boŽja beseda beseda/oct-nov-dec-2012.pdf · predvsem pa v ljubezni in objemu nebeškega očeta. to...

Leto 2012 Letnik 63 Okt/Nov/Dec

BOŽJA BESEDA

97Božja beseda Oktober/November/December2012

Iz koledarjaThe Word of GodBožja besedaSlovenian Religious quarterlyOctober-November-December-2012Trimesečnik izdajajo Slovenskimisijonarji (Lazaristi) v Torontu

Uredništvo in uprava:739 Brown's LineToronto, Ont. CanadaM8W 3V7Tel.: (416) 255-2721

Glavni urednik in upravnik:Toni Burja, C.M.e-mail: [email protected]

Tiska: Golla Graphics Inc.Etobicoke, Ontario, CanadaTel.: (416) 621-5945

Letna naročnina: $28.00Posamezna številka: $7.00ZDA $35.00 kan. dol. *EU in DRUGOD $43.00 kan dol. ** Menjavo denarja preračunajte sami

Poverjeniki:Montreal: Rev. Franc Letonja, C.M.3470 Blvd. St. Joseph,Montreal, Que., H1X 1W6Tel.: (514) 254-8286

Sudbury: Ga. Francka Stopar,26 Severn St., Sudbury,Ont., P3C 2Y7

ISBN 0406-9110

NASLOVNICA: Najsvetejše v jaslicah in v monštranci na oltarju.Cerkev Brezmadežne Device Marije čudodelne svetinje.

VSEBINA

Iz koledarjaNovi leto . . . . . . . . . . . . . . . .97Voščilo . . . . . . . . . . . . . . . . . .98Herod! Zakaj noriš? . . . . .100

Svetovni drobiž . . . . . . . . . .102

Od Atlantika do PacifikaIz Žup. Brezmadežne . . . .106Pri Mariji Pomagaj . . . . . .107Sv. Vladimir v Montrealu .110Sv. Gregor v Hamiltonu . .112

Zahvale . . . . . . . . . . . . . . . . .114

Božična in novoletnavoščila . . . . . . . . . . . . . . . . . .117

Za dobro voljo . . . . . . . . . . .128

NOVO LETOKaj vse si zaželimo za novo leto? Veliko sreče, zdravja, poguma in

moči, veselja, zadovoljstva - ter čim manj nadlog, trpljenja, žalosti.Kot kristjani bodimo predvsem ljudje upanja! Razlog upanja imamo– to je Bog med nami, ki najbolje ve, kaj potrebujemo. Brez Božjevednosti nam ne pade las iz glave. On je Gospodar našega življenja,tudi človeške zgodovine, preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Ali nita vera najgotovejša vodnica v leto, ki je pred nami? Če je Bog z nami,kdo je zoper nas? Če imamo Boga, ki je Oče in njegovega Sina, ki jeBog z nami in v nas, kdo je zoper nas? Z Bogom ima naše življenjesmisel: naša sedanjost, preteklost in vsa prihodnost, tja do večnosti.

Marija je vse stvari ohranila v svojem srcu in jih med sebojpovezovala ter tako odkrivala njihov pomen. Tudi mi, ob raznihdogodkih, ki se nam pripetijo, se lahko v globini svojega srcasprašujemo, kaj Bog misli z nami. Nič ni slučajnega v življenju. PoKristusu in njegovi Materi smo prejeli svobodo božjih otrok.

Vsakdo naj zase pomisli: “Kaj si zase za to leto želim? Kaj potrebu-jem?” Potem to izročim Bogu. Narediti pa moramo načrt. Sklenimospremeniti kar čutimo, da je potrebno spremeniti. Če prosim zazdravje, moram morda bolje zanj skrbeti tudi sam. Če prosim zadružino, domače, se moram več zanje zanimati, zanje nekaj storiti.

Kako bomo to leto znali prisluhniti načrtom, ki jih ima Bog znami? Potrebujemo molk. Tudi Bogu bi radi veliko povedali, pa seizgubimo v obilju besed, si očitamo razstresenost in znova nas vasepotegne trušč okolja, tempo časa in nemirna skrb. Ali si bomo znalivsak dan vzeti nekaj trenutkov za to, da prisluhnimo Bogu? Petminut molka pred Bogom za dnevni pogum. Minute, ko bi nasprevzela zavest Božje navzočnosti, minute ko bi občutili srečo bitikristjan, minute ko bi dobili moč za drobno življenje celega dne,saj ga moramo živeti za večnost. Minute, ko bi v nas bil mir, ki jesad duha. Ali bomo hoteli ob Marijinem zgledu vere in usklajenostiz Bogom uresničevati Božji načrt v letu, ki je pred nami?

Zato moram začeti vsak dan znova. Vsako jutro naj se zavemsvojega bivanja, vsak dan naj bo pred menoj kot novo poslanstvo,vsak dan naj začnem z novo močjo, vsako jutro naj sprejmem svojdan, da ga napravim lepega, bogatega. To ni izgovor slabičev. To jemodrost svetnikov, je napisal g. Sodja. Zato so uspeli. Moja prošnjaje: “Gospod, odpri svoje roke, brez Tebe sem nič!”

Iz razmišljanj g. Franca Sodja CM

98 Božja beseda Oktober/November/December 2012 99Božja beseda Oktober/November/December 2012

Nasilje, nerazumevanje, napetosti, pomanjkanje, krivice,brezposelnost, vojne in lakota ... to je temna in grenkastran sveta, ki v njem živimo.

Sredi tega sveta išče človek luč upanja. Milijoni iščejo svetlobo, kisije skozi okno na njihovo bolniško posteljo – če jim socialni sistem tobolniško posteljo sploh omogoča. Milijoni v bolečinah – telesnih aliduševnih – upajo na nekaj lepšega, boljšega in svetlejšega.

Leta 1955 je francoski duhovnik François dejal: »Zdi se, da uboginikomur ne koristijo, še manj bolni in invalidi. Ti niso osvetljeni z reflektorji;izključeni so iz verige človeštva.« Žal, kako to še drži danes ...

ln vendar – vsi iščemo Luč!Vstani in se napoti proti Luči! To je projekt, vreden celega življenja.

Drage sestre in bratje v Kristusu, osvetljeni z Lučjo neskončne božjeljubezni poskušajmo vsi – ne glede na naš položaj: študent, ‘ne-študent’,oče, mati, duhovnik, bolnik, invalid, trpeči ali zdravi – postatiogledalo te Luči. Naj naša srca, napolnjena s skrivnostjo Božiča,postanejo okna upanja in vrata ljubezni za vse, posebej za tiste, ki nemorejo videti niti svetlobe dneva niti Luči. Naj naša srca postanejodrug za drugega vir veselja, posebej za tiste, ki v svojem fizičnem aliduhovnem trpljenju ne morejo več zaznati blage Luči Betlehema.

»Toda, jaz sem tako majhen, slaboten, bolan in osamljen ... To je zamepreveč,« se nam pogosto zdi.

Prijatelj, sestra, brat – pogum!Ali se ni nebogljeno Dete, odvisno od človeške skrbi in ljubezni

staršev, rodilo v revščini in siromaštvu betlehemskega hlevčka? Ti, kise čutiš majhnega, slabotnega in nebogljenega, spoznaj se v Kristusu,

ki ti je tako podoben; še več, ki želipostati Ti od svojega rojstva do smrti nakrižu. Brez čudežev se že dotika tvojegasrca, tvoje duše, dojemljive za blagost innežnost Njegove ljubezni.

V osrčju pluralistične in sekulariziranedružbe, ki jo pogosto prikazujejo kotneverno, naša katoliška navzočnost innaš prispevek tej družbi izhajata izzvestega, pristnega, kritičnega inslužnega dialoga. Naš prispevek je sadizkušnje, ki izvira iz globoke in pristnevere. Naj nas prevzameta moč in veseljedo nove evangelizacije. Pri tem naj nampomagajo pristno zakramentalno življenje, uresničevanjeevangeljskih svetov in prizadevanje za uresničevanje pastoralneganačrta Cerkve na Slovenskem. Ravno v Letu vere prosimo, dabetlehemska Luč zažari v nas tako, da te besede ne bi bile zgoljzapisane na papir, ampak tudi v naše srce. Tako bomo postaliskupnost božje ljubezni in upanja. Če se je Bog učlovečil in postalčlovek ter v tem ni videl prevelikega ponižanja za svoje Božjeveličastvo, to pomeni, da je človeško dostojanstvo neskončno. Zatonaj leto 2013 postaja bogato v spoštovanju in priznavanju človeškegadostojanstva, v krščanskem razumevanju potreb in v tem, da bi svojenačrte vsi uresničevali v evangeljskem duhu.

Želim Vam, da bi Božja solidarnost s človekom vedno bolj postajalagonilna moč naših src, naših rok, naših nog in invalidskih vozičkovv naših prizadevanjih za sočloveka in bi ta svet bogatili z bratskosolidarnostjo. Tako bomo mogli vsi iti Luči naproti.

Želim vam vero v božično skrivnost! Pa tudi upanja, poguma inljubezni polno leto 2013! Želim Vam obilo Božje in človeške bližine,posebno tistim, ki dan za dnem okušate grenkobo sveta. Dopustite,da On razsvetli vaša srca in v njih razvname ogenj vere, upanja inljubezni, kajti On je vir in edino zagotovilo vsakega človeškegadostojanstva.

