br.51_kapital_vtornik 01 juni 2010

2.430

2.435

2.440

2.445

2.450

2.455

2.460

2.465

2.470

25.5 27.5 29.5 31.5

MBI 10

...SAMO IDEJATA E KAPITAL, SE DRUGO E PARI...

NA ZATVORAWE, PONEDELNIK, 31.05.2010, 13.00~.

MBI 10 0,22%MBID 0,50%OMB 0,04%

EVRO/DENAR 61,50DOLAR/DENAR 49,66EVRO/DOLAR 1,24

NAFTA BRENT 74,58EURORIBOR 1,26% INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (31.05)

VTORNIK, 1. JUNI. 2010 | BROJ 51 | GODINA 1 | CENA 20 DEN. | TEL. 2 55 14 41 | FAKS. 2 58 14 40

� OPOZICIJATA GO OSPORUVA IZBOROT NA NOVI ^LENOVI NA KHV..................................................STRANA 17� TEKSTILCITE BARAAT PONISKI CARINI ZA

REPROMATERIJALI..............................................STRANA 18� MALI PLATI, GOLEMI TRO[OCI – KAKO DA

SE PRE@IVEE? KARTI^KITE NA GRA\ANITE VO DLABOK MINUS....................................................STRANA 20

� KOMPANII I PAZARI

� UVODNIKKATERINA SINADINOVSKAQUO VADIS? � STRANA 2

0

7

MBMBOM

DO KOGA ]E ^EKAME TRANSPARENTNO I ZAKONSKO RABOTEWE?

SVETSKITE BIZNIS LIDERI PROTIV KRIZATAERIN NELSON[EF NA MARKETING VO DELL

ZNAE KAKO DA GI SLU[A SVOITE POTRO[UVA^I � STRANA 14

00

0

KOLUMNAD-R RUBIN ZAREVSKI

GRAD PO @ELBA � STRANA 13

U[TE GI NEMAU[TE GI NEMATAJNITE TAJNITE FINANSISKI FINANSISKI IZVE[TAI NA IZVE[TAI NA JAVNITE JAVNITE PRETPRIJATIJA ZA 2009ZA 2009 7SPORED IZVE[TAJOT ZA INVESTICISKI REFORMI NA OECDVO REGIONOT, MAKEDONIJA NAJ-MALKU INVESTIRA VO PATI[TA� STRANA 2

NEISKORISTENI IZVOZNI POTENCIJALIMUSLIMANSKITE ZEMJI SE NEPOZNAT TEREN ZA MAKEDON-SKITE KOMPANII� STRANA 15

OPOZICIJATA PRA[UVA:KADE JA VODI GRUEVSKI OVAA DR@AVA?� STRANA 6

� UKSQ�

OPOZICIJACKADE JAGRUEVSKOVAA DR� STRANA 6

KATERINA [email protected] SINADINOVSKAsinadinovska@ka@ pitp al.com.mk

NAVIGATOR01.06.20102

VTORNIK 01 JUNI 2010PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

Milioni evra od vkupno 100 milioni predv-ideni za subvencionirawe na zemjodelcite godinava se isplateni dosega, informira premierot Nikola Gruevski i veti deka nema da se namaluvaat predvidenite iznosi

so pretstojniot rebalans na buxetot. Isplatenite 23 milioni evra zavr{ija kaj proizvoditelite na tutun, koi dobija po 60 denari za kilogram. Vladata }e prodolì so raspredelba i na zemjodelsko zemji{te, od koe dosega se podeleni 22.000 hektari. Celta e da se ovozmoì rabota za {to pove}e zemjodelci. Gruevs-ki se nadeva deka ovoj mesec }e zapo~ne izgradbata na agroberzata na Agrokor vo Strumica, koja treba da bide najgolemiot otkupen centar za zemjodelski proiz-vodi vo dràvata, vo koj }e bidat investirani sedum do osum milioni evra.

Otkako premierot Nikola Gruevski decidno go kaà ona {to nekako od

poodamna ni be{e sta-nalo jasno (ama pak ne sakavme da go vidime ili priznaeme) – deka nema da podlegne na nikakvi pritisoci od kakvi bilo “predavni~ki centri” i da go smeni dràvnoto ime, vo javnosta se nametnaa mnogu pra{awa i dilemi!?Premierot veli~ej}i ja svo-jata partija kako edinst-vena {to ne se oddale~ila od narodot, vakviot stav za imeto go obrazloì so poddr{kata {to ja dobil od istiot toj narod, so kogo kontaktira, kako {to veli, postojano – 24/7!? Od takvata bliska komu-nikacija, a i od anketite (premierot se povikuva na anketi samo koga tie odat vo polza na toa kako razmisluva toj i negovite vo partijata), Gruevski zaklu~il deka ni pomalku ni pove}e,t uku site dva milioni gra|ani sega se so nego vo bitkata koja ja vodime ... Samo, koja e bitkata? @iveeme li vo ista dràva so na{iot premier? Od kade mu se nemu vakvite utopis ti~ki analizi i statisti~ki podatoci? Za kakvi dva milioni gra|ani zboruva Gruevski, koga prvo, pove}e od 20% vo dràvava se Albanci, koi “bezuslovno i stoprocentno se za vlez vo EU i NATO” (Xevad Ademi, DUI) i na koi oko nema da im trepne ako zemjava se preimenuva spored ̀ elbite na ju`niot sosed. Ako tuka gi dodademe i site onie “pre-davnici” i “platenici” ({to politi~ari, {to kolumnisti, {to novinari, no i obi~nite prelaàni smrtnici) , }e dojdeme do milion, ili mnogu pomalku od milion gra|ani, koi se posveteni poddrùva~i na “borbata na premierot” (koja li borba i so kogo?) bez jasna cel na me|unarodnata scena – {to treba Makedonija, i site nie

