analiza uporabe tehnologije blockchain v …anže kavšek: analiza uporabe tehnologije blockchain v...

Magistrsko delo Organizacija in management informacijskih sistemov

ANALIZA UPORABE TEHNOLOGIJE BLOCKCHAIN V ORGANIZACIJAH

Mentor: doc. dr. Davorin Kofjač Kandidat: Anže Kavšek

Kranj, maj 2017

ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Davorinu Kofjaču za mentorstvo in svetovanje pri izdelavi magistrskega dela. Zahvaljujem se tudi lektorici Miji Čuk, univ. dipl. spl. jez., za lektoriranje magistrskega dela. Hvala vsem anketirancem, ki so izpolnili mojo anketo. Hvala tudi družini, Ireni Jeraj in prijateljem za vso podporo in spodbudo pri zaključevanju študija.

POVZETEK Ponarejeni izdelki so danes prisotni že povsod po Evropi in potrošniki smo vedno bolj previdni pri nakupovanju izdelkov, saj se v večini zavedamo njihove nevarnosti. V magistrskem delu smo na praktičen način prikazali možnost uporabe tehnologije blockchain pri ugotavljanju izvora izdelkov. Izdelali smo digitalno dobrino, ki predstavlja izdelek, in jo prenašali med različnimi digitalnimi identitetami v omrežju blockchain. Z izdelavo ankete o osveščenosti o ponaredkih in možnosti uporabe tovrstne tehnologije na strani potrošnikov smo ugotovili, da so potrošniki pripravljeni uporabljati nov način preverjanja izdelka in v določenih primerih tudi kriti strošek preverjanja. Delež nakupov prek spleta se vsakoletno povečuje, hkrati pa ravno spletni nakupi predstavljajo za potrošnika največje tveganje za nakup ponaredka. Tehnologija blockchain, ki je ključni element digitalne valute bitcoin, lahko organizacijam in potrošnikom pomaga pri odkrivanju ponaredkov in zmanjševanju škode, ki jo povzročijo. KLJUČNE BESEDE:

- ponaredek - omrežje blockchain - digitalna identiteta - sledenje

ABSTRACT Counterfeit goods are sold all across the EU and consumers are more aware when they go shopping. We created practical example how can blockchain technology be used to found out product source. We created digital goods, which represents consumer goods, and transfer it across digital indentities on blockchain network. With survey about counterfeit awareness and usefulness of such technology on customers side, we dicovered that consumers are ready to use new technology and even pay some cost to check where the product came from. Internet shopping is increasing every year, but at the same time, online shopping is consumers biggest concern for counterfeit goods. Blockchain technology, which is one of key elements of digital currency bitcoin, can help organisations and consumers with identifying of counterfeit items and decrease cost these items do to our lives. KEYWORDS:

- counterfeit goods - blockchain network - digital identity - tracking

KAZALO 1. UVOD .................................................................................................................... 1

1.1. PREDSTAVITEV PROBLEMA ........................................................................... 1

1.2. PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE ....................................................................... 1

1.3. METODE DELA ................................................................................................ 2

2. TEORETIČNE OSNOVE .......................................................................................... 3

2.1. ZGODOVINA PONAREJANJA ........................................................................... 3

2.2. NAJBOLJ IZPOSTAVLJENE SKUPINE IZDELKOV ............................................. 5

2.3. VPLIV IN ŠKODA ............................................................................................. 7

2.4. PREGON IN ODKRIVANJE ............................................................................... 8

2.5. METODE ZA PREVERJANJE PRISTNOSTI IZDELKA ....................................... 10

2.6. STROŠKI ....................................................................................................... 12

3. KRITIČNA ANALIZA .............................................................................................. 13

4. OMREŽJE BLOCKCHAIN ...................................................................................... 14

4.1. ZGODOVINA .................................................................................................. 14

4.2. GRADNIKI OMREŽJA BLOCKCHAIN ............................................................... 16

5. PODPIS IZDELKA V BLOCKCHAINU ..................................................................... 27

5.1. PONUDNIKI STORITEV .................................................................................. 30

6. PRAKTIČNI DEL ................................................................................................... 31

6.1. PRAKTIČNI PRIKAZ IZDELAVE PODPISA IZDELKA IN PRENOS MED RAZLIČNIMI DIGITALNIMI IDENTITETAMI ................................................................ 31

6.2 SWOT-ANALIZA ............................................................................................. 46

7. ANKETA ............................................................................................................... 49

7.1 ANALIZA REZULTATOV ................................................................................. 49

8. DISKUSIJA ........................................................................................................... 55

8.1. ODNOS IN ODGOVORNOST .......................................................................... 55

8.2. PODPIS IN IZVOR IZDELKA ........................................................................... 55

8.3. CENOVNA POLITIKA ..................................................................................... 56

8.4. TEHNOLOGIJA PROTI PONAREDKOM ........................................................... 57

9. ZAKLJUČEK ......................................................................................................... 58

LITERATURA IN VIRI ............................................................................................... 60

KAZALO SLIK .......................................................................................................... 66

KAZALO TABEL ....................................................................................................... 68

PRILOGE ................................................................................................................. 69

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Magistrsko delo

Anže Kavšek: Analiza uporabe tehnologije blockchain v organizacijah stran 1

1. UVOD 1.1. PREDSTAVITEV PROBLEMA Zaradi ponaredkov in goljufij v Evropski uniji letno izgubimo na desetine milijard evrov in posledično delovnih mest. Ne le, da ponaredki vplivajo na varnost in uporabnost izdelka, ampak lahko neposredno ogrožajo tudi naše zdravje. Ponaredki obstajajo na področju denarja, ur, nakita, elektronskih naprav, oblačil in obutve, izdelkov za osebno nego in druge kozmetike. Še posebej narašča število ponaredkov na področju hrane, pijače, zdravil in igrač za najmlajše. Zadnje raziskave kažejo na to, da je četrtina vseh ponaredkov takih, ki jih potrošniki uporabljamo vsakodnevno. To pomeni, da lahko ti izdelki neposredno ogrožajo naše zdravje in varnost (Europol, 2015). Ponaredki so običajno slabše kakovosti kot originalni izdelki, poleg tega pa lahko bistveno vplivajo tudi na zaupanje v blagovno znamko in s tem na vse člene v dobaviteljski verigi: lastnike avtorskih pravic izdelkov, proizvajalce in njihove proizvodne obrate, države izvoznice in uvoznice, ki izgubijo delež davka, prodajalce in distributerje ter ne nazadnje kupce, ki so končni člen v verigi in največkrat tudi najbolj prizadeti. Evropska podjetja se proti ponaredkom borijo na različne načine: z uporabo različnih nalepk, vodnih žigov, vgradnjo tehnologije RFID (angl. Radio Frequency Identification), izdajo certifikatov, nanosom posebnih materialov in drugimi metodami (Chaudhry, Zimmerman, 2013). Osnovna naloga zaščite izdelka je preverjanje pristnosti in s tem zagotovilo, da je izdelek res prišel iz tovarne proizvajalca in ima lastnosti, ki jih proizvajalec zapiše v dokumentaciji. Ker pa je to zelo zahteven postopek, se proizvajalci vedno znova obračajo k najnovejšim tehnologijam za sledenje in zaščito izdelkov. Vse te nove tehnologije so za konkurenčnost organizacij zelo pomembne, saj lahko znižajo stroške prodaje ali nakupa, skrajšajo poslovni cikel, znižajo obseg zalog, izboljšajo povezovanje s kupci in dobavitelji ter posledično prinesejo večjo dodatno vrednost (Kovačič in Vukšić, 2005). Leta 2008 je oseba z vzdevkom Satoshi Nakamoto javnosti predstavila dokument z naslovom: Bitcoin: A Peer-to-Peer Electronic Cash System (Nakamoto, 2008). V dokumentu je natančno opisal način delovanja digitalnega denarja, ki temelji na tem, da vse dogodke zapišemo v skupno podatkovno bazo, ki je razpršena po računalnikih po vsem svetu. Pravico zapisa dogodkov v skupno podatkovno bazo pa ima le tisti, ki prvi najde rešitev matematičnega problema po tako imenovani metodi »proof of work« (v nadaljevanju POW). Temu načinu izgradnje verige transakcij pravimo miniranje. S skupno bazo podatkov, zaščiteno z miniranjem novih blokov zapisov, smo dobili okolje, kjer za zaupanje ne potrebujemo več tretje osebe, ampak nam to omogoča že omrežje samo. Tako vrsto skupne podatkovne baze imenujemo podatkovna baza blockchain. Tehnologija organizacijam in posameznikom omogoča, da gradijo nove poslovne modele na skupnem zaupanja vrednem omrežju. Eden od pomembnih poslovnih modelov je tudi uporaba tehnologije blockchain v boju proti ponaredkom. 1.2. PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE V magistrskem delu se bomo osredotočili na trenutne tehnologije, ki obstajajo, in tudi tiste, ki se šele razvijajo in so v pilotski fazi testiranja. Področje tehnologije blockchain je zelo mlado in se intenzivno razvija v smeri uporabe tehnologije za zaščito digitalnih in fizičnih dobrin, zato se lastnosti posameznih omrežij blockchain v nekaterih delih lahko razlikujejo. Pri lastnostih omrežij blockchain se bomo omejili na največje omrežje blockchain, tj. bitcoin. V določenih delih bomo svoje področje raziskovanja razširili tudi na druga omrežja blockchain.



Prav tako se bomo omejili na trg izdelkov, kjer se potrošnik ne zaveda, da kupuje ponarejen izdelek, torej na primarni trg ponarejenih izdelkov. V raziskavi se bomo osredotočili na ponaredke, ki se prodajajo v Evropski uniji. V praktičnem delu se bomo omejili na digitalne dobrine, saj bo bralcu na ta način lažje razumljivo delovanje sistema za prenos lastništva. Digitalna dobrina ni nujno le v digitalni obliki nekega elektronskega dokumenta ali slike, ampak je lahko enoličen zapis o izdelku, kot je na primer serijska številka ali druga enolična oznaka izdelka. 1.3. METODE DELA Metode, ki jih bomo uporabili v magistrskem delu, vključujejo teoretični in praktični del. Teoretični del bo obsegal analizo domače in tuje literature, spletnih virov in anket. Na podlagi analize bo narejena sinteza pridobljenih spoznanj in opis le-teh. V praktičnem delu pa bomo nalogo razdelili na dva dela, in sicer:

– praktičen prikaz izdelave digitalne identitete lastnika na omrežju, izdelava digitalnega podpisa izdelka in zapis v omrežje;

– izdelali bomo anketo, s katero bomo skušali ugotoviti, kako dobro so potrošniki o ponaredkih osveščeni, kakšen odnos imajo do ponaredkov, in ugotoviti, ali bi bila vpeljava tehnologije blockchain koristna za potrošnike. Izdelali bomo spletno anketo zaprtega tipa. Za odgovore bomo uporabili Likertovo lestvico, pri analizi anketnega vprašalnika pa bomo uporabili statistične metode.



2. TEORETIČNE OSNOVE 2.1. ZGODOVINA PONAREJANJA Še preden je omrežje bitcoin nastalo, je bilo v zgodovini veliko poskusov, s katerimi bi lahko ustvarili denar, ki bi bil zaščiten pred zlorabami, kot je ponarejanje. Številni tovrstni poskusi so se izjalovili. Denar kot menjalno sredstvo je bil vedno podvržen ponarejanju. Pred uvedbo denarja kot plačilnega sredstva so se za trgovanje največkrat uporabljali zlatniki ali srebrniki, ki so jih izdajale različne kovnice denarja, večinoma pod vplivom kraljev in cesarjev. Ker sta zlato in srebro zelo nepraktična za poslovanje, se je kmalu rodila ideja po drugačnem menjalnem sredstvu, ki pa bi moralo upoštevati nekaj lastnosti. Osnovne lastnosti, ki jih denar mora imeti, so po Aristotelovem razmišljanju: trajnost, prenosljivost, deljivost in intrizična vrednost. Za izdajo evrobankovcev in kovancev stoji Evropska centralna banka, ki je izdajateljica denarja in skrbi za zaupanje in varnost valute. Vseeno pa ima evro tudi velike težave pri boju zoper ponarejevalce in goljufe. Če gledamo Evropsko unijo in plačilno sredstvo evro, je bila leta 2001 izdana Uredba Sveta (ES) št. 1338/2001 z dne 28. junija 2001 o določitvi ukrepov, potrebnih za zaščito evra pred ponarejanjem. Ta uredba je bila prvi korak, na kakšen način zaščititi bankovce in kovance pred ponarejanjem, kako se spopasti s problemom ponarejanja, uvedla je kazenske sankcije proti ponarejevalcem in izmenjavo podatkov med različnimi državami in organi znotraj Evropske skupnosti. Vseeno pa je zaščita papirnatega denarja pred ponarejevalci nemogoča, saj se v obtoku pojavlja vedno več ponarejenih bankovcev. Še vedno se vsako leto pojavljajo novice o zaplembi v vrednosti 50 milijonov evrov ponarejenih bankovcev (Scherer, 2015), saj je tehnologija tiskarskih strojev in materialov vsako leto dostopnejša in boljša. Denar je bil vedno zelo privlačen za ponarejevalce, saj je kot plačilno sredstvo široko sprejet povsod in preprosto ga je zamenjati za druge dobrine. Ponarejevalci pa niso vedno ponarejali samo denarja, ampak se je področje ponaredkov z leti širilo tudi na področje ponarejanja izdelkov, ki je bilo še posebej privlačno za izdelke višjega cenovnega razreda. Taki ponarejeni izdelki so bili praviloma cenejši in posledično lažje dostopni širši množici, vendar pa večinoma niso bili enake kakovosti kot originalni izdelki. Trg ponarejenih izdelkov v grobem delimo na dva dela: primarni in sekundarni trg. Na primarnem trgu se nahajajo ponarejeni izdelki, ki so potrošniku prodani brez njegove vednosti, da so ponarejeni, sekundarni trg pa prodaja izdelke, pri katerih se potrošnik zaveda, da so ponarejeni. Tovrstne izdelke potrošnik pogosto kupi zavestno, zato takega kupca ne moremo zaščititi pred kupovanjem ponaredkov. Poročilo iz leta 2014 kaže, da je leta 2011 20 % kupcev na primarnem trgu že kupilo ponarejen izdelek in to ugotovilo šele kasneje. Z vidika potrošnika in proizvajalca je najpomembnejša zaščita izdelkov na primarnem trgu, saj je ključna zaščita kupca. Zaščita kupca na sekundarnem trgu ni vedno mogoča ali smiselna, saj se kupec sam zavestno odloči za nakup tovrstnega izdelka (Camerini, Favarin in Dugato, 2015). Največkrat je razlog za nakup ponaredka nižja cena in s tem lažja dostopnost izdelka (Europol, 2015). Zaščita kupcev pred sekundarnim trgom je trenutno skoraj nemogoča, saj proizvajalci težko preprečijo, da nekdo ne kopira njihovega izdelka. Potrošniki v razvitem svetu mnogo izdelkov kupijo tudi prek spleta, saj splet ponuja veliko širši nabor izdelkov, kot jih lahko dobimo v lokalnem okolju. Spletne trgovine in tržnice se na različne načine borijo proti ponarejevalcem, niso pa redki primeri, ko zaradi premalo aktivnega pregona ponarejevalcev nekateri proizvajalci svoje izdelke enostavno umaknejo s »polic« spletnih trgovin. Bolj znan primer je proizvajalec nemške obutve Birkenstock, ki je na spletni strani Amazon ponujal svojo obutev (Levy, 2016). Kitajski ponaredki so preplavili Amazonovo trgovino in Birkenstock je sklenil, da ponaredki preveč škodijo ugledu blagovne znamke in da trgovec premalo naredi za pregon tovrstnih prevarantov. Nekateri izdelki so



izdelani zelo natančno, zato je prepoznavanje ponaredkov izredno težko tudi s strani predstavnikov proizvajalca (Phillips, 2007).

Slika 1: Ali ločite razliko med ponaredkom in originalom? (http://www.naldotech.com/how-to-check-fake-samsung-galaxy-s6-real-clone/)

Poleg prodaje novih izdelkov pa je nezanemarljiv tudi trg rabljenih izdelkov, kjer se tudi dogajajo prevare. Globalizacija je povzročila, da kupujemo rabljene izdelke tudi iz bolj oddaljenih držav, saj strošek poštnine najpogosteje ne igra več ključne vloge pri končni ceni izdelka. Stroški poštnih storitev so se tako znižali, da potrošniki iščemo najugodnejšo ceno tudi izven meja naše države ali celo kontinenta. Zaradi nezmožnosti ali zelo omejenega in dragega preverjanja, ali je izdelek pristen ali ne, moramo biti tudi na trgu z rabljenimi izdelki izredno previdni. Prodajalec in kupec izdelka si morata zaupati, saj je kupec bistveno bolj izpostavljen tveganju, da dobi izdelek, ki je lahko ponarejen. Klasičen primer je trg rabljenih izdelkov, kjer se preprodajajo predvsem tisti, ki imajo višjo cenovno vrednost ali pa njihova vrednost s starostjo narašča. Tukaj je prevara lahko še toliko bolj dobičkonosna. Mnogo je primerov, ko prodajalec kupcu pošlje prazno embalažo, izdelek, ki ne ustreza specifikacijam, ali je prišel do kupca poškodovan. Kupec pred nakupom ne more preveriti, ali si prodajalec v resnici sploh lasti izdelek ali ne, in tako zmanjšati tveganje pred prevaranti z lažnimi oglasi. Nekateri veliki spletni ponudniki, kot sta eBay ali Amazon, ponujajo garancijo na nakup in tako še dodatno zavarujejo kupca pred prevaro.

Slika 2: Poslana prazna embalaža

(http://community.ebay.com/ebay01/attachments/ebay01/archivemiscellaneous/99777/1/20140110_123319.jpg)

V primeru, da izdelek fizično prevzamemo direktno od trgovca, je najpogostejše plačilno sredstvo gotovina ali plačilo z bančno kartico. V primeru, da je prodajalec fizična oseba, se



najpogosteje poslužujemo plačila z gotovino. V primeru večjih zneskov se poslužujemo tudi nakazila na bančni račun prodajalca. Če kupujemo izdelke prek spleta, nam spletni ponudniki za plačilo izdelkov omogočajo različne plačilne metode. Grobo jih delimo na tri skupine: elektronski plačilni servisi, nakup prek svoje banke z bančno kartico ali plačilo ob prevzemu. Večji spletni trgovec eBay, ki deluje na globalnem trgu in ponuja prodajo novih in rabljenih izdelkov trgovcem in fizičnim osebam prek svoje strani, priporoča plačilo prek elektronskega plačilnega servisa, saj trdijo, da bo tako naš nakup najbolj varen pred prevaranti (Avoiding payment problems, 2016). Najmanj priporočljiva so plačila s pošiljanjem gotovine v pismu, uporaba servisov z anonimnimi nakazili Western Union in podobnih, pošiljanjem čekov, ki niso nujno unovčljivi, ali nakazila na račun debetnih kartic prodajalcev (Accepted payments policy, 2016). V zadnjih letih se je pojavila nova metoda elektronskega denarja bitcoin, ki omogoča nakazilo digitalne valute bitcoin med uporabniki omrežja. Transakcije v digitalni valuti bitcoin ni mogoče razveljaviti (Kelly, 2014), zato je pri nakazilih treba biti še bolj previden kot sicer pri plačilih z bančno kartico. 2.2. NAJBOLJ IZPOSTAVLJENE SKUPINE IZDELKOV V nadaljevanju bomo predstavili nekaj skupin izdelkov, ki imajo pri ponarejevalcih še posebej veliko zanimanja in jim prinašajo visoke zaslužke, kupcem pa povzročijo mnogo sivih las in stroškov. Papirnati dokumenti (vstopnice, vrednostni papirji …) Ponarejanje papirnatih dokumentov sega zelo daleč nazaj v čase rimskega imperija. Dokumenti so bili najpogosteje zaščiteni s pečatom kot dokaz avtentičnosti, novejša raziskava pa kaže, da so bili tovrstni pečati zelo občutljivi na ponarejanje (Johnston, Martinez in Garcia, 2001). Med potrošniki so pogosti tudi ponaredki med preprodajalci vstopnic za npr. športne prireditve, koncerte in druge dogodke. V teh primerih lahko cena vstopnice naraste nekajkrat in ob nakupu ponaredka je kupec lahko bistveno bolj oškodovan, kot bi bil ob nakupu klasičnega izdelka, saj ima poleg neuporabne vstopnice navadno še stroške priprave in odhoda na dogodek in neprijetno presenečenje na vhodu na dogodek. Vstopnice so lahko izdelane skoraj identično kot originali, saj večkrat vsebujejo tudi hologramsko zaščito. Kupec težko loči originalno vstopnico od ponaredka, zato je potreben obisk pri uradnem prodajalcu, saj le-ta lahko potrdi izvirnost vstopnice (Pred odhodom…, 2016).

Slika 3: Primer ponarejene vstopnice (http://www.delo.si/novice/kronika/oprostite-vasa-

vstopnica-je-ponarejena.html)

Obleke, obutev in modni dodatki



V zadnjih letih je opazen porast ponaredkov na področju modne industrije. Medtem ko je delež zaseženih ponaredkov oblačil približno enako visok, se pojavlja vedno več ponaredkov obutve, ur, sončnih očal, denarnic in nakita (European Union, 2015). Nekatere modne znamke, kot je npr. Prada, so sicer že uvedle sodobne tehnologije za prepoznavanje izdelkov (Eckfeldt, 2002), vseeno pa te tehnologije ne uporabljajo v prvi vrsti za preprečevanje ponaredkov, ampak za elektronsko sledenje izdelkom od proizvodnje do trgovine. Hrana in pijača Področje prehranske industrije je eno od področij, kjer imajo ponaredki neposreden vpliv na zdravje človeka, ki tako hrano ali pijačo zaužije, zato so tovrstni izdelki lahko posebej nevarni. Policije in drugi organi pregona po svetu zasežejo ogromne količine ponarejenih izdelkov, ki se iz leta v leto povečujejo (Largest-ever seizures…, 2016). V medijih lahko zasledimo številne nesreče, ko osebe zaužijejo ponarejene alkoholne pijače.