Leopold C. VALANT CMRavnatelj Študentskega Doma Vincencij v Ljubljani

in evropski kurat Krščanskega Bratstva Bolnikov in Invalidov

VVOOŠŠČČIILLOO(vredno, da seposreduje naprej)


Herod se je prestrašil, ko je izvedel, da tuji kralji prihajajoobiskat novorojenega kralja. On pa nič ne ve! Ali nigrozno? Kar na lepem, ko ni nihče kaj takega pričakoval!

Po začetni paniki se loti poizvedovanja – učitelji najdejo podatke invse razložijo.

Toda on se na napovedi prerokov ne ustraši več, ker ima svoje –zvijačne načrte. Kraljem naroči, naj gredo prvi, nato pa naj mu pridejopovedat, kako je z detetom...

Neumno je to, da se Herod prestraši! Misli, da je to nova zarota. Inodreargira politično, taktično. Bal se je, da bi izgubil svoj položaj.Kako naj bi kdo drug odločal o njegovem nasledstvu? To ne more biti!Bo že on sam poskrbel za svoje nasledstvo! Nihče drug ne bo odločal,tudi v imenu Boga ne! On bo to preprečil, magari s pobojem vsehdojenčkov v Betlehemu in okolici, kar bo tudi hitro ukazal.

Toda on NIMA POJMA KDO SE JE RODIL! Ne ve, kakšne vrstekralj se je rodil. Še sanja se mu ne! Je prav neumen!

Jezus si ne želi njegovega prestola! Si ne želi ukazovati in vladati,kot vladarji tega sveta. Kot kralj bo kvečjemu ukazoval hudobnimduhovom – naj se umaknejo, ukazal boleznim – naj izginejo, ukazalsmrti – naj se umakne, ukazal viharju – naj utihne, ukazal hromemu– naj shodi, slepemu – naj spregleda, gobavemu – naj bo čist,mrtvemu – naj vstane, grešniku – naj bo svoboden.

Jezus si ne želi njegovega bogastva! Jezusovo bogastvo je drugačno

in Herod mu ga ne more vzeti, ker ga niti ne pozna. Veste v čem jeJezusovo bogastvo? Malo pomislite. Jezusovo bogastvo ni v imetju inrazkošju, ampak v tem, da živi v objemu Božje ljubezni. Ljubezni materein očeta, ljubezni družine. Predvsem pa v ljubezni in objemu NebeškegaOčeta. To je Njegovo bogastvo! Bogastvo je, da živi v naravi, ki jo je Bogčudovito ustvaril, uredil in jo ohranja. V objemu sonca podnevi, lune inzvezd ponoči, v objemu vetra, morja, rek, hribov in dolin, zelenja, živaliitd. V objemu preprostih in malih ljudi, ki so vsi Njegovi bratje in sestre.Kasneje pa predvsem v objemu ali družbi učencev ter vseh, ki so vanjverovali. Vse to je njegovo bogastvo!

Jezusovo vladarstvo je tisto, ki bo prineslo svobodo za vse.Predvsem svobodo zatiranim, luč tistim, ki sedijo v smrtni senci,varnost ogroženim, vero in upanje obupanim, svobodo vsem grešnimin sužnjem greha. Še več, ta kralj želi podreti pregrado smrti, odpretivrata večnosti in še in še lahko naštejemo. Si upate kaj sami še dodati?

Kot Herod, tako se prestrašijo Jezusa Boga tudi mnogi ljudje vsehčasov. Zaradi predsodkov! Koliko je predsodkov v zraku! In zaradinjih ljudje sami sebi onemogočajo pomoč Boga, pomoč tudi bližnjega.Je žalostno, ampak resnično. Tudi danes se nadaljuje zgodba.Nadaljevala se je v Jezusovem življenju, ko mnogi ga niso sprejeli inso ga zavračali že vnaprej. Niso poslušali njegov glas, njegovenamene, njegovo oznanilo, njegova dejanja in dokaze ljubezni. Tudičudeži niso zadostovali. Iz grdih predsodkov so ga celo križali in šeprej strašno mučili ter poniževali. Iz predsodkov ga tudi daneszavračajo, mučijo in ponižujejo. Tako tudi Cerkev doživlja njegovousodo, pa tudi tisti, ki se upajo biti njegovi učenci, ki se upajo delovatipo njegovem vzoru in nauku.

Toda modri z vzhoda, iz tujih narodov, ga brez predsodkovsprejemo, obiščejo, prepoznajo, ga molijo in mu darujejo. Ali ni točudno? Iz lastnega naroda kralj in ves Jeruzalem se prestrašijo, tujcipa ga z veseljem in radostjo sprejmejo! Saj vidite odkod je glavninavernih tudi danes – iz tujih narodov, misijonskih dežel tega sveta.

Modri darujejo zlata, kadila in mire. Zlata kot kralju, kadila kotBogu ali večnemu duhovniku, mire kot umrljivemu človeku alipreroku… Kaj mu lahko mi darujemo? Kar smo in imamo. Predvsemsvojo revščino, da nas bo On obogatil!

Kdo lahko pride k Jezusu? Vsaka oseba in vsak grešnik! Iz vsehnarodov! V njegovem življenju ga niso sprejeli le kralji, ampak tudibolniki vseh vrst, obsedenci in tudi vseh vrst grešnikov! Mnogoutrujenih in obteženih, iz srca ponižnih... Kje smo mi?

Toni Burja CM

»Herod!Človek!Zakajnoriš?«


Papež vsej Cerkvi • “VaticanInsider” je objavil novico, da naj bijanuarja 2013 izšla četrta okrožnicapapeža Benedikta XVI., namenil panaj bi jo veri. V njej naj bi papež vpreprostem jeziku povedal zaple-tene in globoke resnice.

Leto vere • Vatikanski državnitajnik kardinal Tarcisio Bertone je17. oktobra sinodalnim očetompovedal, da je papež Benedikt XVI.vse apostolske nuncije in drugevatikanske diplomate po svetu(apostolske delegate, stalne opazo-valce ...) povabil na srečanje junija2013 v Rimu. Posvetovali se bodo osvojih nalogah v letu vere.

Cerkev v Nemčiji • München-ski nadškof kardinal ReinhardMarx je v pogovoru za RheinischePost izjavil, da v katoliški Cerkvi vNemčiji manjka “duha”. »Cerkevpreveč govori o strukturah in morali,premalo pa o svojem pravem cilju.Primanjkuje ji navdušenega prepri-čanja. Vprašati se mora, ali je Kristusresnično v središču njenega oznanje-vanja.«

Zavetnik slovaških gorskihreševalcev • Apostolski nuncij naSlovaškem nadškof Mario Gior-dana je med mašo v nedeljo, 28.oktobra, vodji slovaške gorskereševalne službe Jozefu Janigiizročil odlok Svetega sedeža, da jebl. Janez Pavel II. novi uradni

zavetnik slovaških gorskih reše-valcev. Janez Pavel II. je slovaškimškofom, ko so ga obiskali leta 1992,dejal, da je »prehodil vse te gore«.Slovaške namreč.

Monsignor 007 • Slovenski duho-vnik, msgr. Mitja Leskovar, voditeljprotiobveščevalnega urada na vati-kanskem državnem tajništvu, je bilimenovan za nadzornika ravnanja zzaupnimi gradivi, kar je nujno pokraji dokumentov in njihovem posre-dovanju javnosti. Novinarji so ga žerazglasili za “monsinjorja 007”(oznaka tajnega agenta v Flemin-govih romanih o Jamesu Bondu).

Verske manjšine • Letno poro-čilo ameriške vlade o verski svo-bodi po svetu govori tudi o tem, daso verske manjšine v stiski ali socelo preganjane v državah, v kate-rih prihaja do družbenopolitičnihpreobratov. Taki državi z najhuj-šimi kršitvami sta Iran in SevernaKoreja, do kršitev pa prihaja tudi vPakistanu, Savdski Arabiji, Indone-ziji, Egiptu, Bahrainu, Rusiji, Iraku,Nigeriji in še marsikje drugod.

Več verske svobode v Nepalu •Predstavnik razpuščene ustavo-dajne skupščine Subash Nemwangje pri srečanju s predstavniki vers-kih manjšin v Nepalu zagotovil, dase ta država v prihodnje ne bovrnila k hinduizmu kot državnireligiji. To pomeni, da ne bo več

hindujska kraljevina in njen mo-narh ne bo več veljal za utelešenjehindujskih božanstev.

Nemiri v Siriji • Melkitskipatriarh Gregorios III. Laham se jezelo razveselil, ko je 16. oktobramed zasedanjem škofovske sinodezvedel, da bo na papeževo naročiloSirijo obiskala posebna cerkvenadelegacija, ki naj bi pomagaladoseči spravo, mir in solidarnostmed sprtimi stranmi v tej državi.Razžalostilo pa ga je, ko je Svetisedež zaradi nasilnih obračunavanjv Bejrutu in Damasku obisk tedelegacije preložil.

