so se otroci pričeli zavedati med dejavnostmi
o solinah. Takrat so spoznali, da brez morja ne bi bilo ne solin in ne morske soli. Pred
dejavnostmi so otroci med intervjujem predvsem poudarjali pomembnost morja zaradi
živih bitij, ki živijo v morju, kar je seveda tudi eden izmed razlogov pomembnosti. Med
dejavnostmi smo jim razložili, da je morje pomembno zaradi številnih razlogov
(transport, prehrana, naravna danost (), a pri ponovnem intervjuju se je izkazalo, da je
več kot polovica otrok (Slika 39) pomembnost morja pripisala temu, da »iz njega
dobivamo sol«. Štirje otroci pa so ostali pri svojem prvotnem odgovoru, njim je morje
pomembno za užitek, torej da se v njem lahko v poletnem času kopajo. Na podlagi
novih odgovorov lahko opazimo, kakšno moč ima izkustveno učenje, saj je v tem
primeru pri otrocih zabrisalo prejšnje znanje, ki ni bilo napačno. Otroci so pri ponovnem
intervjuvanju pozabili na predhodno znanje in izpostavili samo na novo pridobljenega.
0 2 4 6 8 10 12 14
Nič
Voda postane topla
Voda se posuši
Voda se posuši in ostane sol
Drugo
Voda ne bo več slana
Voda izhlapi in nastane sol
Voda izhlapi
Nastane sol
0*"+$1,(,*-,.(
Kaj se bo zgodilo s slano vodo, če jo nalijemo v posodo in
postavimo na sončno mesto?
Po dejavnostih
Pred dejavnostmi
Apat, Nika (2016). Z izkustvenim učenjem do znanja o lastnostih, uporabnosti in pridobivanju soli.
Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
59
Slika 39: Odgovori otrok na vprašanje: Zakaj je morje pomembno (pred in po
dejavnostih)? (n=23).
3.4.3.6 Pridobivanje soli
Iz slike 40 lahko razberemo, da so otroci po dejavnosti usvojili znanje o
pridobivanju soli. Vsi otroci so odgovorili pravilno, eni so sicer poimenovali kraj, kjer sol
pridobivamo, drugi pa so izpostavili morje, ker iz morje pridobivamo sol. K pravilnim
odgovorom je pripomogla dejavnost, kjer so si soline in pridobivanje soli ogledali na
video posnetku ter dejavnost, kjer smo provizorične soline naredili kar v igralnici. Pri tej
dejavnosti smo dosegli cilj, saj so otroci spoznali, da sol pridobivamo v solinah in jo
nato kupimo v trgovini.
Slika 40: Odgovori otrok na vprašanje: Kje pridobivamo sol (pred in po dejavnostih)?
(n=23).
0 5 10 15 20
Za kopanje/plavanje
Ker v njem živijo morske
živali
Da lahko pijemo vodo
Ker iz njega dobimo sol
Za zdravje/da ozdravimo
0*"+$1,(,*-,.(
Zakaj je morje pomembno?
Po dejavnostih
Pred dejavnostmi
0
5
10
15
20
25
V trgovini Iz morja V solinah V mlaki Ne vem
Šte
vilo
otr
ok
Kje pridobivamo sol?
Pred dejavnostmi
Po dejavnostih
Apat, Nika (2016). Z izkustvenim učenjem do znanja o lastnostih, uporabnosti in pridobivanju soli.
Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
60
Odgovor na vprašanje, kje imamo v naši bližini soline, je bila otrokom pred
dejavnostmi velika uganka. Nekaj otrok je sicer poznalo Strunjanske soline, ker so jih
predhodno že obiskali z vrtcem in/ali starši, Sečoveljskih solin pa ni poznal nihče. Ko
smo intervju ponovili, je več kot polovica otrok znala našteti tako Strunjanske kot
Sečoveljske soline. Dva otroka sta odgovorila, da soline najdemo v Piranu. Solin v
Piranu ni, se pa podjetje, v okviru katerega delujejo Strunjanske in Sečoveljske soline,
imenuje Piranske soline, kar smo otrokom tudi povedali in na podlagi tega sklepamo,
da ju je to zmedlo in sta mislila, da soline najdemo v Piranu. Posrečen se nam zdi
odgovor dečka, ki je odgovoril, da soline najdemo v bližini Nikinega doma (Lucija).