Slika 4: Izgled nelegalnega obrata za predelavo perutnine

(http://www.interpol.int/layout/set/gallery/Media/Images/News/2016/2016-039/Operation-Opson-V-8)

Zdravila in medicinski pripomočki Enako velja za področje zdravil in drugih medicinskih pripomočkov, kjer je vpliv na človekovo zdravje neposreden. Poleg tega, da ponarejena zdravila ne zdravijo, lahko še dodatno oslabijo človekovo zdravje. Tega se zavedajo predvsem v državah v razvoju, saj so tam zaradi nižjega življenjskega standarda zdravila pogosto dražja kot v razvitih državah. Tega problema se je lotilo podjetje MPedigree, ki je vzpostavilo sistem preverjanja zdravil na afriški celini (Yeebo, 2015). Električne naprave V sodobnem svetu nas električne naprave in orodja spremljajo vsak dan. V pisarni uporabljamo telefone, računalnike, doma pa različne gospodinjske aparate in vrtna orodja. Najpomembnejša lastnost, ki jo morajo imeti elektronske naprave, je, da so varne za



uporabo. Če kupimo originalni izdelek, smo prepričani, da naprava ustreza predpisom oziroma standardom Evropske unije (Is your hard disk…, 2008). Izdelki za najmlajše Tudi področje otroških igrač in otroške opreme je občutljivo, saj starše zelo skrbi, da bodo otroci prišli v stik z igračami, ki so škodljive za njihovo zdravje. Seznam področij, kjer lahko s ponaredki povzročimo škodo, je izredno dolg, zato je še toliko težje zagotoviti enoten sistem, ki bi omogočal metode za preprečevanje ponaredkov in lažje odkrivanje le-teh. Proizvajalci bi morali za vsak izdelek izdelati unikatno serijsko številko in hraniti seznam vseh veljavnih serijskih številk v bazi podatkov celoten življenjski cikel izdelka. Težavo predstavljajo predvsem izdelki, ki so take oblike ali zgradbe, da to z današnjo tehnologijo ni mogoče. 2.3. VPLIV IN ŠKODA Ponaredki in goljufije s ponaredki imajo velik vpliv na evropsko gospodarstvo. V poročilu ocenjujejo, da v EU izgubimo približno 40 milijard evrov ali 185.000 delovnih mest letno zaradi trgovine s ponarejenim blagom. Poleg neposrednega vpliva tukaj niso upoštevani posredni vplivi, kot so negativen vpliv na zdravje, manjša vlaganja v razvoj in podobno. V EU je največ ponaredkov na področju prehranske industrije (18 %), hišnih orodij in pripomočkov (16 %) in tekstilne industrije (15 %) (Europol, 2015). Najbolj zaskrbljujoče pa je področje ponarejanja izdelkov za vsakdanjo rabo, kot so hrana, pijača, kozmetika, rezervni avtomobilski deli, hišna orodja in pripomočki, saj imajo lahko taki izdelki velik vpliv na zdravje in varnost potrošnika. Ponarejevalci pogosto nimajo nobenih zadržkov pred tem, da bi s svojimi ponarejenimi izdelki ogrozili zdravje potrošnikov. Taki izdelki imajo lažno dokumentacijo o tem, kje in kako so bili narejeni, vprašljiva je njihova pravilna hramba, varna uporaba in rok trajanja izdelkov (Europol, 2015). Področje prehrambne industrije je še posebej težko zaščititi, saj je njihova proizvodnja zelo množična, cene posameznih izdelkov pa so praviloma nizke. To pomeni, da mora biti strošek za zaščito posameznega izdelka izjemno nizek, da bi se zaščito splačalo vgraditi, hkrati pa mora biti v interesu kupca, da se ob nakupu takega izdelka na način, ki ga predpiše proizvajalec, informira o izvoru izdelka. Tovrstno preverjanje je za potrošnike časovno zamudno, še posebej, če gre za izdelke, ki jih kupujemo dnevno in v večjih količinah. Pogosteje kot samo preverjanje izdelka je potrošniku lažje kupiti izdelek pri zaupanja vrednem trgovcu, saj s tem odgovornost preloži na trgovca. Če pogledamo vpliv ponaredkov, je njihov vpliv precej širši kot le ekonomski, in sicer (Organization for Economic Co-operation and Development [OECD], 2007):

• vpliv na inovacije in razvoj (inovacije in razvoj so že dolgo gonilo gospodarstva države. Inovatorji uporabljajo za zaščito izdelkov različne patente in blagovne znamke, saj lahko le s prodajo svojih izdelkov dobijo povrnjen vložek v razvoj. To je pomembno predvsem v primerih, kjer je razvoj novega izdelka povezan z visokimi vložki v razvoj. Tipičen primer so farmacevtski izdelki, ki potrebujejo tudi večletno preizkušanje);

• nelegalni posli (s prodajo ponaredkov kriminalne združbe dobijo svež denar za nadaljnje aktivnosti);

• okolje (ponaredki lahko zelo negativno vplivajo na okolje z dveh vidikov: uničenja ponaredkov in nevarne proizvodnje. Evropska unija je samo v letu 2005 morala uničiti



okoli 76 milijonov izdelkov. Ponarejevalci ne upoštevajo okoljskih standardov in zakonodaje, saj njihove tovarne največkrat sploh niso uradno prijavljene);

• zaposlovanje (zaradi izpada prihodkov proizvajalcev originalnih izdelkov je ogrožena rast delovnih mest);

• tuje investicije (države, ki ne spoštujejo avtorskih pravic in ne preganjajo ponarejevalcev, velikokrat niso deležne večjih investicij tujih gospodarskih družb. Raziskave kažejo, da visoko razvite države raje investirajo v tiste, kjer je manj ponaredkov).

Škoda, ki jo povzročijo ponaredki, ni samo pri proizvajalcu ali kupcu, ampak je povzročena tudi ostalim deležnikom, kakor je prikazano na Sliki 5.

Slika 5: Vpliv na deležnike (Chaudhry in Zimmerman, 2013)

Ključen je zagotovo potrošnik, saj je on tisti, ki je v dobri veri kupil izdelek, za katerega je kasneje ugotovil, da je ponarejen. Potrošnik je tisti, ki je prepričan, da je izdelek varen za uporabo, deluje po specifikacijah v dokumentaciji in ima garancijo v primeru okvare. Proizvajalec ali lastnik avtorskih pravic za izdelavo izdelka investira denar v raziskave in razvoj, preverjanje kakovosti izdelkov, izboljševanje proizvodnega procesa in nadaljnje izboljševanje obstoječega izdelka. Tako ponaredki lahko povzročijo zmanjšanje prihodkov od prodaje, izgubo dobrega imena in nepopravljivo škodo v imenu podjetja ali blagovne znamke. Distributer ali trgovec prav tako utrpi škodo zaradi izgube dobrega imena in prihodkov od prodaje. Poleg tega ga doleti še vračilo denarja, ker je prodal neoriginalen izdelek, ima stroške z uničenjem ponaredka in druge pravne odgovornosti. Na koncu pa sta tu še država proizvajalca in država kupca, ki prek davkov in prispevkov polnita državno blagajno. Država mora skrbeti, da se ponaredki odkrijejo in uničijo, preden pridejo do končnega potrošnika oz. njihovega državljana in mu povzročijo poleg finančne tudi drugo škodo (Chaudhry in Zimmerman, 2013). 2.4. PREGON IN ODKRIVANJE Vlade po vsem svetu se že od nekdaj borijo proti prodaji ponaredkov. Pregon pred preprodajo ponaredkov se zdi kot Sizifovo delo, saj kriminalne združbe vedno najdejo nove poti do potrošnikov. Samo v letu 2014 je bilo v EU zaznanih 95.000 postopkov v zvezi s kršenjem avtorskih pravic in le v 2 % primerov se je izkazalo, da izdelki niso ponaredek. Največ zaplenjenih pošiljk je bilo povezanih z uvozom tobačnih izdelkov, sledijo igrače in medicinski izdelki. S področja izdelkov za vsakdanjo rabo so tovrstni izdelki predstavljali 28 % vseh zaplenjenih izdelkov. Glavni razpečevalec ponarejenih izdelkov oziroma izdelkov,



ki največkrat kršijo avtorske pravice, je Kitajska (Camerini et al., 2015). Slika 6 prikazuje, da se število primerov s ponaredki povečuje vsako leto.

Slika 6: Število ponaredkov na leto (Camerini et al., 2015)

Države za zaščito potrošnikov ponujajo različne nasvete, kako se čim lažje izogniti ponarejenim izdelkom. Spletna stran EU ponuja naslednje predloge (Taxation and Customs Union, 2016):

- proučite kakovost izdelka; - nizke cene lahko pomenijo ponaredek; - proučite kakovost embalaže; - preverite, ali so logotip in ostale oznake pravilne; - če kupujete prek spleta, ne odlašajte z dodatnimi vprašanji o izdelku in njihovem

izvoru; - kupujte zdravila le pri preverjenih prodajalcih; - preverite navodila za uporabo; - ko ste v dvomu, kontaktirajte proizvajalca, kako preveriti, ali je izdelek originalen; - zavedati se je treba, da filmi, ki se vrtijo v kinematografih, običajno še niso dosegljivi

na DVD-jih. Vsi našteti napotki potrošniku pomagajo prepoznati najbolj očitne ponaredke. Veliko ponaredkov je boljše kakovosti, prav tako embalaža in tudi cena izdelka ni bistveno nižja od originalnega izdelka. V takih primerih nam bo preverjanje povzročilo prevelike stroške in časovne zamude. Vsekakor pa je brez sodelovanja prodajalca in proizvajalca skoraj nemogoče ugotoviti, ali je izdelek originalen ali ne. To še posebej velja pri nakupih prek spleta.



2.5. METODE ZA PREVERJANJE PRISTNOSTI IZDELKA Proizvajalci za zaščito svojih izdelkov uporabljajo različne metode in tehnologije, s katerimi poskušajo zavarovati svoje izdelke pred ponarejevalci. Ključni element zaščite pred ponarejevalci je podpis izdelka, ki je lahko naraven ali umeten (Baldini, Fovino, Satta, Tsois in Checchi, 2015). Podpis izdelka je neke vrste DNK, ki ga najdemo v živih bitjih, in je enoličen in neponovljiv. Če lahko tak podpis izdelka s pomočjo orodij preberemo in je enoličen, ga lahko uporabimo kot podpis izdelka. Tak izdelek ima unikatno oznako, ki jo bomo kasneje uporabili za dokazovanje njenega izvora. V kolikor pa izdelek nima svojega podpisa ali bi »branje« podpisa poškodovalo izdelek, pa moramo uporabiti druge metode za izdelavo podpisa izdelka. To lahko storimo na različne načine, ki pa so lahko tehnološko zelo zapleteni in dragi. Navadno dodajanje podpisa izvedemo v proizvodnem postopku ali v postopku distribucije izdelka. Kasneje lahko prepoznavanje pristnih izdelkov izvedemo na tri načine (Baldini et al., 2015):

1. vidna metoda preverjanja pristnosti (samo z uporabo svojih čutil preverimo, ali je izdelek pristen, pri tem ne uporabljamo nobenih orodij, npr. število šivov, kakovost barve, izgled napisov in oznak na izdelku …);

2. zaznavanje s pomočjo orodij (za preverjanje pristnosti potrebujemo orodje, ki nam bo omogočalo s preprostim postopkom preveriti, ali je izdelek original ali ponaredek. V to kategorijo lahko spada preverjanje QR-kode izdelka s pomočjo čitalca črtnih kod in preverjanje v centralni podatkovni bazi);

3. forenzična analiza (za preverjanje potrebujemo posebna znanja in znanstvene metode in orodja, s katerimi preverimo, ali je izdelek pristen. Pri zdravilih lahko preverimo kemično sestavo zdravil in jo tako primerjamo s specifikacijami proizvajalca).

Uporaba oznak je predvsem odvisna od vrste izdelka, ki ga želimo zaščititi in ga označiti kot originalni izdelek. Poleg same zaščite pred ponarejanjem nekatere metode omogočajo tudi sledenje izdelku na njegovi poti od proizvajalca do kupca. Najpogostejše metode so označevanje s črtnimi kodami, QR-kodami, hologrami, NFC-nalepke, tinta, molekularni odtis izdelka, RFID-nalepke in podobno. Vse te metode lahko pripomorejo k hitrejšemu in lažjemu prepoznavanju ponaredkov, vseeno pa je njihova uporaba predvsem vezana na vrsto izdelka, način pakiranja, način transporta in druge faktorje v procesu dostave izdelka od proizvajalca do kupca.

Slika 7: Primer QR-kode (http://legitreviews.com/images/news/2012/QR-label-Roll.jpg)



Slika 8: Primer RFID-čipa

(http://sc02.alicdn.com/kf/HTB17FXpKVXXXXb5XpXXq6xXFXXXV/RFID-chip-module.jpg)

Najnovejše metode označevanja izdelkov s pomočjo QR-kode ali RFID-čipov niso vedno zagotovilo, da teh izdelkov ne bo mogoče ponarediti. Preprost način za boj proti ponaredkom je lahko sestavljen iz RFID-oznak na vsakem izdelku in podatkovne baze vseh izdanih RFID-oznak. V primeru, da bo RFID-oznaka kopirana, bo sistem zaznal dve identični oznaki v sistemu in tako uporabnika opozoril na možnost ponarejenega izdelka. Tovrsten sistem je lahko za organizacije zelo drag in potrebuje drago vzdrževanje, zato se mnoge organizacije ne poslužujejo tovrstnih rešitev. Ključne pomanjkljivosti RFID-tehnologije (Baldini et al., 2015):

- čeprav so čipi RFID poceni, to vedno ne odtehta investicije v tovrstne rešitve, saj v celoti ne rešujejo težav s ponarejanjem izdelkov;

- RFID-zapise je preprosto podvajati. Možna je uporaba varne RFID-tehnologije, ki pa je trenutno bistveno dražja;

- RFID-tehnologija lahko posega v zasebnost posameznika; - za resnično učinkovitost bi morala tehnologija omogočati lažjo integracijo v že

obstoječe sisteme v oskrbovalni verigi in popravljanje zapisov vseh deležnikov v verigi;

- čeprav lahko sledenje izdelkom prinese veliko pomoč pri boju proti ponaredkom, na koncu ne doseže osnovnega namena onemogočanja izdelave ponaredkov. Kljub temu da nekatere tehnologije omogočajo vgradnjo RFID-oznak v izdelek in bi njena odstranitev pomenila uničenje ali poškodbo izdelka, v mnogih kategorijah izdelkov to ni mogoče. Za te izdelke je umetno označevanje neprimerno in bi bilo bolj primerno označevanje z naravnim podpisom izdelka.

Tehnologija lahko proizvajalcu pomaga v boju proti ponaredkom, vseeno pa so stroški lahko zelo visoki in pogosto ne prinašajo popolnih rezultatov. Zadnjo tehnologijo na tem področju obljublja podjetje NEC, ki razvija vizualno prepoznavanje ponaredkov. Tehnologija omogoča, da s pomočjo mobilnega telefona slikamo predmet in ga primerjamo s sliko originalnega predmeta v bazi proizvajalca (NEC Corporation, 2015). Na ta način lahko izdelamo digitalni podpis originalnega izdelka. Ta podpis izdelka objavimo v javni podatkovni bazi. Potrošniki lahko s pomočjo fotoaparata na mobilnem telefonu izdelajo podpis svojega izdelka in ga primerjajo s podpisom originalnega. Če podpisa nista enaka, je potrošnikov izdelek najverjetneje ponaredek (Baldini et al., 2015).



2.6. STROŠKI Za boj proti ponaredkom se proizvajalci borijo na različne načine, ki prinašajo tudi dodatne stroške, najpogosteje pa jih nosi proizvajalec sam.

Zaščita izdelka Izdelek je izdelan na način, da ga je težko (ponarejevalec ima velike stroške za izdelavo ponaredka) ali nemogoče ponarediti.

Embalaža Proizvajalci uporabljajo različno embalažo s hologramskimi oznakami ali tehnologijo za sledenje, da preprečijo ponarejanje izdelkov.

Pravna zaščita Organizacije uporabijo pravna sredstva za boj proti ponarejevalcem.

Preiskovanje Za odkrivanje ponarejevalcev in njihovih tovarn se uporabljajo različne kriminalistične metode.

Sodelovanje z vladami Različna orodja in informacije so posredovane državnim organom, ki preganjajo ponarejevalce.

Ozaveščanje Podjetja opozarjajo potrošnike o možnih ponaredkih.

Odgovornost Proizvajalci gradijo zaupanje tudi tako, da s pravnimi ukrepi dosežejo prepoved ponaredkov.

Tabela 1: Stroški v boju proti ponarejevalcem (OECD, 2007)



3. KRITIČNA ANALIZA V prejšnjem poglavju smo predstavili različne vidike vpliva ponaredkov na proizvajalce, distributerje, končne kupce in tudi državo. V preteklosti je bilo mnogo poskusov, da bi denar ali izdelke zaščitili pred ponarejanjem. Rešitve, ki se jih proizvajalci danes poslužujejo, so tehnološko napredne, vseeno pa ne zagotavljajo popolne zaščite. Poleg proizvajalcev so izpostavljeni vsi deležniki v procesu, saj v primeru prodaje ponaredkov izgubijo vsi razen ponarejevalca. Naključne težave, s katerimi se srečujejo, so:

• visoki stroški vpeljave sodobnih zaščit izdelkov; • sistemi med proizvajalci, distributerji in trgovci so zelo različni in težko povezljivi; • ni enotne baze podatkov o obstoječih lastnikih izdelkov; • vsi izdelki nimajo svojega unikatnega podpisa; • sledenje izdelkom lahko preveč posega v zasebnost uporabnikov; • organi pregona porabijo preveč časa za prepoznavanje ponaredkov; • pravni ukrepi niso dovolj za zaščito proizvajalcev; • preveč raznovrstnih izdelkov za določen tip zaščite; • kupci težko prepoznajo dobre ponaredke; • preverjanje izdelka pred nakupom v primeru spletnih nakupov.

Iz vseh naštetih težav je razvidno, da je problem zelo kompleksen in večplasten, saj kljub mnogim ukrepom še vedno prihaja do povečanih aktivnosti na trgu s ponarejenimi izdelki. Najpogosteje je žrtev končni kupec, ki je v dobri veri kupil izdelek, ki se je kasneje izkazal kot ponaredek. Države kljub mnogim službam, ki skrbijo za zaščito proizvajalcev in potrošnikov, ne uspejo zmanjšati trga s ponaredki, zato proizvajalci iščejo vedno nove poti, da bi svoj izdelek in blagovno znamko zaščitili. Ključ do zmanjšanja prevar s ponaredki:

• boljše sledenje izdelku v njegovi verigi; • ponuditi potrošnikom možnost preverjanja pristnosti izdelka; • uporaba tehnologije IOT (angl. Internet Of Things) za vsak izdelek; • kupec lahko izdelek registrira elektronsko in ga preveri v skupni bazi vseh izdelkov; • tehnologija mora omogočati prepoznavanje ponarejenih izdelkov s strani potrošnikov

in način zaščite pred ponarejanjem s strani proizvajalcev.



4. OMREŽJE BLOCKCHAIN 4.1. ZGODOVINA Tehnologija blockchain je nastajala skozi desetletja in jo sestavljajo trije ključni elementi: digitalni denar, POW in razpršena omrežja. DIGITALNI DENAR Prve ideje o digitalnem denarju so se pojavile že leta 1983, ko je David Chaum predstavil Ecash (Blind Signatures…, 2016), ki ga je šele leta 1990 sicer spravil v življenje pod imenom DigiCash. Njegov digitalni denar se je uporabljal za mikroplačila v nekaterih ameriških bankah od leta 1995 do 1998, vseeno pa ni mogel pridobiti dovolj uporabnikov svoje nove digitalne valute in je leta 1998 propadel (Ecash, 2016). Tehnologija, ki je bila uporabljena pri DigiCash, temelji na matematičnih funkcijah in uporabi kriptografije z javnim in privatnim ključem, ki je digitalno valuto varovala pred ponarejanjem. Uporaba kriptografije na tem področju je bila ključna zato, da denar zaščitimo pred krajo in ponarejanjem. S tem je bil storjen prvi in zelo pomemben korak pri razvoju digitalnega denarja. PROOF OF WORK Leta 1997 je g. Adam Back predstavil digitalni denar Hashcash (Hashcash, 2016) in kot prvi predstavil model POW (angl. Proof of work system) (Proof of work system, 2016), ki bi pomagal zmanjšati količino napadov DDOS (angl. Distributed Denial of Service) na različne servise strežnika in zmanjšal pošiljanje nezaželene elektronske pošte. Z uvedbo mehanizma POW bi si pošiljatelj sporočila z določenim dodatnim vložkom v procesorsko moč zagotovil, da bo prejemnik sporočilo sploh obdelal. Ključno pri vsem tem je, da mora biti izračun POW narejen na obeh straneh (pri pošiljatelju in prejemniku). Model mora zagotoviti, da bo pošiljatelj opravil določen izračun, ki mora biti rešljiv in ne pretežak. Na strani prejemnika pa mora model zagotoviti preprosto preverjanje rešitve z minimalnim vložkom energije. Na ta način zagotovimo, da pošiljatelj za svojo komunikacijo s prejemnikom »plačuje« in si ne more privoščiti zlorabe prejemnika.

Slika 9: Bloki se med sabo povezujejo (http://letstalkpayments.com/wp-

content/uploads/2016/03/Blockchain-Startup-India.png)

Bitcoin ponuja podobno reševanje enačbe, ki mu pravimo tudi »rudarjenje«, ki ga opravljajo računalniki (»rudarji«). Zaradi dinamičnosti omrežja bitcoin se težavnost enačbe prilagaja glede na procesorsko moč vseh rudarjev, ki iščejo rešitev enačbe. Na ta način zagotovimo, da je težavnost enačbe enaka ves čas ne glede na to, koliko nove računske moči se vključi ali izključi iz omrežja.



Slika 10: Farma za rudarjenje (https://i.ytimg.com/vi/nDiDHjLFmK8/maxresdefault.jpg)

OMREŽJE P2P (angl. Peer to peer networks) Prva računalniška omrežja so bila centralizirana omrežja, kar pomeni, da so vse naprave povezane na skupen strežnik. Ker so bile zmogljivosti strežnikov premajhne in le-ti vedno bolj obremenjeni, so se pojavila prva decentralizirana omrežja, ki so breme razdelila na več subjektov v omrežju. Subjekti, ki so pri tem sodelovali, so lahko opravljali enake naloge. S tem se razbremeni centralni strežnik kot stična točka v omrežju, naloge pa se prenesejo na več strežnikov. Na ta način dosežemo, da omrežja delujejo avtonomno brez centralnega strežnika, od katerega so odvisne naprave, povezane v omrežje, in tako bistveno povečajo svojo avtonomijo delovanja. Poleg avtonomnosti prinašajo tudi druge tehnične izboljšave (Gray, 1985):

- kapaciteto, - odzivni čas, - razpoložljivost, - ceno komunikacije in - varnost omrežja.

