ARHITEKTURA ARHITEKTURA 20. STOLETJA20. STOLETJA

Pripravila: Alenka PuschnerPripravila: Alenka Puschner

Šolsko leto 2005/06Šolsko leto 2005/06

Gradivo je namenjeno pripravi dijakov na maturo pri predmetu Gradivo je namenjeno pripravi dijakov na maturo pri predmetu umetnostna zgodovina, za interno uporabo v šoli!umetnostna zgodovina, za interno uporabo v šoli!

INŽENIRSKA ARHITEKTURAINŽENIRSKA ARHITEKTURA2. ½ 19. stoletja2. ½ 19. stoletja

Drzne rešitve z uporabo železnih struktur, saj železo, ki so ga do takrat malo uporabljali pokaže svojo izredno moč (konstrukcija)

Vrhunec doseže na svetovni razstavi leta 1889 v Parizu s stolpom Gustava Eiffla

V ZDA je uporabo železa uveljavila ČIKAŠKA ŠOLAČIKAŠKA ŠOLA, ki se je uveljavila med obnovo mesta po požaru (gradnje v višino)

Arhitektura je usklajena s potrebami industrijske Arhitektura je usklajena s potrebami industrijske proizvodnje (racionalna uporaba vseh sredstev)proizvodnje (racionalna uporaba vseh sredstev)

Nove tehnologije in novi materiali omogočijo nove konstrukcije gradnje (jekleni nosilci, železobeton, steklo, umetne snovi)

Industrijska gradnja (industrijske dvorane)

Železniške postaje, veleblagovnice

Mostovi

Razstaviščne stavbe

Objekti za svetovne razstave gospodarskega dosežka

Nebotičniki

Vpliv na razvoj funkcionalne gradnje

Joseph Paxton, KRISTALNA Joseph Paxton, KRISTALNA PALAČA, London, 1851, prvi PALAČA, London, 1851, prvi

poskusi skeletne gradnjeposkusi skeletne gradnje

Joseph Paxton, Joseph Paxton, KRISTALNA PALAČA, KRISTALNA PALAČA,

London, 1851London, 1851

Arhitektura Arhitektura modernih modernih materialovmaterialov

Eifflov stolp v Parizu, jeklo, 1889

London, Tower Bridge London, Tower Bridge (Trdnjavski most),(Trdnjavski most), 1866-1894, 1866-1894,

J. Wolfe-Barry in Horace Jones,J. Wolfe-Barry in Horace Jones, litoželezni piloni prekriti z litoželezni piloni prekriti z neogotskimi stolpičineogotskimi stolpiči

Louis Henry Louis Henry SullivanSullivan, Zavarovalnica, 1894/95, Buffalo, , Zavarovalnica, 1894/95, Buffalo, država New Yorkdržava New York

NAČRTOVANJE NEBOTIČNIKOV

Auditorium Building, Chicago

Wainwrightov Wainwrightov nebotičnik nebotičnik (189O-91) (189O-91)

St.LouisSt.Louis

ARHITEKTURA 20. STOLETJAARHITEKTURA 20. STOLETJA

“ARHITEKTURA JE PREUDARNA, NATANČNA IN OČARLJIVA IGRA PROSTORNIN V SVETLOBI.”

Le Corbusier

Bauhas in funkcionalizem

Mednarodni arhitekturni slog (modernizem in organska arhitektura)

Postmodernizem

Dekonstruktivizem

Tradicionalizem

ARHITEKTURA PO I. SVETOVNI VOJNIARHITEKTURA PO I. SVETOVNI VOJNI

FUNKCIONALIZEMFUNKCIONALIZEM - FORMA SLEDI FUNKCIJI;- FORMA SLEDI FUNKCIJI; V prvi polovici 20. stoletja sledimo V prvi polovici 20. stoletja sledimo razmahu funkcionalizma – razmahu funkcionalizma –

oblika stavbe mora upoštevati in odsevati njeno namembnost in oblika stavbe mora upoštevati in odsevati njeno namembnost in poudarjati konstrukcijo. poudarjati konstrukcijo. NOVA NAČELA ZAGOVARJAJO NOVA NAČELA ZAGOVARJAJO JASNE JASNE KUBIČNE OBLIKEKUBIČNE OBLIKE. Uveljavi se . Uveljavi se SKELETNA GRADNJASKELETNA GRADNJA (nosilne (nosilne stene v notranjosti, zunanje steklene)stene v notranjosti, zunanje steklene)