Kljub temu da je predšolskim otrokom zemljevid abstraktna zadeva, smo jim za prikaz
razdalje med Izolo in Strunjanom ter Sečovljami pokazali kraje na zemljevidu. Med
razlago zemljevida smo jim omenili, da Nika (jaz) živi v Luciji, ki je zelo blizu Sečovelj.
Deček si je očitno težko zapomnil ime kraja, zapomnil pa si je, da tam živi Nika (Slika
41).
Slika 41: Odgovori otrok na vprašanje: Kje v naši bližini imamo soline (pred in po
dejavnostih)? (n=23).
Spodbudno je dejstvo, da iz slike 42 razberemo, da je 17 otrok osvojilo znanje o
pridelavi soli. Seveda niso znali opisati celotnega postopka, ki je dolgotrajen in za
njihovo starost težko razumljiv. Naš cilj je bil, da razumejo, da je potrebno morje po
kanalih speljati v solne bazene, ki se razlikujejo po funkciji (izparilni in kristalizacijski)
ter da je za nastanek soli potrebno izhlapevanje morske vode ter da nastalo sol
0 5 10 15 20
Ne vem
V trgovini
V Strunjanu
V Portorožu
Nimamo jih v bližini
V Luciji
V Piranu
V Ljubljani
V Strunjanu in Sečovljh
Blizu Nikinega doma
0*"+$1,(,*-,.(
Kje v naši bližini imamo soline?
Po dejavnostih
Pred dejavnostmi
Apat, Nika (2016). Z izkustvenim učenjem do znanja o lastnostih, uporabnosti in pridobivanju soli.
Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
61
solinarji pograbijo na kupe ter odpeljejo v skladišče. Nekaj manj kot polovica otrok je
odgovorila, da voda iz bazenov izhlapi in sol pograbijo, devet otrok je poudarilo le
grabljenje soli, šest otrok pa ni opisalo nobenega postopka, temveč so odgovorili, da
sol dobijo iz morja.
Slika 42: Odgovori otrok na vprašanje: Kako ljudje pridobivamo sol (pred in po
dejavnostih)? (n=23).
Na podlagi celotne raziskave lahko trdimo, da je izkustveno učenje v predšolskem
obdobju učinkovito in uporabno. S pomočjo intervjuja, ki smo ga izvedli pred in po
dejavnostih, smo lahko preverili, koliko znanja je pridobil posamezen otrok. Poleg
znanja, ki so ga otroci pridobili preko aktivnega učenja, so otroci pridobivali izkušnje z
delom v skupinah. Pri delu v skupinah so se otroci učili strpnosti in si nudili medsebojno
pomoč. Poskrbeli so, da so vedno vsi prišli na vrsto, oziroma da si je imel vsak otrok
možnost pobliže ogledati stvari. Delo je potekalo v sproščenem in pozitivnem vzdušju,
otroci so bili radovedni in vedno pripravljeni na novo znanje in nove naloge, ki so jih z
zanimanjem reševali. Radovedni otroci, sproščeno okolje, dobro zasnovane dejavnosti,
vse to je potrebno za nadgradnjo otrokovega znanja.
0 2 4 6 8
10 12 14 16 18
Kako ljudje pridobivamo sol?
Pred dejavnostmi
Po dejavnostih
Apat, Nika (2016). Z izkustvenim učenjem do znanja o lastnostih, uporabnosti in pridobivanju soli.
Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
62
4 SKLEPNE UGOTOVITVE
Namen magistrskega dela je bil, da predšolske otroke podučimo o lastnostih,
uporabnosti in pridobivanju soli, saj se s soljo srečujejo vsakodnevno, soline pa se
nahajajo v njihovi neposredni bližini. Predznanje otrok smo pred aktivnostmi preverjali s
pomočjo individualnih intervjujev, kjer smo na podlagi rezultatov ugotovili, da je njihovo
znanje o tematiki zelo okrnjeno. Preden smo se lotili izvedbe aktivnosti, smo pregledali
strokovno literaturo in na podlagi prebranega ter na podlagi rezultatov analize
predznanja otrok skrbno oblikovali in načrtovali dejavnosti, na podlagi katerih bi otroci z
izkustvenim učenjem pridobili novo znanje. Zasnovali in načrtovali smo dejavnosti, kjer
bodo imeli vsi otroci možnost biti aktivni in sami priti do rezultata oziroma do odgovora
na vprašanje, ki smo jim ga zastavili. Pri dejavnostih smo si pomagali tudi s spletnimi
stranmi (www.youtube.com), power point prezentacijami, fotografijami ter drugim
materialom. Za boljše pomnjenje smo otrokom za vsako dejavnost pripravili tudi delovni
list, na katerem so bile naloge za obkrožanje, podčrtovanje, risanje, ki so jih otroci z
veseljem reševali. Po zaključku vseh dejavnosti smo jim delovne liste speli v delovni
zvezek, ki so ga odnesli domov.
Na podlagi primerjave odgovorov otrok na vprašanja pred in po izvedenih
aktivnostih lahko opazimo viden napredek v poznavanju prej omenjene tematike. Pred
izvedbo dejavnosti večina otrok ni vedela, kje in kako pridobivamo sol, situacija po
dejavnostih pa je popolnoma drugačna, saj otroci povedo, da sol pridelujejo v solinah
ter poimenujejo kraja Strunjan in Sečovlje, kjer še danes obratujejo soline. Uporabo soli
so otroci pred aktivnostmi povezovali predvsem v povezavi s prehrano. Po dejavnostih
je vsak otrok naštel več kot tri načine uporabe, vendar je med temi tremi načini še
vedno eden pripadal uporabi v prehrani. Dejavnost o uporabnosti soli smo zasnovali
tako, da so otroci s pomočjo staršev poiskali fotografije, časopisne izrezke, slike iz
spleta itd., ki prikazujejo, kje vse je moč uporabiti sol. Otroci so vestno prinašali
material, ki pa je bil po večini slikovni, in sicer slike solin ter jedi, v katere sodi sol. Sol
se uporablja še za mnoge druge namene, zato smo za preostali slikovni material
poskrbeli sami ter nato s pomočjo otrok pripravili plakat, ki smo ga nato obesili v
igralnici. Kljub temu da smo otrokom razložili ostale načine uporabe soli, nekatere
načine so tudi preizkusili (na primer solni piling) ter da so sodelovali pri izdelavi plakata,
menimo, da to vseeno ni bilo dovolj izkustveno za njih, zato je tudi večina otrok po
dejavnosti naštela največ tri načine uporabe soli. Veliko večji je napredek pri
poznavanju Sečoveljskih solin in Krajinskega parka Sečoveljske soline. Po končanih
dejavnostih so namreč vsi otroci našteli, kje na slovenski obali se nahajajo soline,
dobro pa so tudi poznali pomen krajinskega parka in pravila, ki veljajo v njem. Za prikaz
Apat, Nika (2016). Z izkustvenim učenjem do znanja o lastnostih, uporabnosti in pridobivanju soli.
Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
63
Sečoveljskih solin smo poleg fotografij otrok predvajali videoposnetke Sečoveljskih
solin, na manjšem zemljevidu pa smo tudi umestili kraja Sečovlje in Strunjan. Eden
izmed predvajanih posnetkov je bil tudi videospot obalnega pevca Slavka Ivančića
(https://www.youtube.com/watch?v=50Hk4HTCHlg), saj je videospot posnet v
Sečoveljskih solinah in prikazuje delo solinarja na solnem polju. Videospot je bil
otrokom zelo všeč in so se med večkratnim predvajanjem naučili besedilo pesmi
Solinar ter jo nato velikokrat prepevali.
Izkustveno učenje je izredno pomembno v predšolskem obdobju, saj se otroci
najlažje naučijo stvari iz konkretnih situacij. Prav izbrane aktivnosti s pomočjo
eksperimentalnega dela so pripomogle k izboljšanju otrokovega znanja o lastnostih,
uporabi in pridobivanju soli. Preko aktivnosti pa so si otroci urili ročne spretnosti ter se
navajali na komuniciranje v skupinah ter podajanje rezultatov. Otroci so radi med seboj
pokomentirali, kako jim je šlo pri eksperimentih in ugotavljali, ali je prišlo do razlik med
njimi.