Tretja vrsta omrežij so P2P-omrežja, kjer ni vozlišč, ampak naprave med seboj komunicirajo naključno. Tovrstna omrežja nimajo centralnega strežnika, ampak jih med seboj povezuje protokol komunikacije.



Slika 11: Grafični prikaz omrežij (vir: http://www.trensys.co.uk/wp-

content/uploads/2014/01/type-of-networks.png)

4.2. GRADNIKI OMREŽJA BLOCKCHAIN 4.2.1. DIGITALNA IDENTITETA IN PODPIS Tipičen primer digitalne identitete so digitalni certifikati, izdani s strani zaupanja vrednega overitelja, ki zagotavljajo, da je na drugi strani oseba, za katero se izdaja. Prav tako so digitalne identitete uporabljene v omrežjih blockchain, kjer s svojim digitalnim podpisom zagotovimo avtentičnost sporočila, njegovo celovitost in nezmožnost zanikanja pošiljatelja. Digitalna identiteta je sestavljena iz dveh ključev: privatnega in javnega. Oba sta medsebojno odvisna, saj z minimalno spremembo enega vplivamo na uporabnost drugega.

Slika 12: Primer izdelave novega para ključev (https://en.wikipedia.org/wiki/Public-

key_cryptography#/media/File:Public-key-crypto-1.svg)

Prednosti digitalne identitete z uporabo javnega in zasebnega ključa so tudi v tem, da zagotavljajo zasebnost komunikacije, saj lahko z uporabo svojega privatnega ključa in javnega ključa prejemnika sporočilo šifriramo in zagotovimo, da ga bo lahko prebral zgolj prejemnik. Na ta način je ključ za dešifriranje podatkov vedno na strani prejemnika sporočila oziroma tistega, ki mu je šifrirano sporočilo namenjeno.



Slika 12: Dešifriranje sporočila (https://en.wikipedia.org/wiki/Public-

key_cryptography#/media/File:Public-key-crypto-1.svg)

V omrežju blockchain je digitalna identiteta predstavljena enako kot drugje, kjer uporabljamo tehnologijo javnega in zasebnega ključa. Bistvena razlika je v tem, da se javni ključ s posebno metodo preoblikuje in ni enak našemu naslovu v omrežju blockchain, ampak je preoblikovan na način, da nam omogoča lažjo uporabo. Javni ključ je krajši, nima med seboj podobnih znakov in pogosto ima določene znake, ki nam že na pogled razkrijejo, kateremu omrežju blockchain pripada. Izdelava nove digitalne identitete v omrežju bitcoin je kompleksen matematični proces, ki zagotavlja, da je verjetnost, da še nekdo generira enak privatni ključ, izredno majhna. Verjetnost možnih ključev je 2^160. Verjetnost: 2^160 = 1,460,000,000,000,000,000,000,000,000,000,000,000,000,000,000,000 možnih naslovov. V našem primeru milijarda uporabnikov generira 100 različnih naslovov, torej skupno 100.000.000.000 možnih naslovov. Za izračun verjetnosti generiranja dveh enakih naslovov uporabimo formulo: 10,000,000,000 / 2^160 = 0.0000000000000000000000000000000000000684 V tem primeru znašajo možnosti za generiranje dveh enakih naslovov približno 0.000000000000000000000000000000000000684 %.



Slika 13: Primer generiranja para ključev (osebni arhiv)

4.2.2. DENARNICA (ANGL. WALLET) Denarnica je računalniški program, ki je lahko nameščen na lokalnem računalniku uporabnika ali do njega dostopamo prek spletne strani, na kateri hranimo naše digitalne identitete, ki jih uporabljamo za izvajanje različnih operacij v določenem omrežju blockchain. V osnovi ima vsako omrežje blockchain svojo denarnico. Lahko pa različne denarnice uporabljajo isto omrežje blockchain za različne funkcionalnosti. Funkcije denarnice so lahko namenjene pošiljanju digitalnega denarja, kot je recimo bitcoin, izdelavi »pametnih» pogodb, oddaji oglasov, sodelovanju na dražbah, hranjenju podatkov v oblaku, registraciji domen, glasovanju, overjanju dokumentov in drugim funkcijam. Denarnice lahko hranimo na lokalnem računalniku, tablicah ali telefonih, lahko pa gostujemo pri ponudnikih, ki nam zagotavljajo varno hranjenje denarnice. Denarnica hrani naše digitalne identitete, zato je zelo pomembno, da jo hranimo na varnem mestu, saj lahko v primeru izgube denarnice izgubimo tudi vse digitalne identitete, ki smo jih tam hranili. Izguba denarnice posledično pomeni tudi trajno izgubo dostopa do naših digitalnih identitet, ki smo jih uporabljali za različne servise. Denarnice (lokalne ali spletne) nam pogosto ponujajo tudi izvoz podatkov o naših digitalnih identitetah in omogočajo, da te podatke hranimo tudi na drugih varnih mestih.



Slika 14: Primer denarnice, naložene na lokalni računalnik – Syscoin (osebni arhiv)

Slika 15: Primer spletne denarnice – Storj (osebni arhiv)

Denarnice hranijo naše digitalne identitete, ki so sestavljene iz javnega in privatnega ključa. Z razvojem na področju denarnic pa se je kmalu pokazala tudi pomanjkljivost, saj ima vsaka digitalna identiteta svoj par javnega oz. privatnega ključa. Tako je bilo mogoče z enim parom ključev uporabljati samo en javni naslov, poleg tega pa je uporabnik za generiranje različnih naslovov moral generirati nov par ključev. Na ta način lahko hitro izgubimo kontrolo nad vsemi našimi digitalnimi identitetami, saj jih moramo hraniti ves čas uporabe naše digitalne identitete in mogoče tudi v prihodnosti, ko bi radi ponovno uporabili enako digitalno identiteto. To se najpogosteje zgodi takrat, ko želimo po določenem času ponovno komunicirati z osebo oz. napravo, s katero smo v preteklosti že imeli njeno zaupanje. Z generiranjem nove digitalne identitete izgubimo vso zgodovino transakcij in tudi obstoječe



zaupanje. Ta težava je prinesla nove metode za izdelavo digitalne identitete, ki nam bodo olajšale hranjenje in delo z digitalnimi identitetami. Najpomembnejša novost je bila izdelava hierarhične deterministične denarnice (v nadaljevanju HD-denarnica). Denarnica je omogočala izdelavo novih identitet z uporabo semenskega ključa dolžine 128 bitov. Prvo omrežje blockchain, ki je uvedlo to spremembo, je bilo omrežje bitcoin (Bitcoin/bips, 2016). S tem so uporabnikom omrežja bitcoin olajšali hranjenje identitet in povečali anonimnost v omrežju. Novost omogoča, da za generiranje različnih digitalnih identitet uporabljamo le en glavni zasebni ključ – semenski ključ. Vse digitalne identitete, ki smo jih izdelali z uporabo glavnega zasebnega ključa, lahko kadar koli v prihodnosti izdelamo ponovno le z uporabo glavnega zasebnega ključa in zato ni treba shranjevati vseh novih parov ključev.

Slika 16: Shema prikaza generiranja javnih in privatnih ključev iz semena

(https://gergely.imreh.net/blog/wp-content/uploads/2014/02/derivation.png)

Zaradi enostavnejše uporabe se za prikaz in lažje shranjevanje ali pomnjenje semenski ključ »pretvori« v 12 besed iz angleškega slovarja. V primeru, da uporabnik želi prenesti vse identitete na drugo napravo, mora za uvoz starih identitet v novo denarnico vpisati 12 besed v pravilnem vrstnem redu. V primeru, da vse besede vpiše pravilno, se mu v obstoječi denarnici ustvarijo vse stare digitalne identitete. Ta mehanizem imenujemo mnemonična koda za izdelavo determinističnih ključev (Bitcoin/bip, 2016). Mehanizem pomaga uporabniku, da lažje shrani svojo digitalno identiteto v človeku razumljivi obliki. Vse generirane besede imajo tri osnovne lastnosti: vse besede se ločijo že po prvih štirih črkah, podobne besede so izključene (npr. build ali built). Seznam besed je sortiran, zato omogoča hitrejše iskanje in večje stiskanje.



Slika 17: Pretvorba naslova bitcoin v seme (https://blog.bitgo.com/how-to-create-a-bitgo-

wallet-with-a-mycelium-entropy-generated-offline-key/)

4.2.3. BLOK Podatkovna baza blockchain je sestavljena kot veriga zaporednih blokov podatkov, ki si jo lahko predstavljamo kot vlakovno kompozicijo. Vsak blok predstavlja vagon, v vsakem vagonu pa je množica transakcij. Bloki so neposredno povezani med seboj po določenem vrstnem redu, ki je zelo pomemben, saj velja, da za vsako podatkovno bazo blockchain obstaja samo eno pravilno zaporedje blokov. Na primer omrežje bitcoin ima le eno pravilno zaporedje blokov, ki vsebujejo transakcije, in ga imenujemo podatkovna baza bitcoin blockchain. Bloki nastajajo pri miniranju, kjer miner v nov blok vključi določene transakcije. Miner novo ustvarjen blok pošlje vsem ostalim sodelujočim minerjem v omrežju, da preverijo njegovo veljavnost. Če je blok veljaven, tudi ostali dopolnijo svoje podatkovne baze z novim blokom. Miner doda blok na konec podatkovne baze blockchain in novo podatkovno bazo blockchain razglasi kot edino veljavno. Nov veljaven blok pošlje tudi ostalim minerjem, ki so povezani v omrežje, da tudi oni naredijo enako. Na ta način nastaja zaporedje blokov, ki so med seboj nezamenljivo povezani v t. i. verigo blokov oz. blockchain.



Slika 18: Prikaz bloka in dveh transakcij (http://blockexplorer.com)

Ključni elementi bloka so:

- zaporedna številka bloka (angl. height): bloki si sledijo po zaporedju, prvi blok nosi zaporedno številko 0;

- časovni žig (angl. timestamp): čas, ko je miner izdelal nov blok in vanj vpisal transakcije;

- nagrada (angl. block reward): nagrada, ki pripada minerju novega bloka; - podpis bloka (angl. blockhash): podpis vsebine bloka, ki ga izdelamo z zgostitveno

(ang. hash) funkcijo, ki varuje blok pred spreminjanjem. 4.2.4. TRANSAKCIJA Osnovni gradnik podatkovne baze blockchain je transakcija, ki predstavlja prenos sredstev od ene digitalne identitete na drugo. Sredstva lahko predstavljajo digitalni denar, delež ali druge dobrine. Ključni elementi transakcije so:

- oznaka transakcije: vsaka transakcija ima enolično oznako, ki jo izdela miner; - velikost transakcije (angl. size): več kot je digitalnih identitet vključenih v transakcijo,

več prostora zavzame transakcija in večja je pristojbina; - naslov bloka transakcije (angl. included in block); - pristojbina (angl. fee): transakcije predstavljajo strošek, saj je treba plačati minerju,

da jo doda v novo izdelan blok. Pristojbino določi pošiljatelj transakcije. Če je



pristojbina premajhna ali celo enaka nič, obstaja možnost, da transakcija ne bo vključena v novo izdelan blok;

- vhodni podatki (angl. input): vhodni naslov, vrednost; - izhodni podatki (angl. output): izhodni naslov, vrednost, prosto polje OP_RETURN

(40 znakov).

Slika 19: Primer transakcije (https://blockchain.info/sl/blocks)

4.2.5. MINIRANJE BLOKOV Miniranje oz. rudarjenje je ključen proces pri izgradnji podatkovne baze blockchain. Gre za proces dodajanja novih transakcij oz. blokov transakcij v obstoječo podatkovno bazo blockchain (https://en.bitcoin.it/wiki/Mining). Za potrditev transakcije med posameznimi subjekti potrebujemo miniranje. S tem zagotovimo, da je transakcija veljavna. Transakcije, ki postane veljavna, ni mogoče preklicati ali razveljaviti. Miniranje je lahko procesno zelo intenziven proces. Le tako lahko zagotovimo, da je omrežje varno. Omrežje bitcoin uporablja princip miniranja, ki ga imenujemo POW. POW pomeni matematično reševanje kompleksne enačbe, ki ima lahko več rešitev. Miner, ki prvi najde rešitev, je tisti, ki ima pravico izdelati nov blok s transakcijami, ki čakajo v omrežju, in ga dodati kot zadnji blok v podatkovno bazo blockchain. Ko večina minerjev (vsaj 51 %) potrdi veljavnost bloka in ga doda v svojo lokalno podatkovno bazo blockchain, so transakcije dokončno potrjene. V omrežju bitcoin minerji ustvarijo nov blok transakcij na približno vsakih 10 minut.



Slika 20: Primer ustvarjanja novih blokov transakcij (https://blockchain.info/sl/blocks)

4.2.6. Uporabnost omrežij blockchain Trenutno največje in zagotovo najbolj poznano omrežje blockchain je bitcoin. Ker je izvorna koda programske opreme zaradi transparentnosti javna, so se kmalu začela pojavljati nova omrežja. Omrežja blockchain si tehnično niso povsem enaka, so pa v svojem bistvu vsa sestavljena iz ključnih elementov: digitalnih identitet, denarnic, minerjev in skupne podatkovne baze blockchain, ki jo sestavljajo bloki transakcij. Trenutno obstaja več stotin različnih omrežij, kot je bitcoin (CryptoCurrency Market Capitalizations, 2016). Velikost omrežja definiramo s številom minerjev in procesne moči, ki je vključena v omrežje. Glavna težava manjših omrežij je ranljivost na napade, zato je omrežje bitcoin trenutno eno najbolj varnih. V osnovi je bilo to omrežje predvsem plačilno sredstvo, ki ne potrebuje tretje (zaupanja vredne) osebe, kot je banka, za pošiljanje denarja med dvema nepoznanima oseba. Kmalu pa se je poleg prenosa denarja med subjekti začelo uporabljati tudi za druge namene. To funkcionalnost je omogočilo prosto polje OP_RETURN v vsaki transakciji (OP_RETURN, 2016). OP_RETURN omogoča vpis 40 poljubnih znakov, ki se lahko uporabijo za shranjevanje poljubnih informacij poleg same transakcije. Ena od možnosti je tudi shranjevanje digitalnega podpisa digitalnih ali fizičnih dobrin. Tako so skozi čas nastajali novi poslovni modeli, ki so izkoriščali dodatni prostor v skupni podatkovni bazi blockchain za izvajanje različnih storitev. Ena od storitev, ki je postala še posebej zanimiva, je shranjevanje podpisa fizičnih ali digitalnih dobrin njihovega lastnika. Ker je lastnost omrežja, da vse transakcije, ki so potrjene in shranjene v skupno podatkovno bazo blockchain, postanejo dokončne in jih ni mogoče razveljaviti, je tehnologijo mogoče uporabiti kot nadomestek notarskega servisa. Poleg omrežja bitcoin blockchain so nastala tudi druga omrežja, ki so bolj kompleksna in omogočajo še več funkcionalnosti ter imajo hitrejši čas potrjevanja transakcij. Vsako omrežje ima svoje zakonitosti, prednosti in slabosti, ki jih uporabniki morajo upoštevati. 4.2.7. Nevarnosti omrežij blockchain Za uporabnika omrežja je zelo pomembno, da je omrežje zaupanja vredno, zanesljivo in varno. Z vidika zanesljivosti je omrežje bitcoin trenutno največje, saj je njegova moč ogromna. Omrežje deluje trenutno z močjo okoli 1,804,917,565 GH/s in vsakoletno narašča. Poleg moči omrežja je pomembna tudi hitrost generiranja novih blokov. Podatki z dne 27. 10. 2016 kažejo, da je hitrost potrjevanja blokov za zadnjih 504 blokov: 1 blok = 9,8 minute, 3 bloki = 29,2 minute, 6 blokov = 58,5 minute (Bitcoin Hash Rate…, 2016).



Slika 21: Graf moči omrežja (https://blockchain.info)

Poleg moči omrežja je zelo pomembna tudi razpršenost rudarjev, ki se pogosto združujejo v »bazene« (angl. pool). V posamezni bazen je povezanih več rudarjev in posledično se sešteva tudi njihova skupna moč miniranja. Zelo pomembno je, da nihče od rudarjev ali noben bazen nima več kot 51 % skupne moči vseh rudarjev. Če ima rudar ali bazen nadzor nad vsaj 51 % deleža skupne moči v omrežju, bi lahko povzročil ustvarjanje lažnih blokov transakcij, nezmožnost miniranja novih blokov ali v najslabšem primeru celo razveljavitev prejšnjih blokov transakcij. To imenujemo tudi »napad 51 %« in je trenutno največja znana ranljivost, zato je razpršenost rudarjev med različnimi bazeni nujna (Block Height And Forking, 2016). Razpršenost omrežja skrbi za zaupanje v omrežje, saj uporabniku zagotavlja, da nihče ne more prevzeti nadzora nad omrežjem.

Slika 22: Ocena porazdelitve moči med največjimi rudarskimi bazeni (https://blockchain.info)



Poleg ranljivosti v procesu rudarjenja je na področju razvoja programske opreme treba skrbeti za odpravljanje ranljivosti v programski kodi. Programska oprema omrežja bitcoin od junija 2014 ni imela nobene kritične ranljivosti, ki bi ogrozila varnost uporabnikov omrežja (Block Height And Forking, 2016). Omrežja blockchain niso ogrožena zgolj s tehničnega vidika, ampak tudi družbenega. Lahko se zgodi, da se ga razdeli. Tovrstne dogodke imenujemo »fork« in jih ločimo na »hard fork« in »soft fork«. Zaradi popravka na obstoječi programski opremi je potrebno, da vsi rudarji posodobijo svojo programsko opremo za rudarjenje novih blokov. V primeru, da tega ne naredijo vsi, lahko nastaneta dve »enaki« omrežji, ki pa sta si enaki le do bloka, ko se je zgodil »fork«. Od tega trenutka naprej je vsako omrežje zase in uporabnik se odloči, kje bo nadaljeval svoje transakcije. Najpogosteje se uporabnik odloči za omrežje, ki je večje, saj mu ponuja večjo varnost in zanesljivost. Poleg »forka« oz. delitve omrežja lahko pride tudi do regulacij omrežja in transakcij s strani posameznih držav. V preteklosti so nekatere države prepovedovale in kazensko preganjale kakršno koli delovanje na omrežju bitcoin (Freedland, 2016). 4.2.8. PRISTOJBINE ZA UPORABO PODATKOVNE BAZE BLOCKCHAIN Naloga rudarjev je vzdrževanje omrežja, zato prejemajo oz. zaračunavajo tudi pristojbino (angl. fee). V primeru podatkovne baze bitcoin blockchain je plačevanje storitev oz. vpisa novih transakcij v bazo v obliki digitalne valute bitcoin. Strošek transakcije ni stalen, temveč je odvisen od velikosti transakcije v bajtih (Transactions today, 2016).



5. PODPIS IZDELKA V BLOCKCHAINU Proces izdelave podpisa izdelka in vpis izdelka v javno omrežje blockchain ne moreta preprečiti ponarejanja izdelkov. Ponarejevalci lahko še vedno izdelujejo ponaredke, imeli pa bodo zelo oteženo delo z zagotavljanjem izvirnosti izdelkov. S tem pa lahko zelo zmanjšamo primarni trg ponarejenih izdelkov, kjer se kupci ne zavedajo, da kupujejo ponarejen izdelek. Tehnologija blockchain trenutno ne more delovati na sekundarnem trgu ponarejenih izdelkov, kjer se kupec zavestno odloči, da bo kupil ponarejen izdelek, lahko pa pomaga potrošniku prepoznavati ponaredke na primarnem trgu ponaredkov. V preteklosti smo za registracijo lastništev izdelkov najpogosteje uporabljali registracije izdelkov pri proizvajalcih. Vseeno pa tovrsten način ni ustrezen, saj je organizacijsko in tehnično kompleksen in neprimeren za vsakdanjo rabo. Registracija izdelka tudi ne zagotavlja izvirnosti izdelka, saj je ne moremo preveriti pred nakupom, ampak šele takrat, ko smo izdelek kupili in registrirali. Podatkovna baza blockchain in omrežje rudarjev pomenita osnovno infrastrukturo za vzpostavitev centralizirane podatkovne zbirke, ki predstavlja zaupanja vreden vir informacij. Omrežje blockchain je svojevrsten informacijski sistem, ki mora biti celovit, zaupen in razpoložljiv. Celovitost informacij v sistemu zagotavlja podatkovna baza blockchain, ki je zgrajena na način veriženja novih blokov transakcij, ki jih ni več moč razveljaviti po tem, ko so potrjeni s strani rudarjev oz. minerjev. Poleg celovitosti je pomembna tudi zaupnost, saj ne želimo, da so informacije, ki jih vpišemo v javno podatkovno zbirko, na očeh vsem uporabnikom omrežja. Z uporabo različnih šifrirnih mehanizmov lahko informacije šifriramo na način, da so dosegljive samo določenim uporabnikom oziroma digitalnim identitetam. Omrežje blockchain je P2P-omrežje, kar mu zagotavlja visoko stopnjo razpoložljivosti. Tovrstna omrežja so prosta omrežja, saj se uporabniki lahko v omrežja poljubno vključujejo, izdelujejo nove digitalne identitete in objavljajo transakcije. Zaradi velikega števila uporabnikov omrežja blockchain so tovrstna omrežja odlična za zagotavljanje visoke razpoložljivosti, ki jo pri vzpostavitvi sistema za preprečevanje ponaredkov potrebujemo. Najpomembnejša so z vidika zagotavljanja transparentnosti poslovanja, saj so javna in samodejno razrešujejo konflikte med transakcijami. Podatkovna baza blockchain je razpršena med vsemi vrstniki. Vanjo lahko pišejo vsi uporabniki z upoštevanjem pravil omrežja, brez potrjevanja tretje osebe. Da bi izdelke zaščitili pred ponaredki, je tovrstno omrežje zelo dobra rešitev. Treba pa je upoštevati pomembno dejstvo, da moramo za varovanje izdelka pred ponaredki vključiti vse vpletene v dobavni verigi: proizvajalce, prodajalce, kupce in v nekaterih primerih tudi vladne organe. Samo z vključitvijo vseh subjektov v poslovni proces lahko vzpostavimo sistem sledenja izdelka od proizvajalca do potrošnika in naprej med potrošniki. Vsak subjekt v verigi mora imeti svojo digitalno identiteto, ki jo bo uporabil za podpis transakcije pri prenosu podpisa izdelka z enega subjekta na drugega. Prvi v verigi podpisnikov je proizvajalec, saj s svojim digitalnim podpisom jamči za izvirnost izdelka. Proizvajalec v omrežje blockchain objavi transakcijo s podpisom izdelka (npr. serijsko številko). Rudarji sprejmejo transakcijo in preverijo, ali je bila objavljena transakcija res objavljena od resničnega lastnika javnega ključa, saj mora biti podpisana s privatnim ključem proizvajalca. Če rudarji potrdijo veljavnost transakcije, je izdelek oziroma podpis izdelka nepreklicno vpisan v podatkovno bazo blockchain. Na ta način trgovec ustvari tako imenovano transakcijo »coinbase« (Coinbase, 2016), kjer brez potrebnih vhodnih virov ustvarimo nov vir – podpis izdelka. Ko proizvajalec proda izdelek trgovcu, morata oba subjekta izvesti novo transakcijo, s katero preneseta lastništvo izdelka s proizvajalca na trgovca. Takrat izvedeta klasično transakcijo za prenos podpisa izdelka med subjekti. Da je transakcija veljavna, mora biti med proizvajalcem in trgovcem podpisana s privatnim ključem proizvajalca, ki je bil v tistem trenutku lastnik izdelkov in ima nadzor nad podpisom izdelka v bazi blockchain. Transakcija v bazi blockchain postane potrjena in dokončna, ko jo potrdijo rudarji. Takrat dobi nadzor nad podpisom