sose nea, da postigneme.Toga{, ako e premierot vo pravo, a sekako deka ne e, pra{aweto e - za {to toga{ pregovara ovaa dràva? Neka izleze Gruevski i pred site (dva milioni!!??) neka soop{ti oti dràven stav e - deka nema promena na imeto i to~ka!? Vaka, na{iot lider, se ima skrieno zad boèmni anketi i boèmna volja na narodot. No, Gruevs-ki i negovata vlada imaat mandat da nosat odluki! Da bide lider! Premier-skata fotelja ne zna~i samo “bakneì od dedovci i babi” koga se frlaat lopati po selata. Sepak, da se razbereme narode, stavot na Gruevski, {to sekoga{ koga mu se ukaùva prilika go “prot-nuva”, e sosem legitimen. Ona {to treba Gruevski sega da napravi e toj stav jasno i glasno da go soop{ti (bez da n$ zamajuva i nas koi malku poinaku mislime i me|unarodnata zaednica)! Toa treba da go kaè zae-dno so ekspoze za vizijata za Makedonija za slednite tri do pet godini! Pa, potoa neka vidi na sledni izbori (vonredni ili redovni) kolku od tie dva milioni }e trgnat po nego, znaej}i ja negovata iskrena pozicija! Kako prost zbir na pa-triotski tezi iskaàni od ustata na premierot na na{ata zemja, se razbira deka site stoime zad nego! No, sega e va`no Gruevski da ja pozicionira Makedoni-ja! Kade odime sega! Kade taa vistinski “visi”!? Od kade se otpi{uvame i kade ~ekame da n$ zapi{at!? Koj datum i koja godina }e gi ~ekame na{ata evropska i NATO-integracija i dali voop{to }e rabotime na toa? Koi vnatre{ni sili }e jaknat vo idnina, onie za integracija, ili onie za izolacija? Neka se kaè – kade? I neka izlezat na izbori! Za da se vidi koja e realnata poddr{ka kaj narodot. Ako ja ima vo

QUO VADIS?

dovolni koli~ini, neka prodolì, pa tie {to }e ostanat ovde eden den }e raskaùvaat ...!? No, ona {to site nie mora da go razbereme e deka e pove}e od jasno deka ova golemo pra{awe pove}e ne smee da bide ostaveno samo na Nikola Gruevski i na VMRO–DPMNE. Jasno e deka za nego treba da bide zainteresirana sekoja opozicija, bez razlika dali istata }e ja predvodi Branko Crvenkovski, ili vo idnina moèbi nekoj nov lider! A moèbi i sosema nova opozicija so sosema novi argumenti razbirlivi za gra|anite – {to bi rekol Gruevski – dvata milioni narod! I opozicijata ne smee da se krie!Mnogu e jasno deka se otvora dilemata i za ka-pacitetot na sega{nata intelektualna i politi~ka elita voop{to. Vo Make-donija mnogu ne{ta treba da se menuvaat, ne samo vlasta! Ovaa vlast, i sekoja po nea, kako i site pred ovaa – sekoga{ }e n$ “gu{at” vo imeto na dva milioni narod! Zatoa {to se krijat zad taa cifra, kako {to mnogu na Balkanot se krieja zad “masovnite sceni” vo ranite devede-setti! Tie bea nesposobni i vidovme kako zavr{ija! Eden po eden ...

23

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIKQup~o Zikov

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIKSpasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIKIgor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

GRAFI^KI I IT DIREKTORNikolaj Toma{evski

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJANade Toma{evska, Igor Toma{evski

FOTOGRAFIJAAleksandar Ivanovski

LEKTORMeri Kondoska

Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o ZikovIZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

OFFICE MANAGER I FINANSII: Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:[email protected]

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: [email protected]

REKLAMAAleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:[email protected]; [email protected]

OGLASIDijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: [email protected]

SPECIJALNI PRILOZI:Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, [email protected]

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: [email protected]

Pe~ati: Grafi~ki Centar SkopjeSpored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i moàt da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot.Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

SPORED IZVE[TAJOT �ZA INVESTICISKI REFORMI NA OECD

VO REGIONOT, MAKEDONIJA NAJMALKU INVESTIRA VO PATI[TA [ampion vo gradewe pati{ta e Albanija, koja samo vo 2009 godina potro{ila 415 milioni evra za izgradba na patna infrastruktura

Makedonija tro{i na jmalku vo regionot na jugoisto~na Ev-ropa za odr-

ùvawe na pati{tata, samo 1.148 evra za kilometar pat, dodeka Bosna i Herce-govina za taa namena izd-vojuva 8.000 evra, a Hrvats-ka 5.677 eva, pokaùva izve{tajot na Organizacija-ta za ekonomska sorabotka i razvoj (OECD), “Indeks na investiciskite reformi za 2010 godina”. Vo pogled na gradeweto na novi pati{ta, povtorno sme me|u posled-nite vo jugoisto~na Evropa, so prose~na godi{na suma ne{to pod 50 milioni evra, za period od izminative ~etiri godini, dodeka {am-pion vo gradewe pati{ta e Albanija, koja samo vo 2009 godina potro{ila 415 milioni evra za izgradba na pati{ta. Makedonija ima i edno prvo mesto vo kate-gorijata patna infrastruk-tura, a toa e dolìnata na avtopati{ta na 1.000 km patna mreà, koja iznesuva 193 km. Investiraweto vo pati{ta e samo eden od parametrite vo ramki na kategorijata infrastuktura, pokraj koja vleguvaat i ocenkite na merkite za pottiknuvawe na vloùvawata, investi-ciskata politika, razvojot na ~ove~kite potencijali, trgovskata politika, dos-tapnosta na finansiskite sredstva, regulatornite reformi, i analizite na

dano~nata politika, kako osnovni parametri {to treba da go definiraat kvalitetot na investiciskite reformi {to go postignale zemjite od jugoisto~na Ev-ropa izminative ~etiri godini. Makedonija vo delot na in-vesticiskata politika i una-preduvawe na mo`nostite za investirawe, ima pro-se~na ocenka 3,7(od 1 do 5), i kotira ne{to poslabo od Srbija, Romanija, Crna Gora, Hrvatska i Bugarija, koi {to imaat prose~na ocena 3,8, a e podobra od Bosna (3,3), Kosovo (2,6) i Moldavija (2,9). Vo ovaa kategorija, pet ekonomii od JIE sose Make-donija imaat prose~na ocenka nad 3 vo delot na investiciskata pro-mocija. OECD naveduva deka ovie zemji napravile golem napredok vo funkcio-niraweto na nacionalnite agencii za privlekuvawe investicii, go podobrile menaxiraweto na odno-sot so klientite, t.n. client relationship management, kako i pokaàle golema posvetenost vo postinves-ticiskite uslugi. OECD gleda mo`nosti za podo-bruvawe vo site zemji na JIE vo delot na zajaknu-vawe na komercijalnite vrski pome|u stranskite i doma{nite kompanii, kako i olesnuvaweto na iz-davawe dozvoli i licneci na stranskite biznisi. Vo delot na trgovskata politika, Makedonija e na tretoto mesto, so prose~na ocenka 3,6, a od nas podo-

bri se samo Hrvatska (4,2) i Albanija (3,8).