Proti nestrpnosti in preganjan-jem • Judovska skupnost v Rimuje v sodelovanju s katoliško Skup-nostjo sv. Egidija 16. oktobra zdemonstracijo pred rimsko sina-gogo spomnila na esesovsko de-portacijo 1042 Judov leta 1943 vnacistična koncentracijska tabo-rišča. Predsednik italijanske vladeMario Monti je v svojem govoruposvaril pred protijudovskimrazpoloženjem, ki še vedno nipreseženo. Gospodarska kriza netitudi sovraštvo do tujcev terpoglablja razdore in prepade.

Romi romali v Mariazell •Graški škof Egon Kapellari je vgovoru med mašo pri 17. med-narodnem romanju Romov v toavstrijsko Marijino romarsko sve-tišče povabil k strpnosti do tujcev,še posebej Romov, pa tudi k molitviza vse tiste Rome, ki so jih umorilinacisti oziroma so pozneje umrlinasilne smrti.

Dokazana nedolžnost • Sodiščev prestolnici Pakistana je odločiloizpustitev umsko neprištevne de-klice Rimše Masih, osumljenebogokletstva. Deklica, ki imaDownov sindrom, je v priporu odsrede avgusta, češ da naj bi zažgalanekaj strani Korana. Policija je žeprijela ‘imama‘ mošeje iz dekliči-nega kraja, ki naj bi ji nekaj straniKorana podtaknil med zažganeliste in ji tako naprtil očitanodejanje, muslimane pa naščuvalzoper kristjane.

Denacionalizacija • Madžarskeoblasti bodo katoliški Cerkvi indrugim verskim skupnostim naMadžarskem vrnile več nepre-mičnin, ki so jim jih vzele v letih od1948 do 1950 pod oblastjo komu-nistov.

Teolog osvoboditve • Všpansko-brazilski koprodukcijisnemajo drugi del filma o 84-letnem teologu osvoboditve in‘socialnem škofu’ Pedru Casal-daligi, ki od leta 1968 deluje v SauFelixu do Araguaii na severuBrazilije in velja za glavnegabojevnika za človekove pravice vtej državi.

Obramba družine • V velikihfrancoskih mestih Parizu, Lyonu,Marseillu in Toulusu je bil v soboto,17. novembra, praznik družine,materinstva in očetovstva. Namnožičnih srečanjih se je zbralookoli 500.000 ljudi, ki so pred-sedniku in vladi sporočili, da stamaterinstvo in očetovstvo vFranciji ena največjih vrednot.

Svetovni drobiz

104 Božja beseda Oktober/November/December 2012 73Božja beseda Oktober/November/December 2012 105

Obramba zakona kot zvezomed možem in ženo • PredsednikSlovaške škofovske konferencenadškof Zvolensky je v pismuministru za zunanje zadeveLajčaku zapisal, da se slovaškiškofje ne strinjajo z razširitvijoSveta za človekove pravice,narodne manjšine in enakostdružin še za odbor, ki bi branilpravice istospolnih partnerjev.Zakonodaja je namreč jasna: »zakonje zveza med možem in ženo in ga jedružba dolžna varovati.«

Istospolne zveze • Berlinskikardinal Rainer Maria Woelki je vpogovoru za Frankfurter Rund-schau kot »človeško dragoceno invredno priznanja« pohvalil priprav-ljenost številnih istospolnih parovna skrb za drugega partnerja,obenem pa poudaril, da katoliškaCerkev iz svojega verskega pre-pričanja ne more odobravatitakšnih zvez, saj »kot ideal sožitjazagovarja zakon med možem in ženo,ki je odprt za rojevanje otrok.«

Glasovanje proti • Avstralskiparlament je kljub drugačnimnapovedim in pričakovanjemzagovornikov istospolnih zvez zvečino glasov (98 proti, 42 za)zavrnil predlog zakona, da bi selahko poročali tudi istospolnousmerjeni pari. Na ta način soposlanci najbolj prepričljivo potrdilivrednoto zakonske zveze medmožem in ženo ter družine.

Varovanje človeških zarodkov• Nemško združenje katoličanov spodročij gospodarstva in uprave je

zahtevalo poostritev zakona ozavarovanju človeških zarodkov;med drugim splošno prepovedgenetskih raziskav. Samo tako bomogoče preprečiti njihovo zlorabo,izbor pri umetni oploditvi inkončno usmrtitev.

Ne-dopustnost splava • Irskiškofje so po tragični smrti 31-letneSavite Halappanavar in njenega šenerojenega otroka pojasnili svojestališče do splava, zarodka inživljenja matere, kadar je to vnevarnosti. Na Irskem je splav zzakonom prepovedan, dopuščen jele, kadar je v nevarnosti življenjematere, ali v primeru samo-morilnih naklepov.

Upad samomorov • V zadnjih10 letih je število samomorov vSloveniji upadlo za 30%. Za leto2010 so na voljo podatki le za 17držav članic Evropske unije.Slovenija je za Madžarsko inLatvijo na tretjem mestu, najmanjsamomorilni pa so v Grčiji inŠpaniji. Svetovna zdravstvenaorganizacija sporoča, da vsako letona svetu samomor naredi milijonljudi.

Vzgojno delo Salezijancev • VEkvadorju so si Salezijanci zadalinalogo, da bodo čim več revnimmladim omogočili visokošolskoizobrazbo. Tudi s tem namenom soleta 1994 ustanovili univerzo UPS,na kateri študira 19.000 študentov,v prihodnosti pa naj bi jih 20.000.Trideset odstotkov študentov je iznajrevnejših slojev prebivalstva,precej tudi indijanskega rodu.

Verski študij v ruskih univerzi• Na Narodni univerzi za jedrskeštudije v Moskvi, ki je med najboljprestižnimi šolami v Rusji, pri-pravljajo nov oddelek za teološkeštudije. Katedro bo vodil metro-polit Hilarion iz Volokolamska. Vpreteklosti je univerza že organi-zirala za pravoslavne bogoslovcetečaje iz fizike, astronomije inkemije, zdaj bodo pa teologi ‘vrnili’usluge s tečaji o zgodovini Cerkve,dogmah in verski kulturi. Vsi tečajibodo prostovoljni, univerza pazagotavlja, da ne bo diskriminacijepri dostopu do tečajev.

Pridobitev na Koroškem •Krški škof Alois Schwarz je v domuSodalitas v Tinjah na avstrijskemKoroškem blagoslovil preurejenokapelo, ki jo je s 17 umetniki izdesetih narodov mozaično poslikalp. dr. Marko Ivan Rupnik DJ izCentra Aletti v Rimu. Mozaik vprezbiteriju kapele predstavljabožje sporočilo Abrahamu in Sari,da bosta dobila sina Izaka. Drugemozaične upodobitve prikazujejosv. Emo (Hemo) Krško, sv. Mo-desta, bl. Hildegardo s Kamna, sv.Benedikta - zavetnika Evrope, sv.Cirila in Metoda, bl. Janeza Pavla II.in bl. škofa Antona MartinaSlomška. (Opomba urednika: RektorDoma je g. Jože Kopeinig, ki je lanskoleto vodil sv. mašo na romanju vMidlandu)

Nagrada Krškemu škofu •Krščanska kulturna zveza inNarodni svet koroških Slovencevsta 22. novembra 2012 podelila

Einspielerjevo nagrado krškemuškofu Aloisu Schwarzu in s temdala priznanje svojemu škofu, ki jena Koroško prišel iz Nižje Avstrijein je kljub temu v razmeromakratkem času razvil presenetljivosenzibilnost za slovensko narodnoskupnost in njene osnovne probleme.

Novi blaženi • Benedikt XVI. seje 14. oktobra po opoldanskimolitvi spomnil p. FriedrichaBachsteina in trinajstih njegovihsobratov iz reda manjših bratov(frančiškanov), ki so bili prejšnjidan v stolnici sv. Vida v Pragirazglašeni za blažene. 15. februarja1611 jih je v njihovem praškemsamostanu iz sovraštva do kato-liške Cerkve in katoliške habs-burške kraljevske hiše umorilapobesnela množica. Papež jepoudaril, da so ti redovniki prveosebe, ki so bile v letu vererazglašene za blažene ter da »nasvera v Kristusa spominja tudi natrpljenje z njim in zanj.«

Duhovništvo v Cerkvi • P.Hermann Geissler, voditelj oddelkaza vprašanja nauka pri papeškiKongregaciji za nauk vere, je začasopis Salzburger Nachrichtenizjavil, da je vztrajanje papežaBenedikta XVI. pri celibatu vskladu z izjavami drugega vati-kanskega koncila in vseh papeževpo njem ter da bo tudi v prihodnjeobveljal. O pomenu ženske vCerkvi je povedal, da je velik in dase bo lahko še povečal, nikakor pane pride v poštev vprašanjeduhovniškega posvečenja žensk.


Skupina župljanov iz obeh župnij vTorontu in Slovencev, ki živijo izvenmesta, je 14 dni romala po Evropi.Ogledali smo si Waršavo, Čestahovo,Krakov, kjer je deloval še kot škofkasnejši papež Janez Pavel II., Poznan,Berlin, Drezden, Prago, BudimPešto inDunaj. Razen Warshave, ki je bila medII. svetovno vojno uničena in jo jesovjetska oblast spremenila v pravomesto kasarn, so bila mesta, ki smo jihobiskali, pravi biseri arhitekture.Mesto Dresden v vzhodni Nemčiji, kiso ga bombardirali dva dni po koncuII. Svetovne vojne, dobiva originalnopodobo mesta, res, presenetljivo lepo.Vreme, družba, ogledi, vse je biloizredno zanimivo in prijetno. Ko bi lečlovek imel več časa, da bi si vse to karvidiš slikal in shranil v spomin. Poogledu Dunaja, se je polovica skupinevrnila v Toronto, ostali pa smo hiteli kdomačim v Slovenijo.