izdelka v bazi blockchain trgovec. Nove veljavne transakcije ni moč razveljaviti. Podpis izdelka je bil prenesen na trgovca dokončno in le on lahko vrne izdelek nazaj proizvajalcu ali pa ga pošlje naprej drugemu subjektu. S tem je trgovec postal lastnik izdelka, saj lahko kadar koli s svojim privatnim ključem dokaže, da je podpis izdelka v bazi blockchain neposredno povezan z njegovim javnim ključem. To lahko stori na način, da s svojim privatnim ključem podpiše poljubno transakcijo, ki ima enak javni ključ kot transakcija s podpisom izdelka. Trgovec objavi tako transakcijo in če jo rudarji potrdijo, je to neizpodbiten dokaz o tem, da je javni ključ, ki je lastnik transakcije s podpisom izdelka, neposredno povezan z javnim ključem poljubne transakcije. S tem smo v javno podatkovno bazo blockchain neposredno povezali dve transakciji: izvor izdelka s pomočjo transakcije »coinbase« in prenos izdelka med dvema digitalnima identitetama, proizvajalcem in trgovcem. Na ta način verižimo transakcije med drugimi subjekti in ga povezujemo z izvorom. Vsi naslednji členi v verigi lahko kadar koli preverijo, kje je izvor podpisa izdelka, četudi vsi vmesni subjekti ne obstajajo več, saj zapis obstaja v podatkovni bazi blockchain. Prenos podpisa izdelka ne pomeni prenosa fizičnega izdelka med subjekti, ampak prinaša le formalno pravico nad lastništvom in upravljanjem podpisa izdelka. Subjekt z uporabo digitalne identitete »zaklene« podpis izdelka na svojo digitalno identiteto in nihče nima pravice niti možnosti prenesti lastništva izdelka na drugo digitalno identiteto (subjekt) brez strinjanja (podpisa transakcije) lastnika izdelka. Omrežje blockchain ni omrežje, ki je namenjeno le organizacijam, ki nekaj proizvajajo in bi želele vzpostaviti sistem za zagotavljanje pristnosti izdelkov, temveč je namenjeno vsem uporabnikom, ki bi želeli svojo že obstoječo lastnino registrirati v omrežju. Ta koncept imenujemo »proof-of-ownership« (Proof of Ownership, 2016). Koncept obsega štiri osnovne dokaze: lastništvo, obstoj, integriteto in avtentičnost. Uporabnik lahko izdela veljaven digitalni podpis izdelka ali dokumenta in ga vključi v podatkovno bazo blockchain, ki nastaja kot veriga blokov transakcij. Vsaka transakcija, ki je potrjena s strani rudarjev, vsebuje tudi uro in datum, ko je bila vključena v blok. Z uporabo kriptografije in zgoščevalne funkcije (Cryptographic hash function, 2016) uporabnik izdela digitalni podpis dokumenta, ki dokazuje lastništvo in obstoj neke dobrine. Digitalni podpis dokumenta uporabnik izdela tako, da digitalizira gradivo, ki je v neposredni povezavi z dobrino, ki jo lasti v fizični ali digitalni obliki in uporabi zgoščevalno funkcijo. Tak podpis s pomočjo zgoščevalne funkcije je izredno težko oziroma nemogoče ponarediti, saj najmanjša sprememba v dokumentu pomeni zelo različen podpis dokumenta. To pa služi kot neizpodbiten dokaz, da je dokument različen od izvirnika. Uporabnik si izdela novo digitalno identiteto ali uporabi digitalno identiteto, ki si jo že lasti. Nato s pomočjo primerne denarnice ali spletne strani ustvari transakcijo, ki jo podpiše s privatnim ključem svoje digitalne identitete, in vanjo vključi tudi digitalni podpis dokumenta. Transakcijo pošlje v omrežje blockchain v potrditev rudarjem. Po vključitvi transakcije v novo izdelan blok v verigi blokov vseh transakcij je vpis končan. Transakcija, ki je potrjena s strani rudarjev, dobi novo lastnost – čas in datum potrditve s strani omrežja blockchain. Tako transakcijo imenujemo »proof-of-ownership«, saj predstavlja dokaz, da je v točno določenem času obstajal dokument z dokazom o lastništvu. Tovrstna transakcija je prav tako uporabna za dokazovanje lastništva in povezave med izvornim in končnim lastnikom, saj digitalni podpis dokumenta potuje od ene digitalne identitete k drugi. Uporabnik mora biti posebej pazljiv na izgubo svoje digitalne identitete. Izguba povzroči nezmožnost upravljanja z lastništvom digitalnega podpisa dokumenta in posledično oteženo dokazovanje lastništva dobrine. Blockchain ne omogoča fizičnega zaklepanja lastništva na določeno digitalno identiteto, ampak le kriptografski dokaz o tem. Dobrine v fizični obliki ni moč omejiti z omrežjem blockchain razen v določenih primerih, ko lahko dobrino zaklenemo z elektronsko ključavnico. Na ta način lahko tudi fizične osebe zaščitijo svojo lastnino ali dobrine in njihov podpis vključujejo v omrežje blockchain. Omrežje blockchain uporabnikom in organizacijam prinaša nove pristope, ki lahko poenostavijo in pocenijo poslovanje, fizičnim osebam pa olajšajo dokazovanje lastništva in



prenos le-tega na drugo fizično osebo. Uporaba tega omrežja je mogoča s programsko opremo, ki že obstaja in se nadgrajuje, lahko pa organizacije uporabijo svoje programske module, ki morajo upoštevati delovanje in pravila omrežja, v katerem delujejo. Uporabniki se morajo zavedati, da je omrežje blockchain veliko in posledično tudi stabilno. Drugače pa velja za ponudnike različnih storitev v tem omrežju. Ker je tehnologija stara komaj nekaj let, so mlade tudi organizacije, ki delujejo na tem področju. Tako ne moremo z zanesljivostjo vedeti, ali bodo organizacije in njihove storitve dolgoročno delovale, z veliko zanesljivostjo pa lahko trdimo, da bo omrežje blockchain dolgoročno bolj vzdržno (Coin Dance…, 2016), saj trend kaže, da je omrežje vedno močnejše in vedno bolj razpršeno. Pri odločitvi moramo upoštevati tudi dolgoročno zmožnost dokazovanja lastništva. Omrežje blockchain je spreminjajoč, dinamičen sistem, v katerega se vključujejo in izključujejo rudarji. Ključnega pomena je, da je sistem razpršen po celem svetu in ima dovolj veliko računsko moč. PODROČJA UPORABE Ustvariti digitalna sredstva, ki v resničnem svetu predstavljajo fizične dobrine, je z uporabo omrežja blockchain in objavo digitalnega podpisa mogoče, zato se tehnologija uveljavlja na vseh področjih. Omrežje blockchain bi lahko opredelili kot notarski servis, ki uporabnikom omogoča, da v bloke vpisujejo neke vrste notarske zapise, ki jih v omrežju blockchain vidimo kot transakcije.

Slika 23: Diagram izdelave in prenosa podpisa izdelka (osebni arhiv)

Najpogostejša področja uporabe so: izdaja delnic podjetja in dividend, volilni sistemi, notarski servis za dokumente, pametne pogodbe, kuponi za trgovce, izdaja lastne valute, lastništvo digitalnih vsebin (pesmi, slik, dokumentov), vstopnice in naročnine. Na omrežju blockchain lahko izdamo »žetone«, ki predstavljajo delež ali celoto neke vrednosti v realnem svetu (Colored Coins, 2016). Ti žetoni so prenosljivi med digitalnimi identitetami, tako digitalno povezujejo realni svet z digitalnim. Seveda pa ti žetoni fizično težko omejujejo dobrine v realnem svetu, saj jih povezujejo le digitalno. V nekaterih primerih je možno



dobrine zelo učinkovito omejiti s tovrstnimi žetoni, npr. vstop v določen prostor. Lastnik prostora vgradi elektronsko ključavnico, ki je povezana na omrežje blockchain. Lastnik take ključavnice lahko izda žeton, ki bo omogočil enkraten vstop v prostor. Tak žeton preprosto pošlje drugi osebi z digitalno identiteto, ki ga pošlje iz svoje denarnice v denarnico elektronske ključavnice in vrata se odprejo. Tovrstnega digitalnega žetona ni moč ponarediti, saj za to skrbi omrežje blockchain, ki zagotovi, da digitalne dobrine, ki je bila porabljena, ni mogoče kopirati, kar je bilo do sedaj v digitalnem svetu zelo težko in povezano z visokimi stroški. NEVARNOSTI IN OMEJITVE Kljub visoki tehnologiji in množici rudarjev moramo vedeti, da imajo tudi tovrstna omrežja nevarnosti in omejitve. Najpomembnejša je seveda omejena zaščita fizičnega izdelka. Kljub temu da je izdelek oz. podpis izdelka vključen v omrežje blockchain, še vedno lahko pride do ponarejanja. Četudi podpis izdelka vključimo v omrežje in upravljamo z digitalno identiteto, ki ima trenutno v lasti podpis izdelka, večinoma ne moremo preprečiti fizične odtujitve tega izdelka. Prav tako ne moremo preprečiti ponarejevalcu, da izdelek ponaredi, saj podpis blockchain neposredno ne ščiti izdelka, ampak lastnika. Omrežje le zagotavlja nadzor nad lastništvom in nikakor ne omejuje odtujitve v fizični obliki. Omrežje blockchain je veriženje transakcij dogodkov v zaporedne bloke, ki skrbi za zagotavljanje sledljivosti izdelka od izdelave do končnega kupca ali lastnika. Lastniki so lahko javni ali pa je njihova identiteta skrita. Stvar lastnika identitete je, ali želi svojo digitalno identiteto povezati z osebo ali organizacijo iz realnega življenja. Javni podatki so tudi čas in datum prenosa lastništva iz ene digitalne identitete na drugo, ki so zapisani v vsaki transakciji. Tako lahko z gotovostjo trdimo, da se je nek prenos zgodil, prikrita lahko ostane le vsebina transakcije. 5.1. PONUDNIKI STORITEV V tem trenutku je na trgu lepo število ponudnikov rešitev, ki ponujajo izdelane programske rešitve za vključitev podpisa izdelka v omrežje. Zavedati se moramo, da je protokol komunikacije natančno določen (Protocol documentation, 2016) in ga ni mogoče spreminjati. Transakcija je skupek podatkov v bloku, ki je natančno definiran in mora zadostiti natančne mehanizme veljavnosti transakcije. Le take transakcije so kasneje vključene in potrjene v novem bloku. Najpomembnejša metoda preverjanja je metoda preverjanja podpisnika transakcije. Transakcijo z vhodnimi podatki, ki so v lasti določenega javnega ključa, lahko podpiše samo tisti, ki ima veljaven privatni ključ tega javnega ključa. V nasprotnem primeru je transakcija zavrnjena. Digitalna identiteta, ki sestoji iz javnega in pripadajočega privatnega ključa, je prenosljiva med različnimi ponudniki storitev. Digitalno identiteto lahko gostimo pri ponudniku storitev ali jo hranimo lokalno na svojih napravah. Hranjenje digitalne identitete pri ponudnikih storitev je bolj preprosto, vseeno pa smo zaradi tega tudi bolj izpostavljeni. Hekerji največkrat napadejo ponudnike storitev, saj vedo, da je možnost, da odtujijo večje število privatnih ključev, kot če bi napadli posameznike. Vsaka organizacija in posameznik se sam odloči, na kakšen način bo hranil in varoval svoje digitalne identitete, saj so edini ključ, ki lahko upravlja s podpisi dobrin, ki si jih lasti.



6. PRAKTIČNI DEL 6.1. PRAKTIČNI PRIKAZ IZDELAVE PODPISA IZDELKA IN PRENOS MED RAZLIČNIMI DIGITALNIMI IDENTITETAMI Za praktičen prikaz izdelave identitete smo si izbrali omrežje bitcoin blockchain in spletni servis coinprism.com, ki je servis za izdelavo digitalne identitete in digitalnih dobrin. Spletna stran coinprism.com ni edina, ki ponuja tovrstne servise, je pa v času raziskovanja tega področja dovolj razvita platforma, kjer lahko ustvarimo okolje za prikaz zaščite kupcev izdelkov pred ponaredki in goljufi. Poleg omrežja bitcoin so na voljo tudi druga omrežja blockchain: Ethereum, Omni, CounterParty in še nekaj bistveno manjših, tudi do nekaj desetkrat manjših od omrežja bitcoin blockchain. Velikost omrežja zagotavlja določeno stopnjo varnosti, saj večje kot je omrežje, bolj je varno. Same funkcionalnosti omrežij so v določenih primerih prednost, saj nam omogočajo bistveno bolj kompleksne poslovne modele, ki jih gradimo na takem omrežju, hkrati pa prinašajo tudi večjo nevarnost za varnostne pomanjkljivosti. Poleg velikosti in funkcionalnosti drugi ponudniki storitev svoje storitve ponujajo na nižjem nivoju brez grafičnih vmesnikov, kar povprečnemu bralcu oteži razumevanje praktičnega prikaza. Servis coinprism.com nam omogoča na jasen in razumljiv način prikazati delovanje digitalnih identitet, digitalnih dobrin in prenosov med lastniki digitalnih identitet. Omrežje bitcoin v prvi vrsti ni bilo namenjeno tovrstnim poslovnim modelom, je pa zaradi svoje preprostosti in visoke varnosti najbolj primerno. Trenutno tudi ni najcenejše za izvajanje transakcij, vseeno pa strošek transakcije ni previsok glede na nivo varnosti, ki ga omrežje ponuja. Cena transakcije je odvisna od velikosti podatkov, ki jih želimo v omrežju shraniti. Glede na to, da gre za uporabo dodatnega polja OP_RETURN, ki mora vsebovati zapise dobrin, je strošek transakcije večji kot pri običajnem nakazilu digitalne valute bitcoin. 6.1.1. IZDELAVA DIGITALNE IDENTITETE Spletna stran coinprism.com ponuja dve možnosti uporabe: spletno aplikacijo ali lokalno aplikacijo na operacijskem sistemu Android. Bistvena razlika za uporabo spletne aplikacije ali Androidove aplikacije je v izdelavi digitalne identitete. Na spletni aplikaciji uporabnik izdela novo uporabniško ime in izbere geslo, v Androidovi aplikaciji pa to ni potrebno, saj se identiteta avtomatično izdela na napravi, ki jo uporabljamo. V našem primeru smo prek spletne strani ustvarili tri digitalne identitete: Anze, Tone in Milan. Za lažje razumevanje smo uporabili lastna imena, saj uporaba naslova identitete, ki je sestavljena iz niza črk in številk, ni praktična. Na digitalni identiteti Anze smo najprej ustvarili digitalno dobrino in jo prenesli na uporabnika Toneta ter nato z uporabnika Toneta na uporabnika Milana. V našem primeru smo za digitalno dobrino izbrali sliko Sejalec, ki sicer predstavlja delo znanega slovenskega umetnika Riharda Jakopiča. 6.1.2. PRIJAVA V DENARNICO Najprej smo se prijavili na spletno mesto coinprism.com. Izdelava digitalne identitete je javna ali anonimna. Uporabnik lahko izdela novo identiteto samo z vnosom uporabniškega imena in izbiro gesla. Vnos elektronskega naslova ni obvezen, saj bi s tem še bolj razkrili našo identiteto.



Slika 24: Digitalna identiteta na spletni aplikaciji in Androidovi aplikaciji Coinprism (osebni

arhiv)

V primeru, da za izdelavo identitete uporabimo mobilni telefon, nimamo nobene možnosti prijave. Pri vstopu v aplikacijo Coinprism se nam izpiše niz besed, ki so neke vrste geslo naše digitalne identitete. Niz besed zagotavlja, da lahko z uporabo katere koli denarnice, ki podpira mehanizem BIP39, svojo digitalno identiteto prenesemo na druge ponudnike ali jo varno shranimo izven računalniškega sistema. V nadaljevanju bomo prikazali uporabo na nivoju spletne strani. Tam bomo izvedli izdelavo nove digitalne dobrine in prenos dobrine na drugo digitalno identiteto. Digitalno dobrino bi lahko zamenjali tudi z digitalnim podpisom izdelka v realnem svetu. Za lažjo predstavo bomo uporabili grafično upodobitev te dobrine. Prav tako izhajamo iz predpostavke, da je izdajatelj digitalne dobrine tudi njen prvotni lastnik in je kot izdajatelj fizične dobrine prav tako izdajatelj digitalne dobrine. Pri prenosu fizične dobrine na drug subjekt mora trenutni lastnik prenesti tudi digitalno dobrino, ki v realnem svetu predstavlja fizični predmet. V našem primeru delo znanega slikarja. Po prijavi se nam odpre nadzorna plošča za upravljanje naše identitete. Poleg identitete sta se avtomatično izdelala dva naslova za prejemanje digitalne valute bitcoin in digitalne dobrine. Za izdelavo nove digitalne dobrine moramo najprej v našo digitalno denarnico.

Slika 25: Izgled prazne digitalne denarnice (osebni arhiv)



Kot je razvidno s Slike 26, je naša denarnica prazna. Za pripravo nove digitalne dobrine potrebujemo nekaj bitcoinov. To storimo tako, da iz druge denarnice, v kateri imamo bitcoine, nakažemo na novo digitalno identiteto. Nakazilo je vidno, če kliknemo v meniju na »Transactions«. Bitcoini bodo na računu šele, ko bo transakcija potrjena s strani rudarjev, kar je vidno pri napisu »Confirmations«.

Slika 26: Primer transakcije (osebni arhiv)

Na Sliki 28 je prikazana transakcija na strani blockexplorer.com.

Slika 27: Prikaz s strani blockexplorer.com (osebni arhiv)

Tako smo na naš račun nakazali nekaj sredstev v valuti bitcoin, ki jih lahko uporabimo za izdelavo digitalne dobrine. Kot smo že omenili, bi lahko namesto digitalne dobrine izdelali podpis izdelka v obliki serijske številke. 6.1.3. PRIMER IZDELAVE DIGITALNE DOBRINE Za izdelavo nove digitalne dobrine bomo ustvarili novo digitalno identiteto, ki je povsem ločena od naše prvotne ob registraciji.



Slika 28: Izdelava nove identitete za uporabo digitalnih dobrin (osebni arhiv)

Namen nove identitete je ustvariti nov javni in privatni ključ, ki bo neodvisen od naše prijave v omrežje coinprism.com. Ko smo izdelali novo digitalno dobrino, smo dobili dva para ključev: bitcoin in asset (dobrina). Par ključev je sestavljen iz javnega in zasebnega ključa, ki ga bomo lahko shranili za kasnejšo uporabo ali ga uničili. Po vnosu imena barvnega žetona (angl. color full name) se nam odpre obrazec za podrobnejši opis digitalne dobrine. V obrazec lahko vpišemo: celotno ime dobrine, izdajatelja, spletni naslov dobrine, izberemo sliko, podroben opis, deljivost dobrine in tip dobrine. Deljivost dobrine nastavimo na nedeljivo (angl. indivisible). S tem smo dobrino omejili kot celoto in je ni možno deliti na več delov in biti lastnik samo polovice dobrine. Kasneje lahko te možnosti popravimo, vseeno pa to ne pomeni, da se obstoječim lastnikom zmanjša delež. Poleg deljivosti nastavimo tudi tip digitalne dobrine, da ustreza opisu. V našem primeru je to dobrina (angl. commodity). 6.1.4. IZDELAVA IN VPIS DIGITALNEGA PODPISA IZDELKA V OMREŽJE Digitalna identiteta sredstva je trenutno izdelana samo na lokalnem sistemu. Nikjer v podatkovni bazi blockchain še ni zapisa o tem, da identiteta obstaja, prav tako ni nikjer nobenega zapisa o digitalni dobrini (v našem primeru slike Sejalec). Šele z objavo transakcije med dvema digitalnima identitetama digitalna dobrina postane javna in zapisana tudi v podatkovno bazo blockchain. Za objavo nove digitalne dobrine moramo na novo digitalno identiteto, s katero smo izdelali dobrino, nakazati minimalna sredstva, ki jih potrebujemo za plačilo pristojbine pri objavi transakcije, ki ustvari digitalno dobrino na omrežju bitcoin. Za to uporabimo naslov, ki se je ustvaril pri izdelavi nove digitalne identitete. V našem primeru je naslov: 1BrgoYFiRoUnvGkkHdofttN8AHTQNAXsvw. Takoj, ko smo uspešno dobili sredstva na novo digitalno identiteto, ki ima v posesti dobrino, lahko javno objavimo transakcijo, ki novo ustvarjeno digitalno dobrino in trenutnega lastnika shrani v javno podatkovno bazo blockchain.



