UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

ANALIZA POSLOVNEGA OKOLJA IN TRŽNIH PRILOŽNOSTI SLOVENSKIH PODJETIJ NA

RUSKEM TRŽIŠČU

Kandidatka: Urška Lichtenegger Študentka izrednega študija Številka indeksa: 81512955 Program: visokošolski strokovni Študijska smer: zunanja trgovina Mentorica: dr. Romana Korez-Vide

Celje, december 2006

2

PREDGOVOR Na slovenskem gospodarskem prostoru se pojavlja vse več domačih in tujih konkurentov, kar podjetjem onemogoča uspešno poslovanje in razvijanje. Tudi tista podjetja, ki doslej niso mednarodno poslovala, se na domačem trgu, ki postaja del globalne svetovne tržnice, srečujejo s tujimi podjetji, ki nastopajo kot ponudniki izdelkov, storitev, znanja, kapitala itd. Vedno več podjetij se zato odloča za vstop na tuja tržišča. Še posebno izrazit je ta trend v Sloveniji, saj se po velikosti uvrščamo med majhne države, ki so bolj odvisne od izvoza kot večje države. Še vedno pa je v Sloveniji premalo tistih podjetij, ki aktivno delujejo na mednarodnih trgih, saj so slovenska podjetja še posebej odvisna od poslovanja na tujih trgih. Uspešno vključevanje podjetja na tuje tržišče zahteva dobro poznavanje tujega okolja, v katerega podjetje vstopa, saj se le tako lahko podjetje prilagaja novim izzivom in priložnostim na trgu. Razumeti mora razlike med domačim poslovanjem in poslovanjem na tujem tržišču ter biti sposobno sprejemati strateške odločitve. Za uspešen nastop na tujem trgu mora podjetje izdelati trženjski načrt, ki vsebuje analizo trženjskega okolja izbrane države, analizo tržnih priložnosti na trgu in pretehtati tveganja ter oceniti tržno privlačnost. Na osnovi tega se podjetje odloči za vstop na tuje tržišče. V diplomskem delu bomo poskušali, na osnovi razpoložljivih podatkov, prikazati čim več informacij o ruskem okolju, analizirati panoge predelovalne industrije in preučiti tržne priložnosti za slovenska podjetja. Tako bo poglavitni namen diplomskega dela analizirati trženjsko okolje Rusije ter oceniti privlačnost ruskega tržišča. Diplomsko delo je razdeljeno na tri tematske sklope. Prvi del je namenjen teoretični predstavitvi zunanjega poslovnega okolja v mednarodnem poslovanju. Opredelili smo vlogo in pomen analize poslovnega okolja in analize tržnih priložnosti. V drugem delu diplomske naloge smo se osredotočili na trženjsko okolje Rusije. Analizirali smo geografsko, demografsko, ekonomsko, pravno, sociokulturno in tehnološko okolje Rusije. Obravnavali smo gospodarsko sodelovanje med Republiko Slovenijo in Rusko federacijo, prikazali bilateralne sporazume med državama in prikazali glavne makroekonomske kazalnike. V tretjem delu smo opravili analizo tržnih priložnosti. Analizirali smo slovenska podjetja na ruskem tržišču, ruske potrošnike in analizirali panoge predelovalne industrije ter predstavili poslovne priložnosti za slovenska podjetja v predelovalni industriji po posameznih regijah. V zaključnem delu pa bomo podali ključne ugotovitve na osnovi ocenjevanja privlačnosti ruskega tržišča in predstavili osnovne smernice za uspešno poslovanje na ruskem tržišču. Gospodarsko sodelovanje med Republiko Slovenijo in Rusko federacijo se iz leta v leto izboljšuje. Cilj gospodarskega sodelovanja je bil, da blagovna menjava med državama doseže milijardo dolarjev letno, za kar pa so bile potrebne tudi obojestranske neposredne naložbe, leta 2005 je bil ta dolgoročno zastavljen cilj dosežen. Fizična oddaljenost ruskega trga in razmeroma slabo poznavanje trga Ruske federacije sta glavna razloga, zaradi katerega se največ slovenskih podjetij odloči, da ne bo aktivno vstopalo na to tržišče. Zato želimo z analizo oceniti in dokazati, da je ruski trg privlačno tržišče za slovenska podjetja.

3

KAZALO 1 UVOD 5 1.1 Opredelitev področja in opis problema 5 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve 5 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave 6 1.4 Predvidene metode raziskovanja 7 2 POMEN ANALIZE POSLOVNEGA OKOLJA IN TRŽNIH PRILOŽNOSTI 8 2.1 Zunanje poslovno okolje v mednarodnem poslovanju 8 2.1.1 Proučevanje širšega zunanjega okolja 9 2.1.2 Proučevanje okolja delovanja podjetja 10 2.2 Analiziranje tržnih priložnosti 12 2.2.1 Raziskava tržnih obetov v tujini 12 3 ANALIZA TRŽENJSKEGA OKOLJA RUSIJE 14 3.1 Splošni podatki o Rusiji 14 3.2 Geografsko okolje 14 3.3 Demografsko okolje 15 3.4 Ekonomsko okolje 15 3.4.1 Osnovne značilnosti ruskega gospodarstva 15 3.4.2 Pregled gospodarskih gibanj 16 3.4.3 Zunanja trgovina in tuje naložbe 18 3.4.4 Gospodarsko sodelovanje med Republiko Slovenijo in Rusko federacijo 19 3.5 Pravno okolje 22 3.5.1 Državnopolitična ureditev 22 3.5.2 Bilateralni sporazumi med Republiko Slovenijo in Rusko federacijo 22 3.5.3 Carinska ureditev 24 3.6 Sociokulturno okolje 24 3.7 Informacijsko-tehnološko okolje 25 4 ANALIZA TRŽNIH PRILOŽNOSTI NA RUSKEM TRŽIŠČU 27 4.1 Analiza prisotnosti slovenskih podjetij na ruskem tržišču 27 4.2 Analiza ruske potrošnje 29 4.3 Analiza predelovalne industrije 31 4.4 Poslovne priložnosti za slovenska podjetja 38 5 OCENA PRIVLAČNOSTI RUSKEGA TRŽIŠČA 43 5.1 Ocena privlačnosti ruskega tržišča 43 5.2 Osnovne smernice za uspešno poslovanje na ruskem tržišču 44

4

6 SKLEP 46

POVZETEK 48 SEZNAM LITERATURE 49 SEZNAM VIROV 51 SEZMAN SLIK 52

5

1 UVOD 1.1 Opredelitev področja in opis problema Mednarodno poslovno okolje je po svoji strukturi zelo raznoliko, dinamično in za podjetje praviloma nenadzorljivo, zato vključevanje mednarodnega poslovnega okolja v zasnovo marketinga zahteva preučitev vpliva tujega okolja. Analiza dimenzij okolja mednarodnega trženja je nujni del analize in razvoja vsakega trženjskega načrta in njegove izvedbe. Ob nastopih na tujih trgih ali razširitvi dejavnosti na trgih, kjer podjetje že deluje, je analiza okolja tržišč, na katera podjetje vstopa, še toliko bolj pomembna, saj gre lahko za nepoznavanje ali delno poznavanje okolja. Z raziskovanjem in opazovanjem okolja lahko podjetja svoje trženjske strategije dopolnjujejo in jih prilagajajo novim izzivom in priložnostim na trgu. Naloga podjetij v fazi analiziranja mednarodnega okolja je tudi analizirati tržne priložnosti na izbranem tujem tržišču. Tržne priložnosti lahko v veliki meri ocenimo že na osnovi poznavanja in razumevanja prevladujočih trendov v svetovni trgovini in poznavanja vzrokov teh trendov. S pomočjo takšne raziskave lahko podjetja ugotovijo, ob upoštevanju narave njihovih izdelkov, morebitno ustreznost oziroma neustreznost tujega trga, ter smiselnost nadaljnjih dražjih raziskav in analiz tega trga. Zaradi močne konkurence na zahodnoevropskih in ameriških trgih imajo slovenska podjetja večje možnosti širjenja ter uspeha tudi na trgu Ruske federacije. Rusija je z vidika populacije, narodnega dohodka, geografske površine velika država, a je na osnovi trgovinske menjave z zahodnimi državami blizu položaja zasledovalca cen in je torej v teoretičnem modelu opredeljena kot majhno gospodarstvo. Vendar se zanimanje za Rusko federacijo v zadnjih letih hitro povečuje, saj se je gospodarstvo stabiliziralo, dohodek na prebivalca pa se je v zadnjih štirih letih več kot podvojil. Poznavalci tudi v prihodnjih letih napovedujejo nadpovprečne stopnje gospodarske rasti, zato bi Ruska federacija dolgoročno lahko postala eno od največjih gospodarstev na svetu. Menjava Slovenije z Rusijo nikoli ni presegla 4% celotne slovenske menjave na izvozni in 3% celotne slovenske menjave na uvozni strani, koncentrirana je v le nekaj podjetjih. Za povečanje obsega mednarodnega poslovanja z Rusijo je nujno, da se v menjavo vključijo nova slovenska podjetja Rusija zaradi ogromnega potenciala, ki ga predstavljata številno rusko prebivalstvo z naraščajočo kupno močjo ter zastarela oprema gospodarstva in gospodinjstev, ponuja številne priložnosti za slovenska podjetja. 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve Osnovni namen diplomske naloge je predstaviti analizo poslovnega okolja Rusije, v tem okviru pa še analizo tržnih priložnosti slovenskih podjetij na ruskem tržišču, ter na tej podlagi ugotoviti, kakšne so tržne priložnosti in možnosti gospodarskega sodelovanja za slovenska podjetja.

6

V posameznih poglavjih bomo podrobneje proučili in analizirali geografske in demografske značilnosti trga, gospodarske in politične dejavnike, sociokulturne dejavnike oziroma vse, kar bi bilo za podjetja potrebno, če bi želelo biti uspešno na ruskem trgu. V diplomski nalogi bomo tudi poskušali ugotoviti zahteve in preference porabniškega trga ter analizirati panoge in dejavnosti, kar bi lahko služilo kot dobra osnova za opredelitev sodelovanja slovenskih podjetij na ruskem tržišču. S pomočjo raziskave bomo ocenili privlačnost ruskega tržišča in možnost poslovanja slovenskih podjetij na omenjenem trgu. Temeljni cilj diplomske naloge je analizirati poslovno okolje in tržne priložnosti na ruskem tržišču in ugotoviti priložnosti za slovenska podjetja. Ugotoviti želimo kakšna je trenutna situacija na tržišču in pridobiti čim več informacij o panogah, ki predstavljajo tržni potencial ruskega trga. Ostali cilji diplomskega dela pa so:

teoretično obdelati vlogo in pomen analize poslovnega okolja in tržnih priložnosti, opraviti analizo ruske potrošnje in ugotoviti značilnosti, preference ter kupno moč

prebivalcev, opraviti analizo predelovalne industrije v Rusiji in ugotoviti priložnosti za

slovenska podjetja, oceniti privlačnost ruskega trga.

Trditve, ki jih bomo skušali dokazati v diplomski nalogi so naslednje:

podjetja morajo iskati svoje priložnosti in morebitne ovire v makrookolju; makrookolje sestavljajo vsi dejavniki in silnice, ki vplivajo na poslovanje in uspešnost, zato morajo podjetja poznati trende in megatrende, značilne za obstoječe okolje,

nastop na ruskem trgu zahteva analizo poslovnega okolja in tržnih priložnosti, da se ugotovijo potenciali ruskega trga in priložnosti za podjetja ter da se poda ocena privlačnosti ruskega trga,

ruski trg je posebno tržišče zaradi hitre gospodarske rasti, kulturne bližine, velikosti trga, dobičkonosnosti, ki bi lahko slovenskim podjetjem omogočile dobre pogoje za udeležbo in trženje na tem trgu.

1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Pri oblikovanju diplomske naloge izhajamo iz naslednjih predpostavk;

spremljanje sprememb in trendov razvoja mednarodnega okolja so glavni pogoj za uspešno poslovanje na tujem trgu,

gospodarske razmere na ruskem trgu so se stabilizirale, zato predpostavljamo, da je stopnja tržne privlačnosti obravnavanega trga visoka,

nizka stopnja poznavanja ruskega trga in zato relativno skromna seznanjenost z obstoječimi možnostmi poslovanja, je posledica zelo slabe trženjsko-raziskovalne aktivnosti podjetij v Rusiji,

konkurenca na ruskem trgu bo tudi v prihodnosti vedno močnejša.

7

V diplomskem delu se bomo omejili na analizo predelovalne industrije na ruskem tržišču. Kot omejitve raziskave lahko tudi navedem, da bo pri analiziranju ruskega trga na razpolago razmeroma malo virov v slovenskem jeziku in da so nekateri podatki o ruskem trgu težko dostopni. Večinoma pa se bomo skušali omejiti na tekoče podatke in vire, ki nam bodo na razpolago. 1.4 Uporabljene raziskovalne metode Predmet raziskave v diplomski nalogi je analiza tujega trga in tržnih priložnosti za vstop podjetij na ta trg, zato gre za makroekonomsko raziskavo. Pristop k raziskovanju je deskriptiven in v okviru tega bomo uporabili metodo deskripcije, s pomočjo katere bomo opisali teorijo, pojme in ugotovljena dejstva ter metodo kompilacije, kajti povzemali in citirali bomo ugotovitve drugih avtorjev ter tako prišli do lastnih sklepov in predlogov. Pri izdelavi diplomskega dela bom uporabila različne vire podatkov, kot so domača in tuja strokovna literatura, članke iz strokovnih revij in posvetov, baze podatkov na internetu in sekundarne podatke, kot so statistični podatki in razna poročila. Izhodišče analize poslovnega okolja in tržnih priložnosti ruskega tržišča je Strategija nastopa slovenskih podjetij na ruskem trgu, ki so jo izdelali na Centru za mednarodno konkurenčnost. Uporabljeni so tudi statistični podatki Gospodarske zbornice Slovenije o zunanje trgovinski blagovni menjavi med Slovenijo in Rusijo, podatkovne baze Statističnega urada Republike Slovenije o strukturi blagovne menjave med Slovenijo in Rusijo in številni drugi sekundarni viri. Tako so bile na primer informacije o bilateralnih sporazumih pridobljene na spletnih straneh Ministrstva za gospodarstvo, podatki in informacije o značilnostih ruskega gospodarstva pa iz koristnih virov na spletu.

8

2 POMEN ANALIZE POSLOVNEGA OKOLJA IN TRŽNIH PRILOŽNOSTI Podjetja ne morejo uspešno poslovati, če ne poznajo in ne razumejo okolja, v katerem poslujejo (Jaklič 1999, 1). Okolje mednarodnega marketinga je iz številnih razlogov bolj kompleksno od marketinškega okolja, ki mu je tržnik izpostavljen na domačem tržišču (Jurše 1993, 37). Analiza okolja mednarodnega trženja je zato nujen element v razvoju vsakega marketinškega programa in strateškega načrta podjetja. Cilj celovite in poglobljene analize okolja je izoblikovati razumevanje priložnosti, na katerih je mogoče graditi strategijo, in groženj (nevarnosti), ki jih je potrebno obvladati ali se jim izogniti. Analiza okolja oz. marketinška raziskava za potrebe odločitev o vstopu na tuje trge bo torej osredotočena na ključne dejavnike, akterje in vplive v okolju z namenom (Jurše 1997a, 231):

• opredeliti obetavne tržne priložnosti, • opredeliti in ovrednotiti konkurenco, • zagotoviti informacije za izbiro nacionalnih trgov in ciljnih skupin odjemalcev, • spoznati značilnosti, potrebe in zahteve odjemalcev, ki jih bo podjetje

zadovoljevalo z načrtovanjem in izvajanjem strategije marketinga, • zagotoviti informacije za izgrajevanje tržne pozicije in doseganje marketinških

ciljev podjetja. Zaradi negotovosti in tveganja, ki je povezano z oblikovanjem mednarodnih trženjskih strategij in vstopom na tuje trge, je celo pomembneje, da podjetje natančneje preuči tuji kot domači trg. Številna podjetja na tujih trgih niso uspela, ker niso proučila gospodarskih in političnih razmer, odjemalcev, konkurentov, kulturnega okolja itd. Podjetje potrebuje tudi informacije o razlikah v kulturi, običajih, vedenju, demografskem stanju, kupni moči in druge podatke, ki so pomembni za trženjske odločitve ( Potočnik 2002, 468). Na podlagi analize tržnih priložnosti lahko podjetja ugotovijo morebitno ustreznost oz. neustreznost tujega trga ter smiselnost nadaljnjih raziskav in analiz izbranega trga. Najpomembnejše informacije, ki jih tržni raziskovalec želi pridobiti z analizo tržnih priložnosti so velikost trga, struktura trga, tržni deleži, informacije o odjemalcih in konkurentih. Poslovno okolje podjetja delimo na zunanje in notranje okolje. Zunanje okolje predstavljajo spremenljivke zunaj podjetja, na katere podjetje na kratek rok nima večjega vpliva, notranje okolje pa predstavljajo spremenljivke znotraj podjetja. Zunanje poslovno okolje delimo na širše zunanje okolje in okolje delovanja podjetja (Jaklič 1999, 1). 2.1 Zunanje poslovno okolje v mednarodnem poslovanju Analiza zunanjega okolja je osredotočena na proučevanje pogojev v okolju, ki so pomembni za uspešno izvajanje strategije vstopa na tržišče. Za uspešen vstop na tržišče pa morajo tržniki opazovati zunanje okolje, spremljati trende in iskati priložnosti. Zunanje okolje delimo na širše zunanje okolje in okolje delovanja podjetja.

