Bloški korakBloški korakGlasilo obèine Bloke, letnik 2, številka 3, 2001, cena: brezplaèno

stran: 14 stran: 17 stran: 20

Ob deseti obletnici dneva državnosti

Deset let je že minilo od takrat, ko smo Slovenci dokonèno rekli “ne”

naši prejšnji skupni državi Jugoslaviji. Naš takratni in sedanji predsednik države Slovenije g. Milan Kuèan je izrekel znane besede: “Niè veè ne bo tako, kot je bilo.” In te besede so se tudi dejansko uresnièile. Dobili smo samostojno državo, svoj denar, ustanovili smo svojo vojsko...

Novo rojena država Slovenija se je v zaèetku sreèala s številnimi problemi. Že sama loèitev je bila zelo beleèa, saj ni šlo brez prelivanja krvi. Še bolj boleèa je bila izguba tržišè, ki se je zgodila zaradi razpada države. Številna podjetja v Sloveniji so zaradi tega propadla. Mnoga podjetja pa so se ohranila, usmerila na druga tržišèa ter se tam celo okrepila.

Po desetih letih lahko ugotovimo, da je za nami verjetno najsvetlejše obdobje v zgodovini slovenskega naroda. Življen-jski standard se popravlja, država preko lokalnih skupnosti v okviru možnosti skrbi za skladen razvoj celotne države. Slov-enija je na pragu Evropske skupnosti. Država Slovenija in Slovenci smo postali v svetu spoštovani.

Ko razmišljam o tem prazniku ter pomembnosti tega dogodka za slovenski narod, pa se mi zazdi, da Slovenci to obdobje zgodovine premalo cenimo. Vse se nam zdi samoumevno. Vidimo samo napake, ne znamo pa ceniti vsega pozi-tivnega, ki se je zgodilo v tem obdobju.

Vsem bralcem želim prijeten praznik in vero v bodoènost Slovenije.

Obèina Blokežupan Jože Doles

Velika veèina Bloèanov in okolièanov že dolgo veè ne verjame v èudeže. In prav ta se je zgodil v Novi vasi prvo sredo, toèno opoldne, letošnjega rožnika (junija) leta gospodovega 2001.

Nova Ljubljanska banka je namreè prav ta dan slavnostno odprla nove prostore banke v Novi vasi in tako vsem koristnikom ponudila pestro in kakovostno ponudbo banènih storitev, ki si podaja roko s sodob-nostjo, preteklost pa ostaja marsikomu zgolj nostalgièen spomin na èase, ki sta jih že zdavnaj prehitela èas in sodobna tehnološka opremljenost.

Želje po novem, boljšem in sodo-bnejšem banènem poslovanju so se na Blokah

rodile kaj kmalu zatem, ko je na Blokah skoraj natanèno pred 26 leti (14. julija 1975) zaèela z delom prva in ena izmed takratnih 14 poslovalnic LB. Na èelu bloške je bila vse do 31. decembra 1991 Julka Turk. Nekoliko pozneje se ji je pridružila še Milka Škrabec in mladi Janez Miklavèiè, zdajšnji uspešni gostinec, ki s svojo družino nadaljuje bogato gostinsko tradicijo svojih staršev v Velikih Blokah. Novi prostori banke v stari Modièevi hiši so bili za tiste èase le korak naprej, ki pa je kmalu zastal sprièo novih zahtev in želja Bloèanov po sodobno organiziranem servisu storitev, ki so se kopièile in zahtevale vedno nove izzive, èeprav vèasih od obèine, države

Banko “delajo” ljudjeV obèinskem središèu v Novi vasi nova poslovalnica Nove Ljubljanske banke

Mak in žitno klasje. Simbol za svobodno in sreèno državo. Vsem bralcem vošèimo lepo praznovanje.

Nadaljevanje na nasledni strani

Deseta obletnica državnosti

Predsedniki obèinskih odborov politiènih strank o prazniku.

Mateja gre v Grèijo

Zastopala bo barve Slo-venije na evropskem prvenstvu mladih šahistk.

K srcu

“Pesmi moje bo morda kdo hranil,” upa Karel Pirman, ki navljub devetim križem sklada verze.

2 Bloški korak

GOSPODARSTVO IN TURIZEM

in boga pozabljene notranjske pokra-jine.

K sreèi pa na Bloke, Bloèane in okolièane ni pozabila banka prijaznih ljudi Nova Ljubljanska banka in njeno vodstvo, ki se je sprièo prostorske stiske poslovalnice NLB v nekdanji

Modièevi hiši odloèilo za novogradnjo.“Resnici na ljubo moram priznati,” je

v pogovoru dejal direktor NLB, podružniceViè-Notranjska Pavel Martinuè, “da

smo na Blokah kar nekaj let iskali nove prostore banke in se konèno odloèili za novogradnjo!” Tomaž Košir, izvršni direktor NLB, pa je v o t v o r i t v e n e m p o z d r a v n e m nagovoru še posebej poudaril, da je vesel in zado-voljen, da se je zgodilo prav to, kajti z novogradnjo podružnice v Novi vasi bodo zahteve po sodobnem

poslovanju v novih prostorih ustrezale delavcem in porabnikom vsaj desetletje, èe ne veè in dodal, da NLB v zadnjih nekaj letih nadaljuje s svojim dinamiènim razvojem, da se širijo na tuje trge in s svojim delom doka-

zujejo svoje sposobnosti v Sarajevu in Skopju in da se želijo izkazati tudi na hrvaškem in jugoslovanskem trgu in ne nazadnje tudi v Rusiji. Pri tem pa je še posebej poudaril, da so najveèja vrednota bank zagotovo stranke in dobre storitve zaposlenih, s katerimi so zadovoljni prav vsi.

“Zato upam in želim, da se bodo zapos-leni v tej naši poslovalnici, tako kot njihovi predhodniki, trudili biti uspešni, predvsem pa prijazni ljudem,” je tik preden sta z županom bloške obèine Jožetom Dolesom prerezala trak, izvršni direktor Tomaž Košir še posebej poudaril.

Ob tej priliki, ko je le še trenutek po nastopu bloškega moškega pevskega zbora loèil od odprtja za Bloke pomembne reprezentanène banène zgradbe, je župan Jože Doles spomnil zbrane na skromne pogoje

dela in veliko srce prijaznih prejšnjih in zdajšnjih zaposlenih.

“Z razvojem kraja,” je nadaljeval župan Doles, “so potrebe kraja po sodobnih banènih storitvah, kamor sodi tudi bankomat, narašèale, nekdanji prostori banke pa niso bili dorasli današnjim potrebam. Tako smo ob ustanovitvi obèine Bloke pred dvema letoma obljubili vodstvu NLB, da bomo s skupnimi moèmi našli rešitev, primerno lokacijo za izgradnjo novih banènih prostorov na Blokah. Moram priznati, da so se nam nekateri poskusi izjalovili, konèna rešitev,

ki se nam je zdela najprimernejša, pa je bila dokaj hitro uresnièena, saj od nakupa zemljišèa do današnje otvoritve ni minilo niti eno leto!”

“Ta inves-ticija,” je dejal župan Doles, “ima za naše kraje dvojni pomen. V novih prostorih bo u p o r a b n i k o m omogoèen kakov-osten servis vseh banènih storitev, kot tudi finanèno p o s l o v a n j e p o d j e t j e m , drobnemu gosp-odarstvu in drugim, ki se ukvar-jajo s storitveno d e j a v n o s t j o . Pomembno pa je tudi dejstvo, ki ga ne gre pred tako slavnostno otvoritv-ijo zanemariti, da je do novogradnje poslovalnice NLB na Blokah sploh prišlo. S tem je namreè NLB pokazala in tudi drugim dokazala, da je na Blokah vredno investirati, kar bo za Bloke in njeno okolico zagotovo imelo dolgoroène pozi-tivne uèinke! Vse to pa je bogata osnova za prihod-nji razvoj Bloške planote, na kateri si ne želimo velikih podjetij in umazanih tehnologij, nadvse pa si želimo, da Bloška planota postane zanimiva za tiste, ki si želijo urejeno in mirno življenje in da bo s tem mnogim odloèitev za vrnitev ali preselitev na Bloke mnogo lažja!”

Ideja stara – hiša novaÈetrt stoletja in morda še kakšno leto

veè je stara zamisel, da bi nekoè imeli Bloèani svojo banko. Zdaj jo imamo; novo, sodobno, banko prijaznih ljudi... Zaman je imeti novo, še tako sodobno banko, èe v njej

Poslovalnica NLB v Novi vasi tudi v novih prostorih dela po že znanem delavniku: vsak dan, razen sobote,

od 8. do 11. ure in od 14. do 17. ure, v sredo pa od 15. do 18.

ure. Bankomat pa je v novi zgradbi strankam na voljo 24 ur.

Ob otvoritvi nove poslovalnice Nove Ljubljanske banke v Novi vasi sta družno ob spremstvu direktorja NLB podružnice Viè-Notranjska Pavla Martinuèa in Karmen Šoštariè prerezala trak izvršni direktor NLB Tomaž Košir in župan Blok Jože Doles

Tomaž Košir: “Naj-veèja vrednota bank so ljudje; tisti zunaj in tisti znotraj!”

Jože Doles: “Nova zgradba NLB na Blokah je dokaz, da je na Blokah vredno investirati, kar je osnova za hitrejši razvoj Bloške planote!”

Prva dama bloškega banèništva Julka Turk.

Kmalu ji je na pomoè priskoèila Milka Škrabec; družno sta odšli med upoko-jenke decembra 1991.

Janez Miklavèiè je po dobrih dveh letih dela v banèništvu uspešno zamenjal starše pri vodenju domaèe gostilne v Velikih Blokah.

Nadaljevanje s prejšnje strani

Nekdanji in sedanji blo

3junij 2001

niso prijazni ljudje. K sreèi imamo na Blokah banko prijaznih ljudi, katerih prijaznost in poslovnost, najveèkrat v svojo èasovno škodo, je utirila prva dama b l o š k e g a banèništva Julka Turk, nadaljevala Milka Škrabec in Janez Miklavèiè, edini moški v prevladi petih žensk, ki na Blokah že veè kot èetrt stoletja urejajo finanène zadeve krajanov. Zdaj njihovo delo z enako zagnanostjo in mero pozornosti, ki jim jo narekuje stroka in p o s l o v n o s t , nadaljujejo Branka Palèiè, kot vodja poslovalnice od januarja 1992, Karmen Šoštariè od decembra 1991 in od novembra 1993 Miljana Kraševec.

Gospa Julka Turk hrani kopico spominov na prve zaèetke bloškega banèništva, kjer je bila deklica za vse! Razen snažilka še ni bila. Bloèani

imajo na Julko lepe spomine, gospa Julka pa jih je ohranila v spominu kot varène ljudi, ki znajo ceniti delo in denar, priznava pa, da jih je sprva, predvsem kar zadeva poslovanje nekoliko “crkljala” in pozneje je to prišlo v navado. Strank je bilo vedno veè, èasa pa je kar naenkrat zaèelo zmanjkovati, stare navade pa so kljub temu ostale.

Zdaj z dobrimi èloveškimi razvadami nadaljuje delo v novih prostorih poslovalnice nova ekipa treh deklet, ki se kali na Blokah in nadaljuje s prijaznostjo in ustrežljivostjo njihovih predhodnikov že skoraj desetletje! In tako na najbolj prijazen naèin potrjujejo besede izvršnega direktorja NLB Tomaža Koširja, da “banko ‘delajo’ ljudje; tisti zunaj in tiste znotraj!”

Tone Urbas

GOSPODARSTVO IN TURIZEM

Branka Palèiè, vodja poslovalnice NLB v Novi vasi. Stop pomeni za slikanje - non stop za investicije in pomoè krajanom.

Karmen Šoštariè

Miljana Kraševec

V petek, 1. junija 2001, je potekal v prostorih osnovne šole Tone Šraj–Aljoša letni obèni zbor TD Bloke. Odziv na zbor je bil razveseljiv, vendar si v bodoèe želimo še veèje zanimanje za delo TD. Zbor je potekal pod vodstvom predsednika delovnega predsed-stva g. Franca Ješelnika po toèkah dnevnega reda, katerega glavne sklepe, kritike in predloge bom podala v nadaljevanju.

Skozi poroèila o delu TD in finanèna poroèila je bilo razvidno delo TD v preteklem letu. Predsednik TD Bloke g. Dušan Kaplan je poudaril, da je bilo kljub kratkemu èasu in skromnim sredstvom, ki jih je imelo društvo na razpolago, narejenih nekaj temeljnih korakov za naslednje delo – registracija in logotip društva, predstavitev na sejmu Alpe–Adria, Kmeèke igre, pohod po Krpanovi poti. Društvo se je v celoti financiralo iz sredstev, pridobljenih na Kmeèkih igrah 2000, zato bo potrebno v prihodnje poiskati še druge vire financiranja. G. Kaplan je pred-stavil tudi letni in finanèni naèrt TD za leto 2001/2002.

Èlani TD so razpravljali o promociji Bloške planote in se strinjali, da se je do sedaj premalo delalo na tem. Veliko je idej, vendar je premalo narejenega, kar je tudi posledica nerazumevanja ljudi za turizem. Najveèji problem TD je financiranje, zato bo potrebno v bodoèe veè truda vlagati v pridobivanje donatorjev. G. Jože Doles, župan obèine Bloke, je obljubil del sredstev iz proraèuna obèine Bloke. Pri izvedbi doloèenih projektov pa bo potrebno tudi sodelovanje drugih društev in skupnosti. Obèina ima na razpolago tudi sredstva za table in kažipote, za katere so že izdelane makete, ki nam jih je predstavil g. Kaplan.

Letni obèni zbor Turistiènega društva Bloke

Nekateri èlani so se pritoževali nad gostoljubnostjo Bloèanov in predlagali, da bi morali že najmlajše pouèevati o turizmu. V osnovni šoli bi lahko ustanovili turistièni krožek, tako kot je to že uveljavljeno v turist-ièno bolj razvitih obèinah.

Kmeèke igre bodo tudi letos in sicer 12. avgusta 2001. Podanih je bilo kar nekaj pred-logov o organizaciji in poteku iger. Letos naj bi to bile predvsem igre in ne veselica. Poleg konjeniških iger bi organizirali še pohod, kolesarske dirke,… Kmeèke igre bi lahko izkoristili za propagiranje Blok, poleg tega pa bi lahko ob tej priložnosti povabili izseljene Bloèane in organizirali tudi njihova nadaljnja sreèanja.

Na obènem zboru so bile izvedene tudi volitve v upravni in nadzorni odbor TD. V upravni odbor smo sprejeli dva nova èlana: go. Tanjo Lavriè in g. Jožeta Ponikvarja, v nadzorni odbor pa go. Vesno Arhar Štih. G. Dušan Kaplan še naprej ostaja predsednik TD Bloke.