Slika 29: Prikaz vnosa podatkov o digitalni dobrini (osebni arhiv)



Slika 30: Nakazilo na izdelavo digitalne identitete z dobrino (osebni arhiv)

Slika 31: Priprava javne objave digitalne dobrine (osebni arhiv)

Slika 32 nam prikazuje obrazec za javno objavo dobrine. Na tem mestu lahko opazimo, da sta »From address« in »To address« enaka. To pomeni, da bomo dobrino poslali z našega naslova, kjer je dobrina nastala, na isti naslov. S tem smo dobrino še vedno obdržali v svoji lasti. Na tem mestu bi lahko napisali kakršen koli naslov, ki lahko sprejme digitalne dobrine. Naslovi med denarnicami bitcoin in dobrinami so namerno različni, da ne bi prišlo do pomote pri pošiljanju. Uporabnik mora za varovanje svojih digitalnih dobrin shraniti samo javni in privatni ključ svoje denarnice bitcoin, ki vsebuje vse identitete. Za objavo digitalne dobrine moramo le še vpisati geslo spletne strani coinprism.com in pritisniti gumb »Submit«. Kmalu na dnu obrazca opazimo napis »Signing…«, kar pomeni, da se bo transakcija z našo digitalno dobrino podpisala z našim privatnim ključem in poslala v omrežje v potrjevanje.



Slika 32: Zadnji korak pred javno objavo digitalne dobrine (osebni arhiv)

V meniju »Transaction« lahko opazimo, da je transakcija objavljena, ampak še vedno ni potrjena s strani rudarjev v omrežju blockchain, saj je status transakcije »Unconfirmed«. Potrjevanje je odvisno od višine plačane pristojbine (v našem primeru 0,0002 bitcoina).

Slika 33: Zadnje transakcije prenosa sredstev (osebni arhiv)

Počakamo na potrditev s strani rudarjev in med našimi sredstvi se nam prikaže izdana digitalna dobrina.



Slika 34: Prikaz izdanih digitalnih dobrin (osebni arhiv)

Za podroben pregled digitalne dobrine nam spletna stran omogoča hiter vpogled. S klikom na sliko se nam odpre možnost vpogleda v profil dobrine. Kot vidimo na Sliki 36, je izdajatelj dobrine Narodna galerija. To seveda še ne pomeni, da je Narodna galerija v resnici izdala to digitalno dobrino. Za preverjanje izdajatelja so potrebni dodatni koraki, ki omogočijo preverjanje izdajatelja prek spletne strani, ki si jo lasti.

Slika 35: Pot do podrobnega profila digitalne dobrine (osebni arhiv)

Slika 36: Informacijska stran podrobnega opisa (osebni arhiv)



Na Sliki 37 lahko vidimo več podrobnosti o digitalni dobrini. Ta spletna stran je javna in lahko do nje dostopa kdor koli. Spletna stran vsebuje identifikacijsko številko dobrine, kratek opis, vrsto dobrine, izdajatelja, deljivost in javni spletni naslov za potrebe preverjanja izdajatelja.

Slika 37: Informacijska stran deležev po javnih naslovih (vir: osebni arhiv)

Na Sliki 38 lahko vidimo deleže po javnih naslovih in količino. V primeru, da bi bila dobrina razdeljena na več lastnikov, bi videli več naslovov in njihove pripadajoče deleže. Digitalna dobrina je bila ravnokar ustvarjena in objavljena v omrežju blockchain, zato je naslov digitalne dobrine enak naslovu izdajatelja. 6.1.5. PRENOS LASTNIŠTVA MED RAZLIČNIMI DIGITALNIMI IDENTITETAMI Namen vpisa digitalnih dobrin v omrežje blockchain je tudi prenos dobrine na druge lastnike. Ob fizičnem prenosu dobrine izvedemo še prenos digitalne dobrine na drugo digitalno identiteto. Prenos je uspešen, če rudarji potrdijo transakcijo in jo vključijo v blok. Če transakcija ni vključena v blok, prenos še ni dokončen, saj lahko v takem primeru izvedemo ponovni prenos sebi nazaj s pošiljanjem enake transakcije in plačilom večje pristojbine. Tovrstni metodi pravimo »double spending« (Double spending, 2016). Uporabnik se mora zavedati, da je prenos dokončen šele po vsaj eni potrditvi transakcije. Dokler potrditev ni narejena, lahko pošiljatelj transakcije izvede enako z drugačno vsebino (npr. spremeni prenos digitalne dobrine na drugo identiteto). V praktičnem primeru bomo prenesli digitalno dobrino z digitalne identitete Anze na digitalno identiteto Tone. Prenos bomo izvedli prek spletne strani coinprism.com, kjer smo za potrebe prenosa ustvarili novega uporabnika Toneta. Za sprejemanje digitalne identitete Tone ne potrebuje nobenih dodatnih sredstev. Plačilo pristojbine za pošiljanje digitalnega sredstva je vedno na strani pošiljatelja, saj tehnična zasnova omrežja bitcoin blockchain omejuje plačilo pristojbine prejemniku. Pristojbino vedno plača tisti, ki je ustvaril in poslal transakcijo. Prejemnik nima možnosti plačila transakcije. To je še posebej pomembno z vidika stroškov, saj se pristojbina plačuje glede na velikost transakcije, ki jo merimo v bajtih. Pri prenosu digitalnih dobrin je strošek transakcije v povprečju višji, saj v prosto polje OP_RETURN vpišemo dodatno vsebino. Za pošiljanje bomo uporabili dva naslova: vhodni in izhodni naslov. Vhodni naslov je naslov pošiljatelja (Anze), izhodni naslov pa naslov prejemnika (Tone) digitalne dobrine. Vhodni naslov (pošiljatelj): akMpa3i53uHNUnWv7LFurYkGhVtdaKrkm5T



Izhodni naslov (prejemnik): akWgkFiHUwZuzzpu69fU3ks5fJopSBci1jb Za pošiljanje naše digitalne dobrine na spletni strani izberemo meni »Quick Send«, vnesemo naslov prejemnika, količino in pristojbino za rudarje.

Slika 38: Pošiljanje digitalne dobrine (osebni arhiv)

Naslov prejemnika v polju »To address« mora biti ustrezen, saj v nasprotnem primeru sredstva ne moremo poslati. Zelo pomembno v omrežju blockchain je dejstvo, da lahko transakcijo pošljemo na poljuben naslov oz. poljubno digitalno identiteto, ki lahko obstaja ali ne. V primeru, da sredstvo pošljemo na izmišljeno digitalno identiteto, pride do izgube vseh sredstev, zato je pošiljanje na prave naslove zelo pomembno. Omrežje blockchain je anonimno za digitalne identitete, saj lastniki ostanejo skriti, dokler se sami javno ne razkrijejo. Za omrežje bitcoin ne velja popolna anonimnost, saj transakcije puščajo sled vsaj na nivoju protokola TCP/IP za komunikacijo prek interneta. Za popolno anonimizacijo je potrebna uporaba posebnih servisov, kot je Tor, ki varujejo uporabnika digitalne identitete pred razkritjem. Količina je odvisna od tega, koliko dobrin imamo v lasti in na kakšen način jih lahko delimo. Če smo v ustvarjanju dobrine določili deljivost dobrine, lahko na tem mestu izberemo manjšo vrednost od 1. Pristojbina je plačilo rudarjem za potrditev transakcije. Gre za dinamično vrednost, saj v omrežju blockchain ne velja, da je pristojbina določena, ampak se določa glede na količino podatkov. Višja kot je pristojbina, večja je verjetnost, da bo transakcija hitro potrjena. Vsak uporabnik sam določi pristojbino glede na zmožnosti in želje. Takoj ko pošljemo transakcijo v omrežje z gumbom »Send«, se nam odpre okno za avtentikacijo, kjer vpišemo geslo za spletno stran coinprism.com. Z vpisom gesla se strinjamo, da pošljemo sredstvo na drugo digitalno identiteto, ki ima svoj naslov za prejemanje digitalnih dobrin. Po vpisu gesla in potrditve na gumb »Submit« se transakcija pošlje v omrežje. Čas potrjevanja je odvisen od pristojbine in hitrosti potrjevanja transakcij v bloke. V primeru omrežja bitcoin je čas generiranja novih blokov okvirno določen na 10 minut. Čas potrjevanja blokov se spreminja, zato uporabnik ne more z gotovostjo trditi, da bo transakcija potrjena v določenem času, ampak le določi okvirni čas potrditve.



Slika 39: Okno za avtentikacijo z geslom (osebni arhiv)

Po določenem času lahko v meniju »Transactions« opazimo premik sredstva med digitalnimi identitetami, ki je viden v profilih obeh uporabnikov (Anze in Tone).

Slika 40: Prikaz transakcije na strani coinprism.com (osebni arhiv)

Okno transakcije vsebuje več podatkov. Prvi zapis je zgoščena vrednost (angl. hash) transakcije, ki varuje podatke pred spreminjanjem. Podrobnosti prikazujejo tudi čas potrditve transakcije, plačano pristojbino, število prenešenih digitalnih dobrin, število potrditev transakcije, zgoščeno vrednost bloka in številko bloka. V nadaljevanju vidimo podatke o naši transakciji – prenosu digitalne dobrine. Na Sliki 41 je jasno viden prenos digitalne dobrine Sejalec z vhodnega naslova (pošiljatelj) akMpa3i53uHNUnWv7LFurYkGhVtdaKrkm5T na izhodni naslov (prejemnik) akWgkFiHUwZuzzpu69fU3ks5fJopSBci1jb. Poleg prenosa sredstev je pošiljatelj za prenos sredstva porabil tudi zelo majhno količino bitcoinov. Kakor smo omenili prej, transakcije niso brezplačne in je poleg pristojbine za prenos treba plačati še minimalno pristojbino 0,000006 bitcoina. Trenutni tečaj valute bitcoin je 1 bitcoin proti 650 evrov (november 2016), kar pomeni, da je strošek prenosa lastništva brez upoštevanja stroškov pristojbine za rudarje 0,0039 evra, torej manj kot en evro cent. Plačilo minimalne pristojbine za prenos je obvezno, saj plačilo varuje omrežje pred zlorabami z lažnimi transakcijami in spamom (Defining Dust…, 2016). Omrežje bitcoin je bilo sprva namenjeno



prenosu digitalne valute bitcoin, kasneje pa se je izkazalo kot odličen medij za prenos lastništva drugih dobrin. Na Sliki 42 je prikazana transakcija s klasične strani za prikaz transakcij z bitcoini. Hitro lahko opazimo, da se enaka transakcija po vsebini malo razlikuje. Spletna stran zaradi razlik v naslovih bitcoin in naslovih digitalnih dobrin ne zna pravilno prikazati vseh vrednosti, prav tako so določeni podatki šifrirani in jih lahko vidi samo oseba, ki si lasti digitalno identiteto transakcije. Tovrstne strani niso najprimernejše za pregledovanje transakcij, so pa pokazatelj transparentnosti prenosov digitalnih dobrin, saj vsebujejo naslov pošiljatelja in prejemnika. Pošiljanje digitalne dobrine poleg klasične transakcije bitcoin prikaže še dodatno vsebino v polju OP_RETURN.

Slika 41: Prikaz enake transakcije s strani blockchain.info

(https://blockchain.info/tx/7587088fd3de2ab940f62f605933c325813489717b88f88337c7fe39c3f125d4?show_adv=true)

Na Sliki 43, ki prikazuje stran prejemnika, vidimo, da je digitalna dobrina prispela na njegov naslov. Prejemnik ima sedaj poleg digitalne dobrine Kofetarica še digitalno dobrino Sejalec.



Slika 42: Prikaz uspešnega prenosa digitalne dobrine Sejalec (osebni arhiv)

Sedaj lahko uporabnik Tone prenese isto digitalno dobrino, ki jo ima v lasti, na novega lastnika. To bo v našem primeru Milan, ki ima naslov akKNc8UxwCat4hNZSPkh3PvZ6TU3cbuzXiM. Za prenos potrebuje digitalna identiteta Tone nekaj bitcoinov za plačilo pristojbine rudarjem. Plačilo minimalne pristojbine 0,000006 bitcoina ni potrebno, saj je digitalna dobrina že ustvarjena na omrežju in jo samo prenašamo.

Slika 43: Prenos digitalne dobrine Sejalec na nov naslov (osebni arhiv)

Z vpisom gesla in klikom na gumb »Submit« smo izvedli prenos digitalne dobrine. Če pogledamo Sliko 45, lahko opazimo, da je bilo lastništvo digitalne dobrine preneseno s Toneta na Milana. Milan za lastništvo ni potreboval na računu nobenih sredstev, dovolj je bilo, da je Milan lastnik naslova akKNc8UxwCat4hNZSPkh3PvZ6TU3cbuzXiM in ima za ta naslov veljaven privatni ključ.



Slika 44: Prikaz digitalne identitete Milan (osebni arhiv)

Z uporabo spletne strani coinprism.com smo praktično prikazali izdelavo digitalnih identitet in njihovih pripadajočih naslovov, izdelavo digitalne dobrine in prikaz prenosa med tremi digitalnimi identitetami. Ta spletna stran je bila izbrana zaradi praktičnega prikaza zmožnosti uporabe tehnologije blockchain. Z izdelavo smo pridobili bogate izkušnje, ki jih bomo strnili v SWOT-analizi. 6.1.6. OVERJANJE IZDAJATELJA DIGITALNE DOBRINE V prejšnjem poglavju smo prikazali osnovne funkcije za upravljanje digitalnih identitet, izdajo digitalnih dobrin in prenos sredstev med različnimi identitetami. Kakor smo omenili, so vsi elementi, kot so digitalne identitete in digitalne dobrine, prosti elementi v omrežjih blockchain, ki jih lahko uporabniki ustvarjajo poljubno. Ti elementi nimajo organizacije, ki jih izdaja ali ukinja, ampak morajo za delovanje na omrežju blockchain zadostiti pravilom omrežja. Vse ostalo je prepuščeno uporabnikom. Uporabnik lahko izdela na tisoče digitalnih identitet in virtualnih dobrin skoraj brezplačno. Prav tako lahko izvaja transakcije med identitetami z minimalnim plačilom pristojbine. Na nek način je omrežje blockchain zelo podobno internetnemu omrežju, kjer mora uporabnik za delovanje na njem zadostiti določenim pravilom in tehničnim pogojem. Kaj samo omrežje lahko nudi uporabniku v obliki storitev, je prepuščeno uporabnikom, vse dokler zadostijo osnovnim zahtevam omrežja. Digitalne dobrine v omrežju blockchain so virtualne in nimajo z realnim svetom nobene povezave razen časovnega žiga. Lahko pa te digitalne dobrine predstavljajo serijske številke izdelkov ali različne listine o lastništvu. Ključni element za varovanje izdelkov pred ponaredki je povezava med fizično dobrino, ki jo v omrežju predstavlja digitalna dobrina, in digitalno identiteto, ki predstavlja resnično organizacijo. Ti dve povezavi sta najpomembnejši, če želimo z uporabo omrežja blockchain svoje izdelke zaščititi pred ponaredki. Z verifikacijo digitalne identitete sporočimo, da določena digitalna identiteta pripada določeni organizaciji, z verifikacijo digitalne dobrine pa povežemo izdajatelja dobrine in sledljivost izdelka od proizvodnje do končnega kupca ali lastnika. Verifikacijo lastnika digitalne identitete lahko izvedemo na več načinov. V kolikor ima podjetje spletno stran, lahko objavi svoj javni naslov digitalne identitete na svoji spletni strani. Naslov je lahko objavljen tudi na izdelkih v obliki QR-kode, ki jo uporabnik prebere s



svojim mobilnim telefonom. Drugi način, ki ga ponuja stran coinprism.com, je povezava digitalne dobrine prek spletnega certifikata.

Slika 45: Prikaz overjene digitalne dobrine (http://blog.coinprism.com/2014/09/10/proof-of-

authenticity-of-cryptoassets/)



6.2 SWOT-ANALIZA V praktičnem delu smo prikazali možnosti, ki jih ponuja tehnologija bitcoin blockchain na področju omejevanja prevar s ponarejenimi izdelki. Izdelali smo tri digitalne identitete, novo digitalno sredstvo (Sejalec) in izvedeli pošiljanje sredstva med vsemi tremi identitetami na omrežju bitcoin. Spletna stran coinprism.com ni namenjena za uporabo v organizacijah, kjer bi radi vpeljali serijski sistem izdelave digitalnih dobrin, saj zahteva preveč ročnega dela uporabnika in ni primerna za uporabo v serijski proizvodnji izdelkov. S teoretično raziskavo in praktično izvedbo smo prišli do spoznanj, ki jih bomo strnili v SWOT-analizi.

KORISTNO ŠKODLJIVO NOTRANJI VIRI

PREDNOSTI • Sami upravljamo z registrom

naših digitalnih dobrin • Preprost prenos lastništva

digitalne dobrine • Nizki stroški izdelave,

vzdrževanja in prenosa lastništva digitalnih dobrin

• Spletno ali lokalno shranjevanje digitalne identitete

• Možnost deljenega lastništva dobrin

• Sledljivost digitalnih dobrin • Preprosto razkrivanje identitete

SLABOSTI • Izguba digitalne

identitete povzroči izgubo nadzora nad upravljanjem lastništva

• Vdor na spletno stran overitelja dobrine

• Uničenje digitalne dobrine

• Prenosa digitalnih dobrin ni mogoče razveljaviti

ZUNANJI VIRI

PRILOŽNOSTI • Razvoj novih trgov • Razvoj novih storitev (pametne

pogodbe)

NEVARNOSTI • Oslabitev omrežja

blockchain • Pomanjkanje kadra • Pomanjkanje

standardov

Tabela 2: SWOT-analiza

PREDNOSTI: • sami upravljamo z registrom naših digitalnih dobrin (samo lastnik ima dostop do

upravljanja svoje denarnice z digitalnimi dobrinami. Za upravljanje nad denarnico potrebujemo geslo denarnice, zato je varovanje gesla izredno pomembno. Tretja oseba ne more prenesti sredstev brez naše privolitve. Tako sami upravljamo z našim premoženjem, ki ga predstavljajo digitalna sredstva, in nihče ne more sredstev brez naše vednosti prenesti na drugo digitalno identiteto);

• preprost prenos lastništva digitalnih dobrin (lastnik izvede prenos dobrine tako, da s svojim geslom odklene privatni ključ denarnice in z njim podpiše transakcijo za prenos. Rudarji v omrežju preverijo skladnost podpisa transakcije za prenos. Če je podpis skladen, se prenos izvede avtomatično brez posredovanja tretje osebe);

• majhni stroški izdelave, vzdrževanja in prenosa lastništva (strošek izdelave digitalne dobrine na omrežju blockchain je izredno majhen. Največji strošek predstavlja izdelava podpisa izdelka, ki predstavlja to dobrino v realnem svetu. Vzdrževanje digitalne identitete ne zahteva dodatnih sredstev, saj lahko digitalno identiteto, ki



varuje lastništvo izdelka, hranimo v različnih oblikah (digitalni ali papirnati). Privatni ključ lahko shranimo na digitalni medij, ga natisnemo ali preprosto prepišemo na list papirja. Tako je strošek hranjenja lahko enak ali manjši kot strošek hranjenja drugih listin za dokazovanje lastništva. Velika prednost je tudi to, da lahko en privatni ključ varuje na tisoče digitalnih dobrin);

• spletno ali lokalno shranjevanje digitalne identitete (digitalne identitete lahko hranimo na več mestih, kar ponuja prednost pri zagotavljanju varovanja pred izgubo);

• možnost deljenega lastništva dobrin (lastništvo je lahko porazdeljeno na več digitalnih identitet. Vsaka identiteta ima popolno avtonomnost nad upravljanjem deleža lastništva in ga lahko prenese na drugo digitalno identiteto);

• sledljivost digitalnih dobrin (prednost tehnologije blockchain je možnost sledenja transakcij. Sledimo lahko vsem prenosom med različnimi digitalnimi identitetami, četudi nekatere ne obstajajo več. Tako lahko vedno povežemo izvor oz. nastanek digitalne dobrine in končnega lastnika, ki pa seveda ni nujno javno znan);

• preprosto razkrivanje identitete (digitalne identitete so deloma anonimne, saj brez razkritja zelo težko pridemo do podatkov o pravem lastniku. Če želi lastnik razkriti svojo identiteto, lahko to preprosto naredi z objavo svojih podatkov).

SLABOSTI:

• izguba digitalne identitete povzroči izgubo nadzora nad upravljanjem lastništva (lastnost omrežja blockchain je avtonomnost digitalne identitete. V primeru, da izgubimo svojo digitalno identiteto, je povrnitev identitete brez varnostne kopije nemogoča. Digitalna identiteta nam daje možnost upravljanja z dobrinami, ki so v naši denarnici. Najpomembneje pri varovanju naših dobrin je varno shranjevanje digitalne identitete);

• vdor na spletno stran overitelja dobrine (izdajatelj digitalne dobrine zaradi dokazovanja izvora poveže digitalno dobrino s svojo spletno stranjo. Če pride do vdora v spletno stran, lahko napadalec odstrani datoteke, ki povezujejo digitalne dobrine z izdajateljem);

• uničenje digitalne dobrine (lastnik digitalne dobrine jo lahko uniči tako, da jo pošlje na »prazen« naslov. Uničenje digitalne dobrine pomeni nepovratno transakcijo, ki je ni mogoče razveljaviti. Tudi izdajatelj uničene dobrine ne more povrniti digitalne dobrine);

• prenosa digitalnih dobrin ni mogoče razveljaviti (vse transakcije v omrežju blockchain so po potrditvi s strani omrežja nepovratne. Uporabniki se morajo zavedati, da ima popolno kontrolo nad dobrino le njen trenutni lastnik, zato moramo biti pred pošiljanjem dobrine na drugo digitalno identiteto trdno prepričani, da želimo to storiti).

PRILOŽNOSTI: • razvoj novih trgov (z razvojem različnih storitev na omrežju bitcoin se odpirajo tudi

nove prodajne poti, saj bi lahko kupec pred nakupom preveril, ali si prodajalec res lasti tovrsten izdelek);

• razvoj novih storitev (organizacije lahko na primer razvijejo nove programe zaupanja in zadovoljstva. Z digitalnimi identitetami lahko proizvajalci in prodajalci vzpostavijo nov odnos s potrošniki. Digitalna identiteta je neke vrste osebna izkaznica, ki jo lahko povežemo z različnimi programi zaupanja in zadovoljstva, čeprav resničnega imena osebe, ki stoji za to digitalno identiteto, ne poznamo).

NEVARNOSTI:



• oslabitev omrežja blockchain (omrežje blockchain vzdržujejo rudarji. Če je moč rudarjenja premajhna, je omrežje bolj ranljivo za napade. V primeru uspešnega napada na omrežje lahko napadalec v omrežju potrjuje lažne transakcije, ki lahko ustvarijo neveljavne digitalne dobrine ali jih prenesejo na drugo identiteto);

• pomanjkanje kadra (zaradi zelo nove tehnologije se organizacije srečujejo s pomanjkanjem primernega kadra);

• pomanjkanje standardov (trenutno je v obratovanju na stotine omrežij blockchain. Zaradi različnih storitev, za katere se tehnologija blockchain uporablja, ni enotnega standarda, saj vsak razvijalec želi svoje omrežje prilagoditi svojim potrebam in storitvam).