9

2.1.1 Proučevanje širšega zunanjega okolja Širše zunanje okolje vključuje bolj splošne ekonomske, politično-pravne, tehnološke, kulturne in naravne dejavnike, ki na podjetje vplivajo posredno in običajno bolj dolgoročno (Jaklič 1999, 1). V analizi okolij poznamo različne pristope ali načine analize: t.i. analizo PEST ( analizo političnega, ekonomskega, sociološkega, tehnološkega okolja), analizo SLEPT (analizo sociološkega, pravnega, ekonomskega, političnega, tehnološkega okolja), analizo dejavnikov C (competition – konkurence) (Makovec Brenčič in Hrastelj 2003, 28). V okviru ekonomskega okolja obravnavamo elemente kot na primer bruto domači proizvod (BDP), cene, prihranki, dolgovi, dosegljivost posojil. V okviru politično-pravnega okolja proučujemo zakonodajo, delitev politične moči in politični proces. V okviru tehnološkega okolja proučujemo splošno pomembne inovacije in invencije, obseg sredstev za raziskave in razvoj v družbi (Jaklič 1999, 1). Analiza širšega zunanjega okolja vključuje predvsem:

Demografsko okolje Prva silnica v makrookolju, ki jo morajo tržniki spremljati, je prebivalstvo, saj ljudje sestavljajo trge. Podrobno se proučuje velikost in stopnja rasti prebivalstva v mestih, regijah in državah, starostna porazdelitev in etnični spleti, izobrazbena raven, vzorci gospodinjstev in značilnosti posameznih območij ter gibanja na njih ( Kotler 2004, 163).

Ekonomsko okolje Ekonomsko okolje je ključna dimenzija okolja tuje države, saj v veliki meri opredeljuje marketinške priložnosti za mednarodno delovanje podjetja in tržnik je samo na osnovi podrobne analize te dimenzije nacionalnega okolja sposoben odgovoriti na naslednji temeljni vprašanji: kako veliko je tržišče in kakšno je tržišče? (Jurše 1993, 43) Ekonomski kazalniki, kot so podatki o prebivalstvu in njegovi rasti, dohodku, strukturi porabe, infrastrukturi, vključenosti države (trga) v mednarodne procese, dajejo mednarodnemu tržniku možnost ovrednotenja tržnega potenciala na izbranem trgu. Ti kazalniki so običajno na voljo v obliki sekundarnih podatkov, vendar jih moramo obravnavati skupaj z interpretativnimi (primarnimi) podatki s trga, saj je večinoma mednarodnih trženjskih dejavnosti dolgoročno usmerjena (Makovec Brenčič in Hrastelj 2003, 40). Namen analize ekonomskega okolja je ugotoviti, ali je obravnavani trg obetajoč, ali ne.

Politično-pravno okolje Države, ki so privlačne z vidika tržnih potencialov in konkurence, lahko postanejo neprivlačne zaradi rizičnih političnih vprašanj. Politična nestabilnost v državi in prisotni deželni riziko lahko v veliki meri relativizirata privlačni tržni potencial določene države (Jurše 1993, 44).

10

Pravna zakonodaja vpliva na to, kako je dovoljeno ali ni dovoljeno izvajati določene mednarodne poslovne aktivnosti, kot so uvažanje, izvažanje, prevažanje blaga v mednarodnem prometu. Pomemben vidik mednarodnega pravnega okolja je tudi urejanje pravic, obveznosti, prenosa pravic in odgovornosti ter razreševanja sporov med strankami v okviru mednarodnih pogodb med pogodbenimi strankami (Jurše 1993, 49-50).

Sociokulturno okolje Sociokulturno okolje je ena od ključnih dimenzij mednarodnega poslovnega okolja. Pomemben člen globalnega marketinga je sistematično odkrivanje, identificiranje, klasificiranje, merjenje in interpretiranje podobnosti in razlik med različno marketinško prakso in sistemi v različnih državah na različnih stopnjah socioekonomskega, tehnološkega in kulturnega razvoja (Jurše 1993, 44). Medkulturološke raziskave, analize in primerjave posredujejo tržnikom vitalne podatke o jeziku, veri, vrednotah, izobrazbi, stališčih, družbeni organiziranosti, navadah, političnem življenju, estetiki, materialni kulturi končnih porabnikov ali industrijskih odjemalcev na izbranem trgu (Makovec Brenčič in Hrastelj 2003, 58).

Tehnološko okolje Tehnološki razvoj je eden od temeljnih dejavnikov, ki vplivajo na razvoj novih in preoblikovanje obstoječih tržišč; zato ga ne gre obravnavati samo kot del zunanjega okolja, temveč tudi kot ključni vzvod mednarodne konkurenčne strategije podjetja (Jurše 1993, 49). V tehnološkem okolju mora tržnik upoštevati čedalje večjo hitrost sprememb, inovacijske možnosti, razlike v obsegu sredstev za rast in razvoj ter povečan vladni nadzor, kar je posledica tehnološkega razvoja (Kotler 2004, 178). 2.1.2 Proučevanje okolja delovanja podjetja Analizo zunanjega okolja izbranega trga mora podjetje nadgraditi s podrobno analizo samega trga. Konkurenti lahko prihajajo iz dejavnosti v katerih nastopa podjetje, lahko pa prihajajo tudi iz drugih dejavnosti. Okolje delovanja podjetja vključuje sile, ki na delovanje podjetja vplivajo bolj neposredno in praviloma bolj kratkoročno (Jaklič 1999, 2). Te sile oziroma elementi okolja delovanja so (ibidem, 2):

• panožno okolje (konkurenti, kupci, dobavitelji, substituti, sodelovalna podjetja), • institucije kot vzorci obnašanja (institucionaliziranost dela na črno v določenem

gospodarstvu, narava odnosov med podjetji, stopnja zaupanja), • državna politika (makroekonomska, mikroekonomska) in • interesne skupine, ki niso zajete v drugih elementih (posojilodajalci, interesna

združenja).

11

SLIKA 1: POSLOVNO OKOLJE PODJETJA

Vir: Prirejeno po Jakliču (1999, 3).

ŠIRŠE ZUNANJE OKOLJE • geografsko • ekonomsko • politično-pravno • sociokulturno • tehnološko

OKOLJE DELOVANJA

Analiza in odnos do

panožnega okolja

Analiza in odnos do

institucij kot vzorcev

obnašanja

Analiza in odnos do državne politike

Analiza in ravnanje z interesnimi skupinami

12

2.2 Analiziranje tržnih priložnosti Pri analiziranju tržnih priložnosti na tujih tržiščih mora tržni raziskovalec najprej opredeliti tržišče in izoblikovati njegove meje, šele na osnovi definiranja tržišča se bo lahko lotil analiziranja tržnih priložnosti (Jurše 1993, 116). V fazi analiziranja izvoznega okolja je glavna naloga ugotoviti, kakšne podobnosti in razlike obstajajo med porabniki na tujih tržiščih in proučiti njihov vpliv na nakupno vedenje porabnikov. Zato mora tržnik podrobno proučiti tuja tržišča, da lahko izbere ustrezna ciljna tržišča in izoblikuje ustrezen ciljni program marketinga za izbrana tržišča ( Jurše 1993, 116). Če želi biti podjetje uspešno na tujem trgu, morajo izvozni tržniki na osnovi analize tržnega potenciala, konkurence in političnih omejitev ugotoviti privlačnost izbranega nacionalnega trga (Jurše 1993, 116). Za objektivno analizo tržnih priložnosti je potrebno poznati pet temeljnih gradnikov tržnih priložnosti (ibidem, 116):

1) analizirati je potrebno odjemalce, da bi opredelili, kako je mogoče segmentirati tržišče in opredeliti zahteve vsakega tržnega segmenta,

2) identificirati je potrebno konkurente,

3) predvideti je potrebno trende v okolju (družbene, gospodarske, politične,

tehnološke),

4) razumeti je potrebno tržne značilnosti z vidika razvoja ponudbe in povpraševanja ter njihovega medsebojnega vplivanja,

5) proučiti je potrebno interne značilnosti podjetja, da bi ugotovili, kako je mogoče

povezati prednosti in slabosti podjetja z zahtevami tržišča. 2.2.1 Raziskava tržnih obetov v tujini Raziskava obetov za izvoz v tujino se opravi tedaj, če so rezultati prejšnjih stopenj raziskovanja takšni, da opravičujejo nadrobnejše raziskovanje obetov za izvoz (Hrastelj et al.1992, 39). Ključne determinante tržnih priložnosti je mogoče obravnavati z vidika velikosti tržišča in dinamike njegovega razvoja, aktivnosti drugih podjetij (konkurentov), ugotavljanja potencialnih možnosti vstopa novih konkurentov na tržišče ali pa z usmerjanjem razvoja tržnih potreb (Jurše 1993, 119).

13

Ključni dejavniki privlačnosti tujih tržišč, ki vplivajo na oceno tržnih priložnosti (Jurše 1997b, 14):

• tržni potencial: velikost tržišča, dinamika rasti, stopnja zasičenosti, tržne praznine (niše), kupna moč odjemalcev,

• vstopne omejitve: carinske in necarinske omejitve, pravne, gospodarske, kulturne, fizične in informacijske omejitve,

• konkurenčno stanje: struktura konkurence, moč konkurentov, strategija pomembnejših konkurentov,

• riziki: ekonomski, politični, socialni riziki. Raziskovanje tržnih obetov v tujini zavzema osrednje mesto v raziskovanju tržišč, saj gre za analizo, diagnozo in napoved (prognozo) ponudbe in konkurence, povpraševanja in potreb na tujih tržiščih, torej za proučevanje trenutnih in bodočih tržnih obetov na raziskovanem tujem tržišču (Jurše 1993, 121).

14

3 ANALIZA TRŽENJSKEGA OKOLJA RUSIJE 3.1 Splošni podatki o Rusiji Ruska federacija (v nadaljevanju RF) je nastala leta 1991 po razpadu Sovjetske zveze (v nadaljevanju SZ). Od nekdanje SZ je prevzela 76% ozemlja in je še vedno največja država na svetu. Skladno z ustavo iz decembra 1993 je demokratična, federativna, pravna in večetična republika, v kateri je vloga predsednika države posebej izpostavljena (Colnar Leskovšek, 2004 III. del, 6). Je politično, gospodarsko in vojaško ena najvplivnejših držav, čeprav ji je več kot šestdesetletno obdobje komunističnega režima pustilo svoj pečat na vseh področjih; kaže se predvsem v pomanjkanju demokratične tradicije v političnem življenju, korupciji in v zaostalosti gospodarstva. Izredno bogata je z naravnimi in človeškimi viri, zaradi česar predstavlja zelo privlačen in perspektiven trg (CMSR 2004, 8). Uradni naziv države: Ruska federacija Glavno mesto: Moskva Površina: 17.075.400 km2 Prebivalstvo: 142,8 mio (2006) Nacionalna valuta: Ruski rubelj (Rrb) BDP na prebivalca: 2.341 USD 3.2 Geografsko okolje

RF je dežela kontinentalnih razsežnosti. S 17,08 milijoni km2 je po površini prva, z dobrimi 143 milijoni državljanov pa je šesta največja država na svetu. Država se kontinentalno deli na evropski ( vzhodna Evropa) in azijski del (severna Azija). Leži ob Atlantskem oceanu, Tihem oceanu in Severnem ledenem morju ter ob 11-ih drugih morjih. Zaradi velikosti države klima variira od stepe na jugu do vlažnega kontinentalnega podnebja v celinskem delu države in do tundre na polarnem severu. (CIA-The world factbook 2006). RF, ki je po površini velika za 855 Slovenij, sestavlja 89 regij z različnimi pooblastili: 21 je avtonomnih republik, 50 provinc, 10 avtonomnih okrožij, 6 teritorijev in 2 federalni mesti ( Moskva in Sankt Petersburg) (Colnar Leskovšek 2004 I.del, 9). Moskovska oblast (v praksi se za to geografsko območje uporablja izraz Podmoskovje) je velika okoli 47.000 km2 in ima okoli 7 milijonov prebivalcev, od katerih jih 5 milijonov živi v mestih. Je ena od vodilnih industrijskih regij v Rusiji. Mesto Moskva predstavlja največji ekonomski, politični in znanstveni center RF. Več kot polovica celotnega ruskega potenciala visokih tehnologij, informacijskih sistemov in sredstev množičnega informiranja se nahaja v Moskvi. S to regijo je vzpostavljena dobra baza sodelovanja, saj ima več kot 40 slovenskih podjetij v Moskvi svoja predstavništva (Colnar Leskovšek 2004 I. del, 21). Država je zelo bogata s surovinami, in sicer z nafto, zemeljskim plinom, železovo rudo, lesom, črnim premogom in drugimi minerali. Surovine so tudi glavno izvozno blago države, saj zavzemajo kar 70% celotnega ruskega izvoza (CIA-The world factbook 2006).