Turistièno društvo ima veliko naèrtov, pri katerih bo obèina Bloke pomagala, kolikor je v njeni moèi. Zadali smo si naslednje naloge: postavitev Turistiènega informativnega centra (TIC) na Blokah, organizacija Kmeèkih iger, priprava pešpoti – Po rimskih utrdbah, po Iški, oznaèiti kole-sarske, konjeniške in tekaške poti, postaviti oznake na Blokah, izdelava turistiènih prospektov in razglednic Blok, pripraviti razlièna predavanja in drugo.

TD Bloke ima veliko naèrtov, katere bomo lahko uresnièili samo s pomoèjo in podporo vseh Bloèanov.

Nataša Širaj

oški banèniki

Na obènem zboru smo se pogovarjali, kako privabiti turiste na Bloke. Kaj pa storiti s turisti, ki kar sami derejo na Bloško jezero smo se pa pozabili dogovoriti...

4 Bloški korak

DELOVANJE OBÈINE

Na obèini Bloke si že od vsega zaèetka moèno prizadevamo za razvoj komunalne infrastrukture na celotnem podroèju Bloške planote. Med drugim smo se uspeli dogov-oriti tudi s firmo Telekom, da so v letu 2000 izvedli posodobitev telefonskega omrežja. S posodobitvijo sekundarnega omrežja do skoraj vseh naselij je bila vsem zaintere-siranim dana možnost, da konèno pridejo do tako želenega telefonskega prikljuèka. Zelo pomembna pa je tudi posodobitev osnovnega omrežja ter zamenjava analogne centrale z digitalno. Pod osnovno omrežje je mišljena vgradnja optiènega kabla od Bloške Police do pošte v Novi vasi. V tem letu naj bi se pola-ganje optiènega kabla nadaljevalo v smeri Nova vas – Sodražica. Vgradnja optiènega kabla je zelo pomembna za kvaliteto in hitrost prenosa telefonskega signala, poleg tega pa je optièni kabel osnova za izvedbo kabelske televizije. Tako se nam je na pragu tretjega tisoèletja tudi na Blokah ponudila možnost, da se tudi na podroèju informi-ranja prikljuèimo razvitejšim krajem v Slov-eniji.

Kako do kabelske televizije?Na obèini Bloke smo se s tem vprašan-

jem v zadnjem obdobju kar precej ukvarjali. Ugotovili smo, da za izpeljavo tega projekta potrebujemo operaterja, ki bo pripravljen izdelati potrebno omrežje od pošte v Novi vasi pa do konènih porabnikov. V izvedbo tega projekta nam je uspelo pritegniti podjetje “Inatel”, ki je že izvedlo izgradnjo kabelske televizije v obèinah Moravèe, Metlika, Podpeè in Loška dolina. S predstavniki podjetja Inatel smo imeli nekaj razgovorov, na osnovi katerih so izdelali ponudbo za izvedbo.

Pri sami izvedbi bi bilo potrebno upoštevati nekaj omejitev. Zaradi kvalitete TV signala je pri izvedbi kabelske televizije razdalja omejena na max. 5 – 6 km od centrale. Velika investicija v omrežje pa otežuje izvedbo kabelske televizije do posameznih naroènikov v oddaljenih majhnih naseljih.

Na podlagi teh omejitev smo se skupaj z operaterjem podjetjem Inatel odloèili, da v prvi fazi ponudimo izvedbo kabelske televiz-

Ali na Blokah res ne potrebujemo kabelske

televizije?

ije v naslednjih naseljih: Nova vas, Fara, Nemška vas, Volèje, Veliki Vrh, Hudi Vrh, Runarsko, Studenec, Ravne, Topol, Metulje, Glina, Studeno, Radlek, Velike Bloke in Ulaka.

Koliko bi nas stala izvedba?Operater podjetje Inatel je izdelal

kalkulacijo, po kateri naj bi izvedba kabelske televizije v navedenih naseljih stala cca. 350.000 nemških mark. Ob predpostavki, da bi se za prikljuèitev odloèilo 70 % gospod-injstev, bi bilo za prikljuèek potrebno odšteti 900 DEM + DDV (v tolarski protivred-nosti).

Ko je omrežje zgrajeno, operater skrbi

za vzdrževanje sistema. V ta namen naroènik plaèuje meseèno naroènino v višini cca. 14 DEM + DDV (v tolarski protivrednosti).

Podjetje Inatel je že zaèelo z investicijo, saj je pri polaganju zemeljskega telefonskega kabla od Nove vasi do Velikih Blok vgrajena tudi prosta cev, po kateri bo potekal kabel za kabelsko televizijo. Operater želi zato èimprej ugotoviti dejanski interes obèanov.

In kaj nudi?Omrežje za kabelsko televizijo omogoèa

žièni prenos TV in radijskih signalov. Tako v bodoèe ne bi potrebovali veè anten in ojaèevalcev, niti satelitske antene. Operater preko kabelskega omrežja konènim naroènikom zagotavlja kvaliteten sprejem vseh domaèih in tujih TV programov.

Kabelska televizija omogoèa tudi formi-ranje lastnega lokalnega TV programa.

V mesecu maju je bila na osnovi teh predpostavk v navedenih naseljih izvedena anketa, ki naj bi pokazala dejanski interes obèanov. Omenjeno anketo so v sodelovanju z obèino Bloke izvedli predstavniki vaških odborov.

Z rezultati izvedene ankete žal nismo

Obèane obvešèamo, da bo organ-izirano zbiranje kosovnih odpadkov po naslednjem razporedu:

Od 26. junija do 2. julija bomo zbirali kosovne neželezne odpadke (hladilniki, zamrzovalne skrinje, zamr-zovalne omare, jogiji in ostali veèji kosi neželeznih odpadkov).

Od 5. julija do 10. julija bomo zbirali kosovne železne odpadke (peèi, štedilniki, bojlerji, hidroforji).

V naseljih, kjer so veliki zabojniki za smeti, se zbirajo odpadki neposredno pri kontejnerju.

V naseljih, kjer je individualni odvoz smeti, pa se zbirajo odpadki na enem kraju v vasi, ki ga doloèite vašèani sami.

Avtomobilskih školjk in avto-plašèev ne bomo pobirali!

Obèina Bloke

Zbiranje kosovnih odpadkov

Cesta je gotovo za podeželje ena od najpomembnejših komunalnih dobrin. Povezuje nas s svetom in tudi svet tako rekoè prihaja do nas. V nekem smislu je to tudi merilo razvitosti nekega kraja ali vasi in pogoj, da se bo tudi v prihodnje ohranjala poseljenost celotnega prostora.

Tudi v letošnjem letu si je bloška obèina zadala zelo obsežen naèrt obnove in asfalti-ranja cestnega omrežja. Da jih v jeseni ne bi ujela zima, so prièeli z deli takoj spomladi. Kot že nekaj let vsa dela vodi in koordinira

Dela na izgra

5junij 2001

DELOVANJE OBÈINE

bili zadovoljni, saj se je “za” izvedbo kabelske televizije odloèilo vsega 17 % vprašanih. Nismo iskali vzrokov zaradi tako majhnega odziva, preprièan pa sem, da sama anketa v vaških odborih ni bila izvedena dovolj resno.

Na obèini Bloke smo se na osnovi teh rezultatov odloèili za prekinitev nadaljnjih aktivnosti. Obèinski svet je na svoji redni seji potrdil priporoèilo, da obèina Bloke v sodelovanju s f. Inatel poskrbi za vgradnjo proste cevi do naselij, kjer bo v bodoèe prišlo do polaganja zemeljskega telefonskega kabla. Na ta naèin si bomo zagotovili možnost, da izgradnjo kabelske televizije opravimo takrat, ko bo ideja dozorela.

S f. Inatel pa smo se dogovorili, da izvedbo kabelske televizije poizkuša izvesti vsaj v naseljih Nova vas, Velike Bloke, Fara in Nemška vas.

Predstavniki f. Inatel bodo v nasled-njem obdobju obiskali vsa gospodinjstva v navedenih štirih naseljih. V kolikor se bo izkazalo, da je interes kljub vsemu veèji, obstaja možnost, da bo do izvedbe kabelske televizije v omenjenih naseljih prišlo.

Obèina Blokežupan, Jože Doles

adnji cest so v polnem teku

Jože Rot. Pred dnevi me je popeljal po Blokah in pokazal letošnje rezultate. In kaj sem videl?– Nadaljevali so s pripravo cestišèa za asfaltiranje od Hribarjevega do obèinske meje. Ta odsek je že pripravljen in èaka na asfaltiranje.– Izvedli so rekonstrukcijo ceste Lovranovo – Zales. Cesta je izvedena v makadamski izvedbi. Asfaltiranje letos ne bo izvedeno.– Dela na cesti Velike Bloke – Radljek so v polnem teku. Poseg na pripravi cestišèa

je zelo velik in zahteven. Dobršen del bo potekal po novi trasi in bo bistveno zmanjšal strmino preko Lisca. V vasi pa se ureja tudi vodovodno omrežje. V letošnjem letu naj bi dela v celoti konèali vkljuèno s položitvijo asfalta.– Pripravljalna dela za cesto na Volèje so tudi že stekla. Ko sem bil na trasi, so èakali na telefoniste, ki so morali predhodno položiti še telefonski kabel. Tudi to cesto naj bi letos v celoti konèali.

Z Jožetom sva se ustavila na Radljeku. Ljudje so se zadovoljno muzali, saj so si boljše cestne povezave že dolgo èasa želeli. In Ivan Modic je pripovedoval zanimivosti in anekdote iz èasov, ko so imeli tudi gostilno in se je pri njih marsikaj dogajalo. Z boljšo cesto bo spet pri njih bolj živahno in lepše.

Vsa zemeljska in pripravljalna dela izvaja firma Knavs. Fantje pravijo, da so letos že vgradili najmanj pet tisoè kubikov mate-riala. To pa niso veè maèje solze. To zmorejo le pravi gradbinci.

Stane Korenjak

Besedaurednika

Opravièilo!V zadnji številki Bloškega koraka

nam je ponagajal tiskarski škrat. V podpisu portreta Franceta Škrabca je bil kot avtor slike imenovan Mišo Strman. V resnici pa je portret narisal France Modic iz Velikih Blok. Iskreno se opravièujemo.

Povabilo!Naslednja številka Bloškega

koraka bo izšla konec septembra. Pris-pevke pošljite èimprej ali pa vsaj do petega septembra. K sodelovanju vabimo tudi tiste, ki se še niste odloèili za dopisovanje. Veseli bomo, èe nam sporoèite, kaj je v èasopisu dobro in kaj bi lahko bilo boljše in o èem naj še pišemo. Pošto pošljite kar na Obèino Bloke za Bloški korak. Mlajši sodelavci pa se poslužite elektronske pošte, ki je tudi za nas ugodnejša.

Glavni urednik Stane Korenjak

KRAŠEVECStudenec 12a, Nova vas, tel.fax: 01/709-89-36

Novo ozvezdje na nebuNovo ozvezdje na nebu

6 Bloški korak

Ustanovitev vaškega odbora Velike Bloke in delovne usmeritve

Zbor obèanov vasi Velike Bloke – Ulaka je bil 21. januarja 2001 ob 18. uri v gostilni Miklavèiè. Zbora se je udeležilo 67 predstavnikov gospodinjstev.

Na zboru sta bila prisotna župan Jože Doles in svetnik Lojze Mazij. Na zboru je bil izvoljen vaški odbor, katerega sestavl-jajo: Jože Ponikvar, Miroslav Doles, Zdravko Modic, Matjaž Modic, Jože Jakopin, Ivan

Obrovac in Peter Kraševec. Vaški odbor je po zboru obèanov izvolil izmed sedmih èlanov še predsednika Miroslava Dolesa in namest-nika Jožeta Ponikvarja.

Na zboru obèanov smo obravnavali zadevo naselitve tujcev v vojašnico Velike Bloke. Vsi prisotni so podprli župana in obèinski svet obèine Bloke, ki nasprotuje tej nameri iz znanih razlogov.

Vaški odbor Studenec je bil ustanov-ljen pred enim letom. V tem èasu smo imeli že nekaj akcij pri ureditvi vasi. V treh prostih dneh v mesecu maju smo imeli delovno akcijo, v kateri je sodelovala veèina vašèanov. Ob pomoèi obèine Bloke, ki je nabavila

Vaški odbor Studenecmaterial, smo uredili meteorno kanalizacijo, obnovili smo porušeni vodnjak pod vasjo in uredili okolico cerkve. Držimo se gesla: »V slogi je moè,« kar je razvidno iz priložene fotografije.

VO Studenec

DELOVANJE OBÈINE

Vaški odbor je sklical obèane tudi 2. februarja. Na zboru je bilo prisotnih 71 vašèanov. Tu je bil izdelan naèrt dejavnosti proti nameri nastanitve tujcev: protest in zapora cest ter zbiranje podpisov, kot je bilo objavljeno v medijih. Stališèe obèine Bloke in VO Velike Bloke so podprli še turis-tièno društvo Bloke in vse politiène stranke v obèini. Zbrali smo 761 podpisov obèanov proti nastanitvi tujcev.

Vaški odbor je ponovno sklical zbor obèanov 11. maja 2001. Obravnavali smo naslednje probleme:– kabelska televizija,– èišèenje potoka Blošèica,– vzdrževanje poljskih, vaških in gozdnih poti,– uporaba privatnih zemljišè za vaje slov-enske vojske,– uporabe denarja iz sklada stavbnih zemljišè,– odvoz kosovnih odpadkov,– novogradnje.

Po daljši razpravi o posameznih toèkah in sugestijah vašèanov je vaški odbor zadolžen, da tehnièno obdela posamezno podroèje in posreduje vso tematiko županu in obèinskemu svetu. V razpravi je sodeloval tudi župan Jože Doles, ki podpira prizadevanje vaškega odbora, da se zadeve uredijo tudi z vaškimi delovnimi akcijami, saj sredstev za tako zahtevne naloge ni dovolj.

predsednik VO Velike BlokeMiroslav Doles

Vaški odbor Velikih Blok po izvolitvi

Delovna akcija!

Centralni vodovod na podroèju obèine Bloke je do sedaj vzdrževalo javno podjetje Komunala iz Cerknice. Na obèini Bloke s kvaliteto vzdrževanja nismo bili zadovoljni, saj po našem mnenju vzdrževanje ni potekalo v smislu dobrega gospodarja. Opravljeni niso bili niti nekateri najnujnejši vzdrževalni posegi v podroèju èrpališè in vodohramov. Kljub slabemu vzdrževanju je JP Komunala iz Cerknice zahtevalo skoraj 80 % podražitev vode.