Nasprotovanje dekorativnosti;Nasprotovanje dekorativnosti;

Uporaba novih gradbenih materialov, ki omogočajo racionalno in Uporaba novih gradbenih materialov, ki omogočajo racionalno in standardno gradnjo;standardno gradnjo;

Novi konstrukcijski koncepti in proizvodne metode;Novi konstrukcijski koncepti in proizvodne metode;

Arhitektura v službi množične družbe;Arhitektura v službi množične družbe;

BAUHAUS BAUHAUS – – šola sodobnega šola sodobnega oblikovanja arhitekture in obrtioblikovanja arhitekture in obrti

Leta 1919 je Leta 1919 je WALTER GROPIUSWALTER GROPIUS odprl weimarsko Umetnostno odprl weimarsko Umetnostno šolo, kateri je izbral novo ime –šolo, kateri je izbral novo ime – BAUHAUS BAUHAUS..

Beseda BAUHAUS je izpeljana iz BAUHBeseda BAUHAUS je izpeljana iz BAUHÜÜTTE, ki je označevala TTE, ki je označevala zidarske koče oziroma lože pri izgradnji srednjeveških katedral.zidarske koče oziroma lože pri izgradnji srednjeveških katedral.

Gropius je s svojimi sodelavci želel oblikovati skupino Gropius je s svojimi sodelavci želel oblikovati skupino obrtnikov, ki bi lahko ustvarjali katedrale nove industrijske dobe.obrtnikov, ki bi lahko ustvarjali katedrale nove industrijske dobe.

Uvedli so tristopenjski sistem umetnostnega šolanja:Uvedli so tristopenjski sistem umetnostnega šolanja: - Uvodni tečaj, ki je namenoma študente pripravil tako, da jih je - Uvodni tečaj, ki je namenoma študente pripravil tako, da jih je

očistil tradicionalnih predsodkov;očistil tradicionalnih predsodkov; - Druga stopnja, kjer so se študentje učili kakšne obrti, na - Druga stopnja, kjer so se študentje učili kakšne obrti, na

primer tkanja, lončarstva, oblikovanja kovine, dela z lesom…primer tkanja, lončarstva, oblikovanja kovine, dela z lesom… - Na tretji stopnji so se učili industrijskega oblikovanja. - Na tretji stopnji so se učili industrijskega oblikovanja.

BAUHAUS - HIŠA GRADNJEBAUHAUS - HIŠA GRADNJE BAUHAUSOV MANIFEST:BAUHAUSOV MANIFEST: “ “Ustvarimo novo skupino rokodelcev brez razrednih Ustvarimo novo skupino rokodelcev brez razrednih

razlik, ki zidajo nedopustno pregrado med razlik, ki zidajo nedopustno pregrado med obrtnikom in umetnikom. Skupaj moramo snovati in obrtnikom in umetnikom. Skupaj moramo snovati in graditi novo stavbo prihodnosti, ki bo združila graditi novo stavbo prihodnosti, ki bo združila arhitekturo, kiparstvo in slikarstvo v eno samo arhitekturo, kiparstvo in slikarstvo v eno samo enoto in ki jo bodo nekega dne ponesle do neba enoto in ki jo bodo nekega dne ponesle do neba roke milijonov delavcev kot kristalni simbol nove roke milijonov delavcev kot kristalni simbol nove vere.”vere.”

Walter GROPIUS, Kompleks BAUHAUSA, DESSAU, 1925-1926

W. Gropius, Kompleks Bauhausa, 1925-1926,

DESSAU;

V tem revolucionarnem sistemu umetnostnega šolanja na BAUHAUSU so se izogibali tradicionalnim in historičnim vsebinam! Šola je zaradi modernih idej pritegnila številne nadarjene umetnike.