15

3.3 Demografsko okolje V RF je po zadnji oceni leta 2006 živelo 142,893.540 milijonov ljudi. Število prebivalstva v zadnjem času upada, kar pa ni le težava Rusije, ampak problem vseh evropskih držav. Povprečna letna stopnja upadanja števila prebivalcev v obdobju 2003-2006 je 0.37% (CIA-The world factbook 2006). Največja mesta v RF so naseljena: Moskva (10,4 mio prebivalcev), Sankt Petersburg (4,9 mio prebivalcev), Novosibirsk (1,4 mio prebivalcev), Nižji Novgorod (1,4 mio prebivalcev) (CIA-the world factbook 2006). Etnična sestava prebivalstva RF je naslednja: 79,8% Rusov, sledijo jim Tatari 3,8%, Ukrajinci 2%, Bakširi 1,2%, Čuvaši 1,1% ter ostala ljudstva 12,1%. Stopnja pismenosti je bila v letu 2003 visoka, saj je 99,6% prebivalstva pismenega (CIA-the world factbook 2006). Delež starejšega prebivalstva se v državi rahlo povečuje, medtem ko se delež mlajšega prebivalstva zmanjšuje, kar pa je značilno tudi za večino ostalih evropskih mest. V RF je zadnje čase opaziti dvoje vrst preseljevanja. Prvo je odseljevanje prebivalstva v zahodne države in Izrael, drugo pa priseljevanje Rusov iz drugih držav bivše Sovjetske zveze. Močno je tudi preseljevanje prebivalcev iz azijskega v zahodni del države, predvsem v Moskvo in širšo okolico. 3.4 Ekonomsko okolje RF je od SZ podedovala gospodarstvo, ki je zaradi razpada centralnoplanskega sistema in neprilagojenosti proizvodnje novim tržnim zakonitostim v devetdesetih letih beležilo negativno rast. Po finančni krizi leta 1998 pa se je zaradi devalvacije rublja povečala konkurenčnost ruskega izvoza in povečala domača uvozno-substitucijska proizvodnja. Obenem so na svetovnih trgih začele naraščati cene nafte, zato rusko gospodarstvo v zadnjih letih beleži visoke stopnje gospodarske rasti (CMSR 2004, 8). 3.4.1 Osnovne značilnosti ruskega gospodarstva Visoko devizni prilivi in učinkovita davčna reforma so vplivali na izboljšanje javnih financ, pozitiven vpliv pa je imela tudi politična stabilizacija. Predsednik države Vladimir Putin ima oblast trdneje v rokah kot njegovi predhodniki, uživa pa tudi podporo parlamenta, ki je ključnega pomena pri uvajanju strukturnih reform (CMSR 2004, 8). Putinova administracija je dosegla opazen napredek pri strukturnih reformah-uredila je odnose med zvezno in regionalnimi oblastmi, zmanjšala je delež negotovinskih plačil v proračun, znižala in poenostavila davčne stopnje, zmanjšala nadzor nad poslovanjem podjetij in reformirala sodstvo. Za zagotavljanje dolgoročne gospodarske rasti bi država morala ohranjati enak tempo reform, ki pa sedaj stopajo v fazo, ki je težje izvedljiva in politično bolj občutljiva, poleg tega pa sovpada z negotovostmi povezanimi s svetovnimi cenami nafte in pešanjem gospodarske rasti (Mrak et al 2002, 383-384). Ob razpadu SZ bila ruska industrija energetsko intenzivna in tehnološko zaostala, osredotočena na proizvodnjo blaga z nizko dodano vrednostjo, pri čemer je imela visok delež vojaška proizvodnja. Industrijska proizvodnja se je v osmih letih do leta 1998 zmanjšala za več kot polovico, v zadnjih letih pa ponovno beleži visoke stopnje rasti.

16

Proizvodnja goriv in energije je leta 2002 predstavljala 20 odstotkov celotne industrijske proizvodnje, metalurgija pa 16 odstotkov. Največji sektor predelovalne industrije je strojegradnja in kovinarska industrija, ki ima v industriji kar 20-odstotni delež. Naftni sektor predstavlja daleč najpomembnejšo gospodarsko panogo. Nafta ima v izvozu 55-odstotni delež, v proračunu in BDP četrtinskega, pri naložbah pa vsaj polovičnega (CMSR 2004,8). Bistvenega pomena za rusko gospodarstvo je železniško omrežje, zlasti 7416 km dolga transsibirska železnica. Veliko rudno bogastvo v Sibiriji je eden največjih proizvajalcev nafte, črnega premoga, zemeljskega plina, železove rude, bakra, svinca, cinka, platine, zlata (Leksikon Cankarjeve založbe 1998, 920). RFa načrpa 11 odstotkov svetovne proizvodnje nafte (za Savdsko Arabijo je druga največja izvoznica nafte) in četrtino zemeljskega plina, njene rezerve nafte predstavljajo 5-6 odstotkov vseh svetovnih rezerv, rezerve zemeljskega plina pa ker tretjino vseh svetovnih rezerv. Visoke cene nafte so v preteklih letih preko visokih deviznih zaslužkov bistveno pripomogle k povečanju likvidnosti in stabilizaciji gospodarstva ter povečanju naložb v sektor (CMSR 2004, 8). 3.4.2 Pregled gospodarskih gibanj

Gospodarska rast

Devalvacija rublja po finančni krizi leta 1998 je močno povečala konkurenčnost ruskih podjetij, kar je skupaj z visokimi svetovnimi cenami nafte omogočilo doseganje visokih stopenj gospodarske rasti in s tem napredek tudi na drugih področjih (CMSR 2004, 9). Stopnja rasti BDP se v Rusiji v zadnjih letih povečuje, vendar takšnega trenda ne gre pričakovati tudi v prihodnje. Gospodarska rast, ki sta jo spodbujala visoko domače povpraševanje in hitra rast izvoza, je v letu 2004 po ocenah znašala 7,2 odstotka. V prvem četrtletju leta 2005 se je znižala na 5,2 odstotka, kasneje pa se je začela krepiti in je v prvi polovici leta znašala 6 odstotkov. Glavno gonilo rasti je bilo domače povpraševanje, pri čemer se je zasebno povpraševanje v drugem četrtletju povečalo za 11,9 odstotka, naložbeno pa za 9,2 odstotka. Visoka rast domačega povpraševanja je spodbudila uvoz, ki se je v prvih šestih mesecih leta 2005 v primerjavi z enakim obdobjem leto poprej nominalno povečal za 18,1 odstotka, medtem ko se je rast izvoza upočasnila in je znašala 6,4 odstotka (Izvozno okno 2005). Medtem ko je bilo tik po krizi glavno gonilo hitro rastoč izvoz, se v zadnjih letih vedno bolj krepi domače povpraševanje. Industrijska rast, ki je v letu 2004 znašala 7,3 odstotka, se v letu 2005 upočasnjuje in je v prvih sedmih mesecih znašala le 4,1 odstotka (v enakem obdobju lani 7,2 odstotka). Proizvodnja predelovalne industrije se je v tem obdobju povečala za 5,8 odstotka, najhitreje sta naraščali proizvodnja električnih in elektronskih naprav (za 20,5 odstotka) ter proizvodnja strojev in opreme (za 11,9 odstotka) (Izvozno okno 2005).

17

TABELA 1: PRIKAZ DOLOČENIH MAKROEKONOMSKIH KAZALNIKOV V PRETEKLIH LETIH IN NAPOVED ZA NAPREJ Leto Kazalnik 2002 2003 2004 2005 2006

BDP (spremembe v %) 4,7 7,3 7,2 6,2 5,5

BDP (na prebivalca v USD) 2.378 2.992 4.038 - -

Rast celotnega domačega povpr. - 7,6 9,6 8,8 9,1

Rast industrijske proizvodnje 3,8 7,0 7,3 5,5 4,7

Vir: Izvozno okno 2005. Tudi v naslednjem letu bosta glavno gonilo rasti zasebno in naložbeno povpraševanje, spodbujeno z višjimi plačami v javnem sektorju oziroma z velikimi javnimi infrastrukturnimi projekti. Zaradi upadanja rasti proizvodnje v ključnih industrijskih sektorjih pa se bo gospodarska rast zniževala (Izvozno okno 2005). Za dolgoročno gospodarsko rast bo Rusija potrebovala diverzifikacijo proizvodnje in več tujih vlaganj, ki se v zadnjih letih z večjo politično in gospodarsko stabilnostjo ter visokimi finančnimi presežki povečujejo.

Inflacija Poseben problem v državi je inflacija, ki se v zadnjih letih sicer znižuje, vendar je še vedno relativno visoka. Po več kot 80-odstotni inflaciji v letu 1998, po izbruhu ruske krize, je ruskim državnim organom v letih 2000 in 2001 uspelo znižati njeno raven na okoli 20 odstotkov letno (Mrak et al 2002, 383). Stopnja inflacije tako še vedno ostaja trdovratna in presega načrtovano. V letu 2003 je v povprečju znašala 13,6 odstotka, do konca leta pa se je znižala na 12 odstotkov. Visoka inflacija je posledica hitro rastoče denarne mase zaradi visokih deviznih prilivov in sproščanja administrativno nadzorovanih cen. Najhitreje naraščajo cene storitev, deloma zaradi administrativnega sproščanja cen, deloma pa zaradi rastočih stroškov delovne sile. (CMSR 2004, 9). Zmanjšani zunanjetrgovinski presežki so v letu 2001 zmanjšali pritisk na rubelj, ki je realno apreciiral za 8,6 odstotka, kar je za polovico manj kot leta 2000. Po pričakovanjih bo rubelj zaradi nižjih cen nafte in počasnejše domače gospodarske rasti apreciiral počasneje kot prejšnja leta (Mrak et al, 2002, 383).

18

TABELA 2: PRIKAZ LETNE STOPNJE INFLACIJE IN MENJALNEGA TEČAJA RUR/USD Leto Kazalnik

2002 2003 2004 2005 2006

Letna stopnja inflacije v %

15,8 13,7 10,9 12,8 9,6

Povprečni menjalni tečaj RUR/USD

31,35 30,96 28,81 28,12 28,30

Vir: Izvozno okno 2005. Zniževanje stopnje inflacije bo v naslednjih letih počasno zaradi visokega domačega povpraševanja in nezadostnih instrumentov centralne banke za njeno zniževanje (Izvozno okno 2005). 3.4.3 Zunanja trgovina in tuje naložbe RF je v letu 2005 po zaslugi izjemno visokih cen nafte dosegla rekordne presežke v zunanji trgovini. Cena ruske nafte je junija 2005 v povprečju znašala 51 dolarjev za sod, kar je za 20 dolarjev več kot v enakem obdobju leta 2004. Zaradi tega se je izvoz v prvi polovici leta povečal za skoraj 40 odstotkov, uvoz pa je bil v istem obdobju večji za četrtino (Izvozno okno 2005). Glavna izvozna in uvozna tržišča so prikazana v spodnjih tabelah: TABELA 3: GLAVNA IZVOZNA TRŽIŠČA RF V ODSTOTKIH CELOTNEGA IZVOZA

Država % celotnega izvoza Nemčija 7,7

Nizozemska 6,5 Italija 6,3

Kitajska 6,2 Ukrajina 5,6

Vir: CMSR 2004, 10. TABELA 4: GLAVNA UVOZNA TRŽIŠČA RF V ODSTOTKIH CELOTNEGA UVOZA

Država % celotnega uvoza Nemčija 10,7

Belorusija 6,5 Ukrajina 5,9 Kitajska 4,4

Kazahstan 3,9 Vir: CMSR 2004, 10.

19

V ruskem izvozu prevladujejo goriva in kovine (skupaj predstavljajo 70 odstotkov izvoza), izdelki z višjo dodano vrednostjo, kot so stroji in oprema, pa predstavljajo manj kot 10 odstotkov izvoza. Zaradi tega je Rusija v zunanji trgovini izredno občutljiva na cenovna gibanja primarnih proizvodov na svetovnih trgih. Struktura uvoza je asimetrična izvozni; prevladujejo izdelki z visoko dodano vrednostjo: stroji in oprema imajo 31,3 odstotni delež, hrana pa 21,8 odstotnega (Izvozno okno 2005). EU je imela pred razširitvijo maja 2004 v zunanji trgovini 50 odstotni delež. Po ocenah bo širitev EU imela nevtralen vpliv na menjavo z Rusijo. Sporazum o partnerstvu in sodelovanju med EU in Rusko federacijo velja tudi za nove države članice. Rusija pa je napovedala, da bo znižala uvozne carine, sprostila cene energije na domačem trgu ter odprla sektorje telekomunikacij, finančnih storitev in gradbeništva tujim vlagateljem. Za rusko blago bodo v novih državah članicah veljale nižje uvozne carine, izvoz energije v te države pa ne bo omejen (CMSR 2004, 10). Z izboljšanjem političnega, gospodarskega in zakonodajnega sistema se neposredne tuje naložbe v zadnjih letih postopoma povečujejo. V letih od 1998 do 2003 so v povprečju znašale 2,7 milijarde dolarjev letno (CMSR 2004, 10). V letu 2004 so po ocenah znašale 11,7 milijarde dolarjev, kar je preseglo najbolj optimistične napovedi. V prvi polovici leta 2005 pa so se tuje naložbe v primerjavi z enakim obdobjem leta 2004 več kot podvojile in so znašale 9,3 milijarde dolarjev. Neto neposredne tuje naložbe so zaradi večjih vlaganj ruskih podjetij v tujini negativne (Izvozno okno 2005). Leta 2002 je Rusija med vsemi državami na svetu beležila največji pozitivni napredek na lestvici indeksa zaupanja tujih neposrednih investitorjev »FDI Confidence Index 2002«. Indeks se je v enem letu izboljšal za 19% in Rusija je bila po tej oceni na 17. mestu med najbolj privlačnimi državami z vidika zaupanja tujih vlagateljev (Colnar Leskovšek 2004 III.del, 8). Po ocenah se bodo v prihodnjih letih zaradi interesa vlagateljev, stalnega napredka pri uvajanju strukturnih in zakonodajnih reform, visoke stopnje gospodarske rasti in pričakovane včlanitve v Svetovno trgovinsko organizacijo, neposredne tuje naložbe povečevale (Izvozno okno 2005). 3.4.4 Gospodarsko sodelovanje med Republiko Slovenijo in Rusko federacijo Tako politični kot gospodarski odnosi med Slovenijo in Rusko federacijo so zelo dobri in se v zadnjih letih še krepijo. Prijateljske odnose med državama so dodatno poglobila tudi večkratna srečanja med predsednikoma obeh držav (CMSR 2004, 12). Blagovna menjava ima v celotnem medsebojnem gospodarskem sodelovanju približno 90-odstotni delež (CMSR 2004,12). Cilj gospodarskega sodelovanja je bil, da blagovna menjava med državama doseže milijardo dolarjev letno, za kar pa so bile potrebne tudi obojestranske neposredne naložbe (GZS 2006). Obseg menjave med državama je naraščal do leta 1998, ko se je zaradi finančne krize v Rusiji začel zmanjševati in se je leta 1999 v primerjavi z letom 1997 prepolovil. Od leta 2000 se menjava med državama spet povečuje in tako se je Rusija uvrstila na osmo mesto v slovenskem izvozu in na sedmo mesto v slovenskem uvozu (CMSR 2004, 12).

20

TABELA 5: IZVOZ SLOVENIJE PO DRŽAVAH V LETU 2004 Rang Država Izvoz v EUR 1. Nemčija 2.675.942.783 2. Italija 1.619.143.258 3. Hrvaška 1.164.401.600 4. Avstrija 930.534.572 5. Francija 801.453.195 6. Bosna in Hercegovina 489.483.323 7. Srbija in Črna gora 454.135.413 8. Ruska federacija 419.143.411

Vir: Predovnik 2006. V dolarjih izražena milijardna menjava je leta 2005 tako dosegla dolgoročno zastavljene cilje, Slovenija pa si želi predvsem sodelovanja na področju energetov. SLIKA 2: BLAGOVNA MENJAVA MED SLOVENIJO IN RF V OBDOBJU V LETIH 2000-2006 (V 1000 USD)

Opomba: Podatki za leto 2006 so do meseca julija Vir: Izvozno okno 2005, SURS 2006; lastni izračuni. S slike 3 in 4 je razvidno, da Slovenija iz uvaža RF predvsem surovine, saj je RF bogata z njimi, in polproizvode, izvaža pa predvsem zdravila in industrijske proizvode, ki niso izdelki široke potrošnje, po njih pa v Rusiji obstaja največje povpraševanje.

0

100000

200000

300000

400000

500000

600000

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006

Slovenski izvoz Slovenski uvoz

21

SLIKA 3: SESTAVA ZUNANJE TRGOVINE SLOVENIJE Z RF PO IZDELKIH, UVOZ LETA 2003

Surovi nikelj 1,1%

Železove zlitine 4,9%

Kemična lesna celuloza 3,3%

Sintetični kavčuk 0,7%

Heterociklične spojine 5%

Surovi aluminij 23,4%

Naftni plini in drugi plinasti ogljikovodiki

28,6%

Motorni bencin in olja iz

bituminoznih materialov 27,2 %

Vir: CMSR 2004,12. SLIKA 4: SESTAVA ZUNANJE TRGOVINE SLOVENIJE Z RF PO IZDELKIH, IZVOZ LETA 2003

Zdravila 31%

Izdelki za sejemske, namizne in

družabne igre 2,4%

Zračne ali vakumske črpalke1,9%

Preparati za lase 3,1%

Talne obloge iz plastičnih mas

4,1%

Premazna sredstva 7,8%

Električni aparati za žično

telefonijo in telegrafijo 19,2%

Električni akumulatorji

1,9%

Elektrotermični aparati in

naprave za gospodinjstvo

2,1%

Vir: CMSR 2004,12.