Aktivnosti, ki smo jih izvedli, pa nudijo možnost tudi medpredmetnega
povezovanja, saj smo med samim izvajanjem aktivnosti uresničevali cilje tudi drugih
področij, ki jih najdemo v kurikulumu (jezik, družba, matematika).
Otroci veljajo za zelo radovedne in zvedave, zato so zanje primerne dejavnosti, pri
katerih sami raziskujejo, odkrivajo in prihajajo do novih ugotovitev, znanj. Konkretna
izkušnja je za predšolske otroke bistvena, zato lahko s pomočjo dejavnosti
izkustvenega učenja izpopolnjujejo stara in gradijo nova znanja.
S pisanjem magistrskega dela smo veliko pridobili. V prvi fazi smo si razširili
znanje iz naravoslovja, izkustvenega učenja ter pridobili novo znanje o lastnostih,
uporabi in pridobivanju soli. Izziv so nam predstavljale dejavnosti, katere smo skrbno
zasnovali tako, da so otroci od njih nekaj pridobili ter pazili, da nismo dejstev napačno
poenostavili. Najbolj smo uživali med samo izvedbo dejavnosti, saj je bilo s skupino
otrok res prijetno delati, ker so bili vedoželjni in marljivi ter zelo klepetavi in so radi
stvari pokomentirali oziroma jih opisovali s svojimi besedami. Po ponovnem
individualnem intervjuvanju smo na podlagi rezultatov odgovorov videli, da smo
zasnovali primerne dejavnosti, saj je pri otrocih bil viden napredek v znanju. Prav
zaradi znanja, ki ga otroci z izkustvenim učenjem pridobijo, bomo takšno obliko dela
redno vključevali v svoje delo.
Apat, Nika (2016). Z izkustvenim učenjem do znanja o lastnostih, uporabnosti in pridobivanju soli.
Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
64
5 LITERATURA
Atkins, P. W. in sod. (1995). Kemija: zakonitosti in uporaba. Ljubljana: TZS.
Bonin, M. (2009). Sečoveljske soline: predel Lera v začetku 20. stoletja. Diplomsko
delo. Koper: Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije.
Brenčič, J. in Lazarini, F. (1999). Splošna in anorganska kemija za gimnazije,
strokovne in tehniške šole. Ljubljana: DZS.
Codex standard. Pridobljeno 4. 11. 2016,
https://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=1&cad=rja&uac
t=8&sqi=2&ved=0ahUKEwio2rrcu8nQAhUFmBoKHVfzAAIQFggZMAA&url=http%3
A%2F%2Fwww.fao.org%2Finput%2Fdownload%2Fstandards%2F3%2FCXS_150
e.pdf&usg=AFQjCNHsy3nVljSClRFRxsqNIvoYaen9TQ&sig2=B_A_ADbP8yu0Abn
LNAWilQ&bvm=bv.139782543,d.bGg.
Evaporirana sol. Pridobljeno 7. 10. 2016, http://www.dksol.si/zanimivosti/vrste-
soli/evaporirana/vakuumska-ali-rafinirana-sol-evaporated/vakuum-or-refined-salt.
Faganeli, J. in Bajt, O. (1997). Kemija v pomorstvu. Portorož: Fakulteta za pomorstvo
in promet.
Fiala, P. (2007). Minerali (3. del). Pridobljeno 15. 10. 2016, http://www.pomurske-
lekarne.si/tocka-zdravja/minerali-3-del.
Furlan, P., Makovec, M., Pokleka, D., Glavaš, N., Kovač, N. (v tisku). Piranske soline.
Gale, L., Rman, N., Škrinjar, P., Žvab, P. (2007). Sol in njen pomen za mineralne
surovine. Mineralne surovine, 3, 1: 184-191.
Garvas, M. (2010). Izkustveno učenje kot praska in teorija izobraževanja in
usposabljanja strokovnih delavcev v vrtcu Trnovo. Andragoška spoznanja 16(1),
35-46.