7. ANKETA V tem poglavju bodo predstavljeni rezultati ankete, s katero smo ugotavljali, kakšen odnos do ponaredkov imajo potrošniki, kakšne so njihove nakupovalne navade, koliko časa in denarja so pripravljeni posvetiti preverjanju izvora izdelka in ali bi uporabljali tehnologijo blockchain pri prepoznavanju ponaredkov in upravljanju z lastništvom. Podatke smo zbirali prek spletne ankete 1ka 15.–24. 1. 2017. V raziskavi je sodelovalo 66 anketirancev v starostni skupini 25–50 let. 7.1 ANALIZA REZULTATOV Večina oz. 68,2 % anketirancev meni, da ponaredki škodijo družbi. Dobri polovici (61,5 %) se je že kdaj zgodilo, da so nevede kupili ponarejen izdelek. Večina oz. 75,4 % ponarejen izdelek kupi redko, pogosto ga zavedno kupi le 1,5 % anketirancev. 23,1 % anketirancev ponaredka nikoli ne kupi. Anketiranci so glede originalnosti izmed navedenih skupin izdelkov v povprečju najbolj pazljivi pri nakupu zdravil in medicinskih pripomočkov (µ = 4,7), najmanj pa pri oblekah, obutvi in modnih dodatkih (µ = 3,5).

N Min Max Aritm. sredina

Stand. odklon

zdravila in medicinski pripomočki 65 2 5 4,7 0,66 papirnati dokumenti (vstopnice, voucherji ...) 65 1 5 4,4 1,09

živila (hrana, pijača) 64 2 5 4,4 0,95 elektronske naprave (telefoni, gospodinjski aparati ...) 65 2 5 4,3 0,83

izdelki za najmlajše (oprema, obleke, igrače ...) 65 1 5 3,9 1,06

obleke, obutev in modni dodatki 65 1 5 3,5 1,02

Tabela 3: Pazljivost glede na skupino izdelka

Po mnenju anketirancev se največ ponaredkov prodaja na tržnicah (µ = 4,2) in spletnih tržnicah (µ = 4), najmanj pa v trgovinah (µ = 2,5).


Stand. odklon

tržnice 66 1 5 4,2 ,86

spletne tržnice (npr. bolha, eBay ...) 65 1 5 4,0 ,89

spletne trgovine 66 1 5 3,7 ,98

trgovine 65 1 5 2,5 ,94

Tabela 4: Mnenje anketirancev glede pojavljanja ponaredkov

Anketiranci so na ponaredke največkrat naleteli na spletnih in klasičnih tržnicah (µ = 4), najmanjkrat pa v trgovinah (µ = 2,2).


Stand. odklon

spletne tržnice (npr. bolha, eBay ...) 66 1 5 4,0 1,01

tržnice 65 2 5 4,0 1,04

spletne trgovine 65 1 5 3,8 1,08

trgovine 64 1 5 2,2 1,01

Tabela 5: Izkušnje anketirancev glede pojavljanja ponaredkov



Najbolj nevaren dejavnik pri nakupu ponaredka je po mnenju anketirancev kakovost izdelka (µ = 4,7), najmanj pa, da bodo ujeti pri nakupu ponaredka (µ = 2,6).


Stand. odklon

kakovost izdelka 65 2 5 4,7 0,62

zdravje 65 2 5 4,2 0,92

morala 65 1 5 3,6 1,14

zloraba bančnih podatkov 65 1 5 3,5 1,39

izdelek bo lahko zasežen 65 1 5 3,2 1,29

bom ujet/-a pri nakupu ponaredka 65 1 5 2,6 1,21

Tabela 6: Nevarni dejavniki pri nakupu ponaredkov

Najbolj odgovornega za zaščito kupcev pred nakupom ponaredka anketiranci vidijo trgovca (37,9 %) in državne organe (31,8 %). Proizvajalca vidi kot odgovornega 16,7 %, kupca pa 12,1 % anketirancev. Drugo je obkrožilo le 1,5 % anketirancev. Anketiranci se v glavnem strinjajo (µ = 4,3), da bi dali prednost izdelkom, katerim lahko preverijo izvor izdelka. Med anketiranci je kar 67,2 % takih, ki bi bili pripravljeni preverjati izvor, ki so ga ali ga bodo kupili ne glede na vrednost izdelka. Med anketiranci, ki so pripravljeni preverjati izvor (N = 43), je 38,1 % takih, ki so za preverjanje izvora izdelka nizke cenovne vrednosti (manj kot 10 EUR) pripravljeni posvetiti manj kot minuto časa. Za izdelke srednje in višje cenovne vrednosti pa je za preverjanje izvora večina pripravljena posvetiti več minut (62,8 % in 93 %).

Koliko časa bi posvetili preverjanju izvora izdelka, če gre za ...

Izdelek nižje cenovne vrednosti (manj kot 10 EUR)

Izdelek srednje cenovne vrednosti (med 10 in 100 EUR)

Izdelek višje cenovne vrednosti (več kot 100 EUR)

N Delež (%) N Delež (%) N Delež (%)

ne bi preverjal 4 9,5 0 0,0 0 0,0

nekaj sekund 11 26,2 3 7,0 2 4,7 manj kot minuto 16 38,1 13 30,2 1 2,3

nekaj minut 11 26,2 27 62,8 40 93,0

Skupaj 42 100 43 100 43 100

Tabela 7: Čas, posvečen preverjanju izdelka glede na vrednost

Original od ponaredka anketiranci najlažje razlikujejo po zaščitah, kot so hologrami, QR-kode, certifikati izvora (µ = 4), in po kraju nakupa (µ = 4). Tudi druge načine, npr. kakovost izdelka, lastno poznavanje in videz izdelka (µ > 3,7), so ocenili kot ustrezen način razlikovanja med originalom in ponaredkom.


Stand. odklon

zaščite (hologrami, QR-koda, certifikat izvora) 64 2 5 4,0 1,04

kraj nakupa (zaupanja vredna trgovina/tržnica) 64 2 5 4,0 0,82

po kakovosti izdelka 64 1 5 3,9 0,87

lastno poznavanje/izkušnje in/ali prijatelji 62 1 5 3,8 0,94

videz izdelka 64 2 5 3,7 0,92

Tabela 8: Prepoznavanje ponaredkov glede lastnosti



Slaba polovica (40,6 %) anketirancev meni, da so za preverjanje originalnosti izdelka, kupljenega prek spleta, pripravljeni plačati od 1 do 5 % cene izdelka. Tretjina (29,7 %) anketirancev je pripravljena plačati od 0,1 do 1 %, 7,8 % anketirancev pa je pripravljeno plačati do 0,1 % cene izdelka za preverjanje originalnosti. 21,9 % anketirancev ni pripravljenih plačati za preverjanje originalnosti. Nihče od anketirancev za preverjanje originalnosti izdelka, kupljenega prek spleta, ni pripravljen plačati več kot 5 % cene izdelka. Anketiranci se strinjajo (µ = 4,1) s trditvijo, da bi za potrebe preverjanja originalnosti izdelka uporabljali svoj mobilni telefon in univerzalno aplikacijo, s katero lahko preverijo izvor vseh vrst izdelkov (oblačila, elektronske naprave, živila, igrače …). Anketiranci se strinjajo, da bi za dokazovanje lastništva in izvora lastništva ter upravljanje z registrom (dodajanje in prenašanje izdelkov) svojih izdelkov uporabljali spletno/mobilno aplikacijo (µ = 3,9). Anketiranci so deljenih mnenj (µ = 3,5) glede tega, ali bi za izdelavo pogodbe, ki prenese lastništvo izdelka iz registra šele ob prejemu kupnine za izdelek brez posrednikov, kot so notarji, uradni organi, odvetniki, banke idr., uporabljali spletno/mobilno aplikacijo. Največ anketirancev (35,9 %) bi aplikacijo za izdelavo pogodbe za prenos lastništva izdelka iz registra uporabljalo le včasih, vedno ali v glavnem pa bi jo uporabljalo 48,5 % anketirancev. Aplikacije ne bi uporabljalo 15,6 % anketirancev (skupaj kategoriji nikoli in ne bi uporabljal). Testiranje povezav in statistično pomembnih razlik med vsebinsko smiselnimi in pomembnimi vprašanji/spremenljivkami Preverili smo statistično pomembne razlike pri nevarnosti/škodi ponaredkov za splošno javnost (q1) glede na pogostost zavednega nakupa ponaredka (q3) in glede na pripravljenost preverjanja izvora izdelka (q10). Rezultati testov hi-kvadrat niso pokazali nobene statistično pomembne razlike (χ2 = 3,262 in χ2 = 0,396, p > 0,05). Rezultati t-testov (p < 0,05) kažejo, da so anketiranci, ki menijo, da so ponaredki nevarni oziroma škodijo splošni javnosti, v povprečju:

- pripravljeni plačati višjo ceno za preverjanje originalnosti izdelka (µ = 3,1); - bolj naklonjeni spletni/mobilni aplikaciji za izdelavo pogodbe, ki prenese lastništvo

izdelka iz registra (µ = 3,7).

q1 Ali menite, da ponaredki škodijo družbi in so nevarni za splošno javnost?

N Aritm. sredina

t-test p

q15 Pripravljenost plačati za preverjanje originalnosti izdelka, kupljenega prek spleta.

1 da 43 3,14 2,539 0,01*

2 ne 21 2,38

q16 Uporaba mobilnega telefona in univerzalne aplikacije za preverjanje izvora vseh vrst izdelkov.

1 da 43 4,09 -0,227 0,82

2 ne 21 4,14

q17 Dokazovanje lastnine in izvora ter upravljanje z registrom izdelkov s spletno/mobilno aplikacijo.

1 da 42 3,95 1,168 0,25

2 ne 20 3,65

q18 Izdelava pogodbe, ki prenese lastništvo izdelka iz registra s spletno/mobilno aplikacijo.

1 da 43 3,67 2,275 0,03*

2 ne 21 3,05

Tabela 9: Statistično pomembne razlike pri nevarnosti/škodi ponaredkov za splošno javnost glede na pogostost zavednega nakupa ponaredka in glede na pripravljenost preverjanja

izvora izdelka



Preverili smo, ali se pogostost zavednega nakupovanja ponaredkov (q3) razlikuje pri pripravljenosti za preverjanje izvora izdelka (q10). Rezultati testa hi-kvadrat niso pokazali statistično pomembnih razlik (χ2 = 1,451, p > 0,05). Rezultati enostranskega testa variance (One-way ANOVA) med pogostostjo zavednega nakupovanja ponaredkov (q3) in spremenljivkami, povezanimi s preverjanjem originalnosti izdelka prek spletne/mobilne aplikacije (q15 do q18), kažejo, da ni statistično pomembnih razlik (p > 0,05).

q3 Kako pogosto zavedno kupite ponarejen izdelek?

N Aritm. sredina F p

Q15 Pripravljenost plačati za preverjanje originalnosti izdelka, kupljenega prek spleta.

1 nikoli 14 2,9

1,318 0,275 2 redko 48 2,9

3 pogosto 1 1,0

Q16 Uporaba mobilnega telefona in univerzalne aplikacije za preverjanje izvora vseh vrst izdelkov.

1 nikoli 14 4,4

2,360 0,103 2 redko 48 4,0

3 pogosto 1 3,0

Q17 Dokazovanje lastnine in izvora ter upravljanje z registrom izdelkov s spletno/mobilno aplikacijo.

1 nikoli 14 4,1

2,424 0,098 2 redko 46 3,8

3 pogosto 1 2,0

Q18 Izdelava pogodbe, ki prenese lastništvo izdelka iz registra s spletno/mobilno aplikacijo.

1 nikoli 14 3,4

0,091 0,913 2 redko 48 3,5

3 pogosto 1 3,0 * Statistično pomembne razlike pri stopnji, manjši od 0,05

Tabela 10: Ali se pogostost zavednega nakupovanja ponaredkov razlikuje pri pripravljenosti za preverjanje izvora izdelka

Rezultati Spearmanovih koeficientov korelacije kažejo, da ni statistično pomembnih povezav med prednostjo pri nakupu izdelka, kjer lahko preverimo izvor (q9), in preostalimi spremenljivkami od q15 do q18, saj je stopnja pomembnosti pri vseh višja od 0,05. Vidimo pa lahko, da obstaja (srednje) močna pozitivna povezanost med uporabo mobilnega telefona in univerzalne aplikacije za preverjanje izvora vseh vrst izdelkov (q16) in dokazovanjem lastnine in izvora ter upravljanjem z registrom izdelkov s spletno/mobilno aplikacijo – q17 (r = 0,607, p < 0,05) in izdelavo pogodbe, ki prenese lastništvo izdelka iz registra s spletno/mobilno aplikacijo – q18 (r = 0,405, p < 0,05). Bolj kot so anketiranci pripravljeni uporabljati mobilni telefon in univerzalno aplikacijo za preverjanje izvora vseh vrst izdelkov, bolj so pripravljeni uporabljati spletno/mobilno aplikacijo za dokazovanje lastnine, izvora in upravljanje z registrom izdelka in bolj so pripravljeni uporabljati spletno/mobilno aplikacijo za izdelavo pogodbe, ki prenese lastništvo izdelka iz registra s spletno/mobilno aplikacijo.



Q9 Q15 Q16 Q17 Q18

Q9 Pri nakupu izdelkov bi dal prednosti izdelkom, katerim lahko preverim izvor izdelka?

1,000


0,059 1,000


0,054 0,001 1,000


0,141 0,059 ,607* 1,000


0,169 0,208 ,405* ,604* 1,000

* povezanost, statistično pomembna pri stopnji, manjši od 0,05

Tabela 11: Spearmanovi koeficienti korelacije

Rezultati t-testov kažejo, da ni statistično pomembnih razlik med pripravljenostjo za preverjanje izvora izdelka (q10) in navedenimi spremenljivkami od q15 do q18, saj je stopnja pomembnosti pri vseh višja od 0,05.

Q10 Ali bi bili pripravljeni preverjati izvor izdelka, ki ste ga kupili ali pa ga še boste kupili ne glede na vrednost izdelka?

N Aritm. sredina t-test p


1 da 43 2,9 0,385 0,70

2 ne 21 2,8


1 da 43 4,2

1,218 0,23 2 ne 21 3,9


1 da 41 3,9 0,265 0,79

2 ne 21 3,8


1 da 43 3,6 0,957 0,34

2 ne 21 3,3

Tabela 12: Statistično pomembne razlike med pripravljenostjo za preverjanje izvora izdelka

* Statistično pomembne razlike pri stopnji, manjši od 0,05 Z raziskavo smo ugotovili, da anketiranci kot odgovornega za zaščito kupcev pred nakupom ponaredkov v največjem deležu krivijo trgovca (37,9 %) in državo (31,8 %). Vendar trgovec težko vpliva na prepoznavanje ponaredkov, hkrati pa se v povprečju najbolj opirajo na zaščito izdelka s hologrami, QR-kodami, certifikati izvora (µ = 4), kar pa dejansko najbolj zadeva proizvajalca.



Čeprav se ne kažejo statistično pomembne razlike (p > 0,05), smo z dodatno analizo variance (ANOVA) ugotovili, da anketiranci, ki krivijo proizvajalca, v povprečju (µ = 4,3) najbolj verjamejo v preverjanje originalnosti s hologrami, QR-kodami in certifikati izvora. Tisti anketiranci, ki za odgovornega krivijo trgovca (µ = 4) in državne organe (µ = 3,9), v povprečju manj verjamejo v preverjanje originalnosti s hologrami, QR-kodami in certifikati izvora.

Q14.2 Kako najlažje razlikujete original od ponaredka (hologrami, QR-koda, certifikat izvora)?

N Aritm. sredina F p

Q8 Koga bi prvega navedli kot odgovornega za zaščito kupcev pred nakupom ponaredkov?

proizvajalca 10 4,3

0,423 0,737 državne organe 21 3,9

kupca 8 4,1

trgovec 24 4,0 * Statistično pomembne razlike pri stopnji, manjši od 0,05

Tabela 13: Odgovornost glede na zaščito izdelka



8. DISKUSIJA Najprej smo izvedli praktičen prikaz, da je možno s tehnologijo blockchain izdelati digitalno dobrino in jo prenašati med posameznimi digitalnimi identitetami. Organizacije ves čas težijo k zaščiti izdelkov pred ponarejevalci, saj s tem dvigajo zaupanje kupcev v njihove izdelke in dvigujejo nivo svoje blagovne znamke. Izdelki, ki se znajdejo med skupino izdelkov, ki jih množično ponarejajo, povzročijo izgubo vrednosti tudi originalnim izdelkom. 8.1. ODNOS IN ODGOVORNOST Anketiranci se izogibajo kupovanju ponaredkov, saj menijo, da škodijo družbi. Tovrstna miselnost je zelo pomembna za organizacije, saj je zavedanje osnovni namen pri zaščiti izdelkov pred ponaredki. Če bi anketiranci radi kupovali večinoma ponaredke, bi bilo vlaganje organizacij v zaščito izdelkov nesmiselno. Pri ugotavljanju skupin izdelkov, ki jih anketiranci še posebej radi preverjajo, so navedli vse skupine izdelkov z izjemo oblek, obutve in modnih dodatkov. Te skupine izdelkov anketiranci uvrščajo v skupino izdelkov, za katere jih izvor ne skrbi. Enako sliko kažejo statistični podatki carinskih služb o zaplembah pošiljk (EU, 2015). Preverjanje izvora izdelka je za anketirance še posebej pomembno pri nakupih prek tržnic, spletnih tržnic in spletnih trgovin. Tudi izkušnje, ki jih imajo s ponaredki, so največkrat pokazale, da so ta področja najbolj izpostavljena. Organizacije morajo na različne načine stremeti k temu, da pri prodaji izdelkov prek tovrstnih kanalov dvignejo zaupanje potrošnika. Težave pri prodaji ponaredkov ima tudi največji svetovni trgovec Amazon, saj mu poplava ponarejenih izdelkov povzroča tožbe in odpovedi pogodb (Warren, 2016). Anketirancem je pri nakupu izdelka najpomembnejša kakovost, saj se zavedajo, da je originalen izdelek v večini primerov bolj kakovosten in neškodljiv za zdravje. Anketiranci vidijo odgovornost za zaščito pred ponaredki predvsem v trgovcih in državnih organih, saj jih največ meni, da so prav oni odgovorni za to, kakšni izdelki so na trgu. Zanimivo je, da najmanj odgovornega za nakup ponaredkov vidijo sebe – kupca izdelkov. Anketiranci, ki menijo, da najlažje razlikujejo original od ponaredka s pomočjo hologramov, QR-kode in certifikatov izvora, kot prvega odgovornega za zaščito kupcev pred nakupom ponaredkov navajajo proizvajalca. S tem lahko potrdimo tezo, da bi zaščita izdelka s strani proizvajalca lahko prinesla dodano vrednost izdelku, saj bi kupec raje posegal po izdelkih, ki so od izvora naprej sledljivi, in bi kupcu olajšala preverjanje izvora in tako odločitev pri nakupu. Trgovci bi s sledljivostjo izdelkom od proizvajalca do njihovih polic ohranili zaupanje kupcev, saj so anketiranci kraj nakupa navedli kot pomemben dejavnik pri razlikovanju med nakupom originala ali ponaredka. Na podlagi tega lahko zaključimo, da sta kupcu zaščita izdelka in kraj nakupa med najpomembnejšimi pri ločevanju izdelkov med originalnimi in ponarejenimi, zato je sodelovanje proizvajalca in trgovca v procesu prodaje ključno za uspešnost prodaje izdelka. Proizvajalec z vgradnjo tehnologije za sledljivost izvora zelo vpliva na izbiro izdelka pri kupcih, ki jim je hologram, QR-koda ali certifikat izvora odločilni faktor pri preverjanju originalnosti izdelka. Hkrati pa ima to velik vpliv na trgovca, saj lahko kupci neposredno pred nakupom izdelka preverijo originalnost in s tem ohranjajo visok nivo zaupanja v kraj nakupa. 8.2. PODPIS IN IZVOR IZDELKA Večina anketirancev meni, da preverjanje izvora izdelka daje prednost pri nakupu izdelka določenega proizvajalca. Proizvajalci bi lahko sledljivost izvora izdelka upoštevali kot konkurenčno prednost in dodano vrednost izdelka. Dve tretjini anketirancev menita, da bi preverjali izdelek ne glede na cenovni razred. Razlike nastanejo pri času, ki bi ga anketiranec namenil preverjanju posameznih izdelkov in ceni, ki je lahko zaradi uvedbe tehnologije za