PRISTAPOT DO FINANSIRAWE DA SE PODOBRI

[to se odnesuva, pak, na pristapot do finansira-we, Makedonija ima niska prose~na ocenka od 2,6, a od porane{nite JU-republi-ki pred nea se: Hrvatska (3,5) i Srbija (3,2). Dolgoro~nata konkurentnost i napredokot na ekonomiite vo jugoisto~na Evropa vo golem del }e zavisat od toa moàt li ovie ekonomii da go zgolemat kvalitetot i kvantitetot na direktnite investicii, se naveduva vo publikacijata na Or-ganizacijata za ekonomska sorabotka i razvoj (OECD), “Indeks na investiciskite reformi” za 2010 godina. Izve{tajot IRI (Investment Reform Index) se odnesuva na 10 zemji –Makedonija, Srbija, Kosovo, Albanija, Hrvatska, Bosna i Hercegov-ina, Crna Gora, Romanija i Moldavija. Izve{tajot za 2010 godina predvid zema pove}e od 100 poka-zateli so pomo{ na koi {to se ocenuva kvalitetot na reformite vo nasoka na privlekuvawe direktni investicii. Za da se privle~at in-vesticii, izve{tajot veli deka treba da se podobri za{titata na patenti, obra-zovanieto, da se zabrza primenata na tehni~kite normi na Evropskata unija, i da se olesni pristapot na kompaniite kon finan-siskite sredstva.

IGOR [email protected]

01.06.2010 3NAVIGATOR

Firmite koi imaat akcio-nerski udeli vo drugi kom-panii }e bidat oslobodeni od

pla}awe na danok na do-bivka po osnova na divi-denda. Danok za isplatena dividenda i ponatamu }e pla}aat fizi~kite lica i stranskite kompanii. Ovaa novina se predviduva so izmenite na Zakonot za danok na dobivka, koi od v~era se vo sobraniska procedura.Spored objasnuvaweto na vladata, osnovna cel na predloènite izmeni na zakonot e odbegnuvawe na pove}ekratno odano~uvawe na dividendite pri prenos od eden na drug praven subjekt. Idejata e da se stimuliraat kompaniite koi se dano~ni obvrznici da go reinvestiraat profitot vo Makedonija. So novite izmeni, iznosot koj {to se raspredeluva vo vid na dividendi i drugi raspre-delbi od dobivkata, bilo da e vo pari~en ili nepari~en oblik, }e se odano~uva vo momentot na nivnata is-plata, dodeka dividendite

koi {to dano~niot obvrznik }e gi isplatuva na doma{ni kompanii nema da podleàt na pla}awe na danok. So-glasno toa, vladata bara promena na ~lenot 36-g, stav 3 od Zakonot za danok na dobivka koj sega glasi: “Iznosot koj {to se raspre-deluva vo vid na dividendi i drugi raspredelbi od dobivkata, bilo da e vo pari~en ili nepari~en oblik, se odano~uva vo mo-mentot na nivnata isplata, osven dividendite koi {to dano~niot obvrznik gi is-platuva na pravni lica, rezidenti na Makedonija.”Obrazloènieto za vakvata odluka e deka so vovedu-vaweto na noviot sistem

na danokot na dobivka, neraspredelenata dobivka ostvarena vo tekovnata go-dina od strana na dano~nite obvrznici e oslobodena od pla}awe na danokot na dobivka s$ do momentot na nejzinata raspredelba vo vid na dividendi i drugi raspredelbi od istata. Me|utoa, vo slu~aj na kom-panii koi se kapitalno povrzani me|u sebe, pri distribucijata na divi-dendite }e dojde do pove-}ekratno odano~uvawe. So cel da se odbegne vakvoto pove}ekratno odano~uvawe, vladata predlaga izno-sot na dobivkata {to se raspredeluva vo vid na dividendi me|u pravni

lica, rezidenti na Make-donija, da se izzeme od odano~uvawe. Na toj na~in, pravnite lica ne pla}aat danok na dobivkata {to }e ja ostvarat, odnosno im se ostavaat slobodni sredstva-ta za investirawe, so {to se ovozmoùva zgolemuvawe na nivnite performansi za ekonomski aktivnosti. So novoto predlog-re{enie, danokot na dobivka }e se pla}a samo vo slu~aj koga }e se raspredeluva dividenda vo korist na pravni lica nerezidenti i na fizi~ki lica. Dosega pri isplata na dividenda se zadrùvaa 15% od vkup-nite prihodi ostvareni po ovaa osnova.

�

NE IM BE[E DENOTLIDERI

QUBE BO[KOSKI

NA NIVO NA NATO

Ministerot za odbrana, Zoran Kowanovski de-neska i v~era e doma}in

na Regionalna konferencija za NATO-integracii na zemjite od Jugoisto~na Evropa. Za pofalba e dobriot odziv na negovata pokana vo Bitola da dojdat negovite kolegi, ministrite za odbrana: na Albanija Arben Imami, na Hrvatska Branko Vukeli}, na Slovenija Qubica Jelu{i} i na Turcija Vexdi \onul; direktorot na region-alniot centar za bezbednosna sorabotka RAKVIA; ambasadorot Nikola Todor~evski; kako i zamenicite-ministri za odbrana na Bosna i Hercegovina Marina Pende{, na Crna Gora Dra{ko Jovanovi} i dràvniot sekretar na Ministerstvoto za odbrana na Srbija, Zoran Jefti}.“Ispra}ame poraka za regionot da se dviì po patot na ev-roatlantskite integracii. Sekoja dràva se razviva vo svoj pravec i so svoj na~in na dejstvuvawe. Ponekoga{ se slu~uva evroat-lantskite integracii da naidat na pre~ki, no, sepak, site pravci konvergiraat vo eden glaven pravec koj e naso~en kon celosna evroatlantska integracija na cel region”, istakna ministerot