Glavaš, N. in Kovač, N. (2009). Kemijska sestava in pretvorba petole (stromatolit,
Sečoveljske soline) = Chemical composition and transformation of petola
(Stromatolite, Sečovlje salina). V Slovenski kemijski dnevi 2009, Maribor, 24. in 25.
september 2009. Maribor: FKKT, 2009, str. 1-8.
Glavaš, N. (2013). Sestava in pretvorbe petole in solinarskega blata v Sečoveljskih
solinah: doktorska disertacija (Univerza v Ljubljani). Ljubljana: samozaložba.
Glavaš, N., Šmuc, N.R., Dolenec, M., Kovač, N. (2015). The seasonal heavy metal
signature and variations in the microbial mat (petola) of the Sečovlje Salina
(northern Adriatic). Journal of soils and sediments 15, 2359–
2368, doi:10.1007/s11368-015-1273-5
Apat, Nika (2016). Z izkustvenim učenjem do znanja o lastnostih, uporabnosti in pridobivanju soli.
Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
65
Glavni ioni v morju. Pridobljeno 25. 9. 2016,
http://ocean.stanford.edu/courses/bomc/chem/lecture_04.pdf.
Geister, I. (2004). Sečoveljske soline / Sečovlje saltpans. Ljubljana: ČZD Kmečki glas.
Grobelnik, L., Zupan, D., Gosak,M., Markovič, R., Ketiš, B., Repnik, R., Jug, M. (2013).
Fizika 8. I-učbenik za fiziko v 8. razredu osnovne šole. Pridobljeno 4. 11. 2016,
https://eucbeniki.sio.si/fizika8/index.html.
Holman, J. (1998). Svet snovi: učbenik kemije za strokovne in poklicne šole. Maribor:
Obzorja.
Hus, V. in Korban Črnjavič, M.(2009). Stališče učiteljev do izkustvenega učenja in
poučevanja predmeta spoznavanje okolja. Revija za elementarno izobraževanje
letnik 2, št.1.
Hvala, B. (2005). Zakaj? Zakaj? Zakaj? Raziskovalne igre s snovmi v vrtcu. Ljubljana:
Modrijan založba, d. o. o.
Ivanuš Grmek, M., Čagran, B., Sadek, L. (2009). Didaktični pristopi pri poučevanju
predmeta Spoznavanje okolje v tretjem razredu osnovne šole. Znanstvena poročila
Pedagoškega inštituta. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
Kalin, J. in Šteh, B. (2010). 70 let življenja profesorice ddr. Barice Marentič Požarnik.
Sodobna pedagogika 2 (2010), str. 338-341.
Kovač N., Glavaš N., Dolenec M., Rogan Šmuc N. (2013). Chemical composition of
natural sea salt from Sečovlje Salina (Gulf of Trieste, northern Adriatic). Acta
Chimica Slovenica, 60: 706-714
Kovač, N. (2009). Chemical characeterization od stromatolitc »petola« layer (Sečovlje
salt-pans, Slovenia) using FT-IR spectroscopy. Annales, Series Historia Naturalis,
19:95-102.
Krajinski park Sečoveljske soline. Pridobljeno 18. 7. 2016, http://www.kpss.si/si/o-
parku.
Krajinski park Strunjan. Pridobljeno 18. 7. 2016,
http://www.parkstrunjan.si/index.php?page=static&item=61.
Kralj Serša, M., Jeršin Tomassin, K. in Nemec, L. (2016). Geografija 1. I-učbenik za
geografijo v 1. letniku gimnazij. Pridobljeno 18. 8. 2016,
https://eucbeniki.sio.si/geo1/index.html.
Kunaver, D. (2007). Pouk z raziskovanjem. Naravoslovna solica: za učitelje, vzgojitelje
in starše 11(3).
Kurikulum za vrtce: predšolska vzgoja v vrtcih. (1999). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo
in šport: Zavod RS za šolstvo.
Apat, Nika (2016). Z izkustvenim učenjem do znanja o lastnostih, uporabnosti in pridobivanju soli.
Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
66
Lepa Vida. Pridobljeno 20. 11. 2016, http://www.thalasso-lepavida.si/en/what-you-
need-to-know/.