W. GROPIUS, Bauhaus v DESSAU, 1925-1926;

BAUHAUS

Na tej šoli so poučevali Wassily Kandinsky, Paul Klee, Hannes Meyer.

Leta 1925 se je Bauhaus preselil v DESSAU, stavba novega šolskega kompleksa izraža ideale moderne šole.

Steklo, neokrašeni beton in jeklo so tako zaznamovali novo pot arhitekture.

Bauhausovski načrti so poudarjali cenenost, učinkovitost in kvaliteto. Vsa ta merila so upoštevali pri gradnji poceni stanovanj, pri pohištvu.

W. GROPIUS je izdal brošuro –KAKO GRADIMO CENEJŠE, BOLJŠE, PRIVLAČNEJŠE DOMOVE;

Leta 1928 je vodstvo šole prevzel Hannes MEYER. Od leta 1932 je Bauhaus deloval v BERLINU, kjer ga je vodil MIES VAN DER ROHE. Po prihodu nacizma, ki je ostro nastopal proti tovrstni izprijeni umetnosti, so leta 1933 nacisti Bauhaus dokončno zaprli.

Vendar s tem delo Bauhausa niso povsem zatrli, saj je MOHOLY NAGY leta 1937 prevzel vodstvo novega BAUHAUSA V CHICAGU, kar je vplivalo na nov ustvarjalni vzpon arhitekture v Ameriki.

W. GROPIUS, stavba BAUHAUSA, DESSAU, 1925-1926;

Walter GROPIUS: BAUHAUS, Dessau,1925-26

Walter Walter GROPIUS GROPIUS (1883-1969)(1883-1969)Arhitekturna šola BAUHAUSBAUHAUS v Weimarju in Dessau, 1925/26

Funkcionalnost (praktičnost)

Standardizacija (čisti kubični bloki)

Moderni materiali

Izogibanje historičnim ornamentom

Steklene obešene fasade

MEDNARODNI SLOG MEDNARODNI SLOG (internacionalni stil)(internacionalni stil)

Slog moderne arhitekture s Slog moderne arhitekture s skupnimi prepoznavnimi skupnimi prepoznavnimi arhitekturnimi značilnostmi (prosti, arhitekturnimi značilnostmi (prosti, odprto oblikovani tloris, ravne odprto oblikovani tloris, ravne stene, gladko obdelani stavbni stene, gladko obdelani stavbni kubusi, ki oblikujejo abstraktne kubusi, ki oblikujejo abstraktne kompozicije, sestavljanje kompozicije, sestavljanje vodoravnih in navpičnih linij);vodoravnih in navpičnih linij);

RACIONALISTIČNA ARHITEKTURA, RACIONALISTIČNA ARHITEKTURA, njen utemeljitelj je bil njen utemeljitelj je bil LE LE CORBUSIERCORBUSIER, ki se je že v , ki se je že v svojem spisu SODOBNO MESTO iz svojem spisu SODOBNO MESTO iz leta 1922 ukvarjal z vprašanji leta 1922 ukvarjal z vprašanji klasifikacije prometa in poskušal klasifikacije prometa in poskušal racionalizirati njegov razvoj. racionalizirati njegov razvoj. UrbanizamuUrbanizamu je postavil 4 zahteve: je postavil 4 zahteve: STANOVANJE, PROIZVODNJA, STANOVANJE, PROIZVODNJA, REKREACIJA, PROMETREKREACIJA, PROMET (stanovanjske soseske)(stanovanjske soseske)

LE CORBUSIER, Plan VOISIN

Ustanovitev C.I.A.MUstanovitev C.I.A.M

Bauhas in Le Corbusier vplivata na ustanovitev CIAM – Congrès Internationaux d’Architekture Moderne – Mednarodni kongres za moderno arhitekturo leta 1928, kar je vplivalo na celovit posluh za družbeno vlogo arhitekture in hitrejši pretok arhitekturnih idej