Na obèini Bloke se s predlagano podražitvijo nismo strinjali. Enakega mnenja je bil tudi obèinski svet, saj je bil predlog podražitve na seji obèinskega sveta zavrnjen. Na JP Komunala so nam zaradi omenjenih razlogov grozili, da bodo prenehali z rednim vzdrževanjem vodovoda. Položaj je bil za

Vzdrževanje incentralnega vo

7junij 2001

DELOVANJE OBÈINE

n obratovanje odovoda Bloke

obe strani zelo zapleten. Rešitev smo nato poiskali v zaèasnem pokrivanju izgube, ki jo je obèina Bloke pokrivala iz obèinskega proraèuna.

Iz razgovorov z vodstvom JP Komunala smo ugotovili, da vzdrževanja vodovodnega omrežja niso sposobni poceniti. Na osnovi teh ugotovitev smo se na obèini Bloke odloèili, da izvedemo javni razpis. Na razpis sta prispeli dve ponudbi. Komisija za odpiranje ponudb je izbrala ugodnejšo. Na tej osnovi je bilo za vzdrževanje centralnega vodovoda Bloke izbrano privatno podjetje “Vodokomunalni sistemi d.o.o.” iz Žimaric pri Sodražici. Poleg ugodne cene ima omenjeno podjetje tudi ustrezne reference, saj že vrsto let skrbi za vzdrževanje centralnega vodovoda v Velikih Lašèah ter nekaterih vaških vodovodov v

V sredo, 9. maja 2001, je bil ustanov-ljen Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu – SPV. SPV sestavljajo Marija Žgajnar – predsednica in èlani: Anica Zabu-kovec, Emil Zabukovec in Vinko Hace. V svet bosta imenovana še dva èlana, to sta pred-stavnika policije in cestnega podjetja.

Svet bo sodeloval in nudil pomoè pri delu prometne vzgoje na vzgojno-izobraževalnem podroèju, tako v vrtcu kot v

V obèini Bloke ustanovljen Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu

osnovni šoli. Reševal bo tudi prometno prob-lematiko v obèini ter predlagal izboljšave in rešitve organom in organizacijam, ki se ukvarjajo z vprašanji cestnega prometa.

Ob tej priliki SPV naproša obèane obèine Bloke, da se aktivno vkljuèijo s svojimi predlogi za izboljšanje varnosti in etike v cestnem prometu ter urejenosti prometnih površin na našem podroèju.

Prometna vzgoja na vzgojno-izobraževalnem podroèju je bila že prej vkljuèena v svet obèine Cerknica in kasneje v svet obèine Loška dolina.

Prometna vzgoja je prisotna v uènih naèrtih vrtca in osnovne šole kot sestavni del vzgojno-izobraževalnega programa. Prometna vzgoja na višji stopnji osnovne šole (od 5. do 8. razreda) je bolj poudarjena v uènih naèrtih tehniène vzgoje.

Tako smo že v letu 1975 na naši šoli v Novi vasi zaèeli še z dodatno prometno dejavnostjo, to je priprava uèencev na oprav-ljanje kolesarskega izpita. Priprava za kole-sarski izpit poteka vsako leto za uèence tretjega razreda kot interesna dejavnost. Za uèence, ki želijo in dopolnijo v koledarskem letu starost štirinajst let, pa organiziramo na šoli teèaj in izpit za kolo z motorjem v sodelovanju z AMD Cerknica. S tem delom smo zaèeli ob prihodu v novo šolo.

Vsi uèenci od petega do osmega razreda se vsako leto v pomladanskem èasu preiz-kusijo v znanju prometnih predpisov in v spretnostni vožnji s kolesom. Uèenci, ki imajo izpit za kolo z motorjem, pa tudi v spretnos-tni vožnji s kolesom z motorjem. Svoje znanje smo dokazovali na tekmovanjih z naslovom

sosednjih obèinah.Nov koncesionar je z vzdrževanjem

zaèel v zaèetku aprila letos. Pregled objektov ob primopredaji je pokazal, da je stanje objektov še veliko slabše kot smo mislili. V naslednjih letih bo potrebno izvesti nekatere nujne sanacijske posege, pa tudi rednega odpravljanja napak je zelo veliko. Zaradi slabo vzdrževanega vodovodnega omrežja ter velikih izgub vode je zelo velika tudi poraba elektriène energije. Kljub temu smo mnenja, da bo vodarina v enaki višini kot do sedaj zadostovala za pokrivanje vseh stroškov obratovanja ter rednega vzdrževanja. Za nekatere investicijske posege pa bo potrebno iz obèinskega proraèuna nameniti dodatna

“Kaj veš o prometu?”. Leta 1979 je naša šola organizirala obèinsko tekmovanje iz znanja o prometu na prvi asfaltni površini pred pošto in sedanjo obèino. Naša ekipa je bila leta 1984 prva v obèini Cerknica in je prejela pokal. Sledilo je republiško tekmovanje v Èrnomlju. Od leta 1989 naprej smo se zaèeli udeleževati tekmovanj koles z motorjem, ki jih je organiziral Tomos Koper. Petkrat smo se udeležili takega tekmovanja in za nagrado prejeli tri kolesa z motorjem, dvakrat kot prvouvršèeni in enkrat kot tretji. Leta 1990 smo na naši šoli organizirali tekmovanje za kolo z motorjem. Prejeli smo pokal za drugo mesto, ravno tako pa tudi naslednje leto v Cerknici. V šolskem letu 1993/94 smo na naši šoli ponovno organizirali tekmovanje med šolami v znanju o prometu. Kasneje smo se udeleževali tekmovanj v Cerknici in Starem trgu.

Leta 1992 je naša šola prejela bronasti znak za delo in prispevek na podroèju prometne varnosti šoloobveznih otrok od Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije.

Stalno skrb smo posveèali prometni varnosti otrok v neposredni bližini šole – to je križišèe v Novi vasi. Uspelo nam je pridobiti talne oznaèbe in oznaèbe s promet-nimi znaki, ki opozarjajo na bližino šole. Opozarjali smo tudi na problem prehitre vožnje skozi naselje.

Ob zavzemanju za èim veèjo varnost naših otrok imamo izdelan tudi prometno varnostni naèrt šole.

Vinko Hacementor prometne vzgoje

sredstva. Novi koncesionar je v prvih dveh mesecih dela pokazal, da obvlada zaupana dela. Na obèini Bloke smo z njegovim delom zadovoljni. Ne manjka mu tudi idej, kako izboljšati obratovanje in poceniti stroške. Prav tovrstnih idej smo od strani prejšnjega koncesionarja najbolj pogrešali.

Z izbiro novega koncesionarja smo uvedli tudi nov sistem nadzora nad porabo sredstev. Finanèno stanje prihodkov in odhodkov bo tako dvakrat letno kontroliral trièlanski vodovodni odbor. Že dvomeseèno poslovanje je pokazalo, da smo se odloèil pravilno.

Obèina Bloke

8 Bloški korak

GOSPODARSTVO IN TURIZEM

Konec junija lanskega leta je avtobusno podjetje Sap Turbus ukinilo avtobusno linijo Loški Potok – Ljubljana. Iskali smo možnost, da bi avtobusno podjetje obnovilo linijo, vendar zaradi majhnega števila potnikov v preteklih letih podjetje SAP Turbus avto-busne linije ni bilo pripravljeno ponovno vzpostaviti. Po razgovorih z njimi smo našli možnost, da se je vzpostavila avtobusna povezava ob nedeljah zveèer, ob ponedeljkih zjutraj in ob petkih popoldne, ker smo smatrali, da bo vsaj te dni zadostno število potnikov (okrog 20), da se bo prevoz pokril s pobranim denarjem od prodanih kart, razliko do polne cene prevoza pa bi pokrila obèina Bloke.

Po nekaj mesecih vožnje in opozorilih podjetja SAP Turbus smo ugotovili, da je avtobusni prevoz ob ponedeljkih zjutraj

Prevoz dijakov in študentov

V uradnem listu RS št. 111 z dne 1. 12. 2000 in št. 21 z dne 23. 3. 2001 je objav-ljena Uredba o ureditvi trga z mlekom in mleènimi izdelki. Vladna Uredba med drugim zahteva evidentiranje vseh kolièin mleka in mleènih izdelkov, proizvedenih od 1. 4. 2001 do 31. 3. 2002. Zavezanci za vodenje evidenc so tudi odkupovalci mleka (kmetijske zadruge).

Vsa kmetijska gospodarstva, na katerih proizvajajo mleko, morajo dnevno voditi podatke o proizvodnji mleka, oddaji mleka v mlekarno, porabi mleka na kmetijskem gospodarstvu in neposredni prodaji mleka in mleènih izdelkov. To pomeni, da so zave-zanci za vodenje evidenc kolièin mleka tudi rejci krav dojilj oziroma vsi tisti, ki mleka nikomur ne prodajajo in vse mleko porabijo doma. Evidenc ne vodijo samo kmetije, na katerih vse mleko posesajo teleta. Za celo-letno obdobje morajo kmetije narediti letno poroèilo in ga do 15. maja 2002 poslati na predpisanem obrazcu na naslov: Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, Dunajska 160, 1000 Ljubljana.

Èeprav je tudi obrazec za dnevno evidenco mleka predpisan, vam svetujemo, da dnevne kolièine pišete v zvezek. Priroèen

Evidentiranjekolièin mleka

je tudi “zadružni koledar”, ki ima lepo razdeljene mesece po dnevih.

Navodilo za vodenje evidenc se je zaèelo izvajati 1. aprila 2001. Obrazce lahko dobite na enotah Kmetijske svetovalne službe, objavljeni so bili tudi v omenjenih Uradnih listih in v 5. številki revije Kmetovalec.

Z vstopom Slovenije v EU bo morala tudi naša država uvesti mleène kvote. Evidenca, ki jo država uvaja po vzoru evrop-skih držav, pa bo pomenila tudi izhodišèno kolièino mleka za pogajanje o višini mleènih kvot.

V dobro države in kmetov je, da se evidence vodijo. Država in seveda posredno tudi kmetje si bodo na pogajanjih izborili višje kvote. Kmetije, ki bodo prenehale z mleèno proizvodnjo, pa bodo lahko svoje kolièine mleka prodale ali podarile tistim kmetijam, ki bodo mleèno proizvodnjo poveèevale.

Sicer pa je vodenje evidenc kolièin mleka eden od mnogih neprijetnih ukrepov papirnate vojne, ki se nam nezadržno bliža in se jim žal ne bomo mogli izogniti.

KSS Enota CerknicaFranc Palèiè kmet. ing.

koristilo le nekaj potnikov (4 – 6), zato smo od 10. marca dalje ukinili to linijo.

Konec meseca maja smo naredili analizo opravljenih prevozov. Ugotavljamo, da od meseca februarja število potnikov pada, tako da obèina Bloke pokriva veè kot polovico cene prevoza.

Zaradi premajhnega števila potnikov ne bomo obnovili pogodbe z avtobusnim podjetjem SAP – TURBUS za naslednje šolsko leto. Iskali pa bomo druge možnosti. Vse interesente za prevoz, ki ste poslali anketo septembra 2000 bomo o tem pravoèasno obvestili.

Obèina Bloke

Zdaj se ve, kdo je bil Krpan

S tem, da si je obèina Pivka v svoj grb vtisnila Martina Krpana z njegovo kobilico, se Bloèani tudi po še veè kot treh letih ne morejo povsem sprijazniti. Priznavajo sicer, da imajo tamkaj na Pivškem 1123 metrov visoko Sv. Trojico, vendar pa to ni tista, o kateri je pisal Fran Levstik in pod katero je bil rojen ta moèni in silni èlovek. Kajti pisatelj je slišal ljudsko zgodbo o Martinu Krpanu v vasici Zavrh na Bloški planoti, pa tudi to, da je ta silak izhajal s tamkajšnje nekdanje Fajglove kmetije pod Sv. Urhom pri Sv. Trojžci.

Da je res bilo tako, se je lahko na lastne oèi preprièalo blizu 100 udeležencev pohoda po Krpanovi poti, ki ga je nedavno prviè organiziralo pred komaj slabim letom dni ustanovljeno Turistièno društvo Bloke. Pohodnikom je najprej morebitne dvome o koreninah Martina Krpana na Blokah razbli-nila vasica Gradiško, kjer so, sicer res borni ostanki ruševin »štale« opozarjali, da se je v njej skotila znamenita Krpanova kobilica.

Dokaz veè je bila krepko zarjavela podkev, katere verodostojnosti pa niso mogli potrditi še »cveki«, ker so bili Krpanovih èasih leseni in jih je torej unièil zob èasa. Sploh pa je nato pohodnike navdušil pomnik ob nekoliko že zaraslih temeljih nekdanje Fajglove kmetije pod Sv. Urhom pri Sv. Trojici.

Sol je ostala nedotaknjenaPodoživljanje domovanja tega ljud-

skega junaka pa so nedvomno popestrile še lièno izdelane majhne vreèke, ki so si jih okoli vratu nadeli pohodniki. V njih je bila namreè sol, o namembnosti katere so se mnenja le nekoliko razhajala. Nekateri so zatrjevali, da je to izvirna angleška sol, ki jo je Martin Krpan tihotapil na svoji kobilici, nekateri pa, da je sol namenjena pohodnikom, ki bi je morebiti imeli premalo v glavi. Slednje zagotovo ne drži, saj so vsi pohodniki prispeli na cilj z zapeèatenimi vreèkami. Morda pa je ta sol le dala misliti pešèici pohodnikov iz pivške obèine, da tisto, kar si je le–ta omislila v svojem grbu, ni bilo najbolj izvirno.

Naj bo tako ali drugaèe! Vsekakor drži, da se je Bloška planota na èelu s tamkajšnjimi prodornimi turistiènimi zanesenjaki smelo lotila promocije svojih naravnih in kulturnih znamenitosti...

Marjana Triler,Delo, 15. maja 2001,

Od Snežnika do Javornika

9junij 2001

Proizvodnja lesnocementnih gradbe-nih plošè, ki smo jo nasledili od skoraj dveh generacij predhodnikov, tudi še danes zavzema pomembno mesto v dejavnosti in prihodkih podjetja.

Èas pa je prinesel spremembe, ki so terjale prilagoditve na nove okolišèine poslovanja. Potrebno je bilo sprejeti odloèitve, ki bodo zagotavljale nadaljnji obstoj. In ne samo obstoj, ampak tudi razvoj in rast.

Pred tremi leti smo razširili dejavnost z lastno proizvodnjo stiropor blokov.

Leto zatem smo postavili sodobno avtomatizirano razrezovalno linijo, ki smo jo lansko leto nadgradili s prav tako zmogljivo pakirno linijo.