Lepičnik Vodopivec, J. (2006). Okoljska vzgoja v vrtcu. Ljubljana: AWTS.
Lepičnik Vodopivec, J. (2008). Izkustveno učenje bodočih vzgojiteljev predšolskih
otrok. Revija za elementarno izobraževanje 1,1/2.
Libes, S. M. (2009). Introduction to Marne Biogeochemisrty. Second Edition.
Amsterdam;Boston: Elsevier/Academic
Marentič Požarnik, B. (2003). Psihologija učenja in pouka. Ljubljana: DZS.
Marjanovič Umek, L. (ur.)(2001). Otrok v vrtcu: priročnik h Kurikulu za vrtce. Maribor:
Obzorja.
Mejak, M. (2012). Solimo z zrcnem soli. Pridobljeno 15. 10. 2016, http://www.nasa-
lekarna.si/clanki/clanek/solimo-z-zrncem-soli/.
Muzej solinarstva. Pridobljeno 22. 10. 2016, http://www.pomorskimuzej.si/sl/muzej-
solinarstva.
Orlando, B., Lipej, L., Malej, A., France, J., Čermelj, B., Bajt, O., Kovač, N., Mavrič, B.,
Mozetič, P., Ramšak, A., Kogovšek, T., Malačič, V. (2013). Okoljsko stanje morja.
Analiza bioloških lastnosti v skladu z Okvirno direktivo o morski strategiji.
Pridobljeno 15. 8. 2016,
http://evode.arso.gov.si/direktive/MSFD_P/2012/2012_I_3_03_PZS_01.pdf.
Nacionalni akcijski načrt za zmanjševanje uživanja soli v prehrani prebivalcev Slovenije
za obdobje 2010-2020 (2010). Pridobljeno 15. 11. 2016,
https://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=1&cad=rja&uac
t=8&ved=0ahUKEwiGvv7pucnQAhVMVhoKHWWwCA0QFggZMAA&url=http%3A
%2F%2Fwww.dlib.si%2Fstream%2FURN%3ANBN%3ASI%3Adoc-
ZF4CAGWN%2F531c3a0f-7885-40d7-b7e7-
3f6039fda0d5%2FPDF&usg=AFQjCNFOQlDqsGDOV2OvGeI5HlVXRb7u9A&sig2
=NLuwzgDqzkMrW5O_7pnrhg&bvm=bv.139782543,d.ZGg.
Načrt o upravljanja morskega okolja (2013). Pridobljeno 17. 9. 2016,
http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/podrocja/voda/NUMO_Bi
stvene_lastnosti_morskega_okolja.pdf.
Novak, T. (ur.)(2003). Začetno naravoslovje z metodiko. Maribor: Pedagoška fakulteta
Univerze v Mariboru.
Pahor, M. in Poberaj, T. (1963). Stare Piranske soline. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Pajk Žontar, T. in Peterman, M. (2010). Aditivi v živilih. Pridobljeno 7. 10. 2016,
https://issuu.com/ursa_smid/docs/aditivi_2010/16?e=2243644/36975638.
Pavšič, J.(ur.)(2006). Geološki terminološki slovar. Ljubljana: Založba ZRC.
Apat, Nika (2016). Z izkustvenim učenjem do znanja o lastnostih, uporabnosti in pridobivanju soli.
Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
67
Petek, D. (2012). Zgodnje učenje in poučevanje naravoslovja z raziskovalnim
pristopom. Revija za elementarno izobraževanje, 5. (4), 101-114.
Pipan, P. (2010). Sečoveljske soline. Pridobljeno 5. 10. 2016,
http://www.dedi.si/dediscina/430-secoveljske-soline.
Plazar, J. (2015). Učenje naravoslovja za slepe in slabovidne učence. Revija za
elementarno izobraževanje 8(4), str. 159-177.
Pravilnik o kakovosti soli (2003). Pridobljeno 5. 11. 2016, https://www.uradni-
list.si/1/content?id=44331.
Pravilnik o označbi geografskega porekla Piranska sol (2003). Pridobljeno 5. 11. 2016,
https://www.uradni-list.si/1/content?id=45551#!/Pravilnik-o-oznacbi-geografskega-
porekla-Piranska-so.