Pevske, plesne, skavtske skupine inšolarji so v oktobru ponovno začelidelovati. Dvorana je oživela medtednom in ob nedeljah, kjer se sreču-jemo po mašah ter ob kavi in čaju ste-čejo razni pogovori, kjer si izmenju-jemo novice.

Mladinska skupina je skupaj z Ka-toliško Žensko Ligo (KŽL) poskrbela

za srečanje mladih in staršev terpovabila go. Marino Nemat, ki jegovorila o njeni osebni tragičnizgodbi, ki jo je kot mlado dekledoživela ob islamski revoluciji v Iranu.To kar je povedala je bilo izrednozanimivo in poučno tudi zato, kernam je povedala, kako se je ona rešilamore in ozdravila spomin od strašnihosebnih dogodkov iz zapora, kjer jo ječakala obsodba in smrt. Iz njenegagovora bi se lahko naučili marsikaj vsitisti, ki so morali skozi strahote vojne.

Članice KŽL Pod vodstvom ge.Rozike Nesich so pripravile božičnicona sam Miklavžev večer. Bilo je pri-jetno, čeprav smo pogrešali kar nekajčlanic.

V nedeljo 16. decembra so gospe izKŽL prodajale pecivo, potice in drugedobrote. Bile so dobro pripravljene.

Od Atlantika do Paci�ka

IZ ŽUPNIJE BREMADEŽNE,Toronto

Ob kavi, čaju in pecivu so se ljudjeprijetno počutili in se založili z dobro-tami za praznike.

Sestali so se razni odbori, kotpastoralni svet, ki je pregledal delo, kinas je čakalo pred prazniki. Vincen-cijeva konferenca je organizirala obiskostarelih, bolnih in osamljenih župlja-nov. Zanje smo imeli v cerkvi posebnonabirko in 23. decembra blagoslov terpraznično srečanje v dvorani.

Duhovno obnovo pred božičnimiprazniki je to pot vodil naš sobrat,novomašnik lazarist, g. Borut Pohar.Najprej je obiskal zahodno Kanado,nato pa je spovedoval, pridigal inmaševal še pri Mariji Pomagaj, vAjaxsu, tu pri Brezmadežni in v Mon-trealu. Za praznike nam je pomagalspovedovati priljubljeni father JosephMacDonald.

Letos smo prvič krasili cerkev sami,brez sestre Veronike. Hvala Bogu, daso gospej Danici priskočile na pomočMary Ann Flegar, Magda Rovanšek,Mary Skrt, Lydia Pilih in MarijaRuntič. Za jaslice, ki so bile letos pos-tavljene pred oltarjem je poskrbel g.Valentin B. Smreke sta pripeljala inpripravila g. Andrej in Tomaž Pahulje,za bandere pa je poskrbel g. StaneFerkul.

Naj omenim še božični večer. Čezdan smo imeli četrti od petih pogre-bov pred prazniki. Šele popoldne smose osredotočili na praznovanje. Sevedaso se otroci Slovenske šole, birmanciin strežniki pripravljali že prej. Ga.Nada Čemas in g. Toni Burja staposkrbela, da je bilo vse pripravljenoza žive jaslice. G. Milan Vinčec je

marljivo pripravljal otroški zbor Slo-venske šole.

Ob 7h zvečer se je cerkev zavila vmrak in mir. Pristopili so otroci vbelem in se postavili pred oltar.Miriam Padar in Lauren Pleško stapričeli v besedi prikazovati božičnivečer, otroci pa so korajžno pelibožične pesmi. Izredno lepo so naspopeljali v božično skrivnost. Počasiso se v cerkvi nabirali mlajši in starejšipastirji, angeli, nato še Marija in Jožefz novorojenčkom, s kora pa se jeoglasil mešani zbor Naša pesem zorganistom g. Jožetom Oražmom.Sveto mašo in pridigo v slovenščini inangleščini je vodil g. župnik, soma-ševal je g. Borut Pohar.

Valentin Batič CM, župnik

Vsako leto po dolgem poletju in pozahvalnem dnevu se prične rednasveta maša pol ure kasneje, ob 10h.Farani, ki uporabljajo javni prevoz, soza to hvaležni. V oktobru se je po svetimaši zopet pričelo druženje ob kavi,čaju in pecivu. Farani se radi pogo-vorimo o raznih dogodivščinah spoletnih počitnic in nasploh.

Cerkveni pevski zbor z navdušen-jem prepeva stare slovenske cerkvenepesmi. Ima 19 članov. Za leto dni senam je pridružil Marko Lončarič izSlovenije, ki bo z nami prepeval indelil izkušnje. Farani še posebej radislišijo pesmi na čast Materi Božji, ki sojih slišali kot mladi fantje in dekleta

PRI MARIJIPOMAGAJv Torontu


pred vojno ter jih spominjajo na Slo-vensko domovino. Cerkveni pevskizbor prepeva pesmi skladateljevStanka Premerla, Matija Tomca,Lojzeta Mava, Ignacija Hladnika inAntona Jobsta.

Hvaležni smo Marjanu Žejnu, ki je21. oktobra in 16. decembra prišel zdiatonično harmoniko in nam zaigralpri kavici nekaj slovenskih narodnihpesmi ter še nekaj njegovih sestav-ljenih skladb.

Pastoralni svet je naredil programglavnih dogajanj za župnijo MarijePomagaj za leto 2012/2013. Obenempa je sestavil koledar prireditve iz obehžupnij Toronta in prireditev Slovenskeskupnosti, ki se bodo zgodili v našihprostorih. Natisnjen koledar je bildodan k oznanilom in je dostopen tudina spletni (internetni) strani. Pričelismo se pogovarjati o potrebnosti pri-prav na praznovanje 60-letnice našecerkve, ki bo decembra 2014.

Gospodarski svet ima redne ses-tanke in nadaljuje svoje delo. Hvaležnismo vsem članom, ki s svojim časom,mišljenjem in žrtvami iz ljubezni doBoga in Marije Pomagaj stopajo naprej,da pomagajo in delajo v dober namen.

Ta ljubosrčnost se je posebej pokazalav nedeljo, 2. decembra, ko smo vžupnišču dobili poplavo s strehe. Zelosmo hvaležni trudu vseh tistih, ki sopriskočili na pomoč. Vponedeljek je g.župnik Valentin Batič poklical zava-rovalnico in pristojne ljudi, da so siogledali škodo. Hvala Bogu, da bodoškodo krile zavarovalnice.

Konec Oktobra smo se zbralinapokopališčih, kjer smo se spominjalinaših pokojnih in obujali spomine.

V petek, 9. novembra, smo sečlanice bivšega dekliškega zbora Mar.Pom., ki ga je vodil g. Tone Zrnec,zbrale na koru pri Mariji Brezma-dežni. Zapele smo pri maši v zahvaloza 65. obletnico mašniškega posve-čenja g. Zrneca. Zbor bi danes lahkoobhajal že 40-letnico. Gospodu Zrnecuželimo veliko zdravja in še naprejnavdušenja v službi Bogu ter našiSlovenski skupnosti.

Slovenski Dom je pripravil predbo-žični banket že v soboto, 1. decembrain se ga je udeležilo mnogo faranov.Dvorana je bila polna. Po okusnivečerji so nas zabavali ‘Buttonbox’harmonike, Elvis Presley, orkesterWalter Ostanek, Vlado Kreslin izSlovenije in plesna skupina mladi glas.Imeli smo tudi bogat srečolov.

Katoliška Ženska Liga (KŽL) jepripravila okusno adventno-predbo-žično kosilo za vse župljane. Svetemaše se je udeležilo okoli 230 oseb. Žedan prej so v pripravah nekateri peklijabolčni zavitek (štrudel) in okrasilidvorano. Kosilo ob koncu duhovneobnove je lepo uspelo.

V soboto, 22. decembra, so v okviru

delovanja misijonskega krožka, neka-teri prostovoljci prvič pekli poticepred božičem, z namenom, da bipomagali Slovenskim misijonarjem.Hvaležni smo vsem, ki so pri temsodelali ter Julie Gruškovnjak, ki je vsevodila. Hvaležni smo tudi njenemumožu Frenku, ker nam je pregledal inpopravil peči ter vedno velikopomaga in postori za našo župnijo.

Novomašnik g. Borut Pohar izSlovenije je že drugič prišel v Kanado.Prvič leta 2002 na svetovno srečanjemladih s papežem. Sedaj kot duhov-nik, pa je vodil predbožično duhovnoobnovo za Slovence. V naši župniji jeod 13. do 16. decembra. V soboto, 15.decembra, smo po sv. maši imelisrečanje z njim v dvorani. G. Pohar jetudi ‘mikrobiolog’, sedaj pa je kotduhovnik prevzel več nalog: urejanjerevije ‘Prijatelj‘ za bolnike, invalide innjih prijatelje; duhovno skrb zagibanje Krščansko bratstvo bolnikovin invalidov; ter kaplansko službo v

župniji Sv. Jakob ob Savi. V nedeljopopoldan sta z g. Batičem maševala inspovedovala tudi v Ajaxu (Oshawa),ter zaključila z lepim srečanjem naletovišču Holliday Gardens.