Tržna dogajanja so potrdila pravilnost odloèitev zadnjih let. Pri gradbincih in trgovcih poznano ime Novolit smo še dodatno uveljavili, razširili proizvodni program in ponudbo na nove kupce in nove trge.

Veliko pozornosti namenjamo kval-

Novolit uspešno tudi v novem tisoèletju

iteti. Pridobljene imamo domaèe in evropske certifikate.

Z investicijskim ciklusom zadnjih let smo podvojili vrednost podjetja glede na vrednost ob lastninskem preoblikovanju.

Danes je Novolit delniška družba, ki po velikosti spada med srednje velika podjetja.

Pri zaposlenih na vseh nivojih se z delom potrjuje pripadnost podjetju in moti-viranost za dolgoroèen obstoj in razvoj.

Novolit ostaja še naprej nosilec gosp-odarskega razvoja na Blokah, kar pomeni skoraj sto delovnih mest, sodelovanje z velikim številom kooperantov iz bližnje okolice ter prispeva polovico primarnih sredstev v proraèun Obèine Bloke.

Dosedanje delo in poslovno usmeritev je potrdila tudi skupšèina delnièarjev letos spomladi.

Iztok Škrljdirektor

Vsako leto odpeljemo veè izdelkov

Skupšèina Novolita d. d. 29. 3. 2001

GOSPODARSTVO IN TURIZEM

Vsi, ki bi radi pridobili sredstva iz naslova Subvencij 2001, bodite pozorni na naslednje:1. Kje dobite vlogo?

Vlogo dobite na enotah kmetijsko svetovalne službe. Lanski vlagatelji so jo prejeli po pošti.2. Rok za oddajo vloge: od 1.6. do 30.6. 2001

Pošljite jo priporoèeno na naslov:Agencija RS za kmetijske trge in

razvoj podeželja, Dunajska cesta 160, 1000 Ljubljana3. Vlogo izpolnite èitljivo, s tiskanimi èrkami:

Pazite zlasti na pravilno pisanje številk 3, 5, 7, 9 in 4.4. Priložite vsa potrebna potrdila in dokazila.

V primeru, èe imate zemljo v zakupu ali pa imate zemljišèe v komasacijskem postopku, morate priložiti:– izjavo o zakupu zemljišè, ki mora biti obvezno podpisana tako s strani zakupoda-jalca kot tudi zakupnika,– kopijo zakupnih pogodb z državo oz. lokalnimi skupnostmi,– kopijo komasacijske odloèbe, èe je niste priložili že lani.5. Preverite pravilnost osebnega raèuna, na katerega želite imeti nakazana sredstva:

Pravilnost podatkov o raèunu mora potrditi finanèna institucija, pri kateri imate odprt osebni raèun (banka, HKS, hraniln-ica...).6. Preden vlogo oddaste, jo izroèite kmetijskemu svetovalcu:

Pregledal jo bo in s svojim podpisom na zadnji strani potrdil, da so vse rubrike izpolnjene in da je vloga popolna in èitljiva. (Ne èakajte do konca meseca junija, da ne bo prepozno, kajti za pridobitev nekat-erih potrdil in dokazil je treba pri pristojnih institucijah èakati tudi po 8 dni!). 7. Kopijo vloge, vseh dokazil in potrdil hranite doma.

mag. Sonja Bukovec,direktorica agencije RS za kmetijske

trge in razvoj podeželja

Subvencije v kmetijstvu

10 Bloški korak

Uèenci se zaènejo na naši šoli uèiti tujega jezika že v drugem razredu. Takrat imajo anglešèino enkrat tedensko pol ure. Prvi koraki v svet tujega jezika so zelo sprošèeni in zelo se trudim, da bi bili prijetni in bi bili uèencem v veselje. Zelo veliko rišemo, pojemo in se uèimo izštevanke. Tako se otroci z veseljem uèijo predvsem posne-manja, najprej le glasov, potem besed in stavkov v tujem jeziku. Zelo hitro in radi se nauèijo pesmice, posebno take, ki je spevna in jim gre hitro v uho.

V 3. razredu pa se uèijo anglešèino že ob uèbeniku in delovnem zvezku. Vse veè besed je potrebno napisati, uvajajo se v preprosto branje, zaèeto delo v uèbeniku pa nadaljujejo v 4.razredu. Ob zakljuèku 4.razreda so vsi uèenci že toliko spretni govorci tujega jezika, da se znajo predstaviti, povedati nekaj o svoji družini, s preprostim besedišèem opisati sebe in svojo okolico in so pripravljeni za nadaljnje uèenje. “Anglešèina je zelo težka in zahtevna!” pravijo nekateri, drugi pa jim odkimavajo: “Ne, saj se sploh

Pred nekaj leti, ko sem se pripravljala za šolski projekt o knjigi na Blokah, sem naletela na lepo zbirko starih knjig – doku-mentov in ugotovila, da bralna kultura v našem kraju že dolgo obstaja. Odtisi štampiljk, ki sem jih našla v knjigah, kažejo, kakšna je bila njihova pot. Skozi življenjsko dobo od 1875 do danes so bili lastniki knjig Katoliško slovensko izobraževalno društvo na Blokah, Knjižnica Marijine družbe na Blokah, Javna ljudska knjižnica Nova vas–Bloke, Prosvetno društvo Bloška planota Nova vas pri Rakeku, Partizan – društvo za telesno vzgojo Bloška planota, Državna osnovna šola Nova vas–Bloke in Knjižnica Jožeta Udovièa Cerknica.

Knjige so se velikokrat selile v razne primerne in manj primerne prostore, menjav-ali so se bralci in uporabniki, menjavale so se knjižnièarke, vendar je knjiga že od nekdaj sopotnica bloškemu èloveku ob trdem delu na revni zemlji.

Tu so rasli znameniti in pomembni ljudje, med katerimi so tudi pesniki in pisatelji. Med njimi je tudi pobudnik ustano-

vitve Literarnega kluba v Ljubljani Ivan Èampa, rojen v Nemški vasi na Blokah. V klubu so se zbirali èlani na bralnih veèerih in snuli razvoj literature.

Po šestdesetih letih od nastanka tega kluba smo se zaèeli sreèevati širom po Sloven-iji ljubitelji branja in knjig pod okriljem štud-ijskih krožkov “Beremo z Manco Košir”, katere vodimo mentorji, ki smo se izobrazili na Andragoškem centru Slovenije. Namen sreèanj je vzpodbujanje branja slovenske literature, širjenje “bralnega virusa” v okolje, obenem povezovanje branja z literarnim ustvarjanjem ter pogovarjanje o vsem skupaj. Je zelo prijetna in zabavna oblika druženja in izobraževanja iz izkušenj.

Na Blokah smo si za delovanje štud-ijskega krožka izbrali prostor knjižnice osnovne šole Toneta Šraja - Aljoše Nova vas, kjer gostuje tudi enota splošno izobraževalne knjižnice Jožeta Udovièa Cerknica. Ob èetrtkih zveèer smo od aprila do junija lansko leto glasno brali Èampovo povest Mlin v grapi ter njegove pesmi iz dveh pesniških zbirk: Iz belih noèi in Šotor v zatišju. Zbrano

Naša šola, šola Toneta Šraja - Aljoše, se je pred štirimi leti vkljuèila v ŠKL (Šolsko košarkarsko ligo). V okviru ŠKL–ja sodeluje tudi naša navijaška skupina.

Deklice navijaške skupine so na nastopih obleèene v kroje – drese. Pred šitirmi leti smo nabavili rdeèe–bele drese, ki so nas krasili na vseh tekmah, nastopih in tekmoanjih. Dresi so se v tem èasu že dodobra sprali in izgubili svoj sijaj, zato smo se s štiriindvajsetimi prošnjami obrnili na donatorje.

Naši prošnji so finanèno ugodili: Obèina Bloke, Kovinoplastika Lož, Tatjana Lavriè s.p. Nova vas, Jože Mulc s.p. Fara in Franc Hribar s.p. Studenec. Vojko Klanèar

Fakultativni pouk anglešèine v nižjih razredih osnovne šole

Povej mi, kaj bereš, da vidim, kdo si!

ni potrebno veliko uèiti!”.Oboji imajo prav. Res je, da anglešèina

marsikomu povzroèa strašne težave in nikakor ne najdejo naèina, poti, po kateri bi si olajšali delo in uèenje. Taki morajo ob knjigi presedeti kar veliko ur, vendar sem preprièana, da predvsem sprotno, redno in dosledno delo, veliko glasnega branja in truda, predvsem v 5.razredu, obrodi sadove in odpravlja težave v višjih razredih. Taki, ki jim je anglešèina v veselje in pobirajo besede, fraze, celo slovnièna pravila kar mimogrede, pa se lotevajo zahtevnejšega branja pri angleški bralni znaèki in tekmu-jejo v osmem razredu.

Tudi letos so osmarji tekmovali iz znanja tujega jezika in z njihovimi rezultati smo zelo zadovoljni. Kar trije tekmovalci so osvojili bronasto priznanje (Adrijana Zalar, Blaž Mikuljan in Tine Šparemblek). Tine se je udeležil tudi državnega tekmovanja in tam osvojil srebrno priznanje. Vsem iskreno èestitam!

Grozdana Gornik

in umirjeno smo poslušali branje vsakega èlana študijskega krožka. V nas se je selila neke vrste brezèasnost in globina miru.

V skupini se je razvijal ustvarjalen pogovor. Zastavili smo si izobraževalne in akcijske cilje in jih tudi dosegli: prebrali smo knjige in dodatno literaturo o ustvar-jalcu, povprašali domaèine, kaj vedo o njem, objavili èlanek v obèinskem glasilu Bloški korak, pripravili posnetka za Radio 94 v Postojni… Rodilo se je polno lepih idej.

Za zakljuèek sreèanj smo se peš spustili do potoka Iške in obiskali mlin, o katerem pripoveduje povest. Eden izmed èlanov je èez poletje raziskal nastanek mlina. Èlanek

Dobile smo

DRUŽBENE DEJAVNOSTI

Navijaška skupina v novih dresih

11junij 2001

Tudi letos so najbolj pridni bralci tekmovali za Bralno znaèko. Kar 122 uèenk in uèencev jo je osvojilo. Za pridno branje sta jih s svojim nastopom razveselili pesnica Neža Maurer in klovnesa Eva Škofiè.

V okviru osnovne šole od jeseni 2000 deluje tudi oddelek vrtca. V ta oddelek spre-jemamo trenutno otroke od 3 leta starosti. Oddelek je polno zaseden, vendar se nam do jeseni izpiše 13 otrok, ki bodo šli v 8–letno ali 9–letno šolo. Tako bo možnost novega sprejema kar velika. Trenutno imamo na èakalni listi 11 otrok, vsi ne izpolnjujejo star-ostnih zahtev, zato razmišljamo, da bi star-

Tudi letos pri slovenšèini nismo mirovali. Hoteli smo dokazati, da smo tudi mi z Bloške planote nadarjeni za materni jezik in se lahko kosamo z ostalimi. Vestno smo hodili k dodat-nemu pouku, kjer smo z uèiteljico predelovali zanimivo snov o jeziku, doma pa smo z zani-manjem prebrali Preglovo delo Geniji v kratkih hlaèah. Napetost se je stopnjevala in konèno je prišlo šolsko tekmovanje, na katerem se je pomerilo kar 20 uèencev. Skupaj smo se 90 minut potili, vendar smo imeli možnost nastopiti na državnem tekmovanju le trije: Polona Šivec, Blaž Mikuljan in Tamara Žgajnar. Adrijana Zalar pa je državno tekmovanje zgrešila le za las. Nadaljevali smo z dodatnim poukom, predelovali snov in ponovno brali knjigo,... Doèakali smo državno tekmovanje. Pred mogoènimi vrati Vegove šole smo se kar malo ustrašili, vendar so nas vzpodbudne uèiteljièine besede opogumile.

Predse smo dobili teste in temo za spis. Napenjali smo možgane in dali vse od sebe, nato pa smo lahko le še upali na najboljše in èakali. Po dolgem, tritedenskem èakanju so konèno prišli rezultati. Polni prièakovanj in upanja smo odšli k uèiteljici. Z velikim navdušen-jem nam je povedala, da je Tamara Žgajnar dosegla srebrno Cankarjevo priznanje. Po valu velikega navdušenja smo se zavedli, da smo dokazali, da smo resnièno dobri.

Tamara Žgajnar in Adrijana Zalar

Srebrno Cankarjevo priznanjev znanju materinšèine

Obiskala nas je Neža Maurer in njena hèerka klovnesa Eva Škofiè

Vpisovanje in sprejem otrok v vrtec v Novi vasi

je bil objavljen v èasopisu Korak.V jeseni leta 2000 mo ponovno zaèeli

s krožkom in prebrali veliko knjig, spoznali veliko resnic, se nasmejali... V zaèetku maja smo obiskali razstavo skulptur in del našega èlana iz Koèevja Andreja Levstka v knjižnici Nove Jarše. Tam nas je obiskala Manca Košir, s katero smo se zapletli v prijeten pogovor in zasnuli nove naèrte, ki vam jih še ne zaupamo.

Maja pa smo se zaèeli sreèevati že tretjiè. Skupina bralcev se je moèno razširila in medsebojno povezala, tako da komaj èakamo “našega èetrtka”.

Lahko vam zaupam, da se je bralni virus na Blokah prijel in se uspešno razvija. Še vedno pa ste prisrèno vabljeni vsi, ki vas knjiga privlaèi na nadaljevanje jeseni.

Bralni pozdrav!Martina Koèevar

s.p. pa je opravil brezplaèen prevoz celotne ekipe v Cerknico.

S pridobljenimi sredstvi smo nabavili štirinajst novih krojev. V njih smo uspešno nastopile na podroènem tekmovanju navi-jaških skupin v Šentjurju pri Celju. Pot nas je peljala še na polfinalno tekmovanje na Jesenice. Tudi tu smo bile uspešne in pristale na šestem mestu èetrtfinala.

Ob tej priliki se vsem donatorjem najlepše zahvaljujemo za pomoè in hkrati obljubljamo, da bomo še naprej vneto trenirale in vas razveseljevale s svojimi uspehi na tekmovanjih in nastopih na prireditvah.

Kristina Hacementor navijaške skupine

ostno mejo znižali in sprejemali otroke od drugega leta starosti. Kasneje s prenovitvijo vrtca pa od prvega leta.

Vse informacije o vpisu, plaèilnih pogojih in razliènih programih v vrtcu dobite na OŠ Toneta Šraja Aljoše.