POBEDNIK

GUBITNIK

�� 3 FAKTI ZA... PROCENKI... MISLA NA DENOT

�

KIRK KERKORIAN AMERIKANSKI INVESTITOR I MILIJARDER, SOPSTVENIK NA KAZINA I AKCIONER VO XENERAL MOTORS

9

20050%

OD 10 ZABOLENI OD RAK NA BELITE DROBOVI SE PU[AÎ, BE[E KA@ANO NA VÊRA[NOTO ODBELE@UVAWE NA SVETSKIOT DEN ZA BORBA PROTIV PU[EWETO

MILIONI OD EDNA MILIJARDA PU[AÎ VO SVETOT SE @ENI, POKA@UVAT PODATOCITE NA SVETSKATA ZDRAVST-VENA ORGANIZACIJA

E ZGOLEMENA PRODA@BATA NA CIGARI VO MAKEDONIJA VO 2009 GODINA ODNOS NA 2008

PRAZEN EGZIBICIONIZAM

Na pre t s e da t e l o t na Obedineti za Makedonija, Qube Bo{koski , te{ko

mu odi obedinuvaweto. Go isklu~i od partijata Fil-ip Petrovski, doskore{en potpretsedatel na OM i najzasluèn za pozitivnoto vnimanie koe partijata na Bo{kovski go dobiva{e od javnosta, za razlika od interesot {to go predizvi-kuvaa skandalite na brat Qube, kako video-snimkite vo koi go napa|a svojot sostradalec od Hag, Johan Tar~ulovski. Na konkretnite obvinuvawa od Petrovski, brat Qube vrati samo frazeolo{ki, {to dovolno zboruva samo za sebe. Vo svetlinata na ovie obvinuvawa, razobli~ena e maskata na ultimativ-niot patriotizam so koj Bo{kovski se razmavnuva{e na sekoj svoj nastap kade {to otkriva{e negoviot egzibicionizam, vidliv u{te koga nestru~no zapuka od “àbicata” za vreme na konfliktot od 2001 godina, i pri toa povredi ~etiri lica, ili pri baknuvaweto na makedonskata zemja po

sletuvaweto od Hag. Bo{kovski nema da se obe-dini ni so partiite od desnicata vo opozicija, so koi (barem deklarativno) OM e ideolo{ki bliska – Qube go isklu~i Petrovski poradi negovite zalo`bi za obedinuvawe na desni-cata. Toj }e se obedini so SDSM, tvrdat Petrovski i VMRO-DPMNE, i povtorno }e vleze vo gubitni~ka kom-binacija, pretstavuvaj}i mu sredstvo za potkusuruvawe na Crvenkovski.

pri priemot na gostite, {to se odrà vo anti~kiot lokalitet Herakleja Linkestis. Za pofal-ba e potegot vo eden nastan da se spojat dve raboti. Da se odrì tolku vaèn nastan vo Makedonija, a i nastanot dobro da se iskoristi za da se prikaè del od istorisko-arheolo{koto bogatstvo na zemjata. Makedonija, ako ne uspea da vleze vo NATO, u{te edna{ potvrduva deka e zemja koja formalno gi ispolnuva site kriteriumi za polnopravno ~len-stvo i e dostojna da se nosi so site obvrski koi proizleguvaat od ~lenstvoto.

ZORAN KOWANOVSKI

@ � AN-KLOD TRI[Epretsedatel na Evropskata centralna banka

MNOGUPATI DOSEGA PROBUVALE DA ME OBESHRABRAT I DEMOTIVIRAAT. VO RED, MORA DA GI SLU[ATE LU\ETO I DA SI POSTAVUVATE MNOGU PRA[AWA, NO NA KRAJ TREBA DA GI SLEDITE SVOITE INSTINKTI

Nu`no e radikalno da se podobri nadzorot vrz fiska-lnata politika, razvojot na konkurentnite ekonomii i sproveduvaweto na strukturnite reformi vo

16 ~lenki na evrozonata. Nie sme monetarna unija. Sega ni e potreben ekvivalent na fiskalna unija zaradi sledewe i nad-zor na sproveduvaweto na merkite za upravuvawe so javnite finansii, smeta @an-Klod Tri{e, pretsedatel na Evrop-skata centralna banka.Spored nego, toa ne e napraveno dosega poradi silniot otpor, pred s$, od Germanija, Francija i

Italija, koi “se lo{ primer za drug-ite zemji”.

DEJVID KAMERON

Vedna{ trgna so ekonom-ski i dano~ni reformi

zatoa {to znae deka krizata moè da mu stane najstroga opozicija

HORST KELER

Podnese ostavka od pre-tsedatelskata funkcija vo

momenti koga Germanija se spravuva so ekonomskata kriza i politi~ki previrawa

NIKOLA QU[EV

Op{testvenata odgovornost e zna~aen segment od rabo-

teweto na kompaniite, me|u koi za korporativna filantropija prvata nagrada ja dobi ONE

[TEFAN FILE

Misijata na EU ne gi smiri razbranuvanite

politi~ki strasti vo Albani-ja nitu go re{i problemot so spornite glasa~ki kutii

IZMENI VO ZAKONOT ZA DANOK NA DOBIVKA �

So novite izmeni na Zakonot za danok na dobivka, koi od v~era se vo sobraniska procedura, firmite koi imaat akcionerski udeli vo drugi kompanii }e bidat oslobodeni od pla}awe na danok na dobivka po osnova na dividenda

DOMA[NITE KOMPANII NEMA DA SE ODANOÛVAAT PRI ISPLATA NA DIVIDENDA

ALEKSANDRA [email protected]

NA EVROZONATA I TREBA FISKALNA UNIJA

na,de-}inza

od aa

ocaxdion-xd

snarot o i ZORAN KOOWAWAAWANNONONOVVSKI

QUBE BO[KOSKI

koGol-enitona{eodi-at teot an

wab

NAVIGATOR01.06.20104

� DVA, TRI ZBORA

� GADGETS

“Dodeka raste nevrabotenosta, bogatite mora da pla}aat pogolemi danoci. Imam ~uvstvo deka bogatite ne pla}aat kolku {to bi bilo pravedno”HILARI KLINTON

dràven sekretar na SAD

“Sporeduvaweto na prihodite so tie na prijatelite ili na ~lenovite na semejstvoto e dvojno pobolno od spored-bata so kolegite. Postojanoto yirkawe preku ne~ie ramo go pravi svetot nesre}en”ENDRJU KLARK

profesor na Ekonomskiot fakultet vo Pariz

� SVET

...REGIONALEN DOGOVORNikoga{ pove}e da nema vojna

So silno stisnati race i {iroka nasmevka pretsedatelite na Hrvatska, Srbija, Crna Gora i na Bosna i Hercegovina

zav~era vo Saraevo pora~aa deka se podgotveni zaedno, preku dijalog i sorabotka, da go prodolàt integriraweto vo EU.