Že vrsto let ga. Anica Mikoličskrbno in zvesto pomaga. Vsako letopripravi božične voščilnice ter povabiveč oseb k branju beril pri sv. mašah.Anici smo zelo hvaležni.

Hvaležni smo Rosar-MorrisonFuneral Home Chapel, ki že drugoleto za našo cerkev daruje božičnezvezde (rože).

Father Gjovani (albanski dušnipastir) ne stanuje več v našem žup-nišču. V njem sedaj začasno stanujejodušni pastirji bližnje fare SvetegaFrančiška in začasno deluje pri nastudi njihova župnijska pisarna. Ostalibodo v našem župnišču, dokler neobnovijo-popravijo njihovega žup-nišča. Večina dokumentov in knjigžupnije Marije Pomagaj je sedajshranjena v prostorih župnije Marije

Ob 65. obletnici mašniškega posvečenja g. Toneta Zrneca

Po pečenju potic pri Mariji Pomagaj


Brezmadežne, kjer potekajo tudi vsapisarniška opravila.

Sedaj ima župnija svojo lastno‘internetno’ (spletno) stran: www.marijapomagaj.ca . Tam lahko najdeteosnove podatke župnije, redna ‘ozna-nila’ in še mnogo drugega. Če imateračunalnik in dostop do interneta, sioglejte.

Marta D.

Zahvalna nedelja • Na zahvalnonedeljo je bil oltar okrašen s sadovizemlje in pri maši smo se Boguzahvalili za blagoslov in varstvo.Popoldan je bila še maša v zahvalo inza dobrotnike na pristavi. S to mašo seje zaključila poletna sezona.

Verouk • V soboto po zahvalninedelji smo spet začeli z veroučnimletom, pripravo otrok na prvo spovedin obhajilo ter na birmo. Letos nismoimeli prvega obhajila. Za prihodnjeleto je začelo priprave deset otrok.Pripravnikov na birmo je sedem, ki sože lani začeli z veroukom. Priprava nabirmo traja dve leti, na prvo spoved inobhajilo pa eno leto.

November – molitve za rajne •Tudi letos, kot že več let zaporedoma,smo v nedeljo, 4. novembra, po obehmašah imeli v cerkvi molitve za rajne,kot so v navadi ob prazniku Vsehsvetih in Vernih duš. Naši rajnižupljani so pokopani na več poko-pališčih in še tam so grobovi našihljudi raztreseni po celem pokopališču.

Skupno molitev na pokopališču bitežje opravili v večjem številu. Vcerkvi smo tako lažje zbrani in vvečjem številu pri molitvi. Že pred alipo molitvi v cerkvi obiščemo grobovenaših dragih.

Naši rajni • V manj kot mesecu dnismo imeli tri pogrebe. V tednu pozahvalni nedelji smo se poslovili odžupljana Štefana Balažica, v dnevih poprvem novembru pa od dveh žup-ljanov, Ane Ficko in Stankota Glavača.V začetku decembra smo imeli desetipogreb leta 2012. Poslovili smo se odSlavke Koželj. Vendar je po miklav-ževanju spet nastopila smrt. Umrl jeBoris Madon. V tem adventu je zaklju-čil advent njegovega življenja. Tako ses smrtjo manjša število župljanov, karse že pozna tudi ob nedeljah.

Koline in martinovanje • S pri-pravo na koline in martinovanje, smozačeli že v oktobru, ko smo pripravilirepo za kisanje. Z bolj neposrednimdelom pa smo začeli v četrtek 8.novembra. Ta dan je bil zakol prašičevpri kmetu, kjer že leta kupujemo‘pujske‘. Popoldan se je delo preselilov dvorano. Tu so naši mesarji razkosaliin uredili meso za pečenko, klobase inkrvavice. Te smo delali naslednji dan,v petek.

V soboto, 10. novembra, so kuhalibujto repo in pripravili pečenko terkrvavice; pripravili tudi mize v dvoraniza večerjo. Zvečer ob peti uri je bilasveta maša. Po maši se je začela dvo-rana polnit z gosti. Nekateri župljani sopovabili svoje prijatelje pa tudi sode-lavce in dvorana se je hitro napolnila.Tuji gostje niso mogli verjeti, da se v

tako kratkem času pripravi tako dobrain izvrstna hrana iz tako navadnihstvari kot so repa, ajda, proso in svinj-sko meso. Razpoloženje je bilo pravprijetno domače, k čemur so pripo-mogli naši mladi muzikanti, ansambelPachenka. Po večerji je bil tudi srečolov.Ko so gostje videli lepe in bogate dobit-ke, so z veseljem kupovali listke inmnogi so bili nagrajeni z lepim darom.

‘Poplava‘ • V petek, zadnjega no-vembra dopoldan, je začela pritekati vdvorano voda. Glavna vodovodnacev, ki je napeljana mimo cerkve, jezačela puščati. Nekdo, ki je šel mimoin opazil močan tok vode ob steni, jeprišel o tem obestit župnika, župnikpa je takoj obvestil mestni vodovod.Mestna vodovodna uprava je po večkot eni uri zaprla vodovod. Naslednjosoboto in nedeljo so kopali in popra-vili poškodovano vodovodno cev. Nasrečo, voda v naši dvorani ni naredilaprevelike škode.

Miklavževanje • Ob lanskem mi-klavževanju je Miklavž obljubil, da boletos spet prišel. Besedo je držal in joizpolnil v nedeljo 9. decembra.

Otroci, ki prihajajo k verouku inplesnim vajam, so se pripravili naprihod Miklavža. V dvorani so gapozdravili z narodnimi plesi, petjemin deklamacijami.

Miklavževanje se je začelo z drugonedeljsko mašo. Ker je bilo pri mašiprecej mladine in otrok, je bila maša vangleščini. Po maši smo se podali vdvorano, kjer je sledilo kosilo, natoprihod Miklavža, nastop otrok inobdarovanje. Miklavž se je zahvalil zalep sprejem, pohvalil otroke in povabilstarše, naj med letom ne pozabijo naskupnost ter obljubil, da bo prihodnjeleto spet prišel, ker so »pri Sv. Vladi-mirju pridni otroci«. Manjši otroci so sstrahom in nezaupanjem šli mimoparkeljnov k Miklažu po dar.

Franc Letonja CM, župnik

IZ ŽUPNIJESV. VLADIMIRA v Montrealu

Otroci na Miklavžev večer v Montrealu


Srečanje bolnikov in starejših • Vsredo, 10. oktobra, se je pričelo obenajstih dopoldne v cerkvi, pri svetimaših, med katero je večina njih prejelatudi zakrament bolniškega maziljenja.Po maši so članice Slomškovega oltar-nega društva pripravile pogostitev zavse. Tokrat so lahko tudi tisti navozičkih prišli v dvorano, saj imamosedaj dvigalo in prenovljena stranišča.Ob dobrem kosilu se je nadaljevaloprijateljsko srečanje.

Spomin vseh vernih rajnih • Letosje bila v mavzoleju - Holy Sepulchre -na Burlingtonskem pokopališču svetamaša, ki jo je daroval hamiltonski škofDouglas Crosby že v nedeljo, 28. okto-bra, ob dveh popoldne. Po maši smose zbrali pri križu in molili za rajne, kipočivajo na tem pokopališču.

Ob pol štirih smo imeli molitve naslovenskem delu pokopališča Gate ofHeaven. Spomnili smo se posebej tis-tih, ki so odšli od nas v zadnjem letu.

Ob petih popoldne pa smo se zbrališe na pokopališču Our Lady of theAngels, v Stoney Creek. Ker je takratže precej padalo, smo se k molitvizbrali kar v mavzoleju.

Slovo od dolgoletnega zvestegafarana, Ludvika Hulla • Malo je takihfaranov, ki bi s srcem in dušo tako zeloskrbeli za dobro župnijske skupnosti.Iskrena mu zahvala za vso požrtvo-valnost in skrb, tako pri gradnjah kottudi pri urejanju in vzdrževanjuokolice, kar je dolga leta z veseljem in

skrbno opravljal. V imenu župnijskeskupnosti se mu je pri pogrebni maši,6. novembra, zahvalil predsednikžupnijskega sveta Milan Ferletič.

Martinovanje 2012 • Potekalo je vsoboto, 10. novembra v naši dvorani.Bilo je tudi 12 steklenic vina na ocenje-vanje. Poskrbljeno je bilo za hrano inpijačo, ter za glasbo in ples (ansambelBrajda). Martinova goska je ‘našla’srečnega dobitnika, ekipa sodnikov paje preudarno presodila katero je naj-boljše vino. Iskrena zahvala gre čla-nom župnijskega pastoralnega svetaza organizacijo prireditve in vsemudeležencem.