Pridobivanje kamene soli. Pridobljeno 5. 11. 2016,
http://kpv.arso.gov.si/kpv/Gemet_search/Gemet_report/report_gemet_term?ID_CO
NCEPT=6541&L1=302&L2=302.
Sau D. (2007). Pridelava soli v krajinskem parku Sečoveljske soline. Mineralne
surovine, 3, 1: 196-198.
Schröter,W. idr. (1993). Kemija: splošni priročnik. Ljubljana: Tehniška založba.
Sedivy, V. M. (2016). Razumevanje pomena industrijske soli. Pridobljeno 30. 8. 2016,
http://www.salt-partners.com/pdf/Bangkok2016_PresentationSedivy.pdf.
Slanost (2015). Pridobljeno 17. 8. 2016,
https://www.soest.hawaii.edu/oceanography/courses/OCN623/Spring%202015/Sal
inity2015web.pdf.
Salt. Pridobljeno 17. 8. 2016, s http://www.chemistryexplained.com/Ru-Sp/Salt.html.
Smrdu, A. (2006). Kemija: Snov in spremembe 1: učbenik za kemijo v 1. letniku
gimnazije. Ljubljana: Jutro.
Smrdu, A. (2010). Kemija. Snov in spremembe 2: učbenik za kemijo v 2. letniku
gimnazije. Ljubljana: Jutro.
Smrdu, A. (2014). Osnovna celica NaCl, model. Pridobljeno 17. 11. 2016,
http://www.jutro.si/slike/u1/a70_osnovna_NaCl.jpg.
Smrdu, A. (2014a). Natrijev klorid, raztopina, model. Pridobljeno 17. 11. 2016,
http://www.jutro.si/slike/u2/a073_NaCl.jpg.
Smrdu, A., Zmazek, B., Vrtačnik, M., Glažar, S., Godec, A., Ferk Savec,V. (2016).
Kemija 1. I-učbenik za kemijo v 1. letniku gimnazij. Pridobljeno 18. 8. 2016,
https://eucbeniki.sio.si/kemija1/index.html.
Solinar. Pridobljeno 7. 8. 2016, https://www.youtube.com/watch?v=50Hk4HTCHlg.
Sol in zdravje (2016). Pridobljeno 8. 11. 2016, http://www.nijz.si/sl/sol-in-zdravje.
Apat, Nika (2016). Z izkustvenim učenjem do znanja o lastnostih, uporabnosti in pridobivanju soli.
Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
68
Sovinc, A. (2007). Krajinski park Sečoveljske soline zavarovano območje narave in
rudarski pridobivalni prostor – je sožitje mogoče? V Mineralne surovine, 3,1, 192-
195.
Specifikacija pridelka oziroma izdelka Piranska sol. Pridobljeno 14. 8. 2016,
http://www.mkgp.gov.si/fileadmin/mkgp.gov.si/pageuploads/podrocja/Varna_in_kak
ovostna_hrana_in_krma/zasciteni_kmetijski_pridelki/Specifikacije/Piranska_sol_sp
ec-nova_potrjena_2012.pdf.
Škornik, I.(ur.)(2004). Krajinski park Sečoveljske soline. Ljubljana: Ministrstvo za okolje,
prostor in energijo Republike Slovenije.
Škornik, I. (2008). Spoznajmo soline. Portorož: Soline.
Škornik, I. (2016). Naravovarstveni monitoring Sečoveljskih solin 2015. Portorož:
SOLINE Pridelava soli d.o.o.
Škoberne, B. (2010). Soline. Tržič: Loreda.
Špehar Ašković, R. (2009). Izkustveno učenje – kaj je že to? (Raziskava). Didakta,
18/19, 20-26.
Vahtar, M. (ur.)(2014). Trajnostno živeti z morjem: načrt upravljanja morskega okolja :
začetna presoja morskih voda v pristojnosti Republike Slovenije: določitev dobrega
stanja morskega okolja, ciljnih vrednosti in kazalnikov. Ljubljana: Inštitut za vode
Republike Slovenije.
Vinčec, M. (2009). Istra: Koper, Izola, Piran: kulturno turistični vodnik. Koper: Arsvideo.