22

3.5 Pravno okolje Pričakuje se, da bodo razvite države še povečevale blaginjo, Rusija in ostale države v razvoju pa naj bi dvignile raven produktivnosti in gospodarske razvitosti z neoviranim pretokom tehnologije, kapitala in znanja iz razvitega sveta. Pomen mednarodne trgovine in pravno-političnega okolja je še toliko večji, ker gre za veliko gospodarstvo in pomembnega izvoznika ter uvoznika. 3.5.1 Državnopolitična ureditev Ruska federacija oz. Rusija je nastala leta 1991 po razpadu SZ. Samostojna je postala 24. avgusta 1991. Skladno z ustavo iz leta 1993 je demokratična, federativna, pravna in večetična republika, v kateri je vloga predsednika države posebej izpostavljena. RF sestavlja 89 subjektov federacij, in sicer: republike, oblasti in kraji, avtonomne oblasti in okrožja ter mesti zveznega pomena (Moskva in St. Petersburg) (Colnar Leskovšek 2004 III. del, 6). V začetku 90-tih letih 20. stoletja se je začel proces osamosvajanja oz. zagotavljanja večje samostojnosti subjektov federacij v odnosu do zveznega centra, zaradi česar so mnogi subjekti podpisali posebne sporazume, ki opredeljujejo odnose s centrom. Leta 2000 je prišlo do ustanovitve sedmih zveznih okrožij, ki jih vodijo pooblaščeni predstavniki predsednika Ruske federacije, znotraj katerih so omenjeni subjekti federacije, pri čemer je v vsakem od zveznih okrožij približno 20 milijonov prebivalcev (Colnar Leskovšek 2004 I. del, 12). V RF imajo regije v luči različnih vidikov sodelovanja, zlasti pa gospodarskega, zelo pomembno vlogo. Po obstoječi zakonodaji imajo možnost sklepanja različnih mednarodnih pogodb (protokolov, memorandumov, sporazumov), pri čemer morajo dobiti soglasje Ministrstva za zunanje zadeve RF. Glede na dimenzije regij (velikost območja, število prebivalcev, možnosti sodelovanja na različnih področjih) je za slovenska podjetja zelo pomembno, da poslovno sodelovanje razvijajo z različnimi regijami, saj se ravno na tem področju kažejo še velike in nemalokrat premalo izkoriščene možnosti sodelovanja (Colnar Leskovšek I.del 2004, 14). 3.5.2 Bilateralni sporazumi med Republiko Slovenijo in Rusko federacijo Republika Slovenija ima z Rusko federacijo sklenjenih več bilateralnih sporazumov, ki urejajo gospodarsko sodelovanje med državama (GZS 2006, CMSR 2004, 13-14);

• Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Ruske federacije o trgovinskem in gospodarskem sodelovanju,

• Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Ruske federacije o spodbujanju in medsebojni zaščiti naložb,

• Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Ruske sovjetske federativne socialistične republike o gospodarskem, znanstveno tehničnem in kulturnem sodelovanju,

23

• Uredba o ratifikaciji Protokola med Vlado Republike Slovenije in Vlado Ruske federacije o ustanovitvi medvladne slovensko - ruske komisije za trgovinsko-ekonomsko in znanstveno-tehnično sodelovanje,

• Zakon o ratifikaciji Konvencije med Vlado Republike Slovenije in Vlado Ruske federacije o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka in premoženja,

• Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Ruske federacije o vzajemnem spodbujanju in zaščiti investicij,

• Pogodba med Vlado Republike Slovenije in Vlado Ruske federacije o mednarodnih cestnih prevozih,

• Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Ruske federacijo o rednem zračnem prometu,

• Uredba o ratifikaciji protokola med Vlado Republike Slovenije in Vlado Ruske federacije o ustanovitvi medvladne slovensko-ruske komisije za trgovinsko-ekonomsko in znanstveno-tehnično sodelovanje,

• Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Ruske federacije o vzajemnem ustanavljanju trgovinskih predstavništev,

• Sporazum med Gospodarsko zbornico Ruske federacije in stalno arbitražo pri Gospodarski zbornici Slovenije o sodelovanju na področju trgovinske arbitraže.

Slovenska izvozna družba (SID) in ruska zavarovalnica RESO Garantia sta 3. marca 2006 podpisali sporazum o sodelovanju na področju pospeševanja trgovanja med slovenskim in ruskim gospodarstvom. To je že šesta ruska finančna inštitucija, s katero ima SID sklenjen sporazum o sodelovanju oz. memorandum o razumevanju. Sporazum o sodelovanju predvideva poleg izmenjave informacij, pomoči pri izterjavi dolgov in izmenjavi bonitet dodatno možnost zavarovanja premoženja slovenskih podjetij v Rusiji (SID 2006). Zgoraj je naštetih nekaj sporazumov med obema državama, ki so pomembni v okviru te diplomske naloge. Tudi EU in Ruska federacija sta sklenili vrsto sektorskih trgovinskih sporazumov (jeklo, tekstil, sporazum o trgovini z jedrskimi snovmi je v pripravi), sporazum o znanosti in tehnologiji (Ministrstvo za gospodarstvo 2006). Pomembnost, ki jo EU pripisuje odnosom z Moskvo, je postala jasna sredi leta 1999, ko je EU pripravila skupno strategijo odnosov z Rusijo za naslednja štiri leta. Pobuda je označila začetek novega obdobja med obema partnerjema, obenem pa je bila tudi prvi zunanjepolitični dokument, ki ga je EU sprejela v okviru nove skupne zunanje in varnostne politike, kot je določala Amsterdamska pogodba iz leta 1997 (Kenda in Bobek 2003, 251). Na Vrhu EU-RF dne 10.05.2005 v Moskvi, so bili v okviru PCA sprejeti 4 skupni prostori (skupni ekonomski prostor; prostor o svobodi, varnosti in pravičnosti; prostor za sodelovanje na področju zunanje varnosti; skupni prostor za raziskave in izobraževanje z vključeno kulturno komponento), ki določajo skupne cilje medsebojnih odnosov med EU in Rusijo, poti za njihovo doseganje in opredeljujejo področja za sodelovanje na srednji rok (Ministrstvo za gospodarstvo 2006).

24

Rusija je tudi članica številnih mednarodnih organizacij, med drugim: članica Organizacije združenih narodov (OZN), Skupnosti neodvisnih držav (SND: držav bivše Sovjetske zveze brez Baltskih držav), članica Mednarodnega denarnega sklada (IMF), ter članica Svetovne banke (WB) (GZS 2006). EU in Ruska federacija sta že končali pogajanja glede vstopa Rusije v WTO (Svetovna trgovinska organizacija), medtem ko ZDA vztrajajo, da morajo v Rusiji več storiti za odpravo kraje intelektualne lastnine, pa tudi nekatere ameriške zahteve glede liberalizacije trga s kmetijskimi proizvodi so za Ruse nesprejemljive. Glede na dosedanjo dinamiko zbliževanja stališč ni pričakovati, da bi bila pogajanja o vstopu Rusije v WTO končana prej kot v enem letu (Đerić 2006, 3). 3.5.3 Carinska ureditev S 1. januarjem 2004 je začel veljati nov Carinski zakon, ki je nastajal več kot tri leta. Sprejetje tega pravnega dokumenta je bilo za Rusko federacijo izrednega pomena, saj je liberalizacija carinske zakonodaje eden izmed pogojev za sprejetje Ruske federacije v Svetovno trgovinsko organizacijo. Nov carinski zakon je zasnovan na evropskih standardih carinske zakonodaje in pregledan s strani mednarodnih organizacij in združenj. Norme, pravila in izrazi ustrezajo splošno priznanim normam in pravilom Svetovne trgovinske organizacije ter novi ruski zakonodaji. Dobra stran Carinskega zakona je odstranjevanje togega in zapletenega seznama dokumentov, potrebnih za urejanje carinskih formalnosti ter poenostavitev in olajševanje carinskih postopkov (CMSR 2004, 15). Za uvoz in prodajo blaga v Rusijo so potrebni različni certifikati, ki potrjujejo, da blago ustreza ruskim standardom. Najpogostejša certifikata sta certifikat ustreznosti in certifikat o poreklu. Za nekatere vrste blaga je potrebno pridobiti še dodatne certifikate, kot npr. higienski, veterinarski, fitosanitarni, certifikati za farmacevtske proizvode, telekomunikacijske proizvode in drugo (GZS 2006). Pri izvozu v Rusko Federacijo blago spremljajo naslednji dokumenti (GZS 2006):

o Izvozna faktura, o Carinska deklaracija – Enotna carinska listina ECL , o Izjava pošiljatelja o prevozu nevarnega blaga SDT, o Kargo zavarovalna polica (v skladu s trgovinsko klavzulo Incoterms 2001), o Potrdilo o poreklu blaga Certificate of Origin, o Certifikat ustreznosti v skladu z ruskim GOST, o Prevozni dokumenti, ki se razlikujejo glede na način prevoza:

- tovorni list CMR, zvezek Karnet TIR (cestni prevoz), - tovorni list CIM (železniški prevoz), - tovorni list AWB (zračni prevoz), - nakladnica B/L ali konosament (pomorski prevoz). 3.6 Sociokulturno okolje Uradni jezik v državi je ruščina. V urbanih središčih je znanje tujih jezikov relativno dobro, medtem ko je na podeželju skromno. V uporabi je več kot 130 različnih jezikov. Pisava je cirilica, ki ima 33 črk (CIA –The world factbook 2006).

25

Velika večina vernikov je pravoslavnih (15-20%), ostali pa so muslimani (10-15%), katoliki (2%), nekaj je tudi Židov. Veliko prebivalcev je ateistov oz. nevernikov, kar je posledica več kot 70-letnega vladanja bivše SZ zveze (CIA-The world factbook 2006). Po Hofstedejevem modelu kulture, ki zajema naslednje dimenzije; odmik moči, izogib negotovosti, individualizem/kolektivizem, moškost/ženskost ter časovni horizont (dolgoročnost/kratkoročnost) (Makovec Brenčič in Hrastelj 2003 55-56), je za Rusijo značilna visoka stopnja odmika moči, saj majhna skupina ljudi odloča o vsem v državi. Prebivalci niso pripravljeni prevzemati tveganj, sprejemati novih izzivov. Ena izmed vrednot, ki jo Rusi zelo cenijo, je kolektivizem. Ženske vrednote prevladujejo nad moškimi, saj ljudje v državi zelo cenijo vrednote kot so kakovost življenja, solidarnost ter skrb za šibkejše. Ruska družba je bolj dolgoročno delujoča, ker temelji na vrednotenju vztrajnosti in izbiri odnosov glede na status v družbi. V državi sta tudi močno prisotna avtoritatizem in centralizem, saj so bili ljudje vedno podrejeni vrednotam vladajočih. Pri poslovanju na ruskem trgu so zelo pomembni dobri medčloveški odnosi in osebno zaupanje kot tudi dobri poslovni odnosi, saj ruski poslovni partner zelo težko posluje s poslovnežem, ki mu ni všeč tudi po človeški plati, vendar se z mlajšimi poslovneži ta tradicija nekoliko spreminja. Posli v Rusiji se sklepajo z ljudmi in ne s podjetjem. Najpomembnejša garancija za zanesljivost poslovnega sodelovanja je predvsem osebni stik z nosilcem posla na ruski strani (Colnar Leskovšek 2004 II.del, 36). Navzven dajejo Rusi občutek robatosti, v notranjosti pa so topli, čustveni in razumevajoči ljudje, ki jim je na prvem mestu družina. Za njih je značilno zavračanje predpisov; pogodbe so zanje zavezujoče, le dokler prinašajo koristi obema stranema. Pri pogajanjih dajejo prednost izvedenskim mnenjem, kompromis si razlagajo kot znak šibkosti. Pomemben jim je status pogajalca. V dialogu iščejo svoj dušo, zato jim le-ta izredno leži (Hrastelj 2001, 71-72). 3.7 Informacijsko-tehnološko okolje Tehnološko je Rusija danes dokaj zaostala država. Tehnološko okolje v Rusiji se zelo razlikuje med posameznimi deli države. Bolj tehnološko razvit je evropski del države, medtem ko je neevropski del zastarel in zaostal. Tehnološka opremljenost posameznih podjetij se počasi izboljšuje zaradi visokih tujih investicij (povzeto po Colnar Leskovšek 2004 I. in II. del). Slaba in zastarela tehnologija je eden izmed glavnih vzrokov, da se v preteklem desetletju ni zgodil želeni razvoj države. Slaba tehnologija je bila poglaviten vzrok za zmanjšanje obsega črpanja surove nafte in zemeljskega plina. Sodobna informacijska tehnologija zahteva vrsto storitev, ki podpirajo njeno delovanje, s tem pa omogočajo razvoj novih storitev (npr. e-poslovanje, e-bančništvo, delo na daljavo, pouk na daljavo). Raven razvoja teh storitev, njihova učinkovitost, kakovost in pestrost, zelo zaostajajo za državami EU in ostalim razvitim svetom. Zato bo Rusija v prihodnje oblikovala politiko in mehanizme za spodbujanje razvoja informacijske tehnologije, izobraževala kadre z ustreznimi tehničnimi in menedžerskimi znanji, ki bodo spodbujali inovativnost in nastanek podjetij in s tem pritegnili tudi neposredne tuje investitorje razvoj novih storitev na področju informacijske tehnologije (ibidem I. in II.del).

26

Transportna infrastruktura je v RF dobro urejena, slabša je le v neevropskem delu države. Transportne povezave so številne in povezujejo vsa območja države med seboj. Potrebne bi bile dodatne investicije v izboljšavo cest (povzeto po Colnar Leskovšek 2004 I. in II. del).

27

4 ANALIZA TRŽNIH PRILOŽNOSTI NA RUSKEM TRŽIŠČU 4.1 Analiza prisotnosti slovenskih podjetij na ruskem tržišču Obe državi si poleg blagovne menjave prizadevata pospešiti tudi višje oblike gospodarskega sodelovanja, kot so neposredne tuje naložbe, proizvodna kooperacija in izvajanje investicijskih del (gradbeništvo). Poleg sestankov na najvišji državniški ravni so temu namenjeni med drugim tudi obiski poslovnih delegacij. Najbolj plodno je sodelovanje z Moskovsko regijo, kjer imajo slovenska podjetja 2,7 odstotni delež pri tujih vlaganjih (CMSR 2004, 13). Predsednik slovenske vlade, Janez Janša, je konec maja letos uradno obiskal rusko vlado z številno gospodarsko delegacijo, v kateri so bili predstavniki vseh večjih slovenskih podjetij (Košir 2006, 1). Slovensko-rusko gospodarsko sodelovanje je sicer zelo dobro, lani smo v Rusijo izvozili za 467 milijonov evrov in iz nje uvozili za 334 milijonov evrov, kar 75 slovenskih podjetij ima v Rusiji registrirana predstavništva, 15 podjetij jih ima tudi proizvodnjo, a glede na strukturo našega izvoza na ruski trg (velik delež imajo zdravila, telekomunikacijska oprema, proizvodnja za potrebe gradbeništva) je zelo pomembno, da so gospodarstveniki blizu, ko politiki govorijo o pravnih okvirih za njihove posle z ruskimi partnerji (Đerić 2006, 3).