Obisk duhovnika • V nedeljo, 18.novembra smo dobili obisk iz Slovenije.Svoje sorodnike je prišel obiskat g.Matej Dečman, župnik iz župnije A. M.Slomška iz Velenja. Povabili smo ga, daje vodil slovensko sveto mašo. Po svetimaši pa je Slovenska šola povabila vsena kavo in krofe. Lepo je, da imajomnogi priliko, da se lahko za kakšentrenutek po maši zaustavijo na klepetuin prijetni družbi. Hvala vsem, ki so sepotrudili in pripravili te dobrote.Upamo, da se bo to še večkrat ponovilo.

Popoldan v Londonu • V nedeljo,18. novembra, smo se popoldan zopetzbrali k sveti maši v Londonu vslovenski skupnosti Triglav. Kar lepaje bila udeležba. Gospodinje soskuhale dobro kosilo in po maši sonadaljevali s priljubljeno igro ‘bocce‘.

Spomin na pokojne • V petek, 23.novembra 2012 so se članice Slomško-vega oltarnega društva spomnile svo-jih pokojnih članic. Za vsako sosimbolično prižgale svečo in poleg

postavile napis z imenom in priim-kom članice.

V sredo, 28. novembra so se članiceKatoliške ženske zveze pri maši spo-mnile vseh rajnih članic. Povabile sotudi domače ali sorodnike, da soprinesli k oltarju vrtnico, članice pa soprinesle gorečo svečo.

Miklavževanje • V nedeljo 9. de-cembra je našo skupnost obiskal sv.Miklavž. Otroci Slovenske šole soskupaj z učiteljicami pripravili kratekprogram, pri katerem so sodelovaliangelci s petjem značilne pesmi: »Miangelci smo mali.« Pa tudi nekaj‘škratulinov‘ je prišlo gledat poredneotroke. Po uvodnem programu jeMiklavž obdaroval otroke. Prazno-vanja pa ne bi bilo brez dobrega kosila,ki so ga pripravile gospodinje inpomočnice v kuhinji. Dobro je, daohranjamo to lepo slovensko navado,da se bo prenesla še na mlajši rod.

Maša in božičnica • Pri društvuSava v Kitchenerju smo imeli na tretjoadvetno nedeljo sveto mašo, pri kateriso sodelovali otroci Slovenske šole. Po

maši so imeli še kratko predstavitevbožične skrivnosti. Po kosilu je otrokeobiskal tudi ‘Santa‘. Glavno težo pri-prave so nosili družina Razpotnik inčlani društva Save, še posebej otroci innjihovi starši.

Maša Slovenske šole • OtrociSlovenske šole v Hamiltonu so se vsoboto, 22. decembra zbrali k zaključnisveti maši. S svojimi okraski so okrasilismreko v veži cerkve, nato pa nada-ljevali s prazovanjem. Ob koncu je ševeliko otrok sodelovalo pri pripravi zabožični večer.

Božičnica članov Društva sv.Jožefa • V torek, 18. decembra so sečlani društva zbrali v društvenihprostorih. Ob dobri večerji, ki sta jopripravila Milena in Ivan Krušič, oborganizaciji odbora društva in prijetniglasbi Tonija Jalovca, so imeli člani lepin prijeten družabni večer. Zbranasredstva ob prodaje srečk za božičnezvezde bodo šla letos za Baragovsklad.

London – St. John the divine • Vnedeljo, 23. decembra smo imeli sveto

PRI SVETEMGREGORIJU V.v Hamiltonu

Otroci pri božičnici v Hamiltonu


ZAHVALAZ veliko žalostjo sporočamo, da nas je 7.

oktobra 2012 v Trillium bolnici (Mississauga,ON) dokaj mlad, a vendar lepo pripravljen inmirno zapustil Karl Smodiš. Rodil se je vThunder Bay (ON), 28. oktobra 1959. Pokopan jepri starših Karlu in Mariji Smodiš v Thunder Bay.

Med življenjske interese je vključeval skupnostdružine, ameriški football, glasbo in avtomobile.Karl je zelo rad pomagal in se za pomočpridružil, kjer je mogel. Užival je v družbi in vedno so bila opaznanjegova globoka razmišljanja, skrbi, velike šale ter smisel za humor.

Ko je Karl izvedel, da ima raka in ni bilo pomoči, se je od vseh, kiso ga prišli obiskat v bolnico, lepo poslovil in se vsem zahvaljeval zamolitve ter lepe življenjske trenutke. S svojo velikodušnostjo inpozitivnim odnos je nam vsem dajal moči.

Hvala vsem, ki ste se prišli poslovit od njega ter nam namenili toplebesede, molili in bili pri sveti maši. Iskrena hvala g. Batiču za čudovite

besede pri molitvah in pogrebni sv. maši, g. Burji za obisk v bolnici inpodelitev zakramentov. Posebna hvala organistu Andreju Pahulje,pevcema Annie Sluga in Danilu Volku za krasno petje ter ministrantuTomažu Pahulje. Hvaležni smo ge. Mariji Soršak in pomočnicam zaokusno pripravljeno kosilo ter Kati in Ivanu Živković za pripravodvorane. Prav tako hvala vsem, ki ste darovali za sv. maše, vdobrodelne namene, za cvetje, pecivo in vse drugo. Bog naj povrnevsakemu za vse dobrote!

Dragi Karl, pogrešali te bomo sorodniki in prijatelji. Počivaj vBožjem miru!Žalujoči, tvoji ljubljeni: sestra Rozika Nesich, nečak Christopher Nesich(Adrienne), mali nečak Jaiden Corbett; nečak Michael Nesich (Laura); nečakRichard Nesich (Alyssa) in mala nečakinja Veronika Nesich iz Mississauga.Brat Tony Smodiš (Lorrie Ann), nečakinji Madison in Olivia Smodis izThunder Bay. Sestra Mary Ann Alexander (Gerry), nečak Payton Karel innečakinja Marisa Alexander iz Thunder Bay.

ZAHVALAPo dolgi bolezni je 20. decembra odšel v večnost

naš ljubljeni mož, ata, stari ata in prastari ata IgnacDejak. Rodil se je leta 1922 v Dolenjih Lazih priRibnici na Dolenjskem.

Zahvaljujemo se g. V. Batiču in g. T. Burji zazakramente sv. maziljenja in sv. obhajila. Prisrčnahvala g. župniku za molitve v pogrebnemZavodu, darovano sv. mašo in druge obrede. Bognaj vama obilno poplača.

Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se prišli od njega poslovit, seudeležili pogrebne svete maše in ga pospremili na zadnji poti.

Hvala organistu A. Pahulje, pevcem in ministrantu. Hvala zadarove za sv. maše, za Dom Lipa in cvetje.

Prav lepa hvala ge. Mariji Soršak in njenim pomočnicam ter vsem,ki ste darovali pecivo.

Preljubljeni Nace, vedno si bil in boš ostal v naših srcih, zelo tebomo pogrešali. Naj ti bo lahka kanadska zemlja. Počivaj v miru priBogu, kjer pričakujemo, da se snidemo.Žalujoča: žena Maria, hčerka Betty z družino, sinova Peter in John združinami, sestra angelca in brat Lojz z družinami ter sorodniki izClevelanda in Slovenije.

mašo tudi v Londonski slovenskiskupnosti. Pri maši so sodelovali tudimladi z ministriranjem in branjem. Poslovesni maši smo se, kot je to ženavada, zbrali v dvorani, kjer sogospodinje pripravile nekaj dobrot zapod zob, obenem pa si že zaželeliblagoslovljene božične praznike.Sveti večer v Hamiltonu • Pri prvisveti maši so uvod v božično pra-znovanje pripravili naši otroci podvodstvom Sonje Podrebarac, MaryMiklavčič in Jenny Antolin. Medpetjem pesmi 'Jožef in Marija potu-jeta', so otroci postavili 'žive jaslice'.Nadaljevali smo s sveto mašo, prikateri je pel angleški zbor, otroci paso povedali prošnje.Pri slovenski večerni božični mašiob 10h sta Mya in Sofia ponovilepesem 'Naša srca', nato je nadalje-

val s programom mešani pevskizbor. Med pesmimi smo imeli slikena platnu. Sveto mašo je vodil g.Andrej Baligač ob somaševanjužupnika.Silvestrovanje • Zadnji dan leta2012 nas je pričakala slavnostnookrašena dvorana, kakor nevestapripravljena za slavje. Zbralo se jenekaj nad 120 gostov in vsi, ki sopripravljali slavje. Člani župnij-skega pasteralnega sveta so orga-nizirali vse potrebno in pomagalipri ureditvi dvorane, potem pa tudisodelovali pri izpeljavi. V Kuhinji jebila kot glavna zadolžena NancyDundek Taylor, mladi pa so stregli.Za glasbo je letos skrbel ansambelEuropa.

Drago Gačnik SDB, župnik


VINCENCIJEVA KONFERENCA5upnije Brezmade5ne

pozdravlja vse rojake, posebno ostarele, bolne in zapu12ene.

Obljublja jim nadaljnjo pomo2 in molitve.