...SÈ POGOLEMA KATASTROFASe preminuva na plan BPlanot Top hill na Briti{ petroleum za zapirawe na isteku-vaweto golemi koli~ini nafta vo Meksikanskiot Zaliv ne uspea. So toa e ubiena sekoja nade` deka zagaduvaweto na sojuznata dràva Luizijana nabrzo }e prestane.

0-24 �

� FOTO NA DENOT

...KOSOVO NE E MIRNOKamenuvawe na most

KFOR i KPS spre~ija sudiri od pogolemi razmeri na denot na vonrednite lokalni izbori vo severniot del na Kosovo,

koi gi organizira{e srpskata vlada. Albancite i Srbite si razmenija kamewa na mostot, koj go deli gradot.

SO SEKOJ KUPEN PRIMEROK NA MAGAZINOT KAPITAL SLEDUVA BESPLATEN DNEVEN VESNIK KAPITAL

MAKEDONCI VO NAPADNATIOT HUMA-NITAREN KONVOJ VO GAZA Me|u 700 patnici na bro-dovite koi bea napadnati v~era izutrinata od izrael-skite specijalci vo pojasot Gaza imalo i dràvjani na Makedonija, prenese arapskata televiziska mreà Al Xezira. Vo humaniraniot konvoj bile pretstavnici na trisetina zemji. Pomo{ta od Makedonija bila organizirana preku turska humanitarna organizacija. Vo napadot zaginaa najmalku 19 lu|e, koga izraelskata mor-narica go presretna konvojot od {est brodovi so 10.000 toni humanitarna pomo{ za Pal-estincite, koj trgnal od Kipar za pojasot Gaza. Spored izrael-skite mediumi, specijalcite vo obid da gi zaprat se ka~ile na brodovite, kade {to nai{le na èstok otpor na propalestin-skite aktivisti.

Za site koi se nau~ija ~esto da gi koristat popularnite kratenki,

doa|a nivnata tastatura od soni{tata koja }e ima takvi specijalizirani kop~iwa. Ako vi e dosadno povtorno da ~ukate ist veb-sleng, pris-tigna vistinskoto re{enie za va{ite problemi. “Fast finger” e tastatu-ra napravena za lica koi ~esto gi koristat popularnite kratenki kako {to se LOL”, TTYL”, L8R i BRB, no sakaat seto da im bide poednos-taveno. Kop~iwata na novata tastatura se naredeni vo al-fabetska niza. So pritiskawe

na edno kop~e moè da se koristi standardnata niza QWERTY. Su{tinata e {to kop~iwata se obeleàni so beli i crveni bukvi i so pritiskawe na kop~eto F se menuva funkcijata na tipkite. Taka, pove}e nema da morate nepotrebno da ja tro{ite energijata na ~ukawe na fra-zite ASAP (As Soon As Possible) tuku }e bide dovolno da se aktivira crvenoto kop~e i ASAP }e go napi{ete samo so edno pritiskawe na kop~eto F1. Pritisnete F4 i }e vi se pojavi CYA. Cenata na ovoj proizvod }e iznesuva okolu 20 dolari.

LOL TASTATURA

“MMF od Grcija bara da {tedi, a merkite za {tedewe se celosno pogre{en lek za zemjite koi se vo dol`ni~ka kriza, bidej}i taka ne se pot-tiknuva javnata potro{uva~ka. Re{enijata za Grcija se pogre{ni”KRISTINA FERNANDEZ DE KIRHNER

pretsedatel na Argentina

POLITIKA01.06.20106

Ministerot za odbrana na Turcija, Vexdi \onul, predvreme ja napu{ti Konferencijata vo Bitola poradi incidentot predizvikan od napadot na izraelskata armija vrz humanitarniot konvoj brodovi za pojasot Gaza, vo koj zaginaa 19 lica

��

Konceptot na otvoren prostor, konceptot na Paks Europana e mojata

vizija za Republika Make-donija i za celiot region. A bez makedonskata bezbednost i stabilnost, bezbednosta i stabilnosta na Balkanot, vo jugoisti~na Evropa e te{ko zamisliva, izjavil vo svoeto obra}awe makedonskiot pre-tsedatel \orge Ivanov, koj u~estvuva na forumot Doha vo Katar.“Bezbednosta na evropskiot kontinent e nezamisliva ako

nema bezbedna Jugoisto~na Evropa. Poslednite vistin-ski vojni na evropsko tlo koi silno ja potresoa me|unarodnata javnost, na krajot od minatiot vek, se vodea vo Jugoisto~na Evropa, na Balkanot. Namesto status kvo-sostojba, potrebna e brza integracija na site balkan-ski dràvi vo evropskite i evroatlantskite struk-turi" istaknal pretsedatelot Ivanov. Spored Ivanov, evropskata i evroatlantskata ideja se tie

koi ni gi dviàt op{testvata vo posakuvaniot pravec kon prosperitet i blagosostojba i se tie koi n$ upatuvaat na tesna bilateralna i re-gionalna sorabotka i toa vo oblasti koi do pred samo deset godini bea nezamis-livi. "Samo taka, Jugoisto~na Evropa }e go najde svoeto vistinsko mesto vo sistemite na kolektivnata bezbednost i odbrana. Samo taka Evropa }e bide vistinski stabilna" istakna Ivanov na ovoj forum.