Vabljeni!RavnateljicaMilena Mišiè

DRUŽBENE DEJAVNOSTI

o nove kroje

12 Bloški korak

Bloke – visoka kraška planotaBloška planota je visok kraški svet,

skupek golièav, lazov, pustih gmajn, gozdièev in njiv. Obdelovalni zemlji je bloški èlovek namenil raven in bolj rodoviten svet, ki ga je tu bolj malo. Vsa planota živi in diha z Bloèani, samo s takšnim svetom kot je kras, znajo ljudje tega kraja preživeti. Brez golièav in lazov ne bi imele senožeti sladkih trav. Èrede goveje živine mulijo travo na

poboèjih vzpetin, s pridom pa poberejo tudi travo pustih gmajn in zamoèvirjenega sveta. Krompir, žitarice in krmne rastline so rastline njiv. To pa je hrana, ki je potrebna za preživetje ljudi in nekaterih živali.

Bloke – slovenski TibetNarava je tu že veèkrat povedala svoje.

Na tej nadmorski višini ne uspeva vinska trta. Koruza in fižol pa dajeta le skromen pridelek. Edino naravno bogastvo je les notranjskih gozdov.

Kako priti na Bloke? Glavne promet-nice so speljane iz smeri Cerknica, Loška dolina in Sodražica. Iz vseh treh smeri je potrebno premagati kar nekaj strmih klancev, da prispeš na ta visoki svet. V zimskem èasu so številni zameti, ki jih vztrajno nanaša kraška burja, lahko za voznika velika ovira. V takih vremenskih pogojih rado malo spodrsne. V novejšem èasu se daje planoti vzdevek »slovenski Tibet«. V vzdevku je

IZ NAŠE KULTURNE ZAKLADNICE

Bloška planotaBloška planotaèutiti malce hudomušnosti. Treba pa je tudi dodati, da se vozne razmere tudi na Bloški planoti poèasi, a vztrajno izboljšujejo. Cestne službe s svojo tehniko dokaj dobro skrbijo za dobro voznost cest. Sicer pa zimske razmere trajajo dalj èasa kot v dolinah. Ljudski glas pravi, da je na Blokah šest mesecev zima, šest mesecev pa mraz! Iz te izjave je moè izlušèiti misel, da ima Bloška planota celo leto bolj hladno podnebje.

Zibelka smuèanjaŠe enkrat povejmo, da so prav te težke

zimske razmere in hladno podnebje napravile Bloèane za starosvetske smuèarje. V daljni preteklosti smuèarija Bloèanom ni bila šport, ampak nuja za preživetje v dolgih zimskih mesecih. Edino pravo prevozno sredstvo po debelem snegu je bil ukrivljen kos lesa, ki je Bloèanu omogoèil, da se je prebil do trgovine, cerkve, pokopališèa, mlinov itd.

Slabe prometne povezave so Bloèana prisilile, da je vzel v roke kos bukovega lesa, ga stesal in oblikoval v smuèko. Smuèka je bila v težkih zimskih razmerah edino prometno sredstvo. S smuèko se je dalo premagovati le krajše razdalje. Pa vendarle – premik je bil omogoèen. Dolgi zimski dnevi, zlasti pa dolgi zimski veèeri so bili kot nalašè za razmišljanje, kako se prebiti do sosednje vasi.

Vode izginejo skozi požiralnike v

podzemljeZime so tu razpotegnjene in kožuhaste.

Poletja pa so skrèena in topla, pa tudi mokra.

Ostalih dveh letnih èasov, kot sta pomlad in jesen, skoraj ni. Padavin je skozi vse leto dovolj. Te pa so skoraj pol leta res lepe – snežno bele. V poletnem èasu se te obnašajo precej svojstveno. Malokdaj jim uspe, da bi se zbrale v luže in potoèke. Na teh kraških tleh se takoj, ko prispejo skupaj, potuhnejo in izginejo v podzemni svet. Njihovo obnašanje lahko primerjamo s plazilci. Komaj jih zaznaš, že izginejo in odidejo v notranjost zemlje.

Kadar je padavin zvrhana mera, je njih postanek na površju nekoliko daljši. Takšne pogoje ustvarita dolgotrajno jesensko deževje in pomladanska odjuga. Zlasti zadnji pomagajo tudi moèni južni vetrovi. Ko pote-gnejo preko planote, pometejo še s preostalo zimo. Ob takšnih vremenskih razmerah se napolnijo struge. Sušica privre na dan pod Ogrnikom, na kraju imenovanem Pod skalco. Njena pot po belem dnevu je kratka. Komaj da se urno spusti v tek za vrtovi starega naselja Nova vas, se že pred Županovim mostom združi s potoèkom Farjevec. Slednji pripelje svoje vode izpod Velikega Vrha in izpod vasi Studenec. Kolièina vode se v strugi moèno poveèa tudi tedaj, ko se združi z vodami, ki priteko preko bloškega in novskega polja. Potok se imenuje Blošèica. Zlasti zadnji se ne zmeni za noben red. Ima sicer strugo, vendar je ta tako plitva, da se vse te vode ne morejo stlaèiti vanjo. Vsi trije potoèki priteèejo do najnižje toèke Bloške planote, to je Županov požiralnik. Kdaj pa kdaj pa je teh voda veè, kot jih lahko sprejme ta ponor. Vodam pa se vedno nekam mudi, njihova lastnost je tek, èakanje jim je tuje,

Zeleno, ki te ljubim zeleno...

Studenec

13junij 2001

zato si poišèejo še druge kraške jame. Teh pa je še veliko in prav skoznje je moè vstopiti v svet teme. Kadar vode zaènejo izginjati tudi skozi druge ponike v podzemlje, govorimo o poplavah. Vode se razlijejo tja do Piškolca, Peènika in Stražnic. Pri razporejanju voda imajo pomembno vlogo vzpetine.Osrèje Bloške planote je nekako razdeljeno v tri višinske plasti, ki potekajo v smeri sever – jug. Te vzpetine so:1. Lisec, Glinski hrib, Peškovec, Peènik, Stražnice, Metuljski hrib; 2. Videm, Brinšèek, Bambice; 3. Bloški hrib ali Bradatka, Ogrnik, Vrhovski hrib in Studenski hrib. Ta sklop hribov razdeli planoto na V in Z del.

PoseljenostV del Bloške planote je bolj redko

naseljen. Tu so vasice majhne z majhnim številom prebivalstva. V njih je moè opaziti majhen naravni prirastek. Z odmiranjem starejših generacij se vasice hitro spreminjajo v zaselke. Gostejša poseljenost je v njenem osrednjem delu. Središèe Bloške planote je Nova vas. Dokaj veliko naselje je vas, imen-ovana Velike Bloke. Okrog teh dveh veèjih naselij se svet nekoliko bolj zravna. Rodnost zemlje je boljša, zlasti pa jo je moè bolj uspešno obdelovati s stroji. V tem delu planote so prebivalcem na voljo tudi druge ugodnosti, ki so potrebne za sodobnejši naèin življenja. V celoti gledano je pokrajina ostala nespremenjena. Moderni èas ji je le tu in tam zarezal manj boleè rez. Èlovekov poseg v naravo ni še tolikšen, da bi jo skazil. Ni še opaziti veèjih virov onesnaževanja. Planota je odprta v vse smeri in èeznjo vleèejo vetrovi. Tako je nekoliko bolj izpostavljena onesnaževanju zraka na velike razdalje.

(Se nadaljuje...)

Brona Žurga

IZ NAŠE KULTURNE ZAKLADNICE

V eni od prejšnjih številk Bloškega koraka smo našim bralcem predlagali, da poišèejo in uredništvu posredujejo stare izraze in besedje, ki so jih Bloèani vèasih upora-bljali v vsakodnevnem jeziku. Ker do sedaj ni bilo še nobenega Bloèana, ki bi si o tem upal ali hotel kaj napisati, smo se v ured-ništvu odloèili, da bralcem kot spodbudo sami zberemo in izberemo nekaj tega iz bogate in prijetne bloške govorice.

Tokrat objavljamo nekatere izraze, ki so jih Bloèani uporabljali pri prevozništvu – “furmanstvu”, ki je bilo vèasih poleg kmetovanja eden od pomembnih virov za preživetje. Tu navajamo le izraze brez opisa, kaj pomenijo, vi pa poišèite njihov pomen. Pri tem vam bosta pomagala kakšna stara mama ali stari ata. Tisti, ki mu bo uspelo pravilno opisati vse tu zbrane izraze, dobi primerno nagrado, ki jo bo prispevala obèina Bloke. Èe vas bo takih veè, bomo nagrajenca žrebali.

Opise poišèite za te stare in skoraj pozabljene izraze:– štanga– drik lc– prusna ketna– cam– jermiè k– kamba– j glica– zugl – uopel– l n k

– trakln – sura, surn k– žlajf– špang l– šarage– porj pn k– opasijunca– hitrce– maèek– ajt– bištahar (tudi bistahart)– hout– lesjeb– cruk– forajt – forajtat

Da boste pa lažje reševali, še nekaj iz furmanskih èasov.

Bloèani, Ložani in Potoèani so najveè prevažali razne vrste lesa (hlode, trame in zrezan les) do železniške postaje na Rakeku. Za tja se niso vozili, za nazaj pa so imeli s seboj primerno široko in dolgo desko, ki so jo ob povratku s praznim vozom položili med prvo in zadnjo premo ter na tej deski med vožnjo sedeli. Deska se je namreè lepo upogibala in s tem ublažila tresljaje, ki so jih povzroèale takratne, niè kaj gladke ceste.

Bloèani so se vozili bolj proti sredini voza, da jih ni treslo. Potoèani pa so skoraj vedno sedeli na prvi premi, magari da jih je pretresalo.

Pa veste zakaj? Zato, da so bili prej doma.

Frane Škrabec

Bloško besedje

Pohoda po Krpanovi poti se je udeležila tudi dopisnica Dela, ga. Marjana Triler. V Zalesu si je z zanimanjem ogledala “pajštabo”. Tudi to napravo obrazložite.

e

e

ee

ee

e e

e

ee

14 Bloški korak

to delajo brez vsakega najmanjšega sramu ali slabe vesti.

V imenu stranke Nova Slovenija – Bloke za dan državnosti èestitamo vsem èlanom in simpatizerjem, vsem obèanom obèine Bloke kakor tudi vsemu slovenskemu narodu z željo, da bi presegli razlikovanje med »naši – vaši«, tako da bi bili vsi državljani enakopravni èlani naše prelepe domovine Slovenije.

Stane Jakopin,NSi Bloke

~~~

Deseta obletnica slovenske državeTisoèletje, stoletje za

stoletjem so šumeli gozdovi, valovile trave in sanjale z mnogimi rodovi o svoji domovini.

Iztekalo se je tisoèletje, iztekalo stoletje in dano nam je bilo doživeti nekaj najèu-dovitejšega, neponovljivega, kar se nekemu narodu lahko zgodi – zaživeli smo v svoji lastni državi.

V tistih zgodovinskih dneh pred desetimi leti smo Slovenci presegli sami sebe. Z veliko mero sloge, poguma in srènosti smo odloèno vztrajali pri svoji odloèitvi in preprièali Evropo in ves svet, da je naša pot prava.

Po dolgem obdobju nenormalnosti in praznine je bilo potrebno ponovno postaviti in oblikovati vrednote, na osnovi katerih se lahko gradi demokratièna država in oblikuje prava domovina vsem njenim ljudem.

Mnogo ljudi še vedno ni našlo svoje identitete in ne vedo, kaj so, ampak èakajo, da jim nekdo drug pove, kaj morajo biti. Mnogi si razlagajo demokracijo kot sredstvo za dosego oblasti in ozkih osebnih koristi, zato se demokracija ne razvija tako, kot si socialdemokrati Slovenije želimo.

Vendar ne glede na to, da se demokratièni procesi odvijajo težje in poèas-neje, smo optimisti. V prihodnosti bo vedno veè ljudi razmišljalo s svojo glavo, se otreslo strahu in našlo svojo identiteto.

Socialdemokratska stranka Slovenije ostaja odloèna v preprièanju, da se gradi demokracija na osnovi naših tradicionalnih in kljuènih vrednot, kot so svoboda, odgov-ornost, spoštovanje dostojanstva vsakega èloveka, solidarnost, praviènost, patriotizem, spoštovanje pravnega reda.... SDS Slovenije

jno državo Slovenijo. Postavili smo temelje novi državni ureditvi. Te smo dograjevali in jih še dograjujemo, saj to ni delo, ki ga lahko zakljuèimo v kratkem èasu, ampak proces, ki traja. Je živa dinamika, ki se stalno sprem-inja, dograjuje in ureja odnose med ljudmi in drugimi državami.

Stranka LDS je bila v vseh teh letih aktivno vkljuèena v ta proces. Kot veèinska stranka je delovala v skoraj v vseh vladah v samostojni Sloveniji in jih veèino tudi vodila.

Tudi na lokalnem podroèju je stranka bila in je moèno zastopana v obèinskem svetu in ostalih organih obèine. Iz naših vrst imamo v obèinskem svetu obèine Bloke dva svetnika, podžupana, predsednika nadzornega odbora itd. To so nam omogoèili volivci, ki so na volitvah dali svoj glas za naše kandidate in nam v velikem številu zaupali mandat za upravljanje naše nove obèine.

V teh desetih letih je tudi èutiti napredek v našem kraju. Veliko je narejenega na komunalnem podroèju, opazen je premik na podroèju telefonije. Obèina uspešno živi s svojo kulturno dejavnostjo, šolstvom, rešuje vsakdanje probleme. Tako uspešno obèino si želimo tudi v naslednjih desetletjih.

Zato vsem obèankam in obèanom obèine Bloke in vsem državljankam in državljanom samostojne Slovenije v imenu Obèinskega odbora LDS – Bloke in v svojem imenu èestitam ob dnevu državnosti z željo, da bi to deseto obletnico ponosno prazno-vali, se z radostjo ozrli na prehojeno pot in se z optimizmom usmerili naprej.

Predsednik OO LDS Bloke,Franc Modic

~~~

Èestitamo ob dnevu državnosti

Kako hitro teèejo leta. Že deset let imamo samostojno državo, na kar bi morali biti ponosni vsi Slovenci, a žal ni tako. Bilo je veliko prièakovanj na boljše, a so na žalost ostale le želje. Demokracija je le na ustih in papirju, dela se pa vse po starih smernicah. Stranka oziroma ljudje stranke, ki so bili najveèji nasprotniki kapitalistov, so sedaj postali »veliki kapitalisti« in to kar èez noè na raèun – škodo naroda, kateremu tudi oni pripadajo, velik del delavcev pa »reveži« v pravem pomenu besede. Vedno se je govorilo, da nas izkorišèajo tujci, sedaj pa vidimo, kdo so najveèji izkorišèevalci lastnega naroda in

Že deset let imamo svojo državo Slovenijo

Mineva desetletje od velikega dogodka za mali narod pod Alpami. 25. 6. 1991 ko je skupšèina Slovenije sprejela temeljno ustavno listino o samosto-jnosti in neodvisnosti RS in je prenehala veljati ustava SFRJ, smo bili vsi evforièni. Postali smo samostojni – gospodar na svojem. Res je bilo potrebno veliko modrosti in sreèe, da smo se pravoèasno izvlekli iz balkanskega kotla z minimalnimi žrtvami. Toda sedaj, po desetih letih življenja v lastni državi, ni èutiti tistih pravih, bistvenih sprememb (gospodarstvo životari na mrtvi toèki). Nekdanje »združeno delo« je polas-tninila pešèica posameznikov, kjer se sedaj kopièi kapital. Prave razvojne strategije gosp-odarstva nimamo. Na drugi strani pa se bohoti državna birokracija, ki je veèinoma sposobna kar sama potrošiti evropski kapital za vzpodbude v gospodarstvu. Pokojninski sklad razpada tako, da tisti, ki še nismo upokojeni, nimamo garancije, da bomo za svoj vloženi denar tudi kaj dobili...