¸eli jim Bo5ji blagoslov za bo5i2 in novo leto @)!#>

¸UPNIJSKO OBÇESTVOcerkve Svetega Vladimira v Montrealu,

#$&) Blvd. St. Joseph, Montreal, Que., H!X !W^ Tel.: %!$-@%$-*@*^

vo12i vsem dobrotnikom in rojakom v Kanadi ter drugod po svetuveliko pravega notranjega miru in veselja za bo5i2,

v novem letu @)!# pa Bo5jega blagoslova in varstva>

ROZALIJA ČASAR24. decembra zjutraj, preden je sonce vzšlo, se je

ustavilo srce naše dobre mame, stare mame inprababice Rozalije. Luč sveta je zagledala 24.maja 1916 v vasi Kapca v Prekmurju. Devetletnadeklica je izgubila mamo in s 16. leti je odšla vFrancijo »s trebuhom za kruhom.« Tam jespoznala Jožeta Časarja iz Markovcev naGoričkem. Kmalu po poroki sta se vrnila domovin ustvarila družino na Jožetovem domu.

Leta 1956 je z Jožetom spet šla v svet in z njima sin Jožek ter hčiMarija. Skozi begunsko taborišče v Avstriji je družina prispela leta1957 v Montreal. S pridnim delom so si ustvarili nov dom. Takoj obprihodu so se vključili v življenje Slovenske skupnosti. Ko sta sin Jožein hči Marija ustvarila vsak svojo družino, je nastopila smrt inprekrižala načrte za mirno življenje upokojencev.

Rozalija je svoje vdovstvo živela dobrih 25 let, vedno povezana združinama svojih dveh otrok in vnuki. Bila je skromna žena. Moč inoporo ji je dajala trdna vera, ob vsakdanji molitvi in redni sveti maši.Ko je opešala, da ni mogla več v cerkev, je z velikim veseljemprejemala sveto obhajilo doma.

Zaradi starostne onemoglosti se je morala preseliti v Dom zaostarele. Tam je preživljala svoje dneve z rožnim vencem v roki. Njenidomači so ji krajšali čas in ji bili v pomoč. Tudi v Domu je večkrat biladeležna nebeškega gosta v svetem obhajilu.

Zadnji teden življenja je bila v bolnišnici. Kljub dobri zdravniškioskrbi je počasi ugašala, podobno kot dogoreva sveča.

Od drage rajne smo se poslovili v pogrebnem Zavodu na god sv.Štefana. Na god sv. Janeza, ki nam govori, naj se zavedamo, da smobožji otroci, smo se poslovili od nje v naši cerkvi sv. Vladimirja, kjerje bila reden gost, dokler so ji moči dopuščale. Na dan pogreba se jenad Montrealom razbesnel snežni vihar. Kljub slabemu vremenu seje cerkev skoraj napolnila. Tako so ji sožupljani izkazali spoštovanjein hvaležnost za njeno dobroto, vero in sodelovanje v župniji. Ljubilaje svojo družino in ljubila je tudi svojo župnijo. Njen spomin bo ostalmed nami kot nevsiljivo vabilo k življenju in delu v skupnosti.Pogrešali jo bomo.Hvaležni: sin Jože (Agata), hči Marija (Jernej) in vnuki Tom, David, Paul,Brigitte, Daniel, Rosemary, Mark ter pravnuki Luka, Matteo, Nicholas inAva Rosalia

¸upnijsko ob2estvoBrezmade5ne

&#( Brown¿s Line, Toronto, Ontario, M*W #V&

vo12i vsem rojakom

polnost veselja in svetono2nega miruter zdravo, sre2no in blagoslovljeno novo leto @)!#>


KATOLIÍKA ¸ENSKA LIGApri Brezmade5ni s 2udodelno svetinjo 5eli

vsem rojakom, posebno 5enam in materam,vesele bo5i2ne praznike

in milosti polno novo leto @)!#>

Dru1tvo SIMON GREGORÇIÇ

Vo12i vsem 2lanom in prijateljem ter vsem Slovencem

zares vesel bo5i2 in obilo lepih dni v letu 2013!

ÇLANICE KATOLIÍKE ¸ENSKE LIGEPRI MARIJI POMAGAJ

Vo12imo vsem 5upljanom, dobrotnikom in vsem, ki bostebrali to vo12ilo:

Veliko Bo5je milosti in blagoslova za bo5i2 in v novem letu @)!#>

¸UPNIJSKO OBÇESTVOMARIJE POMAGAJ v TORONTU

5eli vsem bralcem Bo5je besede mir in veselje bo5i2ne no2i,

v novem letu @)!# pa blagoslov in sre2o>

Duhovnik in 5upljani cerkvesv. GREGORIJA VELIKEGA

na !@% Centennial Parkway North, Hamilton, Ont., L*E !H*Tel.: {()%} %^!-%(&!

vo12imo obilo Bo5jega miru in blagoslova za bo5i2ter sre2no in uspe1no novo leto @)!#>


Prijatelji, naj vam bodo srca polna miru in veselja bo5i2ne no2i>

¸elijo uslu5benci in odborniki

KREKOVA SLOVENSKA HRANILNICAIN POSOJILNICA

&$& Browns Line, Toronto, M*W #V& Tel.: {$!^} @%@-^%@&^!! Manning Ave., Toronto, Tel.: {$!^} %#@-$&$^

E-mail: mainåkrek.cawebsite: www.krek.ca

RIDLEY

FUNERAL

HOME

5eli vesel bo5i2in sre2no novo leto @)!#>

#)*) Lakeshore Blvd. West{At !$th St.,} Etobicoke, Ont., M*V !K#

George M. Nill{$!^} @%(-#&)%

Community Funeral Preplanning Centrewww.ridleyfuneralhome.com

725 Brown's Line, Etobicoke, Ontario (416) 255-1742611 Manning Ave., Toronto, Ontario (416) 531-847523 Delawana Drive Hamilton, Ontario (905) 578-7511

Odbor, upravnik in uslu5benci 5elijovsem 2lanom, njihovim dru5inam invsej slovenski skupnosti, da bi bili

bo5i2ni prazniki napolnjeni z dobrotoin da bi bilo leto 2013 blagoslovljeno>

¸uuppnniijjsskkaa hhrraanniillnniiccaa iinn ppoossoojjiillnniiccaa SSlloovveenniijjaa

Upamo, da nas ne boste potrebovali,sicer pa naj bo blagoslovljen Boži2

in sre2no novo leto @)!#>

www.catholic-cemeteries.comTel: (416) 733-8544

Assumption, Mississauga (905) 670-8801Christ the King, Markham (905) 471-0121

Holy Cross, Thornhill (905) 889-7467Mount Hope, Toronto (416) 483-4944

Queen of Heaven, Woodbridge (959) 851-5822Resurrection, Whitby (905) 668-8912


Milosti polne bo5i2ne praznikein zdravo ter bo5jega blagoslova polno

novo leto @)!# vam sr2no 5eli

MIJA FERKUL z dru5inamiTel.: {$!^} @%%-@!&(

!*# Beta Street, Toronto, M*W $H%

Zobni zdravnik

Dr. A. P. KAÇIÇNIK z dru5inovo12i vsem slovenskim rojakom, posebno 1e svojim pacientom,

vesele in blagoslovljene bo5i2ne praznike ter sre2no, zdravo in uspeha polno novo leto @)!#>

Rosedale Medical Centre, ^)) Sherbourne St., Suite $)!,{Bloor - Sherbourne subway}

Toronto, Ont., M$X !W$ Tel.: {$!^} (@@-!!^!Fax: {$!^} (^)-#@(* Email: kacinikåinterlog.com

ABC Fire Door Testing ª Manufacturing Ltd.Obilo blagoslova za bo5i2, zdravja in sre2e v novem letu @)!#

5elijo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem

dru5ine Ludvik, Mike in Bill StajanTel: {()%} *(!-!^*) Fax: {()%} *(!-!^#!

(@) Lakeshore Rd. E., Mississauga, Ont. L%E !E!

FLEGAR PLASTERING ª CERAMICS LTD.Tony Flegar Tel.:{$!^} $%*-%)%)

!$ Wiarton Crt., Thornhill, Ontario, L#T @P$

Vsem dragim rojakom in 1e posebej obiskovalcem

milosti polne bo5i2ne praznike in blagoslovljeno leto @)!#>

CIRIL in MILENA SORÍAK z dru5ino5elita vsem sorodnikom, prijateljem in znancem

blagoslovljen bo5i2 in uspeha polno novo leto @)!#>

ETOBICOKE SHEETMETAL

ETOBICOKE MECHANICS

Družine Blas

želijo blagoslovljen božič in leto 2013

Tel: 416-743-3522 Fax 416-740-364712 Taber Rd. Etobicoke ON M9C 3A4

Division of 398362 Ontario Limited


Vso polnost blagoslova bo5i2ne no2i ter sre2no, veselo novo leto @)!#5eli vsem prijateljem in znancem

DRU¸INA JEREB !$^) Venta Ave., Mississauga, Ont., L$X !E!

Tel.: {()%} *$*-%&#!