IVANOV: BRZA INTEGRACIJA NA BALKANOT VO EVROATLANSKITE STRUKTURI

KATERINA [email protected]

REGIONOT EDINSTVEN VO ZALO@BATA ZA EVROATLANTSKI INTEGRACII

TURSKIOT MINISTER PRINUDNO JA NAPU[TI REGIONALNATA NATO-KONFERENCIJA

Krucijalna gre{ka }e bide dokolku Make-donija ne bide stavena

vo paket so Island i ne dobie po~etok na pregovori, istaknal slovene~kiot evro-pratenik, Jelko Kacin, objavu-vaat mediumite. Zavr{nicata za vakvoto scenario, najm-nogu zavisi od Makedonija, ocenuva Kacin. Toj pora~a politi~arite vo Makedonija da pokaàt liderstvo, za da se zanimavaat so idninata, a ako ne sakaat da stanat del od evropskoto semejstvo, da ne baraat izgovori deka

Unijata e prezasitena od pro{iruvawe i da ne se slikaat pred mediumite, kritikuval Kacin. "EU pred pet godini ne be{e prezasitena od pro{iruvawe. Toga{ dade status na kandi-dat na tri zemji. Edna be{e i Makedonija. Po pet godini, Makedonija s$ u{te e tamu kade {to be{e. Treba da se odgovori “da” ili “ne”. Ako odgovori so da, treba da se napravi ~ekor napred. Ako odgovori so ne, toga{ ne treba ni da se slikate", izjavi evro-pratenikot Jelko Kacin.

Kacin gi iznese svoite stavo-vi i na Konferencijata za koristewe na evropskite sredstva {to v~era se odrà vo Brisel. Pred u~esnicite od Zapaden Balkan, Kacin pora~al deka Makedonija vo momentov moè da napravi ne ~ekor, tuku skok, dokolku postigne kompromis za im-eto. Na ovaa konferencija isto taka bilo zaklu~eno deka i Makedonija i ostanatite zemji od Zapaden Balkan ne gi koristat dovolno sredstvata od evropskite fondovi.

KACIN: VA[ITE POLITIÂRI DA POKA@AT LIDERSTVO

Opozicijata vo parlamentot os-tro go iskriti-kuva nastapot na premierot Nikola Gruevs-

ki na konferencijata na Unijata na mladi sili na VMRO–DPMNE, kade {to toj decidno pora~a deka vo nikoj slu~aj nema da podlegne na nikakvi pritisoci i da go promeni imeto na dràvata. Kako alibi za vakviot stav, premierot se povika na narodot, oti spored nego site dva milioni gra|ani bile jasni vo svojata opredelba i edinstveni vo stavot koga se raboti za imeto, jazikot i identitetot.Na ova, opozicijata, no i koa-licioniot partner DUI, v~era ostro reagiraa. Velat deka premierot Gruevski stavil kraj na evroatlantskite as-piracii na dràvata i deka konstantno vodi politika na populizam, sobiraj}i evtini dnevnopoliti~ki poeni na smetka na strate{kite opre-delbi na dràvata. Opozici-jata pra{uva, dali i kade ja vodi Gruevski ovaa dràva

Otkako vo obra}aweto do svojot partiski podmladok premierot Nikola Gruevski jasno kaà deka }e se rako-vodi od misleweto na dva milioni gra|ani, koi spored nego se protiv promena na ustavnoto ime, opozicijata reagira deka vladata se izgubi na evroatlantskiot pat i ja dovede dràvata vo bespa}e. . . a koalicionite partneri, DUI, povikaa na nosewe na “istoriski odluki vo istoriski momenti”

��

MAKSIM RISTESKI [email protected]

OPOZICIJATA PRA[UVA:

KADE JA VODI GRUEVSKI OVAA DR@AVA?

i go povikuva da bide trans-parenten i javno da kaè pred gra|anite ako odlu~il da go smeni kursot.Od SDSM go obvinija Gruevs-ki za prodavawe na laèn patriotizam, so {to ja dovel dràvata vo bezizlezna situ-acija, za koja podocna mu se vinovni i me|unarodnata zae-dnica i opozicijata, i site novinari i intelektualci koi ne mislat kako nego.

“G. Gruevski, vo Makedonija ne ̀ ivee kakov-takov narod, kako {to v~era rekovte, tuku makedonski narod koj otseko-ga{ znael koj e, {to e i pred va{eto doa|awe na vlast. Koga ve}e se povikuvate na anketi i raspoloènie na narodot, sprovedete anketa i postavete mu gi vistinskite pra{awa - dali saka novi rabotni mesta i sigurni plati, pomalku siroma{tija

i nevrabotenost i dali saka Makedonija da sedi na ista masa so Amerika vo NATO, so Germanija i Francija vo EU, i da ima pravo na veto? Kade ja vodite dràvata?” pra{a generalniot sekretar na partijata, Andrej Petrov.Od DUI, pak, povikaa na pogolema odgovornost i nosewe na istoriski od-luki:“100% od Albancite se za

bezuslovno za~lenuvawe na Makedonija vo NATO i vo EU. Dva milioni gra|ani na dràvata im go prenele su-verenitetot na politi~arite i seta vlast da nosat isto-riski odluki vo istoriski momenti.Pravite patrioti i dràvnici se dokaùvaat vo ovoj isto-riski moment. DUI e spremna vo ovie istoriski momenti da ja nosi svojata odgovornost” izjavi pratenikot Xevad Ademi.Liderot na NSDP, Tito Pet-kovski, e zagrièn za toa dali ovaa vlada, voop{to, ima plan za idninata na dràvata.“Nie kako politi~ki partii i gra|ani sakame da znaeme za {to razgovara so Grcite. Imame li nie proaktiv-en odnos i pokaùvame li inicijativa vo sporot, ili samo ~ekame stav od Grcija, pa toj stav }e go stavame na referendum. Ako e taka, ve}e znaeme deka premierot }e glasa protiv” veli Petk-ovski. Od LDP velat deka ne se raboti samo za krah na ev-ropskite aspiracii, tuku i za krah na demokratijata.“Kakva ironija. Vo peri-odot koga pretsedatelst-

vuvame so Sovetot na Ev-ropa, kade {to osnovni vrednosti se ~ovekovite prava i demokratijata, premierot v~era povika na javen lin~ protiv sekoj politi~ar, sekoj novinar, sekoj gra|anin koj razmis-luva poinaku od nego. Ova ne zna~i samo kraj za ev-roatlantskite aspiracii na dràvata, tuku i kraj na demokratijata vo zemjata” veli Andrej @ernovski.I od Nova Demokratija se so stav deka prioritet na premierot i na vladata ne se evrointegraciite.“Premierot ima nekoi dru-gi prioriteti koi ne se sovpa|aat so prioritetite na gra|anite, odnosno so sevkup-nite procesi vo regionot. Za na{ite prioriteti treba da se debatira i da se objasnat, a koga }e jadobieme poddr{kata od mnoz-instvoto i }e gi realizirame” veli pratenikot Sulejman Ru{iti.Od VMRO–DPMNE docna popladneto ispratija kuso soop{tenie vo koe samo go povikuvaat SDSM i Branko Crvenkovski da go kaè negoviot stav vo odnos na imeto “Republika Severna Makedonija”.