Država, to smo mi vsi! Toda vse preveèkrat državne službe bolj onemogoèajo kot pospešujejo razvoj posameznih gospo-darskih subjektov. Vse slovenske anomalije in zaostanek v primerjavi z evropskimi državami pa se pripisuje Evropi, kot da bi se morala Evropa prilagajati Sloveniji.

Kakor koli že, domovina je ena sama. Imamo svojo demokratièno državo in upam, da pridemo tudi do moènega gospodarstva, ki je temelj stabilne države.

Vse lepo ob prazniku!Bojan Kraševec,

SKD+SLS

~~~

Ob deseti obletnici osamosvojitveMisli se mi vraèajo

na prehojeno pot in spre-membe, ki smo jih doživeli v tem desetletju.

Zaèelo se je z referendumsko odloèitvijo, razglasitvijo samostojnosti Slovenije in nadaljevalo z vojno za samosto-

IZ DELA AKTIVOV, DRUŠTEV IN STRANK

Nadaljevanje na naslednji strani

15junij 2001

IZ DELA AKTIVOV, DRUŠTEV IN STRANK

Letos praznujemo že l0. obletnico samostojnosti Slovenije in ob tem jubileju je prav, da se spomnimo, da smo tudi Bloèani nesebièno in z zavestjo s puško v roki prispevali k temu velikemu zgodovinskemu trenutku za Slovenijo in slovenski narod.

V èasu priprav na vojno in v vojni je deloval na Blokah vod “TO” pod imenom Samostojni bloški vod, ki je štel 27 borcev, samih Bloèanov.

Že drugi dan vojne smo bili vpoklicani. Naše zborno mesto je bilo v Kovinoplastiki v Novi vasi. Naše orožje je bilo že nekaj mesecev prej spravljeno na skrivni lokaciji v gasilskem kontejnerju na Novolitu. Ko smo se zbrali, oborožili in opremili z novimi slov-enskimi oznakami, smo dobili nalogo, da zasedemo vojašnico Velike Bloke. Novolit nam je dal na razpolago kombi vozilo. Vsi smo se oddahnili, ko smo slišali, da gremo v Vel. Bloke in da nam bo vojašnica predana brez boja. Prve štiri dni smo bili prepušèeni sami sebi. Ukaz je bil držati vojašnico in

Deseta obletnica vojneza samostojno Slovenijo

jo stražiti skupaj s tistimi šestimi vojaki, ki so bili na služenju vojaškega roka. Ker smo bili zelo slabo oboroženi (le 20 kosov streliva na trofejno nemško brzostrelko iz druge svetovne vojne), je bilo reèeno, da se ob morebitnem napadu JLA umaknemo preko Bradatke. Po vohunskem prihodu dveh pripadnikov KOS–a v civilu smo kaj takega lahko tudi prièakovali. Na našo sreèo se je v celi Sloveniji vse obrnilo v našo korist in

je postala vojašnica v Vel. Blokah za JLA nepomembna. V vojašnici je bilo uskladišèeno veliko vojaške opreme, nekaj vozil in kot se je kasneje odkrilo tudi sodobno orožje in strelivo, s katerim bi se naš vod dodobra oborožil, kar pa nam je bilo ob predaji vojašnice od komandanta zamolèano. S kakšnim namenom pa ve samo on in tisti, ki so zanj vedeli. Še v èasu vojne se je vojaška oprema odvažala s kamioni na druge skrivne lokacije, saj se ni vedelo, kako dolgo bo ta vojna trajala in kaj vse bomo še potrebovali. V èasu vojne je bilo v vojašnico Vel. Bloke

pripeljano preko sto vojnih ujetnikov, zajetih v bojih v drugih krajih. Za pomoè pri varov-anju ujetnikov smo dobili vod policije, ki je bil neposredno odgovoren zanje. Za zavar-ovanje stavbe z ujetniki je bilo vpoklicanih 15 lovcev z orožjem L.D. Nova vas. Naloga Samostojnega bloškega voda je bila zavarov-anje celotne vojašnice. Po sklenitvi premirja so ujetnike preoblekli v civilne obleke in jih odpustili domov, èesar so se zelo razveselili. Po odhodu ujetnikov so odšli tudi policisti in lovci. Naš vod je ostal in èez dan ali dva smo za en teden dobili zamenjavo. Dejstvo je, da je bila to prva osvojena vojašnica v Sloveniji v tej vojni. Ves èas vojne in tudi po premirju, ko so bili v veèini drugi objekti JLA vrnjeni, je vojašnica v Vel. B1okah ostala v rokah “TO”.

V tej vojni je bilo v raznih enotah in pri drugih dolžnostih udeleženih preko 80 Bloèanov, ki so danes èlani Zveze veteranov vojne za Slovenijo. Prav bi bilo, da tudi drugi opišete svoja doživetja in izkušnje iz te vojne in jih daste v objavo v Bloški korak, v vedenje vsem Bloèanom, da tudi tokrat Bloèani ob tem velikem trenutku za Sloven-ijo nismo stali ob strani in smo bili enotni kot še nikoli prej. Z odmikom èasa bo gotovo ta vojna, tako pomembna za samostojno Slov-enijo, veliko bolj cenjena kot je sedaj in na katero bi veèina današnjih politikov najraje pozabila, ker jih paè ni bilo poleg. Tudi zaradi te vojne imamo Bloèani zopet svojo obèino.

Veterani obmoèja, ki zajema obèine: Ilirska Bistrica, Postojna, Cerknica, Loška dolina in Bloke se vsako leto udeležujemo sreèanja na Mašunu v snežniških gozdovih, ki je že tradicionalno. Letos smo se bloški veterani udeležili tudi osrednje slovenske prireditve ob 10. obletnici samostojnosti in sreèanja vseh veteranov Slovenije, ki je bila na vojaškem letališèu Cerklje ob Krki. Bloški veterani se zahvaljujemo obèini Bloke, ki nam je to udeležbo omogoèila z avtobusnim prevozom.

Ob tem pozivam vse Bloèane, ki ste bili udeleženi v tej vojni, pa še niste vèlan-jeni v ZVVS, da to storite. Informacije lahko dobite pri meni.

Borec “Samostojnega bloškega voda”Darko Mržek

Samostojni bloški vod, junij 1991

je doslej vedno skušala delati tako, da je svoje cilje in ravnanja presojala tudi v smeri, kaj bo to pomenilo za prihodnje generacije.

V nova desetletja slovenske države, v tretje tisoèletje gremo z novo voljo in novimi izzivi:– da bo Slovenija odprta družba, kjer bodo

novi cilji prihodnosti presegli delitve pretek-losti,– da bomo Slovenci kot samozavestni posamezniki prepoznavni kot narod,– da bo Slovenija dežela vrednot, prihod-nosti in enakih priložnosti za vse.

Pogumno in vztrajno gremo naprej, naš èas šele prihaja.

Vsem prebivalcem bloške planote in vsem državljanom republike Slovenije èesti-tamo ob dnevu slovenske državnosti in želimo poguma in domovinske zavesti.

Obèinski odbor SDS Bloke,predsednik Jože Rot

Nadaljevanje s prejšnje strani

16 Bloški korak

IZ DELA AKTIVOV, DRUŠTEV IN STRANK

Za Kulturno društvo Bloke je letošnje leto prav posebno leto. Praznuje namreè kar tri obletnice in sicer 70-letnico moškega pevskega zbora »Deteljica«, 30-letnico moškega in 20-letnico mešanega pevskega zbora KD Bloke. V ta namen je bil 26. 5. 2001 v dvorani osnovne šole koncert, na katerem so s pesmijo in besedo poèastili te obletnice, pomembne za kulturno dejavnost na Blokah.

Na lepo obiskani prireditvi, katere so

Predsednik Gasilske zveze Cerknica Drago Jakopin je prejel najvišje gasilsko priznanje in nagrado Matevža Haceta. Drago Jakopin je za svoje nesebièno 50–letno življenjsko delo prejel to priznanje dne 19. maja 2001 na Igu, podelil pa ga je preds-ednik Gasilske zveze Slovenije. Tako visoka odlikovanja GZ Slovenije vsako leto podelju-jejo le tri in ga dobijo le najboljši. Drago Jakopin predseduje gasilcem iz treh obèin: Bloke, Cerknica in Loška dolina.

Drago Jakopin je Bloèan, naše gore list, doma iz vasi Studeno na Blokah. Leta 1950 je stopil v gasilske vrste PGD Velike Bloke. Nato je odšel v Cerknico in nadaljeval v PGD Cerknica, tu je opravljal zahtevne dolžnosti, bil je predsednik PGD veè mandatov. Bil je predsednik požarne skupnosti obèine Cerknica od ustanovitve do prenehanja. V

Visoko odlikovanje predsednikuGZ Cerknica

Bloke s pesmijo 70 let – in veèse udeležili tudi mnogi bivši èlani obeh treh zborov, so zapeli otroški pevski zbor Osnovne šole Tone Šraj – Aljoša Nova vas–Bloke, ter moški in mešani pevski zbor KD Bloke. Èlanom zbora, ki pojejo že dlje èasa, so podelili bronaste, srebrne in zlate Gallusove znaèke. V poèastitev obletnic je Kulturno društvo Bloke izdalo bilten, v katerem je predstavljena pevska kronika na Blokah.

Andreja Šparemblek

tem èasu je gasilstvo moèno napredovalo v opremi in izgradnji domov ter izobraževanju.

Pred tem je Drago Jakopin že prejel odlikovanje GZ Slovenije III., II. in I. stopnje, gasilsko zvezdo Jugoslavije, plaketo veterana, odlikovanje za posebne zasluge in zlato znaèko CZ, medaljo za delo in druga visoka civilna državna odlikovanja. Predlog, ki ga je posredovalo predsedstvo GZ Cerknica za to visoko odlikovanje je v obrazložitvi obsegal dve tipkani strani, zato je o njegovem delu narejen le kratek povzetek. Predsedstvo in vsi organi GZ Cerknica našemu odlikovancu iskreno èestitamo in mu želimo še veliko zdravih let.

Tajnik GZ CerknicaMiroslav Doles

V lanskih številkah Bloškega koraka je bilo dokaj obširno predstavljeno tudi društvo invalidov obèin Cerknica, Loška dolina in Bloke, vse od ustanovitve leta 1982 do sedaj. Tudi letos smo si, tako kot vsa ostala leta, zastavili program dela za tekoèe leto, ki ga tudi uspešno izvajamo.

Med èlane našega društva, ki so pravoèasno dali prijave z ustreznimi podatki (preko 700 nas je že), so razdeljeni vsi razpoložljivi redni termini letovanj v toplicah oz. zdravilišèih, dodeljeni od Zveze delovnih invalidov Slovenije.

Z obènim zborom društva, ki je bil v zaèetku meseca marca, se je zaèel letošnji program dela.

V mesecu aprilu smo bili na kopanju v Lendavskih toplicah in po nakupih v madžarskem Lentiju.

V drugi polovici maja se je 95 èlanov z avtobusom odpeljalo na 7-dnevno morsko letovanje na otok Hvar.

Ker pri tako visoki številki našega èlanstva ni možno vsem omogoèiti letovanja v naših poèitniških hišicah v slovenskih zdravilišèih preko rednih terminov, je bilo to letovanje, ki smo ga organizirali izven ZDIS, zelo dobrodošlo in koristno za naše invalide. Ta letovanja organizira Turistièna agencija Relax iz Velenja; z naše strani je tudi že za jesenski termin veliko zanimanje. Cena letovanja je bila sedaj pred turistièno sezono dokaj ugodna, plaèljiva celo v 5 obrokih. Prav zato je to letovanje lažje dosegljivo tudi inva-lidski populaciji.

Potovanje na otok Hvar, preko Zagreba in Splita se je sreèno zakljuèilo, zato si še želimo v Dalmacijo.

V zaèetku avgusta je naèrtovano regijsko sreèanje društev Logatec, Vrhnika, Ilirska Bistrica in našega. Ker ga letos organiziramo mi, nas èaka veliko dela in nalog. Èlani IO prièakujemo pomoè vseh èlanov društva z Blok in tudi ostalih obèanov.

Ob lanskem septembrskem sreèanju s pobratenimi društvi na Bloški planoti ob Domu pod Liscem so bili namreè vsi udeleženci od blizu in daleè zelo navdušeni nad krajem in ljudmi, zato je padla odloèitev, da bo tudi letos regijsko sreèanje v obèini Bloke.

Torej v soboto, 4. avgusta, se v vsakem vremenu vsi sreèamo (tudi neinvalidi) na Blokah pri Domu pod Liscem in se skupaj poveselimo.

Pomagajmo si med seboj in nasvi-denje!

Jožica Škrlj

Medobèinsko društvo invalidov

Drago Jakopin je prejel najvišje gasilsko priznanje in nagrado Matevža Haceta

17junij 2001

IZ DELA AKTIVOV DRUŠTEV IN STRANK

ú Odloèila si se za šah. Kako to? Kdaj si se zaèela ukvarjati s šahom?

S šahom sem se zaèela ukvarjati v mali šoli, navdušil pa me je oèe, ki me je tudi nauèil prvih potez.ú Kdo je bil tvoj prvi mentor?

Boško Trivunèeviè, ki mi še sedaj zelo veliko pomaga.

ú Barve katerega kluba zastopaš?To je Šahovski klub Loška dolina, ki bi

se mu ob tej priložnosti zahvalila, saj mi res zelo veliko pomaga.ú Kako izgledajo treningi šaha?

Pri šahu ni posebnih treningov, imamo trening v obliki turnirja, ampak to ni kot trening, treniram veèinoma doma. Individu-alno treniram tudi skupaj z Boškom (tren-erjem op.a.), v zadnjem èasu pa tudi z Antonom Praznikom, ki je uèitelj na Srednji šahovski šoli, ter tudi s priznanim srbskim šahistom Zlatkom Bagašiæem. Sicer pa sem tri leta hodila tudi na Srednjo šahovsko šolo, kjer smo se uèili predvsem teorijo. ú Kakšen naziv imaš sedaj?

Sedaj imam žensko II. stopnjoú Koliko èasa traja sezona in koliko