Vesele bo5i2ne praznike in sre2no ter blagoslovljeno

novo leto @)!# 5eli vsem prijateljem in znancem dru5ina

DARKO ª MARIA MEDVED

Vsem znancem in prijateljem 5eli vesele

bo5i2ne praznike ter sre2no novo leto @)!#

TRIGLAV ELECTRIC LTD.Rudi Miheli2

!%@( Trotwood Ave., Mississauga, Ont., L%G @Z*

Tel.: {()%} @&*-)@*$ ◊ Cell {^$&} %)$-&*#( RUDY

Blagoslovljen bo5i2 in sre2no leto @)!# 5eli podjetje

QUALITY PAINTING ª DECORATINGTop Quality ◊ Neat ◊ Precise

VICTOR KRAMPELJ {()%} @&$-$^$)!!*^ Haig Blvd. Mississauga ON L%E @M&

SLOVENSKO LOVSKOIN RIBIÍKO DRUÍTVO

5eli svojim 2lanom in znancem blagoslovljen bo5i2

ter uspe1no novo leto @)!#>

Odbor

DRUÍTVO VEÇERNI ZVON - EVENING BELL5eli vsem 2lanom in 2lanicam dru1tva,

prijateljem in obiskovalcem dru1tvenih prireditev

blagoslovljene bo5i2ne praznike ter uspeha polno novo leto @)!#>

Odbor dru1tva

DRU¸INA SLANIÇ5eli vsem prijateljem in znancemblagoslovljene bo5i2ne praznike

ter sre2no novo leto @)!#>

Mississauga, Ontario

ECRA/ESA700-2379


RICHWAY CONSTRUCTION LTD.5eli vesele in blagoslovljene bo5i2ne praznike

ter sre2no, zdravja polno novo leto @)!#vsem sorodnikom, prijateljem in znancem

dru5ina JOHN VRBNJAKTel. Bus.: ()%-^*#-%!%)

@# East Dr., Unionville, Ont., L^G !A# Tel. doma: {()%} $&&-##%&

SALZBURG INTERIORS ª FURNITURE LIMITED

¸ELI VSEM VESELE BO¸IÇNE PRAZNIKE IN SREÇNO NOVO LETO @)!#>

KLAUS, JOSEF IN CHRISTINE DOMA {()%} &(!-)!!!

VSESLOVENSKI KULTURNI ODBORForum za kooperacijo in koordinacijo med slovenskimi organizacijami

Marjan Kolarič predsednikTel: 905-285-0979 E-pošta: [email protected]

770 Brown’s Line Toronto, Ontario, M8W 3W2Tel: 416-259-1430 Faks: 416-259-9210 www.theSlovenian.com

RADIO GLAS KANADKSIH SLOVENCEVOddaja preko CHIN FM 100.7 vsako soboto zvečer

od 8:00pm do 9:00pm

PUBLIKACIJA GLASILO KANADSKIH SLOVENCEVIzide vsaka dva meseca z namenom informirati o dejavnostih v slovenski

skupnosti in prinašati novice iz Slovenije

INFORMACIJSKI CENTERje namenjen skupnosti, da razkaže in oglaša gradivo, ki je povezano

z dejavnostmi društva ali sámo društvo in organizacijo,odprt vsak četrtek od 6. do 9. ure zvecer in vsako soboto od 9. do 12. ure dopoldan

Vesele bo5i2ne praznike in sre2no novo leto @)!#vam iz srca 5elimo vsi sodelavci Vseslovenskega kulturnega odbora

JO¸E ÍKOF Z DRU¸INOvo12i vsem znancem in prijateljem vesele

bo5i2ne praznike ter sre2no in zdravja polno novo leto @)!#>

J. M. DIE LIMITED*((-()( Pantera Drive, Mississauga, Ontario, L$W @R(%@@^ Timberlea Blvd, Mississauga, Ontario, L$W @S%

Tel.: {()%} ^@%-(%&!

SILVO TEKAVÇIÇ z dru5ino5eli vsem sorodnikom, prijateljem in znancem

vesele bo5i2ne praznike ter sre2no novo leto @)!#>

SILVO TILE CO. LTD.^! Carson St., Toronto, Ontario, M*W #S!

Tel: {$!^} @%@-@$$$ ◊ {$!^} %$#-*)*(

Vesele in blagoslovljene bo5i2ne praznike ter sre2no novo leto @)!# 5eli vsem prijateljem in znancem

KOMPAS EXPRESS AGENCIJAVa1 center za cenena skupinska potovanja v domovino

ali obratno; potni listi, najem avtov, income taxes,pro1nje vseh vrst itd.

Dr. Karel ¸u5ek, Robert ¸u5ek, Peter Urbanc, notar&$! Bloor Street W. Toronto Tel: $!^-%#$-**(!

TOP GRADE MOLDS LTD.in družina Jože Slobodnik

želijo vsem Slovencem in prijateljemblagoslovljen božič in mirno leto 2013

929 Pantera Dr., Mississauga, Ont., L4W 2R9

Za dobro voljo

128 Božja beseda Oktober/November/December 2012

BO¸IÇNE PRAZNIKE

vo12i in

SREÇNO LETO

5eli dru5ina Ugov1ek,

Toronto, Ontario

"Če rečem, da sem bila lepa, je to pretek-lik," pravi profesorica slovenščine. "Kajpa je, če rečem, da sem lepa?" "Čista laž!" se oglasi nekdo iz klopi.

* * *Mali otrok v gneči izgubi svojo mamo.Končno sreča policista in ga vpraša: "Aliste mogoče videli kakšno mamo brezmene?"

* * *Učitelj: "Zakaj kroži zemlja okrogsonca?"Učenec: "Zato, da je ne zebe, da je povsodenako gorka."

* * *Stric: "Kit je tako velik, a se vendar hranisamo z malimi ribicami npr. s sardinami,ker ima zelo ozek požiralnik."Mali nečak: "Kako si pa odpre kit škatlesardin?"

* * *Teta: "Kaj ti je prišlo na misel, da spištukaj v kurniku?"Mali nečak: "Stric mi je rekel, da morajoiti otroci s kurami spat!"

* * *Pri zdravniku: "Želim shujšati.""Morali boste držati kuro.""Kakšno? Pečeno ali kuhano?"

Med prijatelji"Bi mi lahko posodil dvajset dolarjev?""Žal mi je, a jih nimam s sabo.""Kaj pa doma?""Hvala! Doma so vsi zdravi!"

* * *"Ali verjameš, da je bil človek lahkov prejšnjem življenju žival?""To je pa traparija! To sploh ni mogoče!""Jaz pa verjamem! Nekoč sem bil osel.""Kdaj?""Ko sem ti posodil denar!"

* * *"Koga bi vprašal, kako bi se odvadilkajenja?""Vprašaj mene, jaz sem se že večkratodvadil."

* * *Prvi mož: "Moja žena in jaz sva kakor eno."Drugi mož: "Moja žena in jaz pa svadeset.""Kako to?""Ona je ena, jaz pa sem ničla."

* * *Pravljica.Živela sta fant in dekle.Vzljubila sta se.Potem sta se poročila.Po poroki sta mirno in srečno živela dokonca dni svojega življenja.

Odženimo oblake!

Prestavimo luno!

ADDRESS

Canadian Publication Sales Agreement #40022296 • October 2012

BO¸JA BESEDA — THE WORD OF GOD, Religious quarterly period-ical, is published by Slovenian Missionaries of St. Vincent, &#( Brown¿sLine, Toronto, Ontario. Printed by Golla Graphics Inc. Subscription ratesin Canada £@*.)), in United States £@).)) US per year. Changes of ad-dress and undelivered copies should be sent to Bo5ja Beseda, &#( Brown¿sLine, Toronto, Ontario, M*W #V&.

KKRREEKKOOVVAA SSLLOOVVEENNSSKKAA HHRRAANNIILLNNIICCAA IINN PPOOSSOOJJIILLNNIICCAA

&$& Browns LineEtobicoke, OntarioM*W #V&{$!^} @%@-^%@&

^!! Manning Ave.Toronto, OntarioM^G @W!{$!^} %#@-$&$^

VVLLOOGGEE◊ Hranilne◊ Vezane◊ Çekovni ra2un◊ TFSAs

IINNVVEESSTTIICCIIJJEE◊ RRSPs/RRIFs◊ Delnice◊ Mutual Funds◊ RESPs

PPOOSSOOJJIILLAA◊ Osebna◊ Hipote2na◊ Gradbena◊ Line of credit

ZZAAVVAARROOVVAANNJJEE◊ Za potovanje◊ Hi1e/Avtomobile◊ Posojila◊ Hranilne vloge

DDRRUUGGEE UUSSLLUUGGEE◊ MasterCard◊ Online Banking◊ Menjava £US◊ Ban2ni avtomat{ATM} Website: www.krek.ca

HRANILNICA IN POSOJILNICA

725 Brown’s Line, Toronto, ON M8W 3V7Tel: (416)255-1742 Fax: (416)255-3871

TOLL FREE: 1-888-SCU-1742611 Manning Ave., Toronto, Parish Hall

Tel: (416)531-847523 Delawana Dr., Hamilton, Villa Slovenia

Tel: (905)578-7511 www.sloveniacu.ca

V pomoč članom inSlovenski skupnosti.

Vabimo vas, da nas obiščete.

VAM NUDIVSE VRSTE BANČNIH USLUG

NNAAPPRREEDDNNAA,, FFIINNAANNÇÇNNOO MMOOÇÇNNAA UUSSTTAANNOOVVAA,, UUSSMMEERRJJEENNAA KK OODDLLIIÇÇNNOOSSTTII

boŽja beseda beseda/oct-nov-dec-2012.pdf · predvsem pa v ljubezni in objemu nebeškega očeta. to...

Documents