LE CORBUSIER, VILA SAVOYE, POISSY, 1929-1930; hiša je dvignjena od tal na nosilcih, na strehi ima vrt kot zasebni zunanji prostor;

LE CORBUSIER, Stanovanjska enota, 1945/46-1952, MARSEILLE

CHARLES EDOUARD JEANNERET, ki je po letu 1920 uporabil psevdonim LE CORBUSIER, je izdelal številne projekte za “bivalne stroje”, in načrte za življenjske stroje, ki so izražali njegovo pojmovanje velemestne arhitekture, sestavljene iz visokih hiš sredi prostranih zelenih površin, z infrastrukturo in ustreznimi socialnimi službami, kjer se človek ne počuti osamljenega.

Sistem pilotov, ravna streha, okna v nizu, svobodna kompozicija fasade ter uporaba železobetona, to je bilo pet Le Corbusierjevih točk.

LE CORBUSIER, Stanovanjska enota, MARSEILLE, 1945/46-1952 MODERNI URBANIZEM

LE CORBUSIER, MARSEJSKI BLOK streha,

LE CORBUSIER, Notre-Dame-du-Haut, RONCHAMP, 1950-1955

MIES VAN DER ROHEMIES VAN DER ROHE (1886-1969),(1886-1969), predstavnik mednarodnega sloga/ prvi predstavnik mednarodnega sloga/ prvi

je načrtoval steklene stolpniceje načrtoval steklene stolpnice Mies van der Rohe, je po emigraciji v Mies van der Rohe, je po emigraciji v

ZDA postal eden vodilnih ZDA postal eden vodilnih predstavnikov povojnega predstavnikov povojnega mednarodnega stila.mednarodnega stila.

Mednarodni stil so kot simbol svobode Mednarodni stil so kot simbol svobode slavili v povojnem obdobju Amerike. slavili v povojnem obdobju Amerike. Velike zasluge pri širjenju tega stila so Velike zasluge pri širjenju tega stila so imeli imeli emigranti iz Bauhausa, ki so emigranti iz Bauhausa, ki so dobili ključne akademske položaje. dobili ključne akademske položaje.

Mies van der Rohe je svoj puristični Mies van der Rohe je svoj puristični koncept lepote uveljavljal s stavkom koncept lepote uveljavljal s stavkom “Manj je več”. Po vsej Ameriki so se “Manj je več”. Po vsej Ameriki so se hitro širile hitro širile miesovske steklene škatle,miesovske steklene škatle, ki jih niso postavljali samo za ki jih niso postavljali samo za politične, komercialne ali akademske politične, komercialne ali akademske institucije, temveč tudi kot institucije, temveč tudi kot stanovanjske stavbe za vse sloje stanovanjske stavbe za vse sloje družbe.družbe.

Mies van der ROHE, Seagramova stolpnica, New York City, 1954-1958

Mies van der ROHE, SEAGRAMOVA stolpnica, NEW YORK CITY, 1954-1958

MIES VAN DER ROHE, Nemški paviljon za svetovno razstavo v BARCELONI leta 1929

FRANK LLOYD WRIGHTFRANK LLOYD WRIGHT (1869-1959)(1869-1959) predstavnik predstavnik organske arhitektureorganske arhitekture

Wright je poenostavil Wright je poenostavil zgradbo, da se je povsem zgradbo, da se je povsem izognil nepotrebni dekoraciji.izognil nepotrebni dekoraciji.

Pri vsakem načrtovanju Pri vsakem načrtovanju arhitekture je Wright iskal arhitekture je Wright iskal sozvočje med sozvočje med posameznikom, posameznikom, arhitektonskim prostorom in arhitektonskim prostorom in naravnim okoljem. naravnim okoljem. Ukvarjal Ukvarjal se je predvsem z se je predvsem z načrtovanjem enodružinskih načrtovanjem enodružinskih hiš, ki so znane kot prerijske hiš, ki so znane kot prerijske hiše.hiše.