preprečevanje ponaredkov višja. Glede na to, da so izdelki zaščiteni različno in da potrošnik ne more vedno uporabiti vseh metod preverjanja, bi bilo najbolj smiselno, da bi proizvajalci uporabili enotno metodo zaščite za vse vrste izdelkov, ki jih prodajajo. Tehnologija blockchain to omogoča, saj označevanje vsakega izdelka ni tehnološko bistveno različno od označevanja serije izdelkov oz. šarže. Serijska številka izdelka je unikatna za vsak narejen izdelek, zato je tovrstna zaščita zagotovo najboljša, žal pa seveda tudi najdražja, saj mora proizvajalec zagotavljati sledljivost vsem serijskim številkam v procesu od izdelave, distribucije do prodaje končnemu kupcu. Serijske številke morajo biti naključne, saj jih v nasprotnem primeru zlahka ponaredimo. Naključje serijskih številk lahko dosežemo z varnostnimi algoritmi ali različnimi metodami šifriranja (Baldini et al., 2015). S tem preprečimo, da ne pride do podvajanja serijskih številk. Težava serijskih številk izdelkov je vzdrževanje baze izdelkov in lastništva, saj vsak proizvajalec lahko uporablja različne načine označevanja in tako oteži izdelavo enotnega registra izdelkov. Mogoče se bodo v prihodnosti veliki proizvajalci uskladili in se bo uveljavil standardni zapis, kot se je to zgodilo s črtno in kasneje QR-kodo (ISO/IEC 18004:2006, 2015). V tehnologiji blockchain smo izraz serijska številka zamenjali z izrazom podpis izdelka, ki trenutno ni standardiziran. S tehnologijo blockchain je sledenje izdelkom lažje, saj je možno v bazo blockchain vpisati zgolj en podpis izdelka, ki ga je nemogoče podvojiti, brez da tvegamo izgubo izvora tega podpisa. Overitev izvora se zagotavlja z izdajo spletnih certifikatov na strani izdajatelja podpisa izdelka, torej proizvajalca. Poleg tega lahko pri podvajanju preprosto ugotovimo, kje in kdaj je bil ustvarjen podvojen podpis. 8.3. CENOVNA POLITIKA Anketiranci se pri spletnem nakupovanju izdelkov počutijo najbolj izpostavljene v obeh segmentih spletnih nakupov: trgovine in tržnice. Najmanj se čutijo ogrožene pri nakupovanju v fizičnih trgovinah. Predpostavljamo, da je ključni razlog tako visokega zaupanja v fizičnem stiku s trgovcem. To bistveno dvigne nivo zaupanja, kar pa v primeru klasičnih tržnic ne drži, saj se trgovci na tržnici lahko hitro zamenjajo. Ravno ta segment pokriva omrežje blockchain, saj deluje na principu zaupanja v omrežje med dvema subjektoma, ki med seboj poslujeta in se ne poznata. Čeprav se subjekta ne poznata, je izmenjava ali prodaja dobrin na nivoju lastništva zaupanja vredna. V preteklosti smo zaradi nezaupanja med dvema nepoznanima subjektoma potrebovali vmesni člen, neke vrste posrednika v obliki banke, notarja, odvetnika ali drugo zaupanja vredno osebo. Sedaj za to skrbi omrežje samo in tako omogoča prenos lastništva izdelkov med nepoznanimi subjekti brez posrednika. Izdelek preprosto zamenja lastništvo brez posrednika in samo z uporabo omrežja blockchain. Če omrežje tovrstno transakcijo sprejme, je transakcija zaključena in dokončna. Proizvajalci imajo različne pristope pri zaščiti izdelka, vsi skupaj pa se strinjajo, da zaščita izdelka povzroča višje cene proizvodnje (Li, 2013). Raziskava je pokazala, da so anketiranci izdelke višje cenovne vrednosti pripravljeni mnogo bolj preverjati kot izdelke nižje cenovne vrednosti. Za preverjanje si vzamejo več časa pri izdelkih višje cenovne vrednosti (več kot 100 €), in sicer tudi po več minut. Tudi za izdelek srednje cenovne vrednosti si anketiranci vzamejo čas za preverjanje izvora. Najpogostejši način razlikovanja med originalom in ponaredkom je preverjanje s pomočjo različnih zaščitnih elementov, ki ga ima izdelek pred ponarejevalci (QR-kode, hologrami, certifikati …). Takoj za tem je kraj nakupa, ki igra ključno vlogo pri zaupanju, saj so kupci pri spletnih nakupih zelo nezaupljivi. Statistični podatki jasno kažejo, da se trend prodaje izdelkov prek spletnih kanalov vsako leto povečuje in še ni dosegel vrhunca niti na razvitih trgih, kot je Evropa (Ecommerce in Europe…, 2016). Kot zelo pomemben kriterij anketirancev pri nakupih izdelkov je prav kraj nakupa, med katerimi je tudi spletna trgovina. Potrošniki se vedno bolj obračamo k spletnim nakupom, saj spletni trgovci in tržnice ponujajo hitro dostavo in praviloma večjo izbiro ter nižje cene. Raziskava je pokazala, da sta dve tretjini anketirancev



za preverjanje originalnosti izdelka prek spleta pripravljeni plačati višjo ceno. To je voda na mlin proizvajalcem, saj je anketa pokazala, da kategorije izdelkov, ki jih najpogosteje kupujemo prek spleta, lahko opremimo s tehnologijo proti ponaredkom in ta strošek prenesemo na kupca. Več kot 70 % anketirancev je pripravljenih plačati med 0,1 do 5 % vrednosti izdelka, da bi preverili izvor. Okoli 20 % anketirancev ni pripravljenih plačati za preverjanje izvora izdelka. S testiranjem povezav in statistično pomembnih razlik med vsebinsko smiselnimi in pomembnimi vprašanji/spremenljivkami smo ugotovili, da so anketiranci, ki menijo, da so ponaredki nevarni oziroma škodijo splošni javnosti, v povprečju pripravljeni plačati višjo ceno za izdelek. 8.4. TEHNOLOGIJA PROTI PONAREDKOM Sodobni mobilni telefoni omogočajo najrazličnejše protokole komunikacije, kot so QR-koda, RFIC- ali NFC-tehnologija, Bluetooth in podobne. Naloga proizvajalcev je, da poskrbijo, da so njihovi izdelki zaščiteni na način, da omogočajo kupcu (trgovcu ali končnemu kupcu) preverjanje izvora izdelka, ki lahko pride prek več posrednikov. Večina anketirancev se strinja, da bi za potrebe preverjanja izvora izdelka uporabila mobilni telefon v povezavi z internetom in bi tako hitro in preprosto preverila izdelek. Večina anketirancev bi uporabljala mobilni telefon oz. spletno/mobilno aplikacijo tudi za dokazovanje lastništva in upravljanje z registrom svojih izdelkov. Slaba polovica anketirancev bi uporabljala aplikacijo za prenos lastništva izdelka iz registra šele ob prejemu kupnine za izdelek brez posrednikov, kot so notarji, uradni organi, odvetniki, banke idr. Kakor je iz ankete razvidno, bi bila tovrstna tehnologija zanimiva za anketirance, saj jih zgolj 15,6 % ne bi uporabljalo tovrstne tehnologije. S testiranjem povezav in statistično pomembnih razlik med vsebinsko smiselnimi in pomembnimi vprašanji/spremenljivkami smo ugotovili, da so anketiranci, ki menijo, da so ponaredki nevarni oziroma škodijo splošni javnosti, v povprečju bolj naklonjeni uporabi spletne/mobilne aplikacije za izdelavo pogodbe, ki prenese lastništvo izdelka v register. Prav tako smo ugotovili, da bolj kot so anketiranci pripravljeni uporabljati mobilni telefon in univerzalno aplikacijo za preverjanje izvora vseh vrst izdelkov, bolj so pripravljeni uporabljati spletno/mobilno aplikacijo za dokazovanje lastnine, izvora in upravljanje z registrom izdelka. Obenem so tudi bolj pripravljeni uporabljati spletno/mobilno aplikacijo za izdelavo pogodbe, ki prenese lastništvo izdelka iz registra s spletno/mobilno aplikacijo. Iz analize lahko sklepamo, da bodo proizvajalci izdelkov srednjega in višjega cenovnega razreda, ki bodo vgradili tovrstne tehnologije za preverjanje originalnosti, imeli konkurenčno prednost predvsem pri tistih prodajnih kanalih, ki jim kupci najmanj zaupajo.



9. ZAKLJUČEK V Evropi ponaredki povzročijo ogromno gospodarsko škodo, ki se meri v desetinah milijard evrov. Ponaredki ne samo, da ogrožajo delovna mesta in gospodarsko klimo, ampak se odražajo tudi na zdravju in varnosti ljudi. Če smo včasih bili pozorni predvsem na ponaredke na področju tekstilne industrije in elektronskih naprav, je naraščajoč trend ponaredkov na področju hrane, pijač, zdravil in otroških igrač. To je skrb vzbujajoče, saj je vnos nepreverjenih živil lahko življenjsko nevaren, saj povzroča kratkotrajne ali dolgotrajne posledice. Organizacije na evropskem trgu se dnevno borijo proti ponarejevalcem, saj jim ponaredki povzročajo poslovno škodo. Najpogosteje se uporabljajo različne tehnologije za prepoznavanje originalnih izdelkov. Proizvajalci se odločajo za vgradnjo posebnih nalepk s hologrami, tehnologijo RFID in podobno. Leta 2009 pa je prišla na svet revolucionarna tehnologija blockchain. Sprva je bila uporabljena za namene digitalne valute bitcoin, ki se je izkazala za uspešno v boju proti ponarejanju digitalnega denarja. Tehnologija bitcoin ponuja okolje, kjer lahko v skupno bazo podatkov zapisujemo enolične oznake – podpis izdelka, ki jih lahko upravlja le lastnik s svojo digitalno identiteto. V prvem praktičnem delu smo izvedli prenos digitalne dobrine med različnimi subjekti na omrežju. Na omrežju bitcoin smo izdelali tri digitalne identitete oz. denarnice, ki so predstavljale tri različne subjekte (Anze, Tone, Milan). Z denarnico Anze smo ustvarili digitalno dobrino, ki jo v naravi predstavlja umetniška slika Sejalec. Tako smo povezali izdajatelja (Anze) in digitalno dobrino (umetniška slika Sejalec). S tem smo ustvarili vez, ki omogoča, da z njo upravlja zgolj lastnik digitalne dobrine. Sliko smo nato prenesli na novega lastnika, ki je bil v našem primeru Tone. Ko smo se prijavili v denarnico Tone, smo opazili, da denarnica vsebuje digitalno dobrino Sejalec. V denarnici Anze slike Sejalca ni več in Anze ne more več upravljati s sliko. Prav tako sta v obeh profilih vidna izvedba transakcije in prenos sredstva. Da smo prikazali veriženje transakcij prenosov sredstva, smo sliko ponovno prenesli na novega lastnika Milana. Tako je bil zadnji lastnik v verigi edini, ki je lahko upravljal z digitalnim sredstvom. Oba subjekta od prej, Anze in Tone, nimata več možnosti nad upravljanjem slike. Za to poskrbi omrežje bitcoin, ki zagotavlja, da se transakcij ne da razveljaviti in tako pridobiti lastništva brez privolitve obstoječega lastnika. Digitalna identiteta je do neke mere zaupna, saj se ne predstavljamo z imeni, ampak zgolj z javnim naslovom, ki predstavlja določeno zaporedje znakov. Tako so lastniki denarnic skriti pred javnostjo toliko časa, dokler se ne želijo razkriti. To lahko storijo na več načinov. Najbolj primeren način je objava svojega javnega naslova na javnem mestu, kot je npr. spletna stran organizacije ali posameznika. Da je spletna stran resnična, lahko poskrbimo z zavarovanjem strani s spletnim certifikatom, ki ga izdajajo različne mednarodne ustanove. Le-te sprva natančno preverijo identiteto tistega, za katerega izdajajo digitalno potrdilo, šele nato spletni certifikat izdajo. Tovrstna metoda je dovolj zanesljiva, da spletna stran organizacije ali posameznika in informacije na njej postanejo uradne. V drugem praktičnem delu magistrskega dela smo izdelali anketo in skušali ugotoviti, kakšen odnos imajo potrošniki do ponaredkov, njihove nakupovalne navade in naklonjenost k uporabi tovrstne tehnologije za preverjanje originalnosti izdelkov in prenos lastništva med subjekti. Zanimalo nas je predvsem njihovo mnenje o nakupih ponaredkov na primarnem trgu, kjer kupec nezavedno kupi ponarejen izdelek. Zaščita izdelkov na sekundarnem trgu ponaredkov, kjer kupec namerno kupi ponaredek, je družbeno in tehnično zelo kompleksen problem, saj ne živimo v idealnem svetu. Rezultati ankete so pokazali, da so anketiranci



naklonjeni kupovanju originalnih izdelkov, saj menijo, da ponaredki škodijo družbi. Anketirance skrbijo nakupi vseh vrst ponaredkov z izjemo oblek, obutve in modnih dodatkov, hkrati pa se zavedajo, da so pri nakupih prek spletnih trgovin in tržnic še posebej izpostavljeni ponaredkom. Anketiranci vidijo kot najbolj odgovornega za nakup ponaredka prodajalca, saj je on zadnji v verigi, preden izdelek pristane v rokah kupca. Anketiranci so menili, da sta zaščita izdelka in kraj nakupa najpomembnejša pri zaupanju v originalnost izdelka, če bi bilo to mogoče, pa bi preverjali izdelke pred nakupom. Preverjanju izdelkov posvetijo več časa, če so izdelki dražji. Vseeno pa so potrošniki pri današnjem preverjanju izdelkov omejeni, saj je izdelke, kupljene prek spletnih tržnic ali trgovin, nemogoče preveriti, zato se kupci bolj nagibajo k zaupanja vrednim trgovcem in prodajalcem. To bi lahko spremenili z uporabo omrežja blockchain, saj bi kupci na daljavo preverili originalnost izdelka in ali je prodajalec dejansko lastnik izdelka. Anketiranci bi za preverjanje uporabljali mobilno ali spletno aplikacijo, saj je uporaba tovrstnih naprav danes zelo razširjena. Večina bi z aplikacijo preverjala izvor izdelkov in bi jo uporabljala za upravljanje z registrom svojih izdelkov in za dokazovanje lastništva. Le slaba polovica bi jo uporabljala za prenos lastništva izdelkov brez posrednikov (javnih in zasebnih overiteljev). Iz analize lahko sklepamo, da bi tovrstna tehnologija pomenila lažjo odločitev pri nakupu izdelka z možnostjo tovrstnega preverjanja, zlasti pri spletnih prodajnih kanalih. Organizacije morajo tehnologijo izkoristiti, da pridobijo zaupanje v blagovno znamko in vzpostavijo nove prodajne kanale, saj se spletna prodaja vsako leto povečuje, hkrati pa je tudi najbolj izpostavljeno področje, ki ga ponarejevalci s pridom izkoriščajo. Organizacije že tako namenjajo določena sredstva za boj proti ponaredkom, zato jim dodatna zaščita lahko povzroči višje proizvodne stroške. Vseeno pa lahko stroške uvedbe tehnologije prenesejo na kupca, saj naša raziskava razkriva, da so kupci pripravljeni plačati več, da izdelek dodatno preverijo. Glavna težava uvedbe je pomanjkanje standardov in »know-howa«, ki ga organizacije potrebujejo za vpeljavo zaščite v svoje poslovne procese. Zato mora vsak izdelek pridobiti enolično oznako – podpis izdelka, saj bo le tako zagotovljeno sledenje od proizvajalca do kupca in kasneje na trgu rabljenih izdelkov. Z nalogo smo dosegli vse zastavljene cilje. Dokazali smo, da je mogoče izdelati digitalne identitete in digitalna sredstva prenašati med različnimi identitetami brez človeškega posrednika in le z uporabo omrežja blockchain. Ugotovili smo tudi pomembne prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti pri uporabi. Prikazali smo, da tehnologija deluje in je učinkovita za boj proti ponaredkom, tako da je stvar uvedbe na strani organizacij. Z anketo smo dokazali, da je splošna javnost pripravljena na uvedbo tovrstne tehnologije in ji do neke mere zaupa. Prav tako so anketiranci jasno pokazali, da se zavedajo škode, ki jo povzročajo ponaredki njim in družbi, zato so pripravljeni sodelovati v boju proti ponarejevalcem.



LITERATURA IN VIRI Allison, I. (2016) Provenance has a big year ahead delivering supply chain transparency with Bitcoin and Ethereum. Pridobljeno 16.8.2016 na http://www.ibtimes.co.uk/provenance-has-big-year-ahead-delivering-supply-chain-transparency-bitcoin-ethereum-1537237 Anti-counterfeit Packaging (Food and Beverages) Market by Authentication Technology (Ink and Dyes, Holograms, Watermarks, Taggants), Track and Trace Technology (Barcode technology, RFID technology) - Global Opportunity Analysis and Industry Forecast. (2014). Pridobljeno 16.8.2016 na https://www.alliedmarketresearch.com/anti-counterfeit-packaging-food-beverages-market Avoiding payment problems. (16.8.2016). ebay.com. Pridobljeno 16.8.2016 na http://pages.ebay.com/help/pay/avoid-problems.html Baldini, G., Fovino, I. N., Satta, R., Tsois, A., Checchi, E. (2015). Survey of techniques for the fight against counterfeit goods and Intellectual Property Rights (IPR) infringement (pp. 10–40). Pridobljeno 10.8.2016 na: http://doi.org/10.2788/97231 Bitcoin/bips. (10.8.2016). Pridobljeno 10.8.2016 na https://github.com/bitcoin/bips/blob/master/bip-0032.mediawiki Bitcoin Hash Rate vs. Difficulty (2 Months). (18.10.2016). Pridobljeno 18.10.2016 na https://bitcoinwisdom.com/bitcoin/difficulty Blind Signatures for utraceable payments. (7.9.2016). Pridobljeno 7.9.2016 na http://www.hit.bme.hu/~buttyan/courses/BMEVIHIM219/2009/Chaum.BlindSigForPayment.1982.PDF Block Height And Forking. (2016). Pridobljeno 10.8.2016 na https://bitcoin.org/en/developer-guide#term-51-attack BlockchainMe digitalna identiteta. Pridobljeno 16.8.2016 na http://www.blockchainme.com/form.html BlockRx Project. Pridobljeno 16.8.2016 na http://www.blockrx.com/ Blockverify - podjetje. Pridobljeno 16.8.2016 na http://www.blockverify.io/. Camerini, D., Favarin, S., Dugato, M. (2015). Transcrime Research in Brief. Estimating the counterfeit markets in Europe. Pridobljeno 10.8.2016 na http://www.transcrime.it/pubblicazioni/transcrime-research-in-brief-03-estimating-the-counterfeit-markets-in-europe/ Chaudhry P., Zimmerman A. (2013). Protecting Your Intellectual Property Rights. Management for Professionals, (2), 60–63. Pridobljeno 10.8.2016 na http://doi.org/10.1007/978-1-4614-5568-4 Coinbase. (28.8.2016). Pridobljeno 28.8.2016 na https://en.bitcoin.it/wiki/Coinbase



Coin Dance. Blockchain Search Volume Summary. (23.10.2016). Pridobljeno 23.10.2016 na https://coin.dance/stats/blockchain Colored Coins. (23.10.2016). Pridobljeno 23.10.2016 na https://en.bitcoin.it/wiki/Colored_Coins Colu - podjetje. Pridobljeno 16.8.2016 na https://www.colu.co/. Counterparty wallet -- coloredcoins. Pridobljeno 16.8.2016 na https://wallet.counterwallet.io/ CryptoCurrency Market Capitalizations (10.9.2016). Pridobljeno 10.9.2016 na www.coinmarketcap.com Cryptographic hash function. (23.10.2016). Pridobljeno 23.10.2016 na https://en.wikipedia.org/wiki/Cryptographic_hash_function Defining Dust as a function of the Transaction Fee. (15.10.2016). Pridobljeno 15.10.2016 na https://github.com/bitcoin/bitcoin/issues/6824 Devetak, G. (2005). Management poslovnih procesov - Andrej Kovačič, Vesna Bosilj Pridobljeno 22.11.2016 na http://organizacija.fov.uni-mb.si/index.php/organizacija/article/view/35 Digital Provenance: How Wine Bottles Will Be Tracked Using Bitcoin. (2014). Pridobljeno 16.8.2016 na http://blog.vinfolio.com/2014/10/06/the-future-of-wine-provenance-is-bitcoin/ Double spending. (23.10.2016). Pridobljeno 23.10.2016 na https://en.bitcoin.it/wiki/Double-spending Ecommerce in Europe to reach €509.9 billion in 2016. (2016). Pridobljeno 30.11.2016 na https://ecommercenews.eu/ecommerce-europe-reach-e509-9-billion-2016/ Ecash. (7.9.2016). Pridobljeno 7.9.2016 na https://en.wikipedia.org/wiki/Ecash Eckfeldt, B. (2002). Learning From Prada. Pridobljeno 10. 8. 2016 na http://www.rfidjournal.com/articles/pdf?196 Emercoin International Development Group. . EMCDPO - Digital Proof of Ownership Overview. Pridobljeno 10.8.2016 na http://Emercoin.com European Union. (2015). Report on EU customs enforcement of intellectual property rights. Results at the EU border 2015. Pridobljeno 10.8.2016 na https://ec.europa.eu/taxation_customs/sites/taxation/files/2016_ipr_statistics.pdf Europol. (2015). 2015 Situation Report on Counterfeiting in the European Union. Pridobljeno 7.11. 2016 na https://www.europol.europa.eu/publications-documents/2015-situation-report-counterfeiting-in-european-union Everledger - podjetje. Pridobljeno 16.8.2016 na http://www.everledger.io/ Fake Britain. (2013). Pridobljeno 10. 8. 2016 na https://www.youtube.com/watch?v=N6tFSSd-uwE.