tekem imaš na sezono?Sezona traja èez celo leto, koliko tekem

imaš, pa je odvisno od posameznika, kolikor hodiš sam okoli. No, moram poudariti, da meni zelo veliko pri tem pomaga klub.ú Vemo, da so pomembne tudi fiziène priprave. Kako pa sploh izgledajo?

Na pripravah je predvsem teorija, obdeluješ razliène razlièice iz pozicije. Mogoèe se ne zdi, ampak pomembna je fizièna pripravljenost, saj je kar naporno sedeti veè ur za mizo in strmeti v 64 polj.ú Ali se posveèaš kakšni kategoriji posebej?

Ne, saj mislim, da se tudi v turnirskih partijah (to so partije, ki trajajo eno uro ali veè op.a.) lahko znajdeš v položaju, ko ti zelo zmanjkuje èasa in ti zelo prav pridejo vešèine iz hitropoteznega šaha.ú Ali imaš kakšno potezo, ki jo izvedeš prav na vsaki partiji?

Po navadi imamo natrenirane otvoritve, jaz najraje zaènem s kmetom na d4.ú Sedaj pa vprašanje, zaradi katerega sem prišel. V prejšnji številki Koraka smo objavili, da odhajaš na veèje tekmovanje. Lahko natanèneje poveš, kaj bo to?

Na državnem prvenstvu, ki je bilo letos februarja, sem dosegla drugo mesto, v kate-goriji dekleta do 18 let in si s tem priigrala pravico do nastopa na evropskem šahovskem prvenstvu, ki bo v Grèiji od 30. avgusta do 10. septembra. Odigrala bom 9 kol, na podlagi katerih bodo postavili vrstni red. Rada bi povedala, da bo konkurenca zelo huda, saj bodo prišla dekleta, ki trenirajo tudi po deset ur na dan.ú Ali imaš kakšnega vzornika?

Ja, posebej všeè mi je Ana Srebrniè, saj ima zelo napadalno igro.ú Kaj pa ti?

Mateja bo zastopala Slovenijo inBloke na EP mladih šahistov v Grèiji

Ne zgodi se pogosto, da se nekdo s tako majhne planote kot so Bloke, uvrsti na tako veliko tekmovanje. Naša junakinja je Mateja Kljun, osemnajstletno dekle s Studenega, zelo uspešna dijakinja, še uspešnejša šahistka, ki se odpravlja v Odisejevo deželo, da bi si s Sizifovo vztrajnostjo pridobila Olimp Evrope.

Ne, jaz sem pa bolj za pozicijsko igro.ú Vidim, da imaš tudi veliko priznanj, medalj in pokalov. Kateri pa ti je najbolj pri srcu?

To je pa gotovo pokal, ki sem ga dobila na državnem prvenstvu letos februarja za drugo mesto.ú Slišal sem, da si tudi zelo uspešna v šoli.

Ja res je, hodim na Srednjo zdravstveno šolo v Ljubljani.ú S kakšnim uspehom boš zakljuèila letnik?

Letos bom odlièna. (Nobena ocena ne bo nižja od pet op.a.)ú Ali se poleg šaha udejstvuješ še na kakšnem drugem podroèju?

Ja, pred kratkim sem se zaèela ukvar-jati s karatejem.ú Vse to ti vzame veliko èasa. V èem je skrivnost uspeha?

To je pa skrivnost, ki jo bom razkrila samo za bralce Bloškega koraka. Skrivnost je v organizaciji èasa.ú Kaj pa zabava – žur?

Tudi za to se najde èas.ú Na koncu še nekoliko šaljivo vprašanje. Katera šahovska figura ti je najbolj pri srcu?

(haha) Nimam figure, ki bi jo imela najraje. Vse so pomembne.ú Mateja, hvala za prijeten pogovor. Ob tej priložnosti bi ti v imenu vseh Bloèanov zaželel veliko sreèe na evrop-skem šahovskem prvenstvu v Grèiji in da se s èim boljšo uvrstitvijo vrneš nazaj na Bloke.

HvalaMiha Mišiè

Skrivnost uspeha je v organizaciji èasa...

Bo pokalu z državnega prvenstva sledil še pokal z EP?

Bloški korak

18 Bloški korak

Negotovo, z nekaj vznemirjenosti in prièakovanja smo se zbrali po veè kot treh desetletjih. Generacija bloških šolarjev, rojenih leta petdeset. Številèna generacija, ena redkih, ki so jo v novovaški šoli morali razdeliti v dva oddelka.

Prve zadrege ob snidenju so bile kmalu premagane, drug drugemu smo jih pomagali reševati. Nekateri se ves ta èas, odkar smo se po osmem razredu razšli, nismo sreèali. Pa sta pogovor in spomin pomagala, da je obraz dobil tisto podobo, ki si jo ohranil kje v skritem predalu, kot zbledele fotografije a in b razreda. Veseli smo bili, da so prišle tudi uèiteljice Valèi, Ivica in Milena in naše druženje še obogatile.

Pozabljeni dogodki so se zaèeli izvijati iz kopren, domislice in anekdote so prehitev-ale druga drugo, sedanjost se je mešala s preteklostjo. Iskrivost mladostnega duha, žlahtna bloška govorica, pesem iz srca – vse nam je lepšalo veèer.

Za dva razreda šolarjev; vsak s svojo

Ko potonike zacvetijo…usodo, osebnimi vzponi in padci, tragedi-jami in uspehi. Danes vpeti v vsakdanje delo, skrbi in male sreèe, ki nam jih namenja usoda. Nekaterih ni veè med nami, ostali pa bodo v naših spominih.

Od tedaj, ko smo zaèeli hoditi v šolo

v Novi vasi, so se èasi zelo spremenili. Kar ne moreš verjeti, da so bili redki avtomobili, ki so peljali skozi vas, da je bila prva cesta asfaltirana šele, ko je bila za nami že srednja šola. Da so otroci tudi iz najbolj oddaljenih vasi hodili v šolo peš in da ni bilo pozimi niè nenavadnega, èe je v šoli kdo manjkal zaradi visokega snega ali zametov, ki jih je nanesla burja na ozke gazi. V šoli so bile z visokimi zelenimi peèmi ogrevane samo uèilnice; kurili smo z drvmi, ki smo jih vsako jesen pod strogim nadzorstvom ravnatelja nosili, podajali in zlagali v visoke skladovnice za šolsko stavbo. Obdelovali smo šolsko njivo, pridelke pa je porabila šolska kuhinja za pripravo malic. Peli smo v zboru, pripravljali proslave. Se uèili, uganjali neumnosti, klep-

Sreèanje nekdanjih sošolcev, danes petdesetletnikov

ZANIMIVOSTI

Na fakulteti za šport Univerze v Ljubljani je letos aprila diplomirala Irena Škrabec. Naslov njene diplomske naloge je Dedišèina bloškega smuèanja. Za nas Bloèane kot tudi za širšo slovensko javnost ima naloga poseben pomen, saj predstavlja Bloško planoto in njene prebivalce skozi zgodovino smuèanja. Naloga je zelo obsežna, saj je vanjo vloženega veliko truda in èasa, zato je že na samem zagovoru naletela na pozitivne kritike in na najvišjo možno oceno.

Vsebina diplomske naloge je razdeljena na veè poglavij. Avtorica je na zaèetku naloge predstavila zgodovino razvoja smuèanja v svetu, nato pa je postopoma prešla na prikaz bloškega smuèanja. Našla je vse prve znane zapiske o smuèanju v Srednji Evropi od Valvasorja pa do novejših raziskovanj. Podrobno je opisala Bloke skozi zgodovino, geografijo in podnebne znaèilnosti. Posebno poglavje je namenila bloškim smuèem; od izvora, ideje, sestave, izdelave smuèi do uporabe in tehnike smuèanja, pozabila pa ni omeniti tudi znamenitih Bloških tekov.

V nalogi je tudi naštela vse oblike prop-agiranja in predstavljanja bloškega smuèanja v Sloveniji in tudi v tujini. Opisala je tudi

Dedišèina bloškega smuèanjaobseg umetniškega in medijskega prikaza Bloške planote in smuèanja.

V diplomski nalogi so zajeta vsa pomembnejša dognanja o bloškem smuèanju na osnovi strokovne literature, pisnih in drugih prièevanj, arhivov. Nakazani so tudi drugi možni zgodovinski viri pred Valva-sorjem: arhivi stiškega samostana, arhivi turjaških grofov,... Veliko je slikovnega mate-riala, ki dodatno pripomore k boljšemu razumevanju in predstavljanju Blok, njenih prebivalcev ter smuèanja. To je dragocen zapis in želimo si, da bi èim veè Bloèanov stopalo po njenih korakih.

Nataša Širaj

Izdelava bloških smuèi

Bloška planota je eden mnogih poza-bljenih kotièkov Slovenije in še dobro, da je tako. Planota s svojo mrežo kolovozov in makadamskih cest ponuja gorsko kole-sarjenje po veèinoma nezahtevnem, a lepem terenu, ki omogoèa krasne krajše in tudi daljše ture.

Vabi vas valovita travnata pokrajina, zaèinjena z borovimi in smrekovimi gozdièki, v katerih se skrivajo z iglicami posute kolovozne poti. Obli grièi obdajajo osrednjo ravnino, kjer kraljujejo žuboreèi potoèki in potok Blošèica, ki neutrudno vijuga in namaka slabo prepustna dolomitna tla. Ob

Bloke – po id

19junij 2001

ZANIMIVOSTI

etali, se smejali, jokali. Kot vsi šolarji. Vsako leto smo imeli nekaj novih sošolk in sošolcev, ki so bili z nami samo leto, dve, nato pa so odšli bogvekam. To so bili “oficirski”; otroci oficirjev, ki so bili v vojaških službah v Velikih Blokah in so jih oblasti nenehno premešèale iz kraja v kraj.

Tudi poèitnice so bile drugaène kot danes.

Po konèani osnovni šoli smo se razšli. Veliko sošolcev je vzelo štipendije podjetja Tegrad za šolanje na poklicni šoli elektros-troke, drugi pa smo se vpisali na razliène poklicne in srednje šole. Tudi doma so ostali, na kmetijah in veèinoma zaposleni na Brestu. Na Blokah tedaj ni bilo nobenih možnosti za zaposlitev.

Pa so se èasi spremenili. Razvoj in napredek je dosegel tudi te kraje. Prav naša generacija je bila tista, ki je zaèela vraèati Blokam, kar je dotlej ostajalo v mestih, po vseh koncih Slovenije. Ljudje so zaèeli prihajati nazaj. Odpirale so se možnosti za delo v Novi vasi, prometne povezave so bile boljše, standard je rasel. Ustvarjale so se družine, gradili novi domovi.

Danes so Bloke drugaène kakor pred desetletji, ko smo bili otroci. Vsi smo ponosni na to; tisti, ki živijo tukaj in si prizadevajo, da se razvoj ne ustavi, in tisti, ki živimo drugje. Radi se vraèamo in povsod s ponosom povemo, od kod smo. Od kod nam še zmeraj nekaj pojoèega v že zdavnaj spremenjeni govorici in iskrivega v izraženi misli. Ponosni smo na kraje našega otroštva, senožeti naše mladosti.

Ko potonike zacvetijo, je konec šolskega leta. Tako je bilo, je in bo. Zmeraj. In nove generacije šolarjev bodo odhajale z Blok. Naj se tudi vraèajo.

Mira Turk Škraba

dilièni planoti

veèjih padavinah prestopi nizke bregove in se razlije po travnikih. Tako je teren precej zamoèvirjen. Bloška planota spada med nizka barja, ki so pri nas veèinoma razvita le na manjših površinah, moèvirni svet ob Blošèici in njenih pritokih pa je najveèji še ohranjeni kompleks tovrstnih naravnih okolij v Sloveniji.

Bloška planota ali na kratko Bloke leži na skrajnem robu Notranjske med Cerkniškim poljem in Loško ter Ribniško dolino. Bloke ležijo dokaj visoko (720 do 800 metrov nadmorske višine). Dostopne so iz veè smeri, predvsem po magistralnem

cestnem trikotniku Ljubljana–Unec–Žlebiè oziroma iz Primorske prek Postojne in Unca. Na Blokah je raztresenih 45 vasi.

Opis tureTuro zaènemo v vasi Grahovo in se

povzpnemo na planoto po lepi makadamski cesti. V vasi Radlek se odcepimo na stranski

kolovoz ter priènemo krožno turo po prekras-nih in razglednih travnatih terenih. Na osrednji ravninski del planote se spustimo pri vasi Fara ter nato nadaljujemo po ravnem proti vzhodu. S kratkim vzponom èez Mali hrib se priènemo usmerjati proti Bloškemu jezeru. Po veèjem dežju je kolovoz v tem delu zelo blaten! Vraèamo se po lepi in razgledni makadamski cesti ter skozi vas

Velike Bloke poèasi konèamo krožni del ture v vasi Radlek. Za konec sledi spust po že znani poti v vas Grahovo.

RazlièiceMreža kolovozov in makadamskih cest

na Blokah omogoèa veliko raziskovanja in dodatnih možnosti.V vsakem primeru lahko

turo zaènemo na planoti (npr. pri št. 12). S tem se višinska razlika zmanjša na skromnih 285 v. m., tura pa moèno olajša. Opisana tura je lepo vozna tudi v nasprotni smeri. Ne nazadnje lahko turo podaljšamo tudi na sosednjo Slivnico.

Besedilo in fotografije: Marjan Tkavc,Grif, april 2001

Obmoèje okrog potoka Blošèica se splaèa ogledati od blizu, in to peš. Nikar s kolesm ne unièujte krhke narave!

20 Bloški korak

Karel Pirman je leta 1996, ko je bil star oseminosem-deset let, izdal svojo pesniško zbirko, ki jo je poimenoval K srcu.

Rojen je bil leta 1908 kot prvorojenec oèetu Janezu in mami Franèiški – Boèkovim pri Sv. Trojici. Že od nekdaj so imeli mlin. Oèe pa je zgradil še žago. Doma sedaj gospo-dari brat Tone, ki skrbno vzdržuje tako mlin kot žago in sta ponos bloške tehniène zgodovine.