Napisal je tudi esej Napisal je tudi esej ORGANSKA ARHITEKTURA, ORGANSKA ARHITEKTURA, leta 1939. leta 1939.

WRIGHT, Hiša Robiejev, Chicago, Illinois, 1909

WRIGHT, HIŠA ROBIEJEV, 1909, Chicago, Illinois

WRIGHT, Hiša nad slapom, 1936, Bear Run, Pensilvanija;

WRIGHT, HIŠA NAD SLAPOM, Bear Run, Pensilvanija, 1936;

Frank Lloyd WRIGHT, Frank Lloyd WRIGHT, Hiša nad slapovi, Bear Hiša nad slapovi, Bear

Run, !936/37Run, !936/37

Prostori štrlijo iz Prostori štrlijo iz osrednjega osrednjega

volumnavolumna

Velikost in razporeditev prostorov določajo njihove

funkcije

WRIGHT, GUGGENHEIMOV MUZEJ, NEW YORK, 1949-1959;

WRIGHT, Notranjost GUGGENHEIMOVEGA MUZEJA, New York, 1949-1959;

WRIGHT, Notranjost GUGGENHEIMOVEGA MUZEJA, New

York, 1949-1959

OSCAR NIEMEYER učenec Le Corbusiera, Kongresna palača, 1957-60, Trg treh sil, Brazilija

Eero SARINEN, TERMINAL TWA, letališče KENNEDY, (1962)

EERO SAARINEN, Terminal TWA, Letališče Kennedy, notranjost

EERO SAARINEN, Terminal TWA, Letališče Kennedy, notranjost

E. SAARINEN, Terminal TWA, Letališče Kennedy;

Sidney, Opera, Jorn Utzon, Sidney, Opera, Jorn Utzon, 1959-19731959-1973

Školjkaste kupole kot razpeta jadra v vetru.

Danski arhitekt JORN UTZON, Opera v SYDNEJU

Frank Owen GEHRY, GUGGENHEIMOV MUZEJ, BILBAO, 1997;

Kopasti oblaki, ki so posedli Kopasti oblaki, ki so posedli na obalo reke in se na obalo reke in se ogledujejo v vodi.ogledujejo v vodi.

Frank GEHRY, GUGGENHEIMOV MUZEJ, BILBAO, 1997

Frank GEHRY, GUGGENHEIMOV MUZEJ, BILBAO, 1997; vhod v muzej;

Charles MOORE,

Italijanski trg v

NEW ORLEANSU;

Ponovno uporaba posamezni elementov slogov starejših obdobij, vendar z novim pomenom.

Charles MOORE, Italijanski trg v NEW ORLEANSU, 1975-80;

Ponovno uporaba ornamenta, slikovitosti detajlov, drobnarij iz starejših arhitekturnih slogov.

Ieoh Ming PEI, LOUVRSKI PIRAMIDI, 1983-1989

Igranje s prosojnostjo stekla in krhkimi kovinskimi strukturami

I. M. PEI, LOUVRSKA PIRAMIDA, 1983-1989

I.M. PEI: PIRAMIDA V LUOVRU

Richard ROGERS in Renzo PIANO, Center GEORGES POMPIDOU, Muzej moderne umetnosti, 1971-1977, Pariz;

Richard ROGERS in Renzo PIANO, Center Georges POMPIDOU, Pariz;

Literatura in viriLiteratura in viriUmetnostna zgodovina, predmetni izpitni katalog za splošno maturo 2007, RIC, 2005

Golob, Nataša: Umetnostna zgodovina, učbenik, DZS, 2003

Hollingsworth, Mary: Umetnost v zgodovini človeštva, DZS, !993

Zgodovina slikarske, kiparske in arhitekturne umetnosti, Modrijan, 1998

Umetnost, svetovna zgodovina, Mladinska knjiga, 2000

Slikovno gradivo Estere Jelenko (CD)

Slikovno gradivo s spletnih strani:

http://www.hp.uab.edu/image_archive

http://www.saed.kent.edu/SAED/History/bldg2b.html