Prvih deset izvoznikov v Rusko federacijo Glavni izvozniki v večini ostajajo skozi opazovano obdobje enaki. Novost je podjetje Tab-Tovarna akumulatorskih baterij d.d. iz Mežice, ki nakazuje zainteresiranost za vstop novih gospodarskih dejavnosti v menjavo med obema državama na izvozni strani. TABELA 5: GLAVNI IZVOZNIKI V LETIH 2003 IN 2004 Glavni izvozniki leta 2003 Glavni izvozniki leta 2004 1. KRKA D.D., NOVO MESTO 1. KRKA D.D., NOVO MESTO 2. ISKRATEL D.O.O., KRANJ 2. ISKRATEL D.O.O., KRANJ 3. LEK D.D., LJUBLJANA 3. LEK D.D., LJUBLJANA 4. PPG-HELIOS D.O.O., DOMŽALE 4. GORENJE D.D., VELENJE 5. HELIOS D.O.O., DOMŽALE 5. LEK D.D./*** 6. JUTEKS D.D., ŽALEC 6. PPG-HELIOS D.O.O., DOMŽALE 7. HENKEL SLOVENIJA D.O.O., MARIBOR

7. HELIOS D.O.O., DOMŽALE

8. GORENJE D.D., VELENJE 8. JUTEKS D.D., ŽALEC 9. POČKAJ POHIŠTVO D.O.O., KOZINA 9. HENKEL SLOVENIJA D.O.O.,

MARIBOR 10.DANFOSS COMPRESSORS D.O.O., ČRNOMELJ

10. TAB D.D., MEŽICA

OPOMBE: /*** sprememba davčne številke podjetja Vir: Colnar Leskovšek 2004 II.del, 47 in GZS 2006.

28

Prvih deset uvoznikov iz Ruske federacije Tudi glavni uvozniki ostajajo skozi opazovano obdobje enaki. Novost je podjetje Kovintrade d.d. iz Celja, ki je sicer aktivno prisotno na ruskem trgu že dalj časa, a se je prvič uvrstilo med deset največjih uvoznikov. TABELA 6: GLAVNI UVOZNIKI V LETIH 2003 IN 2004 Glavni uvozniki 2003 Glavni uvozniki 2004 1. GEOPLIN D.O.O., LJUBLJANA 1. PETROL D.D., LJUBLJANA 2. PETROL D.D., LJUBLJANA 2. GEOPLIN D.O.O., LJUBLJANA 3. UPIMOL 2000 D.O.O., SLOV. BISTRICA

3. UPIMOL 2000 D.O.O., SLOV. BISTRICA

4. TALUM D.D., KIDRIČEVO 4. SŽ ACRONI D.D., JESENICE 5. OMV-ISTRABENZ D.O.O., KOPER

5. TALUM D.D., KIDRIČEVO

6. JULON D.D., LJUBLJANA 6. OMV ISTRABENZ D.O.O., KOPER 7. SŽ ACRONI D.D., JESENICE 7. IMPOL D.D., SLOV. BISTRICA 8. GORIČANE D.D., MEDVODE 8. GORIČANE D.D., MEDVODE 9. ALPMETAL D.O.O., LJUBLJANA 9. OMV ISTRABENZ D.O.O., KOPER 10. OLJARICA D.D., KRANJ 10. KOVINTRADE D.D., CELJE

Vir: Colnar Leskovšek 2004 II.del, 50 in GZS 2006. Številna slovenska podjetja so v Ruski federaciji že ustanovila mešana proizvodna podjetja, nekatera pa to še nameravajo. Največje slovenske investicije so Krkina tovarna zdravil »KrkaRus« v mestu Istra, sledi investicija podjetja Trimo v »Trimo-VSK« v Vladimirovski pokrajini. V Moskovski pokrajini je Helios ustanovil mešano podjetje »Odihel« (CMSR 2004, 13). Glavna težava doslej pri vlaganjih v Rusijo je bila birokracija. Položaj se tudi na tem področju izboljšuje, naša podjetja pa so se tudi doslej znala spoprijeti s tem izzivom, o čemer priča tudi otvoritev tovarne »KrkaRus« pred približno tremi leti. Da bi bolje razumeli povezavo slovenskih podjetij z Rusko federacijo, je smiselno sočasno primerjati tudi nekatere druge, za slovensko gospodarstvo pomembne trge, kot so trgi bivše Jugoslavije, držav CEFTE in EU. Le tako je možno ugotoviti specifičnosti poslovanja za nekatera slovenska podjetja še na razmeroma nedostopnem oz. poslovno nezanimivem trgu RF (Mrak et al. 2002, 397). Na vprašanje, kolikšen delež celotne prodaje dosegajo na posameznih trgih, so podjetja, vključena v raziskavo, odgovorila zelo raznoliko, kar kaže na različne preference in možnosti, ki jih ponujajo poslovni trgi (Mrak et al. 2002, 397).

29

TABELA 7: DELEŽ DOSEŽENE CELOTNE PRODAJE NA POSAMEZNIH TRGIH V OBDOBJU 1998-2005 (V %)

Leto Nekdanja YU CEFTA Ruska federacija Eu 1998 10,22 10,26 3,84 41,041999 10,13 10,71 9,83 39,962000 11,89 11,20 5,07 40,942001 12,96 10,17 5,70 42,732005 14,91 11,60 7,71 42,18

Vir: Mrak et al. 2002, 397. Vsekakor je in bo za slovenski poslovni prostor ostal najbolj zanimiv trg EU, ki pomeni več kot 40 odstotkov celotne prodaje večine domačih (vodilnih izvoznih) podjetij. Glede na rezultate raziskave (tabela 7) postaja vse bolj zanimiv tudi trg Ruske federacije. Slovenska podjetja imajo pred drugimi podjetji in svetovnimi multinacionalkami, ki prihajajo na ruski trg, strateško prednost, zaradi bogatih izkušenj na bivših jugoslovanskih trgih in trgih takratne SZ. Na ruskem trgu bodo v bližnji prihodnosti dominirali ruski, domači proizvajalci, zato so slovenska podjetja prepričana, da morajo tisti, ki bodo želeli prodajati na ruskem trgu, tudi proizvajati v Ruski federaciji (Colnar Leskovšek 2004 II.del, 34-40). 4.2 Analiza ruske potrošnje Po koncu finančne krize so bili zahodni strokovnjaki enotnega mnenja, da je nastopil konec srednjemu družbenemu razredu. V letu 2002 pa so opazili izjemno rast pripadnikov srednjega družbenega razreda in njihovega razpoložljivega dohodka, kar je bil tudi eden od temeljev višje rasti domače ekonomije. Rast je opaziti tudi v privatni potrošnji, ki spet prihaja na raven, kakršno je imela pred finančno krizo. Novi ruski potrošniki, kakor jih imenujejo zahodni strokovnjaki, ne pomagajo samo domači ekonomiji, pač pa so zaradi vedno večjega zavedanja kakovosti izdelkov pomembni tudi za povečano konkurenčnost med domačimi ter tujimi podjetji (Kokalj 2004, 31). Glede na podatke Gospodarskega komiteja za statistiko Goskomstat, je delež končne potrošnje v BDP je narasel v preteklih štirih letih (2000-2003) iz 45-ih odstotkov na 49 odstotkov. V enakem opazovanem obdobju je potrošnja v različnih regijah narasla za različne stopnje. Končna potrošnja v drugih regijah raste hitreje kot v Moskvi (GFK 2004).

30

SLIKA 5: RAZREDI RUSKIH POTROŠNIKOV GLEDE NA RAZPOLOŽLJIV DOHODEK

Prebivalci v revščini 25%Nižji razred, ki si lahko privošči le hrano in obleko 35%Srednji razred z različnimi stopnjami razpoložljivega dohodka 35%Razred bogatih prebivalcev 5%

Vir: Kokalj 2004, 31.

Značilnosti srednjega dohodkovnega razreda Raziskava v 16 večjih ruskih mestih je pokazala, da srednji razred v Ruski federaciji tvorijo ljudje, ki mesečno zaslužijo med 150 in 1000 USD na vsakega člana gospodinjstva. Tako povprečni Rus v tej skupini zasluži 320 USD mesečno oz. 3900 USD na leto. Povprečno gospodinjstvo srednjega razreda ima v povprečju 3,08 člana, zasluži pa približno 12000 USD letno. Takih gospodinjstev je približno 11 milijonov (Colnar Leskovšek 2004 I.del, 18). Rusi na splošno malo varčujejo. Srednji razred Rusov porabi skoraj vse svoje zaslužke (91%), kar se le malo razlikuje od porabe povprečne ruske družine, ki porabi 95% svojega dohodka (ibidem 18). TABELA 8: DELEŽ IZDATKOV GOSPODINJSTEV SREDNJEGA DOHODKOVNEGA RAZREDA IN POVPREČNEGA GOSPODINJSTVA V RF (V %) Srednji razred Povprečje v RF Hrana 33 50 Oblačila in obutev 15 20 Stanovanjski in prevozni izdatki 14 5

Pohištvo in gospodinjski aparati 6 10

Izdatki za zabavo in počitnice 13 0,5

Izobraževanje in zdravje 6 2 Vir: Colnar Leskovšek 2004 I.del, 18.

31

Večina srednjega dohodkovnega razreda v Rusiji je zaposlena (80%), medtem ko je v povprečju pri Rusih ta delež okrog 50%. 65% srednjega dohodkovnega razreda v Rusiji letno privarčuje 9-10% svojih dohodkov. Vendar z rastjo dohodka hitro raste tudi varčevanje (Colnar Leskovšek 2004, I.del, 19). 4.3 Analiza predelovalne industrije1

Najmočnejša panoga slovenskega gospodarstva so predelovalne dejavnosti, ki so tesno povezane z integracijo slovenskega podjetniškega sektorja v mednarodne trgovinske tokove; ( v letu 2001 je izvoz blaga v strukturi znašal 49,7%, od tega je predelovalna industrija realizirala 98,7% slovenskega blagovnega izvoza) (UMAR 2003, 7) Analizo predelovalne industrije na ruskem tržišču bomo opravili na podlagi standardne klasifikacije predelovalnih dejavnostih. Kratice standardne klasifikacije dejavnosti (SKD): D – Predelovalne dejavnosti, DA – Hrana, pijača, tobačni izdelki, DB – Tekstilje, tekstilni izdelki, DC – Usnje, usnjeni izdelki, DD – Obdelava in predelava lesa, DE – Papir, založništvo, tiskarstvo, DF – Koks, naftni derivati, jedrska goriva, DG – Kemikalije, kemični izdelki, DH – Izdelki iz gume, plastičnih mas, DI – Drugi nekovinski, mineralni izdelki, DJ – Kovine in kovinski izdelki, DK – Stroji in naprave, DL – Električna in optična oprema, DM – Vozila in plovila, DN – Pohištvo in drugo. Vir: UMAR 2003, 4.

Proizvodnja hrane in pijač Ruska federacija ni samozadostna v proizvodnji hrane. Posamezna država se pojmuje za samozadostno v proizvodnji hrane, če uvoz hrane ne presega 20% domače potrošnje. Samo Moskva pa uvozi več kot 50% celotne potrošnje hrane. Splošna ocena je, da je izbira prehrambenih izdelkov zelo široka v Moskvi in v nekaterih drugih večjih mestih, medtem ko je izbira drugje relativno slaba. Najpomembnejši domači proizvajalci piva, sokov in mleka imajo svoje uveljavljene blagovne znamke, ki dosegajo tudi 90% tržne deleže in relativno dobro razvite distribucijske zmogljivosti. V zadnjih letih so se v razvoj panoge izdatnejše vključili tudi tuji strateški investitorji, bodisi prek skupnih investicijskih vlaganj, bodisi prek prevzemov. Večina regij ima relativno razvito prodajno mrežo izdelkov živilsko predelovalne industrije. Podjetja nujno potrebujejo investicije za posodobitev opreme in tehnologije, za razvoj novih proizvodov, saj trg hrane in pijač neprestano raste, konkurenca je vse močnejša in priložnosti se ponujajo podjetjem, ki načrtujejo dolgoročno prisotnost na trgu. _______________________________________ 1 Povzeto po Colnar Leskovšek (2004 I.del, 21-290).

32

TABELA 9: UVOZ NAJPOMEMBNEJŠIH SKUPIN ŽIVIL V RF V LETIH 1993-2002 1993 1995 1997 2000 2001 2002 Rdeče meso 85 730 1.166 598 820 1.065 Perutnina 74 826 1.147 687 1.330 1.350 Mleko 15 86 127 112 42 11 Maslo 70 241 170 54 108 103 Sončnično olje

109 283 322 149 180 170

Sladkor 1.667 1.252 3.485 4.818 5.519 4.605 Žito 11.120 2.712 3.344 4.602 1.500 276 Moka 50 569 465 175 100 80 Ribe 226 314 496 321 413 400 Vodka ($ mio)

47 206 10 6 5 5

Vir: Colnar Leskovšek 2004 I.del,38. Iz tabele 9 je razvidno, da je Ruska federacija največji uvoznik rdečega mesa, perutnine in sladkorja. Največji tuji konkurenti so globalna podjetja iz ZDA, Nemčije, Danske in Nizozemske. Preko uveljavljenih trgovskih verig pa vstopajo na trg tudi turški in kitajski ponudniki. V Novosibirski oblasti sta največja proizvajalca pijač ameriška družba Coca-Cola Bottlers in rusko podjetje Vinap, ki na trgu deluje že več kot 30 let in je največje podjetje V ruski federaciji na področju proizvodnje alkoholnih in brezalkoholnih pijač. S svojo proizvodnjo pokriva več kot 40% celotnega trga v Novosibirski oblasti in zaseda tudi pomemben položaj na trgu v celotni Vzhodni in Zahodni Sibiriji. V Moskvi obstaja močan domač lobi proti uvozu predelanih prehrambenih izdelkov. Večji proizvodni obrati so se združili v prizadevanju za omejevanje uvoza prehrambenih izdelkov z večjo dodano vrednostjo. Izvozniki pa morajo (podobno kot na drugih trgih) zadostiti ustreznim varnostnim zahtevam in zahtevam pri označevanju proizvodov ter certificiranju.

Proizvodnja tekstilij in tekstilnih izdelkov V sredini devetdesetih let prejšnjega stoletja so se razmere na trgu tekstilne industrije v RF močno poslabšale. Leta 1997 se je padanje proizvodnje ustavilo, vendar so zaradi zastarele opreme, pomanjkanja surovin in delovnega kapitala razmere na trgu ostale negotove. Leta 2000 so se razmere na trgu za domače proizvajalce izboljšale, proizvodnja tekstila se je povečala za 30-40%, proizvodnja oblačil za 17%, proizvodnja pletenin za 44,6% in proizvodnja obutve za 10,4%. Tekstilna industrija v Rusiji je danes privatizirana, vendar še vedno ne prestrukturirana. Proizvodnja določenih tekstilnih izdelkov je tako še vedno centralizirana v majhnem številu podjetij, ki pa so povečini slabo organizirana in vodena ter ne dosegajo pozitivnih poslovnih rezultatov.

33

Leta 2001 je nastala »Ruska tekstilna zveza«, ki je investirala v posodobitev svojih podjetij in se odločila za vertikalno integracijo oz. kontrolo celotnega procesa z namenom ohranjevanja stabilnosti na negotovem trgu. Zveza je danes vodilni proizvajalec in prodajalec končnih tekstilnih izdelkov v Rusiji. SLIKA 6: PRIMERJAVA PRODAJE OBLAČIL V RF Z NAPOVEDJO ZA LETO 2007

Vir: Colnar Leskovšek 2004 I.del, 57. Največja domača proizvajalca v tekstilni industriji sta koncerna Rostekstil in Roslegsprom. Okrog 400 podjetij, ki so v lasti Rostekstila je lociranih v večini ruskih regij, v lasti pa imajo okrog 32% proizvodnje tekstila v Rusiji. Mnoga tuja podjetja vidijo v Rusiji prespektiven trg za širitev svojih dejavnosti. Med ponudniki je veliko število večjih evropskih proizvajalcev oblačil kot tudi nizko-cenovnih ponudnikov iz Kitajske in Turčije, ki ponujajo blago slabše kakovosti. SLIKA 7: PRIMERJAVA PRODAJE DEKORATIVNEGA TEKSTILA IN OBLAZINJENE OPREME V RF Z NAPOVEDJO ZA LETO 2007

0

20

40

60

80

100

120

mio

USD

mio USD 60,7 69,7 78,7 85,3 109,9

2001 2002 2003 2004 2007

Vir: Colnar Leskovšek 2004 I.del, 59.