Veršnik, N. (2011). Sol – dragocenejša od zlata? Gea, 21(avgust), str. 18-25.
Vodar v solinah. Pridobljeno 15. 8. 2016,
http://www.ess.gov.si/ncips/cips/opisi_poklicev/opis_poklica?Kljuc=2055&Filter.
Vrabec, M., Preisinger, D. (2006). Kristali halita iz slovenskih solin in o evaporitih na
splošno. Scopolia. Supplementum 3, str. 448-453.
Zakaj je morje slano (2006). Pridobljeno 24. 9. 2016, http://wol.jw.org/sl/wol/d/r64/lp-
sv/102006246#h=6.
Zakon o ohranjanju narave. Pridobljeno 28. 9. 2016, https://www.uradni-
list.si/1/content?id=51097.
Žagar, Z. (1996). Delovno orodje in pripomočki v solinah (odraz stoletnih izkušenj in
iznajdljivosti). Traditiones: zbornik Inštituta za slovensko narodopisje in
Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU, 25, str. 139-150.
Apat, Nika (2016). Z izkustvenim učenjem do znanja o lastnostih, uporabnosti in pridobivanju soli.
Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
69
6 PRILOGE
Priloga 1: Delovni list Raztapljanje soli
RAZTAPLJANJE SOLI
1. V KATEREM KOZARCU SE JE SOL NAJHITREJE RAZTOPILA? OBROŽI.
V KATEREM KOZARCU SE SOL V CELOTI NE RAZTOPI? PREČRTAJ.
1 ŽLICA SOLI 2 ŽLICI SOLI
4 ŽLICE SOLI 8 ŽLIC SOLI
Apat, Nika (2016). Z izkustvenim učenjem do znanja o lastnostih, uporabnosti in pridobivanju soli.
Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
70
2. V KATERI VODI SE SOL NAJHITREJE RAZTOPI? OBKROŽI Z MODRO
BARVO.
V KATERI VODI SE SOL NAJPOČASNEJE RAZTOPI? OBKROŽI Z RDEČO
BARVO.
3. KATERA SOL SE HITREJE RAZTOPI V VODI? OBKROŽI
←
←
FINO MLETA SOL
NEMLETA SOL
Apat, Nika (2016). Z izkustvenim učenjem do znanja o lastnostih, uporabnosti in pridobivanju soli.
Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
71
Priloga 2: Delovni list izhlapevanje vode
IZHLAPEVANJE MORSKE VODE
1. OZNAČI DO KATERE ČRTE SEGA MORSKA VODA 1. DAN OPAZOVANJA
DATUM: ____________________
VREME:
2. OZNAČI DO KATERE ČRTE SEGA MORSKA VODA 2. DAN OPAZOVANJA
DATUM: ______________________
PLADENJ Z MORSKO VODO
V TEMI
PLADEN Z MORSKO VODO
NA SVETLOBI
Apat, Nika (2016). Z izkustvenim učenjem do znanja o lastnostih, uporabnosti in pridobivanju soli.
Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
72
Priloga 3: Delovni list Kroženje vode
KROŽENJE VODE V NARAVI
1. NARIŠI KAKO VODA KROŽI V NARAVI.
Apat, Nika (2016). Z izkustvenim učenjem do znanja o lastnostih, uporabnosti in pridobivanju soli.
Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
73
Priloga 4: Delovni list Delo v solinah
DELO V SOLINAH
1. OBKROŽI ORODJE, KI GA SOLINAR POTREBUJE PRI SVOJEM DELU.
2. NARIŠI SOLINARJA MED DELOM (OBLEKA, OBUTEV, ORODJE).
Apat, Nika (2016). Z izkustvenim učenjem do znanja o lastnostih, uporabnosti in pridobivanju soli.
Magistrsko delo. Koper: UP PEF.
74
Priloga 5: Delovni list Krajinski park Sečoveljske soline
KRAJINSKI PARK SEČOVELJSKE SOLINE
1. NARIŠI OPOZORILNE ZNAKE, KI NAM POVEDO, KAKO SE MORAMO
OBNAŠATI V KRAJINSKEM PARKU SEČOVELJSKE SOLINE.
top related