Karel je na Blokah preživel le mladost. Kasneje se je izuèil za mizarja in si je dom uredil na Lavrici. Na starše, dom in mladost ima najlepše spomine. Kot sam pravi, je bil kar odprte glave, saj mu je mama veèkrat prebirala Mohorjeve povesti in razne pesmi, predvsem Gregorèièeve, ki se jih je hitro nauèil na pamet. Pa tudi pisati in brati ga je navadila, še preden je zaèel hoditi v šolo. Tako ga je tudi g. župnik zgodaj izbral za ministranta. Seveda je pa to bilo takrat bistveno težje, saj so ministranti morali kar nekaj molitev znati v latinšèini. Te še danes zna na pamet.

Ko sem ga pred dnevi obiskal mi je z najveèjo lahkoèo zmol latinski “Oèe naš...” Nato pa so se mu oèi zasvetile in usta razlezla v nasmeh in je dodal: “Pa tudi po nemško ga znam. No ja, molim lahko tako v treh jezikih, zakolnem pa tudi v petih.”

Hudomušnosti in dobre volje pa našemu Karlu nikoli ni zmanjkalo. Po vojni, ko so bili hudi èasi, je pa skladal pesmi o podržavljenih gozdovih in zadružnem plevelu Z ironijo si je dajal moèi. Zresni se le, ko se spomni, da ima le štirinštirideset jurjev penzije. “Èasi so bili paè takšni, da je bilo bolj malo pokojninskih let in zdaj so mi vzeli še varstveni dodatek.”

V pesniški zbirki K srcu je objavil svojo pesniško žetev. Predstavi svoje razmišljanje o skladnosti s samim seboj, z drugimi ljudmi in naravo. Sledijo pesmi iz vojnih èasov, v katerih je posameznik prezrt, ponižan, poteptan, vendar nikoli zlomljen. – V pesmih nam popisuje domaèi kraj in svojo Lavrico, prijatelje in znance. Posebno mesto pa pripada pesmim z moèno noto ironije. Avtor na videz blagohotno, zato pa niè manj prinazesljivo, okrca številne napake in protislovja, ki jih je preživel.

“Pesni moje bo morda kdo hranil…” upa naš Karel.Pa še na mnoga leta Vam želimo, gospod Karel!

Stane Korenjak

ZANIMIVOSTI

K

srcu

Triindevetdeset-letni Karel Pirman pred svojo hišo na

Lavrici. V rokah drži èeveljèke, ki mu jih je mati kupila

za prvi rojstni dan. Zgornji del je iz platna, spodnji in

podplat pa iz usnja. Podkovanimi so z žeblji kot pravi

avstro–ogrski »bergstajgerji«.

Naši politiki

Je predsednik res lušten fant,

obleèe vsak dan speglan gvant,

milina mu z obraza sije,

zato ker vsak dan se obrije.

A drugi naši diplomati

pa so prav grdo kosmati,

je Darvin pogruntal bil,

da se èlovek je iz opice razvil.

Na Bloški planoti

Na Bloški planoti nikomur napoti

na hribèku prijaznem v samoti sedim,

po njivah pa žito v svoji lepoti

se vetrièu klanja – sad zemlje dobrin.

Prijazne vasice, v njih pa cerkvice

ponosno stojijo kot vere simboli,

pradedi so naši hodili tja k maši

brez upanja v vero bili niso nikoli.

Viharji hrumijo, stoletja minijo,

a narod pa tukaj je žilav in zdrav.

In zemljo to ljubi, za kruhek se trudi

in vedno razume in dela vse prav.

Ponosni sinovi, ponosne so hèere,

ki tekla jim zibka na bloških je tleh,

v poklice èe grejo, se dobro vedejo

in pridnost njihova doseže uspeh!

Moja rojstna

dolina

Tam, kjer tišina v rojstni dolin’ci

rad bi užival življenja jesen.

Kjer cerkev trojiška na mali planin’ci,

kjer mojih predragih že veèni je sen.

Tamkaj so tekla mi leta mladosti,

tamkaj mladosti bil mi je cvet.

Tam so mi bile prve radosti,

a moral za kruhom od tam sem v svet.

V strojev ropotu mi teklo življenje,

družini da svoji zaslužil sem kruh.

Izèrpale sile vsakdanje trpljenje,

izèrpala sila mi vid je in sluh.

Spomini nazaj le tja mi hitijo,

kjer v bistrem potoku ribic je roj.

Gozdovi zeleni rahlo šumijo,

ob skali visoki dom rojstni je moj.Ob petdesetletnici

trojiških zvonov

Mogoèe poslednjiè sem videl zvonove,

ki bili nekoè so moje veselje,

ko mnoge z njimi zvonil sem nedelje,

sebi v veselje in Bogu na èast.

Let petdeset od takrat je minilo,

ko prviè sem užival v taki lepoti,

zvonovi so peli v svoji krasoti,

na vse pa sladak mi ostaja spomin.

Zapojte takrat mi trojiški zvonovi,

ko smrt mi bode v lica dahnila,

vseh muk me pozemskih rešila,

zapojte še meni v poslednje slovo.

Srèek dela tika-taka...

Srèek dela tika-taka, poèasi penzionist

koraka,

ne mika veè kakšna ga Marièka,

ker je zanjo že prestar.

Srèek dela tika-taka, poštarja vsak komaj

èaka,

da mu tolarèke prinese,

pa bo brž v bufet zavil.

Tika-taka dela srèek, nam povesil se je

smrèek,

ker penzionèek so pristrigli,

penzionist, zategni pas!

Naj bo Tonèka, Francka ali Micka, dvaj-

setega je že brez ficka,

zato pa kislo se drži,

na èakanju do prvega trpi.

21junij 2001

Rojen sem v vasi Sv. Duh na Blokah. Od leta 1952 sem zdoma. Živim že 38 let v Tržièu.

Pred kratkim sem bil na obisku v domaèem kraju, kjer sem si ogledal glasilo Bloški korak, ki se mi je zdel vsebinsko in obliko-vno zanimiv.

Prosim, èe ga priènete pošiljati tudi meni. Obenem pa bi rad dobil tudi izvod glasila, v Katerem je panoramska slika vasi Sv. Duh v zimski idili.

Želim vam veliko uspehov pri izdajanju glasila in vas prisrèno pozdravljam,

Ivan Kraševec, Tržiè

Vaše obèinsko glasilo Bloški korak, je vredno vsega spoš-tovanja in ni èudno, da so Bloèani z njim nadvse zadovoljni. Glasilo je zanimivo, razumljivo za branje in polno domaèih zanimivosti, s katerimi obèane seznanjate, kaj in kje se kaj dogaja.

V prilogi Vam pošiljam dve pesmi, èe jih ocenite za primerne, jih lahko tudi objavite. Pripo-roèam se Vam, da bi tudi v bodoèe ostal na Vašem seznamu prejem-nikov glasila Bloški korak.

Tone Frantar, Krušèe

Moji starši so Bloèani, sama sem “Ljubljanèanka”, pa vendar sem èustveno navezana na Bloke, kjer sem pri stari mami preživela mnogo lepih trenutkov.

Pred kratkim mi je oèe pokazal èasopis Bloški korak, številko 2. Najprej sem ga bolj iz vljudnosti prelistala, nato pa z zanimanjem prebrala. Pišete o starih obièajih, povezanih s praznovanjem velike noèi… in ravno na nedeljsko jutro smo s starši obujali njihove spomine na tiste težke èase, ki pa se jih radi spominjajo.

Bloški korak res krepi vez z rodnim krajem vsem tistim, ki jih je njihova življenjska pot vodila drugam. Moji starši so zgradili dom v Ljubljani, na Bloke pa se radi vraèamo.

Tako skupaj s starši z veseljem prièakujem nove številke Bloškega koraka.

Pripravljeni smo plaèati tudi naroènino.

V svojem in v imenu oèeta Alojzija Hitija (rojenega v Ravniku) vas prisrèno pozdravl-jam,

Ksenja Hiti, Ljubljana

Zahvala

Ob izgubi dragega moža,

oèeta, sina in brata

MARJANA ANZELJCA,

se iskreno zahvaljujemo

vsem, ki ste ga pospremili

na zadnji poti in se od njega

poslovili. Posebna hvala

sorodnikom, gasilcem PGD

Nova vas, gospodu Strletu

za poslovilne besede in

gospodu župniku za sveti

obred.

Vsi njegovi

Desetletnica slovenske

državnosti

Danes Slovenci živimov soncu svobode,sreène, samostojnemirnodobske dobe.

Iz mest, zaselkov, vasizvonjenje, pesem doni,po hribih kresovi gorijo,iz domov zastave visijo.

Slovenska neodvisnostje v boju priborjena,je slastna,okusna,ponosna in èastna.

Sonce svobodeSlovencem naj sije,ni veèje vrednoteod slovenske svobode.

Svobode se ne da kupiti,svobodo smo si morali priboriti,èe svobodo zgubimo,jo nazaj težko dobimo.

Slovenija je dom Slovencev,dom klenega Krpana potomcev,Bog naj nas èuva in varuje,Slovenc Slovenca naj spoštuje!

Tone Frantar, Krušèe

Oglaša se vam še ena Bloèanka, mlajšim neznana, starejši me pa tudi še niste pozabili.

Dobila sem v roke glasilo obèine Bloke »Bloški korak«. Èestitam celotnemu uredništvu in le tako naprej. Posebej èestitam èlanu uredništva g. Francetu Škrabcu za njegovo 70-letnico.

Zelo sem se razveselila fotografije predvojnega pevskega zbora »Deteljica« pri Društvu kmeèkih fantov in deklet. V kolikor starejši Bloèanje ne poznajo veè teh obrazov, mogoèe jim bom jaz obudila spomin, zato pošiljam seznam celotnega zbora. Èe pa sem sluèajno kakšnega zgrešila, mi oprostite in me popravite.

Lepo pozdravljam vse Bloèane, uredništvu pa želim še veliko uspeha pri njihovem delu.

Fani Gaènik, Ljubljana

Prisrèna hvala za poslani »Bloški korak«. Zelo sem ga bila vesela, saj tako vse izvem, kar se dogoaja na Bloški planoti. V celoti ga preèitam, ker je polno novic iz mojih dragih Blok. Vsem, ki ta Bloški korak delate želim, da bi bili še naprej uspešni. Prisrèno vas pozdravljam,

Tilka Koren, Maribor

Z leve proti desni.I. vrsta: Alojzij Mazij (krojaè, Vel. Bloke); Ernest Kaplan (trg. pomoènik pri Lenarèièu); Stanko Lenarèiè (Nova vas, bivši župan in poslanec); Jože Košorok (uèitelj in pevovodja); Venèeslav Vinkler (ravnatelj osn. šole); Jože Širaj (Katarinèièev iz Metulj)II. vrsta: Ivan Intihar (pek. mojster); Jože Kotnik (Nova vas); Tone Širaj (Nova vas); Franc Gornik (Nova vas); Ivan Korošec (Žan, Hudi Vrh); Franc Palèiè (Metulje); Janez Škrabec (Vel. Bloke); Jože Korošec (Hudi Vrh); Franc Lipovec (Hudi Vrh); Žan Gornik (Nova vas); Stane Gornik (Nova vas)III. vrsta: Jaka Merlak (trg. pomoènik pri Lenarèièu); Anton Širaj (Metulje); Tone Pirc (Ravne); Franc Kotnik (Nova vas); Tone Marolt (Nova vas, Petrasov); Franc Žurga (Veliki Vrh); Frane (nekje iz Primorske, hlapec pri Lenarèièu); Gorjupov (Modic, z Gline); Alojz Kotnik (Nova vas); Jože Marolt (Nova vas, Petrasov); Franc Gradišar (mizar, Fara)

PISMA BRALCEV

22 Bloški korak

Bloški korak, glasilo obèine BlokeOdgovorni urednik: Stane Korenjak; Uredniški odbor: France Škrabec, Milena Mišiè, Rado Ponikvar, Tone Urbas; Lektoriranje: Marija KorenjakOblikovna zasnova, raèunalniška grafika in stavek: Simon Korenjak; Izdelava filmov in tisk: Èukraf PostojnaIzdaja Obèina Bloke, naklada 900 izvodov. Glasilo prejmejo brezplaèno vsa gospodinjstva v obèini.Naslov uredništva: Obèina Bloke, Bloški korak, Nova vas 4a, 1385 Nova vas; bloski.korak@email.si

PA ŠE TO

Že nekaj let pelje èez Bloke tudi kolesarska dirka “Po Sloveniji”. Tako je bilo tudi letos. Škoda, da se tem fantom vselej tako mudi. Še ozrli se niso za “Tanjo”.

Trajno kodranje las je ena najbolj kompleksnih tem. Štejemo jo med osnovne frizerske postopke. Trajna ni nikoli izginila iz mode in ne iz frizerskih salonov. Za frizerja je zanimiva in tudi potrebna pri doloèeni kvaliteti las, da lahko doseže veèji volumen las pri konèni frizuri.

Trajno kodranje las je kemièen proces in za razume-vanje tega procesa sta nujni diagnoza las in strokovno znanje o delovanju preparata na lasno strukturo, ki je drugaèna pri vsaki stranki ali tudi na istem lasišèu.

Želja po kodranju sega daleè nazaj v zgodovino, vendar je šele v zadnjih letih prišlo do velikega napredka pri proizvod-nji preparatov za hladno trajno.

Na tržišèu je sedaj cela vrsta preparatov, ki lahko zado-voljijo vse veèje zahteve strank, predvsem v pogledu veèje prila-godljivosti preparatov raznim tipom las. Posledice so manjše

Lasje in trajno kodranje lasobremenitve, oziroma poškodbe na laseh.

Nedolgo tega je trajna pomenila sinonim za tveganje, napake pa so bile nepopravljive.

Vedeti pa je treba, da èe želi stranka moèno trajno, ki bo držala šest mesecev brez striženja, da bodo lasje grdi, èe pa želi rahlo trajno, le–ta drži le dva meseca.

Lepe lase in ne preveè dela z njimi vam želi vaša frizerka

Joži

Po Sloveniji

Po otvoritvi nove banke...

...so èastne goste popeljali na kosilo v gostilno Miklavèiè bloški fijakarji.

Obèina Bloke v sodelovanju z veterani vojne za Slovenijo

in osnovno šolo Toneta Šraja Aljoše vabi na

proslavo v poèastitev

dneva državnosti,

ki bo v petek, 22. junija 2001, ob 20. uri

v zgornji jedilnici šole.

Nastopajo:

Pevski zbor Kulturnega društva Bloke,

uèenci osnovne šole in

glasbene šole oddelka Nova vas.

ZELO UGODNA PONUDBA::