0500

1.0001.5002.0002.5003.0003.500

mio

USD

mio USD 1.213 1.425 1.665 1.961 3.106

2001 2002 2003 2004 2007

34

Ruska tekstilna industrija ima kljub napredku v zadnjih letih še veliko razvojnih in strukturnih težav. Te se kažejo na naslednjih področjih:

• pomanjkanje finančnih virov in drugih načinov financiranja, • pomanjkanje moderne proizvodne tehnologije in opreme, • slabo razvita veleprodajna in maloprodajna mreža.

Največji razvojni potencial na ruskem tekstilnem trgu ima trenutno proizvodnja prevlek za postelje, odej in zaves. Pogoji za te izdelke so ugodni v smislu tehnologije in tržnega potenciala.

Obdelava in predelava lesa ter proizvodnja papirja Lesnopredelovalna industrija in papirna industrija sta dobro razviti in pomembni v Nižnegorodski oblasti, lesnopredelovalna industrija pa je pomembna v republiki Tatarstan, v Sverdlovski oblasti, V Tjumenski oblasti ter v Permski oblasti. Leta 2001 so bili les in lesni izdelki eden izmed glavnih izvoznih produktov. Lesnopredelovalna industrija ustvari približno 5,4% industrijskega proizvoda v Nižnegorodski regiji, Permska oblast pa je vodilna ruska oblast na področju proizvodnje in predelave lesa, saj proizvedejo 20% celotne ruske proizvodnje papirja. Podjetja v panogi pa se po vsej državi v zadnjem času soočajo z reorganizacijo poslovanja. Velik problem panoge predstavljajo zastarele in tehnološko nezadostne proizvodne kapacitete. Večina podjetij pa potrebuje izdatna investicijska vlaganja v proizvodne in tržne zmogljivosti. To priložnost je indetificirala tudi švedska družba IKEA, ki namerava investirati v proizvodni in trgovinski kompleks v Čeljabinski oblasti. Smiselno je preučiti možnosti aktivnejšega pristopa naših lesno-predelovalnih podjetij, saj ogromne količine lesa in njegova relativno majhna predelava to potrjujejo.

Proizvodnja nafte in naftnih derivatov Naftna industrija je osrednja gospodarska dejavnost Tjumenske oblasti, republike Tatarstan, Volgograjske oblasti in Permske oblasti. Proizvodnja nafte je bila tudi sicer vedno ena najpomembnejših gospodarskih dejavnosti v Rusiji. Danes je naftna industrija vir za okrog 40% davčnih prihodkov države in 40% vseh izvoznih prihodkov. Ruske zaloge nafte so največje na svetu, takoj za Saudsko Arabijo in Irakom. Trenutno znašajo prek 60 milijard ton, kar je okrog 35% svetovnih zalog nafte. Velike zaloge so razlog, da je ruska naftna industrija pomemben dejavnik formiranja cene nafte na svetovnem trgu. Vse večje naftne družbe so šle v začetku devetdesetih let skozi postopek privatizacije in so danes z modernizacijo in integracijo svojega poslovanja dejavno prisotne na svetovnem trgu. Ruska vlada pa ima še vedno močan nadzor nad naftno industrijo in z različnimi davki in tarifami izkorišča relativno visoke cene nafte na svetovnem trgu za polnjenje državnega proračuna. Do nedavnega so bile prisotne tri naftne družbe, ki so črpale več kot 40 milijonov ton nafte letno; Lukoil, Yukos in Surgutneftegaz. Za velike družbe namreč velja, da se lažje prilagajajo spremembam na trgu, zato še vedno obstaja velik interes za morebitne nakupe manjših naftnih družb, ki so trenutno še v državni lasti.

35

Razvijajoče se rusko gospodarstvo potrebuje velike investicije v naftno industrijo. Kljub znižanju stroškov črpanja nafte, ostaja situacija na ruskem naftnem trgu še vedno relativno komplicirana, saj ostajajo skupni stroški proizvodnje še vedno zelo visoki. Znatne priložnosti ostajajo za tuje investitorje, saj je veliko naftnih nahajališč in naftovodov potrebnih temeljite obnove. Prav tako so potrebne investicije v tehnološke zmogljivosti, saj mnoge zaloge nafte ostajajo še vedno neizkoriščene. V prihodnje imajo največ možnosti za uspeh mešane družbe, ki si bodo zagotovile močno finančno podporo, predvsem s strani velikih ruskih naftnih družb.

Proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov in izdelkov iz plastičnih mas Ruska federacija je v letu 2001 uvozila kemične izdelke v skupni vrednosti 3,4 milijarde USD, kar je skoraj 10-odstotni porast glede na leto 2000. Kemični izdelki so predstavljali 13,5% skupnega uvoza Ruske federacije, kar pomeni, da so med osrednjimi uvoznimi artikli. Prevladovali so predvsem izdelki iz plastike, petrokemični izdelki ter barve in premazi. Najpomembnejši dobavitelji kemičnih izdelkov so še vedno Nemci (19%), Francozi in Finci. SLIKA 8: STRUKTURA UVOZA KEMIČNIH IZDELKOV V RF V LETU 2001

Drugo 39,4%

Barve in premazi 6,1%

Plastika in izdelki iz plastičnih mas

33,4%

Izdelki organske sinteze 11,4%

Ne-organska kemija (brez gnojil) 5,1%

,

Vir: Colnar Leskovšek 2004 I.del, 47. Investicijske priložnosti v kemijsko predelovalni industriji so odvisne predvsem od povpraševanja na svetovnih trgih po regionalnih izdelkih in od razmerja med rubljem in ameriškim dolarjem, ki vpliva na cenovno konkurenčnost ruskih podjetij.

36

Proizvodnja kovin in kovinskih izdelkov Ob razpadu SZ je RF letno proizvedla 57 milijonov ton jekla in je bila po količini največji svetovni proizvajalec na svetu. Proizvodnja je upadala vse do leta 1998, upadala je tudi domača poraba, zato se je morala ruska jeklarska industrija usmeriti na tuje trge. Panoga ima tri ključne probleme:

• visoki stroški proizvodnje, • pomanjkanje kapitala za investicije v nahajališča surovin , • zastarela proizvodnja in strojna oprema.

Metalurgija je najpomembnejša gospodarska dejavnost v Sverdlovski oblasti, Samarski oblasti, Čeljabinski oblasti, Permski oblasti in Novosibirski oblasti, na katero odpade več kot 47% celotne proizvodnje.Večina najpomembnejših proizvajalcev je med vodilnimi podjetji na tem področju v Rusiji in v svetu. Poglavitne surovine in proizvodi so: surovo železo in proizvodi iz železa, jeklo in jeklene cevi, aluminij, baker ter drugo. Metalurška podjetja ima največ težav z neustrezno proizvodno opremo, zato pospešeno iščejo strateške partnerje, ki bi bili pripravljeni vlagati v prenovo in izpolnitev proizvodnih zmogljivosti.

Proizvodnja strojev in naprav Strojegradnja postaja vse pomembnejša gospodarska dejavnost v večini regij v Rusiji. Lokalne oblasti si zato posebej prizadevajo oživiti ta del gospodarstva, saj prispeva k stabilnosti. Panoga dosega v zadnjih letih relativno visoke stopnje rasti, vendar se sooča z velikimi potrebami po investicijskih vlaganjih v samo reorganizacijo in prestrukturiranje podjetij kot v tehnološke posodobitve. Prek strateških investitorjev skušajo podjetja najti nove tržne prijeme za uspešen obstoj na domačem in tujem trgu. Za proizvodnjo strojev in naprav je značilna prisotnost nacionalnih holdingov, ki kontrolirajo največja podjetja. Panoga je specializirana na naslednje skupine izdelkov: proizvodnja vozil, letalska industrija, ladjedelništvo in proizvodnja motorjev. Uvoženi stroji in strojna oprema morajo biti v skladu z Gosstandart. Stroje in strojno opremo je potrebno certificirati pri ustreznih lokalnih centrih za standardizacijo in meroslovje. Gosstandart certifikati dokazujejo, da izdelki ustrezajo ruskim kakovostnim standardom in jih je potrebno predložiti ob uvozu v Rusko federacijo.

Proizvodnja vozil Proizvodnja vozil je najpomembnejša dejavnost znotraj panoge proizvodnje strojev in naprav. V regijah je prisotna močna proizvodnja tako avtomobilov, kot tudi avtobusov in tovornjakov. Za tržni segment tovornjakov je značilno, da so doma proizvedeni tovornjaki od 50 do 60% cenejši od tujih tovornjakov. To daje ruskim proizvajalcem tovornjakov dolgoročno prednost pred tujo konkurenco.

37

Z novim konceptom razvoja avtomobilske industrije v RF do leta 2010, je vlada določila smernice za popolno integracijo avtomobilske industrije v globalne trende. Z nekaterimi carinskimi dajatvami in davčnimi regulativami, bo vlada skušala obvarovati domače proizvajalce pred vse intenzivnejšo tujo konkurenco. V RF nastaja prav tako novo povpraševanje po zanesljivih in kvalitetnih sestavnih delih, kar predstavlja nov segment na ruskem avtomobilskem trgu. Ob tem se vse bolj razvija trg prodajnih storitev in trg rezervnih delov. Trenutno so vsi pomembnejši proizvajalci sestavnih delov osredotočeni na trgovino z ruskimi proizvajalci avtomobilov ali pa oskrbujejo poprodajni trg. Prav tako pa vedno več ruskih avtomobilskih proizvajalcev, z namenom po kakovostni in tehnološki uskladitvi z mednarodnimi standardi, pospešeno išče skupne naložbene priložnosti s tujimi partnerji. Domači proizvajalci avtomobilov v Rusiji zadovoljujejo domače povpraševanje med 70% in 75%. Pet največjih proizvajalcev (AvtoVAZ, RusPromAvto, KamAZ, SeverStalAvto in SOK Group) pokriva prek 70% proizvodnje in realizira skoraj 90% prihodkov od prodaje. Tuja podjetja, ki so že prisotna na ruskem avtomobilskem trgu izražajo močno željo po širitvi svojih distribucijskih mrež. Najpomembnejši tuji proizvajalci avtomobilov in drugih vozil, ki so že ustanovili proizvodne obrate v Rusiji so: BMW/KIA, Fiat, GM, Ford, Hyundai, Citroen, Renault in Scania. Nove priložnosti, ki se pojavljajo na ruskem avtomobilskem trgu odraža vrsta dejavnikov. Naraščajoče cene domačih proizvajalcev dvigujejo povpraševanje po uvoženih avtomobilih. Prav tako z izboljšanjem gospodarske situacije v Rusiji in posledično povečanjem kupne moči prebivalstva, postaja kvaliteta domačih avtomobilov nezadostna in povpraševanje se vse bolj obrača k tuji konkurenci.

Proizvodnja pohištva Povpraševanje na trgu pohištva zadnji dve leti narašča predvsem zaradi rasti na področju gradbeništva in turizma. Domači proizvajalci se kljub povečanemu povpraševanju srečujejo s številnimi problemi, kot so: pomanjkanje bančnih kreditov, zastarele proizvodne zmogljivosti, slab design izdelkov, nizko-kakovostna izdelava in drugo. Ruski trg pohištva dosega 8% velikosti nemškega, ki je največji evropski trg pohištva. Povprečen nemški potrošnik potroši na leto približno 244 USD za pohištvo, medtem ko povprečen Rus porabi približno samo 11 USD.

38

SLIKA 9: PRIMERJAVA PRODAJE POHIŠTVA V RF IN V NEMČIJI Z NAPOVEDJO Z ALETO 2006

0

5000

10000

15000

20000

25000

mio

USD

Ruska federacija 1576,5 1781 1995,7 2663,7Nemčija 19989,4 20228,3 20699,3 22866,6

2001 2002 2003 2006

Vir: Colnar Leskovšek 2004 I.del, 50. Raziskava ruskega Združenja pohištvenih podjetij kaže, da je večina pohištva ruskih proizvajalcev proizvedenega iz naravnih materialov, medtem ko tuji ponudniki uporabljajo umetne materiale. Vseeno pa domači ponudniki težko konkurirajo tujim proizvajalcem. Največji domači proizvajalec pohištva je podjetje Shatura iz Moskovske oblasti, ki proizvaja pohištvo za dom, pisarne in hotele. Podjetje ima 15-odstotni tržni delež v Moskvi in Moskovski oblasti. Na pohištvenem trgu so prisotni tudi italijanski, španski, nemški in angleški proizvajalci pohištva. Ekskluzivni prodajalec italijanskega pohištva je podjetje Labyrinth, ki svojo tržno priložnost vidi v ponudbi pohištva višjega cenovnega razreda. Povpraševanje po dražjem pohištvu je posledica gradenj poslovnih prostorov in hotelov višjega cenovnega razreda v Moskvi in njeni okolici. Pomembno vlogo pri distribuciji pohištva ima tudi švedska Ikea, ki je investirala v lokalne prodajne zmogljivosti in ima v okolici Moskve dva velika prodajna centra. 4.4 Poslovne priložnosti za slovenska podjetja2

Zaradi procesa decentralizacije v RF, je za slovenska podjetja pomembno sodelovanje z regijami. Te si želijo mednarodnih povezav, ob tem pa jim včasih primanjkuje ustreznih izkušenj. Velik potencial za nadaljnjo krepitev gospodarskega sodelovanja z Rusko federacijo so povezave Republike Slovenije s posameznimi regijami. Ministrstvo za gospodarstvo je septembra 2002 podpisalo Memorandum o sodelovanju z Moskovsko pokrajino. Tak model sodelovanja bo MG uporabilo tudi pri sodelovanju z drugimi pokrajinami Ruske federacije. Kot prioritetne so se zaenkrat pokazale Sverdlovska pokrajina (Jekaterinburg), Čeljabinska pokrajina, Novosibirska pokrajina, Leningradska pokrajina, Republika Tatarstan RF in Rostovska pokrajina V zadnjih treh letih so bile predstavitve slovenskega gospodarstva v večini omenjenih mest (Ministrstvo za gospodarstvo 2006). _________________________________ 2 Povzeto po Colnar Leskovšek (2004 I.del, 90-290).

39

Na osnovi izkušenj, ki smo jih imeli ob predstavitvi slovenskega gospodarstva v regijah RF, je možno sklepati, da v regijah dejansko obstajajo velike možnosti za okrepitev gospodarskega sodelovanja. Ob tem pa je potrebno poleg gospodarskega sodelovanja navezovati stike tudi na drugih področjih, saj bi to pomembno vplivalo na obseg in kakovost sodelovanja na gospodarskem področju (Ajeti 2005). Pri iskanju odgovora na vprašanje, kako preseči sedanje stanje, je ena od možnosti okrepljena usmeritev na sodelovanje z regijami, pri čemer je potrebno upoštevati določene specifike. V zvezi s sodelovanjem z regijami je potrebno zlasti naslednje (Ajeti 2005):

o še naprej proučevati konkretne možnosti poslovanja s posameznimi regijami,

o nadaljevati s predstavitvami slovenskega gospodarstva v izbranih regijah, o pridobivati podatke o interesih in projektih, ki bi bili zanimivi za slovensko

gospodarstvo, - s konkretnimi projekti zapolniti predlagano vsebino sodelovanja s posamezno regijo,

o raziskovati nove možnosti glede na izražene interese slovenskih podjetij. Z vidika poslovnega sodelovanja z izbranimi regijami Ruske federacije so zanimivi njihovi investicijski potenciali. Po dosegljivih podatkih iz leta 2001 (»Expert«, 41/2001, Moskva) obstaja naslednji vrstni red investicijskih potencialov subjektov Ruske federacije (upoštevali so naslednje range: zaposlitveni, potrošniški, infrastrukturni, proizvodni, inovacijski, finančni, institucionalni in naravni resursi): 1. Moskva 8. Nižnegorodska oblast 2. St. Peterburg 9. Permska oblast 3. Moskovska oblast 10. Čeljabinska oblast 4. Hanti-Mansijsko avtonomno okrožje 11. Jamalo-Nenesko avtonomno okrožje 5. Sverdlovska oblast 12. Novosibirska oblast 6. Republika Tatarstan 13. Volgograjska oblast 7. Samarska oblast 14. Tjumenska oblast

Poslovne priložnosti za slovenska podjetja v Moskvi in Moskovski oblasti Iz podatkov o Moskvi in Moskovski oblasti, in dosedanjih dokaj bogatih izkušenj sodelovanja z njo, se kot perspektivna kažejo zlasti naslednja področja predelovalne industrije:

o na področju prehrambene industrije, predvsem glede prenosa znanja in tehnologije, so odprte številne možnosti (proizvodnja napitkov, predelava mesa, hladilnice…),

o tuje analize kažejo, da so dolgoročne priložnosti za tuje ponudnike predvsem pri prodaji rdečega mesa, perutnine (zamrznjeni kosi perutnine), zamrznjenega in konzerviranega sadja in zelenjave, hrane za male živali in drugo,

o možnosti glede prenosa znanja in tehnologije na področju proizvodnje različnih vrst pohištva,

o preveriti možnosti aktivnejše vključitve v proizvodnjo in prodajo izdelkov s področja domače obrti (spominki, porcelan…),

40

o glede na zelo dobre odnose s tem področjem in glede na njeno ugodno lokacijo so perspektivna praktično vsa področja, pri čemer pa z ruske strani pričakujejo zlasti investicije oziroma različne oblike skupnega partnerskega sodelovanja.