Ministrite, zame-nicite-ministri i o s t a n a t i t e u~esnici na Re-gionalnata kon-

ferencija za NATO-integracii na zemjite od Jugoisto~na Evropa izrazija àlewe za incidentot so humanitarniot konvoj, vo ~ij sostav bila i humanitarna organizacija od Makedonija. Konferencijata prodolì vo otsustvo na turskiot minis-ter, no i bez pretstavnik od Grcija, za {to makedonskiot minister za odbrana, Zoran Kowanovski, izrazi nade` deka spre~enosta e rezultat na objektivni i opravdani

pri~ini.U~esnicite na konferencijata so zadovolstvo zaklu~ija deka strategiite na site dràvi se povrzuvaat vo edna zaedni~ka, koja vodi preku evroatlantskite integracii i perspektivi."Pravime sî {to moème za da im pomogneme na zemjite od regionot da prodolàt so svoite na-pori i da stanat ~lenki na EU i NATO. Veruvame deka re{enieto za polno-pravno ~lenstvo na Repub-lika Makedonija vo NATO naskoro }e bide pronajdeno, zatoa {to toa e na{a me|unarodna odgovornost da dademe pomo{ i poddr{ka za ovoj proces", istakna ministerkata za odbrana

na Republika Slovenija, Qubica Jelu{i}.Va`nosta na evroatlantskite integracii za regionot ja istakna i ministerot za od-brana na Republika Albanija, Arben Imami, koj osobeno se osvrna na Kosovo kako nova zemja na Balkanot, ~ija pers-pektiva e tesno povrzana so evroatlanskata integracija, a za ovaa cel Imami o~ekuva razbirawe i pomo{ od pri-jatelskite dràvi.Od zaedni~kata pres-kon-ferencija ministrite i za-menicite-ministri isprati-ja poraki kako zalog za dolgoro~en mir, stabilnost i prosperitet na regionot. Slednata sredba se o~ekuva da se odrì sledniot mesec na Brioni, vo Hrvatska.

volno transparentni. Pra{uvaat koj na krajot na denot navistina go kontrolira srabotenoto na dràvnite direktori”.Poznava~ite frlaat senka i na dràvnata revizija, koja mnogu povr{no ja pravela revizijata vo javnite pretprijatija. Tie ukaùvaat deka edinstveno ako nekoe javno pretprijatie zema kredit od Svetskata banka ili od Evropskata banka za obnova i razvoj, toga{ dràvnite revizori rabotele poaùrno bidej}i pret-prijatieto moralo da ispolni odredeni finansiski pokazateli za da dokaè deka regularno }e go otpla}a kreditot.Nadvore{nite revizori ~esto se angaìrani da napravat revizija na raboteweto na javnite pret-prijatija vo zemjava. Ovlasteniot revizor na konsultantskata ku}a Diloit i Tu{ vo Skopje, Lidija Nanu{, veli deka tie revidirale finansiski izve{tai na nekoi od javnite pretprijatija, no nivnata revizija ima sosema poinakva cel od rabotata na dràvnite revizori. “Postoi kvalitativna razlika me|u dràvnata i nadvore{nata, komercijalna revizija. Dràvnata revizija ja ocenuva efikasnosta vo pogled na upravu-vaweto so sredstvata vo javnoto pretprijatie, a nadvore{nata dava mislewe kolku objek-tivno se ocenile finansiskite izve{tai. Ottuka, ne moè da se poistovetuvaat ovie dve revizii“, objasnuva Nanu{.

ZAKONOT NALAGA JAVNA OBJAVA NA FINANSISKITE REZULTATI

Zakonot e deciden. Akcioner-skite dru{tva i drugite pravni lica koi izdavaat hartii od vrednost, a koi ne kotiraat na berza i ne se vodat vo Registar-ot na akcionerski dru{tva so posebni obvrski za izvestuvawe, se dol`ni da gi objavuvaat vkupnite finansiski prihodi (dobivka od redovno rabotewe pred odano~uvawe, dobivka za finansiskata godina, neto-go-tovinski tek). Poslednite izmeni na Zakonot za hartii od vrednost ukaùvaat deka ovie subjekti se dol`ni revidiranite finan-siski izve{tai i misleweto od ovlasten revizor da gi objavat na internet-stranicata na ovlas-tenata berza dokolku izdava~ot zakonski e dolèn da gi podvede na revizija svoite finansiski izve{tai. Misleweto od ovlasten revizor treba da go objavat i vo eden dneven vesnik {to izleguva na teritorijata na Republika Makedonija vo rok od 15 dena od usvojuvaweto na izve{taite.

Dodeka site kompanii izlegoa javno so finansiskite bilansi za 2009 godina, pa duri i za prviot kvartal od 2010, dràvnite kompanii s$ u{te gi “saldiraat” matematikite. Menaxmentot vo javnite pretprijatija tvrdi deka imaat u{te eden mesec za da gi izrabotat finansiskite izve{tai za minatata godina, odnosno dotoga{ trebalo da gi dostavat do Upravata za javni prihodi.

��

Iako pomina bez-malku polovina godina i site kom-panii izlegoa javno so finansiskite bilansi za 2009 godina, pa duri

i za prviot kvartal od 2010, dràvnite kompanii s$ u{te gi “saldiraat” matematikite. Pove}eto se transformiraa vo akcionerski dru{tva, no trans-parentnosta ne ja zgolemija, nitu pak odgovornosta kon javnosta, odnosno dràvata, koja indirekt-no preku Vladata e 100% sopstve-nik na ovie pretprijatija. Menaxmentot vo javnite pretpri-jatija tvrdi deka imaat u{te eden mesec za da gi izrabotat fin-ansiskite izve{tai za minatata godina, odnosno dotoga{ trebalo da gi dostavat do Upravata za javni prihodi. Gra|anite dotoga{ }e ostanat bez informacii kade i za {to se potro{eni parite vo javnite pretprijatija za stopa-nisuvawe so stanben i deloven prostor, Makedonski {umi, Make-donija pat, Makedonski èlezni-ci, Vodovod i kanalizacija, Komunalna higiena, Makedonskiot radiodifuzen servis (MRTV) i dràvnite energetski kompanii ELEM i MEPSO. Dràvnite direktori na ~elnite pozicii vo javnite pretprijatija vo zemjava s$ u{te ne otkrivaat kakvi rezultati postignale vo 2009 godina. Del od niv ve-lat deka sega gi dorabotuvaat godi{nite izve{tai, a del, pak, ~ekaat mislewe od revizorite. Za 10-15 dena finansiskite poda-toci za minatata godina }e bile

DO KOGA ]E ÊKAME TRANSPARENTNO I ZAKONSKO RABOTEWE?