Fortblockchain. Pridobljeno 16.8.2016 na http://www.fortblockchain.com/8 Freedland, J. (2016). The US has elected its most dangerous leader. We all have plenty to fear. Pridobljeno 9.11.2016 na https://www.theguardian.com/commentisfre e/2016/nov/09/donald-trump-us-president-nightmare Gray, J. (1985). An Approach to Decentralized Computer Systems. Pridobljeno 1.2.2016 na http://www.hpl.hp.com/techreports/tandem/TR-85.4.pdf Groot, A., Andant, U. Blockchain for anti-counterfeit. Pridobljeno 16.8.2016 na https://blog.ul-ts.com/posts/blockchain-for-anti-counterfeit/ Hashcash. (7.9.2016). Pridobljeno 7.9.2016 na https://en.wikipedia.org/wiki/Hashcash Introduction to blockchain technology. (2015). Pridobljeno 16.8.2016 na https://bitsonblocks.net/2015/09/09/a-gentle-introduction-to-blockchain-technology/ ISO/IEC 18004:2006. Information technology - Automatic identification and data capture techniques - QR Code 2005 bar code symbology specification. (2015) Pridobljeno 25.10.2016 na https://www.iso.org/standard/43655.html Is your hard disk drive (Seagate) genuine or counterfeit fake? (30.1.2008). Pridobljeno 8.11.2016 na http://thydzik.com/is-your-hard-disk-drive-seagate-genuine-or-counterfeit-fake/ Jedrska elektrarna Krško. (10.9.2016). Pridobljeno 10.9.2016 na https://sl.wikipedia.org/wiki/Jedrska_elektrarna_Kr%C5%A1ko Johnston, R., Martinez, D., Garcia, A. (2001). Were ancient seals secure? Antiquity, 75 (288), 299-305. Pridobljeno 10.8.2016 na https://doi.org/10.1017/S0003598X00060944 Kelly, B. (2014). The Bitcoin Big Bang: How Alternative Currencies Are About to Change the World. New Jersey: John Wiley & Sons. Largest-ever seizures of fake food and drink in INTERPOL-Europol operation. (23.5.2016). Pridobljeno 23.5.2016 na http://www.interpol.int/News-and-media/News/2016/N2016-039 Lewis, A. (2016). The Emergence of Blockchains as Activity Registers. Two types of blockchain. Pridobljeno 16.8.2016 na http://www.coindesk.com/emergence-blockchains-activity-registers/ Levy, A. (2016). Birkenstock quits Amazon in US after counterfeit surge. Pridobljeno 16.8.2016 na http://www.cnbc.com/2016/07/20/birkenstock-quits-amazon-in-us-after-counterfeit-surge.html Li, L. (2013). Technology designed to combat fakes in the global supply chain. Business Horizons, 56(2), 167–177. Pridobljeno 10.8.2016 na http://doi.org/10.1016/j.bushor.2012.11.010 Lince, T. Groundbreaking blockchain technology could “eliminate unwanted counterfeits”, predicts expert. Pridobljeno 10. 8. 2016 na



http://www.worldtrademarkreview.com/Blog/detail.aspx?g=11e6e9c2-43c4-4d75-ba83-6f272361cfed Mizrahi, A. Pridobljeno 16.8.2016 na http://chromaway.com/papers/A-blockchain-based-property-registry.pdf Mougayar, W. (2016). Why Fragmentation Threatens the Promise of Blockchain Identity - CoinDesk. Pridobljeno 25.3.2016 na http://www.coindesk.com/fragment-blockchain-identity-market/ Nakamoto, S. (2008). A Peer-to-Peer Electronic Cash System. Pridobljeno 6.11.2016 na https://bitcoin.org/bitcoin.pdf NEC Corporation. (2015). Concept of the Fingerprint of Things identification system. Pridobljeno 5.8.2016 na https://www.youtube.com/watch?v=SBJHFUjqEUQ OP_RETURN. (10.9.2016). Pridobljeno 10.9.2016 na https://en.bitcoin.it/wiki/OP_RETURN Organization for Economic Co-operation and Development. (2007). The Economic Impact of Counterfeiting and piracy: Executive Summary. Pridobljeno 10.8.2016 na https://www.oecd.org/sti/38707619.pdf Parker, L. (2015). Provenance to restore consumer trust with the blockchain. Pridobljeno 16.8.2016 na http://bravenewcoin.com/news/provenance-to-restore-consumer-trust-with-the-blockchain/ Phillips, T. (2007). Knockoff: the Deadly Trade in Counterfeit Goods: The True Story of the World. Proof of work system. (7.9.2016). Pridobljeno 7.9.2016 na https://en.wikipedia.org/wiki/Proof-of-work_system Pred odhodom na OI preverite veljavnost vstopnic. (15.4.2016). Pridobljeno 15.4.2016 na http://www.delo.si/novice/kronika/pred-odhodom-na-oi-preverite-veljavnost-vstopnic.html Privacy vs. Secret. Pridobljeno 16.8.2016 na http://www.activism.net/cypherpunk/manifesto.html Proof of Ownership. (23.10.2016). Pridobljeno 23.10.2016 na https://en.bitcoin.it/wiki/Proof_of_Ownership Protocol documentation. (23.10.2016). Pridobljeno 23.10.2016 na https://en.bitcoin.it/wiki/Protocol_documentation Provenance - podjetje. Pridobljeno 16.8.2016 na https://www.provenance.org/how_it_works. PwC’s Financial Services Institute. (2015). Money is no object : Understanding the evolving cryptocurrency market The heart of the matter. Pridobljeno 10.8.2016 na https://www.pwc.com/us/en/financial-services/.../pwc-cryptocurrency-evolution.pdf Scherer, S. (2015). Italy police seize printing presses, 50 mln euros in fake bills. Pridobljeno 16.8.2016 na http://www.reuters.com/article/italy-counterfeit-euro-idUSL6N0UN39720150108#04vGtCqWjZ8oKPLJ.97



Secure Hashing Approved Algorithms. (2015). Pridobljeno 16.8.2016 na http://csrc.nist.gov/groups/ST/toolkit/secure_hashing.html Taxation and Customs Union. (2016). How to identify fakes and other IPR infringing goods. Pridobljeno 1.2.2016 na http://ec.europa.eu/taxation_customs/customs/customs_controls/counterfeit_piracy/combating/howto_en.htm Thomson, A. (2016). Top New Developers Of Anti-Counterfeit Technologies. Pridobljeno 25.3.2016 na http://blog.ventureradar.com/2016/02/02/new-developers-of-anti-counterfeit-technologies/ Tims, A. (2014) If eBay's customers are always right, who'll protect its sellers? Pridobljeno 16.8.2016 na https://www.theguardian.com/money/2014/jul/11/ebay-buyer-complained-decide-against-seller Transactions today. (9.11.2016). Pridobljeno 9.11.2016 na https://bitcoinfees.21.co/ Uredba Sveta (ES) št. 1338/2001 z dne 28. junija 2001 o določitvi ukrepov, potrebnih za zaščito evra pred ponarejanjem. (2001). Pridobljeno 16.8.2016 na http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:32001R1338&from=SL Use Case Counterfeit drug prevention and detection. Pridobljeno 16.8.2016 na https://github.com/hyperledger/hyperledger/wiki/Use-Case-Counterfeit-drug-prevention-and-detection Using bitcoin or CounterParty assets to prevent Counterfeit goods. Pridobljeno 16.8.2016 na https://www.reddit.com/r/Bitcoin/comments/2r62ay/using_bitcoin_or_counterparty_assets_to_prevent/ Vaughan A. W., Wilkinson S., Bukowski, J. (2015). Chainpoint: A scalable protocol for recording data in the blockchain and generating blockchain receipts. Verisart. Pridobljeno 16.8.2016 na http://www.verisart.com/ Vidmar, A. K. (2015). Bitnation kot družbeni pojav : diplomsko delo [na spletu]. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede. Pridobljeno 21. 4. 2017 na http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska_dela_1/pdfs/mb11_vidmar-aleksander-katulus.pdf Warren, C. (2016). Amazon Is Finally Doing Something About Fake Products. Pridobljeno 5.12.2016 na http://gizmodo.com/amazon-is-finally-doing-something-about-fake-products-1789423735 Wolinsky, R. (2016). Can Trust-Based Private Blockchains Be Trusted? Pridobljeno 16.8.2016 na http://www.coindesk.com/can-trust-based-private-blockchains-be-trusted/ Yeebo, Y. (2015). Fake malaria drugs kill over 100,000 African children a year. A startup uses phones to spot the counterfeit. Pridobljeno 16.8.2016 na http://mgafrica.com/article/2015-07-31-the-african-startup-using-phones-to-spot-counterfeit-drugs



Zhang, Y., Wen, J. (2015). An IoT electric business model based on the protocol of bitcoin. 18th International Conference on Intelligence in Next Generation Networks, ICIN 2015, 184–191. Pridobljeno 16. 8. 2016 na http://doi.org/10.1109/ICIN.2015.7073830 12 Companies Leveraging Blockchain for Identification and Authentication. (2016). Pridobljeno 16.8.2016 na https://letstalkpayments.com/12-companies-leveraging-blockchain-for-identification-and-authentication/



KAZALO SLIK SLIKA 1: ALI LOČITE RAZLIKO MED PONAREDKOM IN ORIGINALOM?

(HTTP://WWW.NALDOTECH.COM/HOW-TO-CHECK-FAKE-SAMSUNG-GALAXY-S6-REAL-CLONE/) 4 SLIKA 2: POSLANA PRAZNA EMBALAŽA

(HTTP://COMMUNITY.EBAY.COM/EBAY01/ATTACHMENTS/EBAY01/ARCHIVEMISCELLANEOUS/99777/1/20140110_123319.JPG) ................................................................................................ 4

SLIKA 3: PRIMER PONAREJENE VSTOPNICE (HTTP://WWW.DELO.SI/NOVICE/KRONIKA/OPROSTITE-VASA-VSTOPNICA-JE-PONAREJENA.HTML) .............................................................................. 5

SLIKA 4: IZGLED NELEGALNEGA OBRATA ZA PREDELAVO PERUTNINE (HTTP://WWW.INTERPOL.INT/LAYOUT/SET/GALLERY/MEDIA/IMAGES/NEWS/2016/2016-039/OPERATION-OPSON-V-8) ................................................................................................. 6

SLIKA 5: VPLIV NA DELEŽNIKE (CHAUDHRY IN ZIMMERMAN, 2013) ................................................ 8 SLIKA 6: ŠTEVILO PONAREDKOV NA LETO (CAMERINI ET AL., 2015) .............................................. 9 SLIKA 7: PRIMER QR KODE (HTTP://LEGITREVIEWS.COM/IMAGES/NEWS/2012/QR-LABEL-ROLL.JPG)

............................................................................................................................................ 10 SLIKA 8: PRIMER RFID ČIPA

(HTTP://SC02.ALICDN.COM/KF/HTB17FXPKVXXXXB5XPXXQ6XXFXXXV/RFID-CHIP-MODULE.JPG) ............................................................................................................................................ 11

SLIKA 9: BLOKI SE MED SABO POVEZUJEJO (HTTP://LETSTALKPAYMENTS.COM/WP-CONTENT/UPLOADS/2016/03/BLOCKCHAIN-STARTUP-INDIA.PNG) ......................................... 14

SLIKA 10: FARMA ZA MINIRANJE (HTTPS://I.YTIMG.COM/VI/NDIDHJLFMK8/MAXRESDEFAULT.JPG) 15 SLIKA 11: GRAFIČNI PRIKAZ OMREŽIJ (VIR: HTTP://WWW.TRENSYS.CO.UK/WP-

CONTENT/UPLOADS/2014/01/TYPE-OF-NETWORKS.PNG) ....................................................... 16 SLIKA 13: DEŠIFRIRANJE SPOROČILA (HTTPS://EN.WIKIPEDIA.ORG/WIKI/PUBLIC-

KEY_CRYPTOGRAPHY#/MEDIA/FILE:PUBLIC-KEY-CRYPTO-1.SVG) .......................................... 17 SLIKA 14: PRIMER GENERIRANJA PARA KLJUČEV (OSEBNI ARHIV) ................................................. 18 SLIKA 15: PRIMER DENARNICE NALOŽENE NA LOKALNEM RAČUNALNIK - SYSCOIN (OSEBNI ARHIV)

............................................................................................................................................ 19 SLIKA 16: PRIMER SPLETNE DENARNICE – STORJ (OSEBNI ARHIV) ............................................... 19 SLIKA 17: SHEMA PRIKAZA GENERIRANJA JAVNIH IN PRIVATNIH KLJUČEV IZ SEMENA

(HTTPS://GERGELY.IMREH.NET/BLOG/WP-CONTENT/UPLOADS/2014/02/DERIVATION.PNG) ... 20 SLIKA 18: PRETVORBA BITCOIN NASLOVA V SEME (HTTPS://BLOG.BITGO.COM/HOW-TO-CREATE-A-

BITGO-WALLET-WITH-A-MYCELIUM-ENTROPY-GENERATED-OFFLINE-KEY/) ............................ 21 SLIKA 19: PRIKAZ BLOKA IN DVEH TRANSAKCIJ (HTTP://BLOCKEXPLORER.COM) ........................... 22 SLIKA 20: PRIMER TRANSAKCIJE (HTTPS://BLOCKCHAIN.INFO/SL/BLOCKS) ................................... 23 SLIKA 21: PRIMER USTVARJANJA NOVIH BLOKOV TRANSAKCIJ

(HTTPS://BLOCKCHAIN.INFO/SL/BLOCKS) ............................................................................. 24 SLIKA 22: GRAF MOČI OMREŽJA (HTTPS://BLOCKCHAIN.INFO) ..................................................... 25 SLIKA 23: OCENA PORAZDELITVE MOČI MED NAJVEČJIMI RUDARSKIMI BAZENI

(HTTPS://BLOCKCHAIN.INFO) ............................................................................................... 25 SLIKA 24: DIAGRAM IZDELAVE IN PRENOSA PODPISA IZDELKA (OSEBNI ARHIV) ........................... 29 SLIKA 25: DIGITALNA IDENTITETA NA SPLETNI APLIKACIJI IN ANDROID APLIKACIJI COINPRISM

(OSEBNI ARHIV) ................................................................................................................... 32 SLIKA 26: IZGLED PRAZNE DIGITALNE DENARNICE (OSEBNI ARHIV) ............................................. 32 SLIKA 27: PRIMER TRANSAKCIJE (OSEBNI ARHIV) ........................................................................ 33 SLIKA 28: PRIKAZ S STRANI BLOCKEXPLORER.COM (OSEBNI ARHIV) ............................................. 33 SLIKA 29: IZDELAVA NOVE IDENTITETE ZA UPORABO DIGITALNIH DOBRIN (OSEBNI ARHIV) ........ 34 SLIKA 30: PRIKAZ VNOSA PODATKOV O DIGITALNI DOBRINI (OSEBNI ARHIV) .............................. 35 SLIKA 31: NAKAZILO NA IZDELANO DIGITALNO IDENTITETE Z DOBRINO (OSEBNI ARHIV) ............ 36 SLIKA 32: PRIPRAVA JAVNE OBJAVE DIGITALNE DOBRINE (OSEBNI ARHIV) ................................... 36 SLIKA 33: ZADNJI KORAK PRED JAVNO OBJAVO DIGITALNE DOBRINE (OSEBNI ARHIV) ................. 37 SLIKA 34: ZADNJE TRANSAKCIJE PRENOSA SREDSTEV (OSEBNI ARHIV) ........................................ 37 SLIKA 35: PRIKAZ NAŠIH DIGITALNIH DOBRIN (OSEBNI ARHIV) ................................................... 38 SLIKA 36: POT DO PODROBNEGA PROFILA DIGITALNE DOBRINE (OSEBNI ARHIV) ......................... 38 SLIKA 37: INFORMACIJSKA STRAN PODROBNEGA OPISA (OSEBNI ARHIV) ..................................... 38



SLIKA 38: INFORMACIJSKA STRAN DELEŽEV PO JAVNIH NASLOVIH (VIR: OSEBNI ARHIV) .............. 39 SLIKA 39: POŠILJANJE DIGITALNE DOBRINE (OSEBNI ARHIV) ....................................................... 40 SLIKA 40: OKNO ZA AVTENTIKACIJO Z GESLOM (OSEBNI ARHIV) .................................................. 41 SLIKA 41: PRIKAZ TRANSAKCIJE NA STRANI COINPRISM.COM (OSEBNI ARHIV) ............................. 41 SLIKA 42: PRIKAZ ENAKE TRANSAKCIJE S STRANI BLOCKCHAIN.INFO

(HTTPS://BLOCKCHAIN.INFO/TX/7587088FD3DE2AB940F62F605933C325813489717B88F88337C7FE39C3F125D4?SHOW_ADV=TRUE) .................................................................................... 42

SLIKA 43: PRIKAZ USPEŠNEGA PRENOSA DIGITALNE DOBRINE SEJALEC (OSEBNI ARHIV) .............. 43 SLIKA 44: PRENOS DIG. DOBRINE SEJALEC NA NASLOV NOV NASLOV (OSEBNI ARHIV) .................. 43 SLIKA 45: PRIKAZ DIGITALNE IDENTITETE MILAN (OSEBNI ARHIV) ............................................... 44 SLIKA 46: PRIKAZ OVERJENE DIGITALNE DOBRINE

(HTTP://BLOG.COINPRISM.COM/2014/09/10/PROOF-OF-AUTHENTICITY-OF-CRYPTOASSETS/) 45



KAZALO TABEL TABELA 1: STROŠKI V BOJU PROTI PONAREJEVALCEM (OECD, 2007) ............................................ 12 TABELA 2: SWOT ANALIZA ........................................................................................................... 46 TABELA 3: PAZLJIVOST GLEDE NA SKUPINO IZDELKA ................................................................... 49 TABELA 4: MNENJE ANKETIRANCEV GLEDE POJAVLJANJA PONAREDKOV ........................................ 49 TABELA 5: IZKUŠNJE ANKETIRANCEV GLEDE POJAVLJANJA PONAREDKOV ..................................... 49 TABELA 6: NEVARNI DEJAVNIKI PRI NAKUPU PONAREDKOV .......................................................... 50 TABELA 7: ČAS POSVEČEN PREVERJANJU IZDELKA GLEDE NA VREDNOST ...................................... 50 TABELA 8: PREPOZNAVANJE PONAREDKOV GLEDE LASTNOSTI ...................................................... 50 TABELA 9: STATISTIČNO POMEMBNE RAZLIKE PRI NEVARNOSTI/ŠKODI PONAREDKOV ZA SPLOŠNO

JAVNOST GLEDE NA POGOSTOST ZAVEDNEGA NAKUPA PONAREDKA IN GLEDE NA PRIPRAVLJENOST PREVERJANJA IZVORA IZDELKA ................................................................. 51

TABELA 10: ALI SE POGOSTOST ZAVEDNEGA NAKUPOVANJA PONAREDKOV RAZLIKUJE PRI PRIPRAVLJENOSTI ZA PREVERJANJE IZVORA IZDELKA ........................................................... 52

TABELA 11: SPEARMANOVI KOEFICIENTI KORELACIJE .................................................................. 53 TABELA 12: STATISTIČNO POMEMBNE RAZLIKE MED PRIPRAVLJENOSTJO ZA PREVERJANJE IZVORA

IZDELKA ............................................................................................................................... 53 TABELA 13: ODGOVORNOST GLEDE NA ZAŠČITO IZDELKA ............................................................ 54



PRILOGE Priloga – anketni vprašalnik Q1 - Ali menite, da ponaredki škodijo družbi in so nevarni za splošno javnost? da ne Q2 - Ali se vam je že kdaj zgodilo, da ste nevede kupili ponarejen izdelek? da ne Q3 – Kako pogosto zavedno kupite ponarejen izdelek? nikoli redko pogosto Q4 - Pri nakupu katerih skupin izdelkov še posebej pazite, da so originalni? Sploh se

ne strinjam

V glavnem se ne strinjam

Niti se ne strinjam, niti se strinjam

V glavnem se strinjam

Popolnoma se strinjam

papirnati dokumenti (vstopnice, voucherji, ...)

obleke, obutev in modni dodatki živila (hrana, pijača) zdravila in medicinski pripomočki elektronske naprave (telefoni, gospodinjski aparati, ...)

izdelki za najmlajše (oprema, obleke, igrače,...)

Q5 - Kje MENITE, da se prodaja največ ponaredkov? Sploh se

ne strinjam





trgovine tržnice spletne trgovine spletne tržnice (npr. bolha, ebay,...) Q6 - Kje ste NALETELI na največ ponaredkov? Sploh se

ne strinjam





trgovine tržnice spletne trgovine spletne tržnice (npr. bolha, ebay,...)



Q7 - Kateri dejavniki so po vašem mnenju nevarni pri nakupu ponaredkov? Sploh se

ne strinjam





zloraba bančnih podatov kakovost izdelka morala bom ujet/a pri nakupu ponaredka izdelek bo lahko zasežen zdravje Q8 - Koga bi prvega navedli kot odgovornega za zaščito kupcev pred nakupom ponaredkov? proizvajalca državne organe kupca trgovec drugo Q9 - Pri nakupu izdelkov bi dal prednosti izdelkom, katerim lahko preverim izvor izdelka? Sploh se ne strinjam V glavnem se ne strinjam Niti se ne strinjam, niti se strinjam V glavnem se strinjam Popolnoma se strinjam Q10 - Ali bi bili pripravljeni preverjati izvor izdelka, ki ste ga kupili ali pa ga še boste kupili ne glede na vrednost izdelka? Da Ne Q11 - Koliko časa bi posvetili preverjanju izvora izdelka, če gre za izdelek nizke cenovne vrednosti (manj kot 10€)? ne bi preverjal nekaj sekund manj kot minuto nekaj minut Q12 - Koliko časa bi posvetili preverjanju izvora izdelka, če gre za izdelek srednje cenovne vrednosti (med 10€ in 100€)? ne bi preverjal nekaj sekund manj kot minuto nekaj minut Q13 - Koliko časa bi posvetili preverjanju izvora izdelka, če gre za izdelek višje cenovne vrednosti (več kot 100€)? ne bi preverjal nekaj sekund manj kot minuto nekaj minut



Q14 - Kako najlažje razlikujete original od ponaredka? videz izdelka zaščite (hologrami, QR koda, certifikat izvora) po kakovosti izdelka lastno poznavanje/izkušnje in/ali prijatelji kraj nakupa (zaupanja vedna trgovina/tržnica) Q15 - Pri nakupih preko spleta so potrošniki še posebej izpostavljeni. Koliko bi bili pripravljeni plačati, da preverite ali je izdelek kupljen preko spleta res originalen? nič do 0,1% cene izdelka od 0,1% do 1% cene izdelka 1% do 5% cene izdelka več kot 5% cene izdelka Q16 - Za potrebe preverjanja izvora/originalnosti izdelkov bi uporabljal svoj mobilni telefon in univerzalno aplikacijo s katero lahko preverim izvor vseh vrst izdelkov (oblačila, elektronske naprave, živila, igrače,...) . Sploh se ne strinjam V glavnem se ne strinjam Niti se ne strinjam, niti se strinjam V glavnem se strinjam Popolnoma se strinjam Q17 - Na trgu se pojavljajo rešitve, ki omogočajo kupcu, da kupljen izdelek registrira kot svojega in ga hrani v registru svojih izdelkov. V primeru garancije lahko lastnik preprosto dokaže izvor/originalnost izdelka in kdaj je bil dotični izdelek kupljen oz. izdelan. V primeru prodaje izdelka lahko lastništvo digitalno prenese na novega lastnika v njegov register izdelkov. Register izdelkov je zaščiten s tehnologijo spletnih certifikatov, ki onemogočajo prenos lastništva brez privolitve obstoječega lastnika.Za dokazovanje lastništva in izvora izdelka ter upravljanje (dodajanje in prenašanje izdelkov) z registrom svojih izdelkov bi uporabljali spletno/mobilno aplikacijo? Sploh se ne strinjam V glavnem se ne strinjam Niti se ne strinjam, niti se strinjam V glavnem se strinjam Popolnoma se strinjam Q18 - Poleg vzpostavitve registra svojih izdelkov se lahko z uporabo sodobne tehnologije izognemo notarskim, bančnim in drugim podobnim servisom pri prodaji in prepisu izdelka. Tako znižamo strošek in zagotovimo, da prenos lastništva ne bo izveden brez plačila izdelka. Prenose lahko izvajamo med fizičnimi in pravnimi osebami poljubno in z izjemno majhnimi stroški. Ali bi uporabljali spletno/mobilno aplikacijo, ki omogoča izdelavo pogodbe, ki prenese lastništvo izdelka iz vašega registra šele ob prejemu kupnine za izdelek brez posrednikov (notarjev, uradnih organov, odvetnikov, bank,...)? Nikoli ne bi uporabljal Skoraj nikoli ne bi uporabljal Včasih bi, včasih ne bi uporabljal V glavnem bi uporabljal Vedno bi uporabljal

analiza uporabe tehnologije blockchain v …anže kavšek: analiza uporabe tehnologije blockchain v...

Documents