Poslovne priložnosti za slovenska podjetja v Samarski oblasti

Samarska oblast je ena izmed redkih ruskih oblasti, kjer so majhna in srednje velika podjetja deležna izdatne podpore. Rezultat te podpore je konstantna rast majhnih in srednje velikih podjetij v zadnjih letih. Ta podjetja že na veliko sodelujejo s svojimi partnerji iz Nemčije, Kitajske, Italije in Poljske pri financiranju nove opreme in tehnologije, kot tudi pri financiranju trgovinskih tokov . Glede na specifičnosti te regije in dosedanjih izkušenj sodelovanja z njo, se kot perspektivna kažejo zlasti naslednja področja.

o okrepiti sodelovanje na področju avtomobilske industrije, zlasti z vidika skupne organizirane prodaje in skupne proizvodnje posameznih delov za avtomobile, prenosa znanja in tehnologije ter sodelovanja pri raziskovalnem delu na tem področju,

o proučiti projekte na področju proizvodnje hrane in pijač, kjer bi lahko prišlo do večjega prenosa znanja in tehnologije.

Poslovne priložnosti za slovenska podjetja v Nižnegorodski oblasti Nižnegorodska oblast ni bogata z naravnimi viri, zato se je regijsko gospodarstvo osredotočilo predvsem na industrijske in predelovalne dejavnosti, raziskave in razvoj ter na transport in kmetijstvo. Regija proizvede približno 2% ruskega BDP v ključnih gospodarskih dejavnostih, kot so proizvodnja strojev in naprav, kemična industrija, železna metalurgija, papirna industrija, proizvodna hrane in pijače, transport in kmetijstvo. Največ v regijo uvozijo strojev, vozil, rezervnih delov, železa, kemijskih proizvodov in hrane. Nižni Novgorod je perspektiven trg za podjetja, ki vidijo svoje priložnosti v proizvodnji strojev in naprav, kemijski industriji, telekomunikacijah, gradbeništvu, proizvodnji hrane in trgovini. Kljub temu, da trg potrošnih dobrin ni tako razvit, ponuja trg manj konkurence, nižje vstopne ovire in potencialno rast. Prav tako so mnoge industrijske zmogljivosti v regiji zastarele in obrabljene, kar predstavlja priložnost za slovenske proizvajalce strojev in naprav, ki lahko ponudijo kakovost in konkurenčne cene.

Poslovne priložnosti za slovenska podjetja v Republiki Tatarstan Tatarstan je ena razvitejših republik na območju Ruske federacije. Poglavitna področja, ki so značilna za to področje so nafta in plinska industrija ter proizvodnja strojev in naprav. Prisotni so relativno ugodni pogoji za razvoj lesno predelovalne industrije, saj je več kot 16% republike pokrito z lesom. Perspektivna se kažejo zlasti naslednja področja;

o lesno predelovalno področje- kazalo bi ponuditi izkušnje in tehnologijo na različnih področjih predelava lesa,

41

o obdelava in predelava lesa–okrepiti sodelovanje na področju prenosa znanja in tehnologije,

o avtomobilska industrija–proučiti možnosti sodelovanja s »KamAZ«-om (avtomobilska tovarna, ki proizvaja tovorne in malolitražne osebne avtomobile).

Poslovne priložnosti za slovenska podjetja v Volgorajski oblasti To je največji industrijski in kulturni center juga Rusije. Vodilne industrijske dejavnosti so kemijska industrija, proizvodnja strojev in naprav, proizvodnja hrane in pijač, proizvodnja nafte in naftnih derivatov, kovinska industrija in železna metalurgija. V letu 2000 je 87% zunanje trgovine predstavljal izvoz, medtem ko je delež uvoza znašal 13%. Največji izvozniki so proizvajalci kemijskih in kovinskih izdelkov, uvozi pa se največ proizvodne opreme. Potencialne poslovne priložnosti za slovenska podjetja so predvsem na naslednjih področjih;

o projekti na področju kemijske industrije, o projekti, povezani s črno in barvno metalurgijo, o projekti prenosa znanja in tehnologije na področju proizvodnje hrane in pijač, o investicijski projekti; obnova proizvodnje zdravilnih preparatov in biološko

aktivnih dodatkov, organizacija proizvodnje paradižnikove omake in soka, fruktoznega sirupa, zelenjavnih in mesnih konzerv.

Poslovne priložnosti za slovenska podjetja v Sverdlovski oblasti Sverdlovska oblast je eden od starejših centrov rudarstva in industrije v državi. Koncentracija industrije je tukaj 4-krat višja od povprečne. 30 % vse industrije je izvozno usmerjene, uvažajo pa predvsem hrano, nafto in energijo ter potrošne dobrine. Predlogi možnih smeri koriščenja poslovnih priložnosti;

o projekti na področju črne in barvne metalurgije, o izkoristiti priložnosti v živilsko-predelovalni industriji, predvsem na področju

mleka in mlečnih izdelkov, o prestrukturirati ali koristiti druge priložnosti v podjetjih v strojni in kovinski

predelovalni dejavnosti.

Poslovne priložnosti za slovenska podjetja v Čeljabinski oblasti Čeljabinska oblast razpolaga z ustreznimi delovnimi, naravnimi, proizvodnimi in znanstvenimi potenciali ter ima ugoden transportno-geografski položaj. Gre za industrijsko razvito območje, saj na tem območju deluje več kot 98.000 podjetij in organizacij. Perspektivna se kažejo zlasti naslednja področja;

o sodelovanje na različnih področjih črne in barvne metalurgije, o proizvodnja hrene in pijač, zlasti na področju mesno-predelovalne industrije,

proizvodnje različnih prehrambenih izdelkov in pijač, o različni ekološki projekti glede predelave industrijskih odpadkov, bodo na tem

območju pridobili na pomenu, zato se kaže pripraviti na tovrstno sodelovanje.

42

Poslovne priložnosti za slovenska podjetja v Tjumenski oblasti Najpomembnejši izvozni izdelki Tjumenske oblasti so nafta ter izdelki kemične in tekstilne industrije, uvaža pa predvsem industrijsko opremo, električne stroje in svinec ter izdelke iz svinca. Slovenska podjetja, ki imajo izkušnje na tem območju so; Petrol, Rosline, Remex, Smelt. Poslovne izkušnje kažejo, da je koristna udeležba na sejmih v Tjumenski oblasti. Potencialne poslovne priložnosti za slovenska podjetja se kažejo zlasti na naslednjih področjih;

o smiselno je preučiti možnosti aktivnejšega nastopa naših lesno-predelovalnih podjetij, saj ogromne količine lesa ne eni in relativno majhna predelava to potrjujejo,

o prenos tehnologije za proizvodnjo lesenih hiš za osebno uporabo, o prenos tehnologij za izdelavo stavbnega pohištva, o organizacija proizvodnje različnega pohištva, o tekstilna industrija-preučiti možnosti za različne oblike sodelovanja.

Poslovne priložnosti za slovenska podjetja v Permski oblasti

V uralski regiji je Permska oblast na prvem mestu po industrijski proizvodnji na prebivalca. Na tem območju je bilo leta 2002 registriranih 390 komercialnih organizacij s tujim kapitalom. Permska oblast poslovno sodeluje s preko 100 državami. Analiza področij tujih investicij v gospodarstvo Permske oblasti kaže, da so organizacije s tujimi investicijami zlasti usmerjene na naslednja področja: lesno-predelovalna industrija in predelava kmetijske proizvodnje. Perspektivna se kažejo zlasti naslednja področja;

o lesno-predelovalna industrija – prenos tehnologije za predelavo lesa, pri čemer bi bilo lahko perspektivno področje izdelava pohištva,

o področje proizvodnje hrane in pijač – organizacija proizvodnje konditorskih izdelkov.

Poslovne priložnosti za slovenska podjetja v Novosibirski oblasti Mesto Novosibirsk je četrto največje rusko mesto in predstavlja enega najpomembnejših gospodarskih centrov izven evropskega dela Rusije. Oblast je poznana predvsem po industriji, transportu in raziskovalni dejavnosti. Mednarodno poslovno sodelovanje povezuje Novosibirsk s 85 državami po svetu. V večji meri kaže izkoristiti možnosti, ki obstajajo na področju lesno-predelovalne industrije; zaradi večjih količin nepredelanega lesa kaže preveriti možnosti prenosa znanja in tehnologije za njegovo predelavo, med drugim glede proizvodnje pohištva. Metalurška podjetja v Novosibirski oblasti imajo največ težav z neustrezno proizvodno opremo, zato pospešeno iščejo strateške partnerje, ki bi bili pripravljeni vlagati v prenovo in izpolnitev proizvodnih zmogljivosti.

43

5 OCENA PRIVLAČNOSTI RUSKEGA TRŽIŠČA Po ocenah poznavalcev bo predstavljala Rusija v naslednjih desetih ali dvajsetih letih zanimiv trg zlasti za podjetja, ki so pripravljena tvegati. Razlogi za to so naslednji (Kenda 2001, 241):

• obravnavani trg je velik, gre za populacijo okrog 143 milijonov ljudi; • zanj je značilna visoka stopnja povpraševanja, skoraj vse vrste uvoznega blaga so v

porastu (potrošno blago, modno blago, proizvodi za dom in stanovanja, avtomobili, farmacevtski proizvodi, elektronika, računalniški hardware in software, vse vrste opreme, ekološka infrastruktura);

• splošna izobrazbena raven je vsaj primerljiva s tisto na Zahodu, podobno velja za strokovnost in delovne izkušnje zaposlenih;

• kombinacija dobre izobrazbe oz. kvalifikacije z nizkimi plačami je motiv za translokacijo proizvodnje, hkrati pa tudi spodbuda za uspešen in hiter prenos moderne tehnologije;

• način življenja je po stilu podoben zahodnemu. Eden izmed ciljev diplomskega dela je oceniti privlačnost ruskega trga. Glede na navedeno v celotnem diplomskem delu bomo okvirno ocenili privlačnost ruskega trga s pomočjo tabele 10. Osnovne smernice za uspešno poslovanje na ruskem trgu pa bomo podali s pomočjo izkušenj uveljavljenih slovenskih podjetij na ruskem trgu. 5.1 Ocena privlačnosti ruskega tržišča Ruski trg je nadpovprečno privlačen z vidika velikosti in predvsem z vidika pričakovanih stopenj rasti. Privlačnost trga v veliki meri določajo dejavniki, kot so politična in gospodarska stabilnost, velikost in rast trga, intenzivnost konkurence in drugi dejavniki. Tabela 10: Ocenjevanje privlačnosti ruskega trga Kriteriji Ocena*

velikost trga 4 rast trga 4 kulturna bližina 4 konkurenca 4 kupna moč porabnikov 2 tržne omejitve 2 infrastruktura 3 ekonomska in politična stabilnost 2 fizična oddaljenost od trga 1

Opomba: * 0-zelo slabi pogoji na trgu, 1-slabi pogoji, 2-sprejemljivi pogoji, 3-dobri pogoji, 4-zelo dobri pogoji.

44

Trije najpomembnejši dejavniki privlačnosti trga Ruske federacije za uveljavljena slovenska podjetja so kulturna bližina, velikost trga in dobičkonosnost. S pojmom kulturne bližine razumejo predvsem medčloveške vidike poslovnega sodelovanja, ki jim ruski poslovneži pripisujejo velik pomen. Velikost trga (v geografskem smislu) omogoča relativno visoke stopnje rasti prodaje in izkoriščanje prednosti ekonomije obsega. Relativno nizka kupna moč prebivalstva v primerjavi s trgi EU sicer nekoliko zmanjšuje vrednostni vidik velikosti trga, vendar se pričakuje, da bo kupna moč rasla po nadpovprečnih stopnjah (Colnar Leskovšek 2004 III.del, 15). Ruski trg je zelo privlačen za največje svetovne korporacije in veliko število drugih tujih podjetij, zaradi česar je visoko konkurenčen trg. Konkurenca na ruskem trgu, predvsem v Moskvi, je intenzivna in se še krepi. Infrastruktura (transportne povezave, telekomunikacije idr.) je na ruskem trgu v primerjavi z nekaterimi drugimi trgi (npr. trgi nekdanje Jugoslavije) relativno dobro urejena. Mednarodno poslovno okolje pričakuje nadpovprečno visoke stopnje rasti praktično na vseh obravnavanih trgih v Ruski federaciji, zato lahko z precejšnjo zanesljivostjo rečemo, da ruski trg je in bo tudi v prihodnjih nekaj letih med najbolj rastočimi in privlačnimi trgi na svetu. Vse večja privlačnost ruskega trga se tudi odraža skozi namere svetovnih investitorjev, ki Rusijo vse bolj obravnavajo kot eno pomembnejših destinacij za tuje neposredne naložbe. 5.2 Osnovne smernice za uspešno poslovanje na ruskem tržišču Po izkušnjah uveljavljenih slovenskih podjetij na ruskem trgu so pogoji za uspešno poslovanje na ruskem tržišču sledeči (Colnar Leskovšek 2004 II.del, 37-39):

Stalna prisotnost in dolgoročno nastopanje na trgu Ruske federacije: Vstop na ruski trg zahteva vztrajen, dobro pripravljen in organiziran pristop. Uveljavljena podjetja v Rusiji poudarjajo, da poslov v Ruski federaciji ni mogoče pridobivati in izvajati na razdaljo »po telefonu« iz Slovenije. Podjetje mora najprej presoditi ali lahko imenuje svojega človeka za delo s polnim delovnim časom v Rusiji. Po oceni nekaterih slovenskih poslovnežev je potrebno v uvodno pridobivanje poslov (npr.: gradbenih projektov) vložiti tudi do dve leti intenzivnega dela na trgu. Pomemben vidik dolgoročnega nastopanja na trgu je tudi oblikovanje ustrezne podpore poslovanju z Rusko federacijo na sedežu podjetja in enotah v Sloveniji. V domačih podpornih enotah (sektorjih, oddelkih), je potrebno hitro in učinkovito reagirati na poslovne dogodke na terenu v Ruski federaciji (kar vključuje med drugim tudi razumevanje ruskega jezika). Dobro pripravljen in organiziran pristop pomeni, da je potrebno za potencialne ruske partnerje pripraviti ustrezno predstavitev podjetja in strategijo nastopa na trgu v ruščini. Dolgoročno nastopanje na trgu pomeni tudi investiranje v profesionalni razvoj ruskih partnerjev (npr.: s prenosom tehnologije v Rusko federacijo ali z usposabljanjem in vključevanjem v skupni razvoj novih izdelkov oz. tehnologij v Sloveniji ali Ruski federaciji).

45

Kakovosten izdelek oz. storitev po dobri ceni Kakovosten izdelek oz. storitev po konkurenčni ceni je predpogoj za kakršno koli dolgoročno poslovno sodelovanje, saj je ruski trg privlačen za največje svetovne korporacije in veliko število drugih tujih podjetij, zaradi česar je visoko konkurenčen trg. Eden ključnih korakov je pridobitev ustreznih atestov in certifikatov za izdelke, saj nadaljnjih aktivnosti ni mogoče nadaljevati brez certifikatov. Profesionalen mora biti tudi celoten proces pridobivanja in vodenja poslov.

Lasten kader za vodenje poslov v Ruski federaciji Povprečna ocena lokalnega kadra je visoka, vendar slovenska podjetja priporočajo vodenje poslov z lastnim vodstvenim kadrom. Če se podjetje odloči za lokalni kader, je najboljše lokalne kadre mogoče pridobiti od svojih lokalnih kupcev ali drugih institucij oz. podjetij s katerimi podjetje na trgu že sodeluje.

46

6 SKLEP Podjetja se danes iz različnih razlogov odločajo za vstop na tuje trge. Zaradi močne konkurence na domačih, zahodnoevropskih in tudi ameriških trgih imajo slovenska podjetja večje možnosti uspeha in razvoja na tujih trgih, med drugimi tudi na trgu Ruske Federacije. Vstop na nov trg zahteva podrobno preučitev gospodarskega stanja na trgu, možnosti za vstop na trg ter preučitev tržnih priložnosti in tveganj. V diplomskem delu smo z analizo poslovnega okolja ruskega tržišča ugotovili, da je tržišče izredno privlačno za vstop. Gospodarska rast v državi je visoka, kupna moč hitro raste, brezposelnost upada in produktivnost se povečuje. Ruski trg je nadpovprečno privlačen z vidika velikosti in predvsem z vidika pričakovanih stopenj rasti. Vse večja privlačnost ruskega trga se odraža tudi skozi namere svetovnih investitorjev, ki Rusijo vse bolj obravnavajo kot eno pomembnejših destinacij za tuje neposredne naložbe. Z analizo tržnih priložnosti, kjer smo proučevali tudi prisotnost slovenskih podjetij na ruskem tržišču, se je izkazalo, da glavni izvozniki in uvozniki na ruskem tržišču ostajajo skozi opazovano obdobje v večini enaki. Najbolj usposobljena slovenska podjetja tudi najbolje poznajo ruski trg, zato imajo največ možnosti, da so v poslovanju z Rusko federacijo najbolj uspešna. Podjetja, ki se še ne nahajajo na ruskem trgu, jih je za poslovanje v Ruski federaciji potrebno spodbuditi s tržnimi raziskavami. Analizirali smo panoge predelovalne industrije, kjer smo predstavili osnovne značilnosti trga posamezne dejavnosti. Na podlagi tega smo ugotovili tržne priložnosti za slovenska podjetja. Zaradi procesa decentralizacije v Ruski federaciji je za slovenska podjetja zelo pomembno sodelovanje z regijami. Rusija ima 13 mest z več kot milijoni prebivalcev. Velikost in rast ruskega trga je povezana z razvojem srednjega dohodkovnega razreda prebivalstva, ki v Rusiji postopno pridobiva na moči in številu. Moskva in St. Petersburg veljata za najbolj razviti ruski mesti, v katerih je intenzivnost tuje in domače konkurence največja. Poslovne priložnosti za slovenska podjetja se kažejo v vseh regijah in v vseh panogah predelovalne industrije, predvsem na področju prenosa znanja in tehnologije. Z ruske strani pričakujejo zlasti investicije oziroma različne oblike skupnega partnerskega sodelovanja. Dejstvo je, da bodo morala tista podjetja, ki bodo želela prodajati na ruskem trgu, tudi proizvajati v Ruski federaciji. Privlačnost ruskega tržišča smo ocenili s pomočjo dejavnikov kot, so politična in gospodarska stabilnost, velikost in rast trga, intenzivnost konkurence in drugih dejavnikov. Ruski trg je in bo tudi v prihodnjih nekaj letih eden izmed najbolj rastočih in privlačnih trgov na svetu. Je zelo privlačen za največje svetovne korporacije in veliko število drugih tujih podjetij, zaradi česar je visoko konkurenčen trg. Konkurenca, predvsem v Moskvi, je intenzivna in se še krepi. Ocenili smo, da je rusko tržišče privlačno za tista slovenska podjetja, ki ji imajo namen dolgoročno nastopati na trgu. Za uspešno poslovanje in razvoj je potrebna stalna prisotnost na trgu, kakovosten izdelek oz. storitev po dobri ceni ter lasten kader za vodenje poslov v Ruski federaciji. Podcenjevanje zahtevnosti ruskega trga, v končni fazi ne vodi k dolgoročni krepitvi slovenskega gospodarstva v Ruski federaciji. Da bi se temu izognili, je potrebno izvajati ustrezno informiranje o značilnostih ruskega tržišča in njegovih udeležencev.

47

Politični kot gospodarski odnosi med Slovenijo in Rusko federacijo so zelo dobri in se v zadnjih letih še krepijo. Plodno je tako gospodarsko sodelovanje kot sodelovanje na ostalih področjih, kot so npr. kultura, znanost in tehnologija. Obe državi si poleg blagovne menjave prizadevata pospešiti tudi višje oblike gospodarskega sodelovanja, kot so neposredne tuje naložbe, proizvodna kooperacija in izvajanje investicijskih del v gradbeništvu. Strateškega cilja 1 milijarde USD letne blagovne menjave med Republiko Slovenijo in Rusko federacijo ni bilo mogoče doseči zgolj z obstoječimi izvoznimi proizvodi in storitvami. Slovenska podjetja so na ruskem trgu dosegla obseg menjave, ki je stabilen, vendar ne narašča po stopnjah rasti. Potrebne so večje investicije v povečevanje izvoza in večja podpora novim slovenskim podjetjem pri nastopu na ruskem trgu. Pomembno vlogo pri krepitvi slovenskega gospodarstva v Ruski federaciji bi imela institucionalna podpora (podpora institucij, veleposlaništev, ministrstev), ki je uveljavljena praksa številnih držav po svetu. Tovrstna podpora je pomemben dejavnik prodora manjših in srednjih podjetij na nove trge. Slovenska podjetja so deležna zelo omejene in nesistematične podpore institucij pri navezovanju poslovnih stikov in pri pripravi konkretnih tržnih raziskav za vstop na tuje trge. Za podjetja, ki so zainteresirana za vstop na rusko tržišče, imajo tržne raziskave izreden pomen. Podjetja jih morajo uporabljati kot vir informacij oz. kot pomoč svojim tržnim raziskavam. Tržne raziskave v slovenskih podjetjih pa so še vedno prej izjema kot pravilo. Seveda pa morajo podjetja sama poskrbeti, da bodo kos priložnostim, ki se na ruskem trgu ponujajo. Vsako podjetje mora vseskozi spremljati ključne dejavnike, trende in spremembe, ki so vezane na okolje in dejavnost podjetja. Menjava med Slovenijo in Rusko federacijo se bo še povečala, če bodo podjetja uspešna pri svojem poslovanju, kar pomeni da bodo konkurenčna in dobro informirana.

48

POVZETEK Ključne besede: analiza tujega okolja, tržne priložnosti, zunanje poslovno okolje, predelovalna industrija, ocena privlačnosti trga Za uspešno poslovanje na tujem trgu mora sodobno podjetje izdelati analizo poslovnega okolja izbranega tržišča, ki obsega zbiranje informacij, analizo tržnih priložnosti, ocenjevanje tržišča ter preučitev osnovnih smernic za poslovanje na tem tržišču. Za boljše razumevanje ruskega trga je opravljena analiza ekonomskega, pravnega, sociokulturnega in informacijsko-tehnološkega okolja, predstavljeno je gospodarsko sodelovanje med Republiko Slovenijo in Rusko federacijo. Opravljena je analiza trga na področju predelovalne industrije in poslovnih priložnosti za slovenska podjetja na ruskem tržišču. Diplomska naloga obravnava poleg analize okolja in tržnih priložnosti ruskega trga tudi oceno privlačnosti ruskega tržišča. Na podlagi analize okolja in s pomočjo analitičnih kazalcev lahko ocenimo, da je ruski trg privlačen in zanimiv za slovenska podjetja. SUMMARY Key Words: the analysis of foreign environment, market opportunities, external business environment, secondary industry, assessment of attractiveness of market For a successful management on a foreign market, a modern enterprise has to develop the analysis of business environment for the selected market which includes gathering information, analysis of market opportunities, assessment of market and studying of fundamental guidelines for management on a selected market. For a superior comprehension of Russian market is done an analysis of economic, laws, socialcultur and information technological environment, Economic cooperation between Republic of Slovenia and Russian Federation is also introduced. The analysis of market on fields of secondary industry and business opportunities for Slovenian companies is performed also. Beside the analysis of environment and market opportunities of Russian market the assessment of attractiveness of Russian market is discussed. On the basis of analysis of market and with analytical indicators we can estimate that the Russian market is attractive and interesting for Slovenian companies.

49

SEZNAM LITERATURE 1. CMSR-Center za mednarodno sodelovanje in razvoj in Gospodarska zbornica

Slovenije. 2004. Ruska federacija vaš partner. 2. Đerić, Ljiljana. 2006. Z ministri so številni poslovneži. Delo121, 3. 3. Hrastelj, T., I. Rojšek, in M. Tavčar. 1992. Izbrana poglavja iz mednarodnega

trženja. Ljubljana:Ekonomska fakulteta v Ljubljani. 4. Hrastelj, Tone. 2001. Mednarodno poslovanje v vrtincu novih priložnosti.

Ljubljana:GV založba. 5. Jaklič, Marko. 1999. Poslovno okolje podjetja. Ljubljana:Ekonomska fakulteta. 6. Jurše, Milan. 1993. Mednarodni marketing. Maribor:Ekonomsko-poslovna fakulteta

Maribor. 7. Jurše, Milan. 1997a. Izbrane teme iz sodobnega managementa. Maribor:Ekonomsko-

poslovna fakulteta Maribor. 8. Jurše, Milan. 1997b. Izvozni marketing. Izbrane teme in povzetek predavanj.

Maribor:Ekonomsko-poslovna fakulteta Maribor. 9. Kenda, Vladimir. 2001. Mednarodno poslovanje. Maribor:Ekonomsko-poslovna

fakulteta Maribor. 10. Kenda, Vladimir, in Vito, Bobek. 2003. Osnove mednarodnih ekonomskih odnosov.

Maribor:Ekonomsko-poslovna fakulteta Maribor. 11. Kokalj, Sašo. 2004. Magistrsko delo-Analiza primera rasti internacionalizacije

srednje velikega podjetja na trgu Ruske federacije. Ljubljana:Ekonomska fakulteta v Ljubljani.

12. Košir, Matej. 2006. Z močno gospodarsko delegacijo po pogodbo o dobavi ruskega

plina. Delo 121, 1. 13. Kotler, Philip. 2004. Management trženja. Ljubljana:Gospodarski vestnik. 14. Leksikon Cankarjeve založbe. 1998. Ljubljana:Cankarjeva založba. 15. Makovec Brenčič, Maja in Tone, Hrastelj. 2003. Mednarodno trženje.

Ljubljana:Gospodarski vestnik. 16. Mrak, M., P.J. Damijan, I. Glavan, K. Hazabent in N. Resnik Berghaus. 2002.

Primerjamo se z najboljšimi:Gospodarsko sodelovanje med Republiko Slovenijo in Rusko Federacijo. Ljubljana:Časnik Finance.

50

17. Potočnik, Vekoslav. 2002. Temelji trženja. Ljubljana:Gospodarski vestnik. 18. UMAR-Urad RS za makroekonomske analize in razvoj. 2003. Strukturne spremembe

v predelovalnih dejavnostih v Sloveniji. Delovni zvezek 2/2003.

51

SEZNAM VIROV 1. Ajeti, Esad. 2005. Aktualne informacije in poslovne priložnosti. [Online]. Available:

http://www.gzs.si/Nivo3.asp?ID=10185&IDpm=6721 [Avgust 25, 2006]. 2. CIA-The World Factbook.2006. [Online]. Available: http://www.cia.gov/cia/publications/factbook/geos/rs.html [September 10,2006]. 3. Colnar Leskovšek Tadeja. 2004. Strategija nastopa slovenskih podjetij na ruskem

trgu. I. del: Analiza tržnih priložnosti v Rusiji.Ljubljana:Center za mednarodno konkurenčnost. Available:

http://www.gzs.si/Nivo3.asp?ID=13299&IDpm=6720 [September 20, 2006]. 4. Colnar Leskovšek Tadeja. 2004. Strategija nastopa slovenskih podjetij na ruskem

trgu. II.del: Analiza sposobnosti in izkušenj slovenskih podjetij za poslovanje v Rusiji. Ljubljana: Center za mednarodno konkurenčnost. Available: http://www.gzs.si/Nivo3.asp?ID=13299&IDpm=6720 [September 20, 2006].

5. Colnar Leskovšek Tadeja. 2004. Strategija nastopa slovenskih podjetij na ruskem

trgu. III. del: Zaključki in priporočila. Ljubljana:Center za mednarodno konkurenčnost. Available: http://www.gzs.si/Nivo3.asp?ID=13299&IDpm=6720 [September 20, 2006].

6. GFK-Centar za iztraživanje tržišta. 2004. Russian consumers are changing their

shopping habits. [Online]. Avaliable: http://www.gfk.hr/press_en/russhopping.htm. 7. GZS-Gospodarska zbornica Slovenije. 2006. Mednarodno sodelovanje-Rusija.

[Online]. Avaliable: http://www.gzs.si/Nivo3.asp?IDpm=6720 [September 30, 2006].

8. Izvozno okno. 2005. Podatki o državah-Rusija. [Online]. Avaliable:

http://www.izvoznookno.si/podatki_o_drzavah.php?menu=podatki&drzava_ID=2002060513481508 [Oktober 5, 2006].

9. Ministrstvo za gospodarstvo. 2005. Ekonomski odnosi s tujino-Ruska federacija.

[Online]. Avaliable: http://www.mg.govsi/index.php?id=8219#Ruska_federacija [September 10, 2006].

10. SID-Slovenska izvozna družna. 2006. [Online]. Available:

http://www.sid.si/sidslo.nsf [Oktober 10, 2006]. 11. SURS-Statistični urad Republike Slovenije. 2006. Zunanja trgovina. [Online].

Avaliable: http://www.stat.si/tema_ekonomsko_zunanja.asp [September 30, 2006].

52

SEZNAM SLIK Stran SLIKA 1: POSLOVNO OKOLJE PODJETJA 11 SLIKA 2: BLAGOVNA MENJAVA MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN RUSKO FEDERACIJO V OBDOBJU 1998-2004 20 SLIKA 3: SESTAVA ZUNANJE TRGOVINE REPUBLIKE SLOVENIJE Z RUSKO FEDERACIJO PO IZDELKIH, UVOZ 2003 21 SLIKA 4: SESTAVA ZUNANJE TRGOVINE REPUBLIKE SLOVENIJE Z RUSKO FEDERACIJO PO IZDELKIH, IZVOZ 2003 21 SLIKA 5: RAZREDI RUSKIH POTROŠNIKOV GLEDE NA RAZPOLOŽLJIV DOHODEK 30 SLIKA 6: PRIMERJAVA PRODAJE OBLAČIL V RUSKI FEDERACIJI Z NAPOVEDJO DO LETA 2007 33 SLIKA 7: PRIMERJAVA PRODAJE DEKORATIVNEGA TEKSTILA IN OBLAZINJENE OPREME V RUSKI FEDERACIJI Z NAPOVEDJO DO LETA 2007 33 SLIKA 8: STRUKTURA UVOZA KEMIČNIH IZDELKOV V RUSKI FEDERACIJI V LETU 2001 35 SLIKA 9: PRIMERJAVA PRODAJE POHIŠTVA V RUSKI FEDERACIJI IN V NEMČIJI Z NAPOVEDJO ZA LETO 2006-11-16 38