KATERINA [email protected] 4,5

milioni evra ostvari zaguba MEPSO vo 2008 godina

dostapni i za javnosta. Direktorot na JP Makedonija pat, Goran Stojkovi}, veli deka zavr{nata smetka za 2009 go-dina ve}e ja napravile. “Nie

go napravivme finansiskiot izve{taj za minatata godina, koj pomina vo Vladata, no Minister-stvoto za finansii pobara da go revidirame. Verojatno za okolu 10 dena bi bil gotov, taka {to najdobro toga{ da zboruvame za ostvarenite rezultati”, izjavi toj.Od JP Vodovod i kanalizacija imaat sli~no objasnuvawe - nivniot godi{en finansiski izve{taj s$ u{te ne pominal na sednica na Sovetot na grad Sko-pje za da se komentira javno. Nasproti praktikata na javnite pretprijataija, dvete dràvni komapnii AD ELEM i AD MEPSO svoite finansiski rezultati gi objavuvaat na veb-stranite. “ELEM prerasna vo najgolema dràvna kompanija i uspea godi{niot vkupen obrt da go zgolemi dvojno - od 150 na 280 milioni evra godi{no”, neodam-na izjavi direktorot na ELEM, Vlatko îngoski. Vo otsustvo na najnovite podatoci, finansiskiot izve{taj na ELEM vo 2008 godina pokaùva deka kompanijata ostva-rila prihod od 198 milioni evra i zaguba od 3,5 milioni evra. Finansiskiot izve{taj na MEPSO, pak, za 2008 godina pokaùva deka kompanijata ostvarila 146 milioni evra prihodi od proda`ba i zaguba od 4,5 mil-ioni evra.

(NE)TRANSPARENTNOTO RABOTEWE

Ottuka se nametnuva pra{aweto, kolku se transparentni javnite pretprijatija vo zemjava, ~ij buxet se oformuva od xebot na gra|anite. Zo{to mnogu malku se

znae kako menaxmentot na ovie kompanii upravuva so dràvniot imot i kolku efikasno, efektivno i kvalitetno gi koristi parite i dava ot~et? “Kapital” ne dobi informacija od nitu edno od javnite pretprijatija kako fin-ansiski ja zavr{ile minatata godina.Od druga strana, se otvora dilemata zo{to dràvata, t.e. Vladata ne bara odgovornost od direktorite na ovie javni pretprijatija i pokraj lo{ite finansiski izve{tai dosega. Poznava~ite, koi ne sakaat da zboruvaat javno, velat deka ne se slu~ilo Vladata da povika nekogo na odgovornost poradi lo{oto rabotewe i menaxirawe so naro-dnite pari. Tie ukaùvaat deka ovie javni pretprijatija ne se do-

U[TE GI NEMA TAJNITE FINAN-SISKI IZVE[TAI NA JAVNITE PRETPRIJATIJA ZA 2009

3,5milioni evra iznesuva{e zagu-

bata na ELEM vo 2008 godina

Vo gradskite komunalni pretprijatija direktorite gi izbira gradona~alnikot, za {to raspi{uva konkurs. ^le-novite na nadzorniot odbor i upravniot odbor gi imenuva sovetot na Gradot.I vo akcionerskite dru{tva vo dràvna sopstvenost, prin-cipot na izbor na direktorite i ~lenovite na upravnite i nadzornite odbori e celosno partiziran. Vladata go pred-laga direktorot, a gi imenuva i ~lenovite na nadzorniot odbor. Nadzorniot odbor potoa go izbira direktorot i ~lenovite na upravniot odbor. Nadzorniot odbor moè da go otpovika direktorot.

Koi nepravilnosti gi registrirala Dràvnata revizijaMAKEDONIJA PAT� 600.000 evra potro{eni vo 2008 godina bez po~ituvawe na Za-

konot za javni nabavki � Prikaàni pomali prihodi od patarina od realniot broj na

vozila {to pominuvale niz naplatnite rampi � I pokraj te{kata finansiska situacija, 26.000 evra se

potro{eni za mobilni telefoni

MAKEDONSKI @ELEZNICI� 4,7 milioni evra nezakonski potro{ilo rakovodstvoto bez

po~ituvawe na Zakonot za javni nabavki � Is~eznale nad 10 toni nafta, za koi rakovodstvoto ne dokaàlo

kade zavr{ile � Natrupala dolg za krediti od 56 milioni evra, {to podocna go

platila Vladata � Vo poslednite 15 godini, potro{eni se 14 milioni evra za

razni grade`ni aktivnosti i nabavki, koi nikoga{ ne bile zavr{eni

JAVNO PRETPRIJATIE ZA STANBEN I DELOVEN PROSTOR� Namesto da naplati 9,3 milioni evra, JPSSDP od kirija uspea-

lo da sobere samo 1,4 milioni evra � Vo Tutunska banka oro~eni 830 milioni denari, pari {to mu gi

dala Vladata za izgradba na severnata tribina

MRTV� Na javniot servis mu se zakanuva u{te eden finansiski skandal

od 1,4 milioni evra dokolku go izgubi sporot pred Londonskiot sud � Porane{niot direktor Janez Sajovic se tovari za pronevera na

{est milioni evra

01.06.2010 7FOKUS

01.06.2010 9OP[TESTVO

Po ohridskite, i stru{kite i dojranskite plaì dobija koncesioneri, koi naj~esto se poznati biznismeni ili gradski faci. Dali prvo }e bidat zadovolni turistite od uslugata ili gazdite od profitot?

��

GOJKO KE[[email protected]

od samo eden denar za metar kvadraten.“Firmite i fizi~kite lica koi sakaat da bidat kon-cesioneri na plaìte na bregot na Dojranskoto ezero znaat deka mora naporno da rabotat za koncesijata da ostane vo nivna sopstvenost. Obvrskite za ureduvawe na bregot i vo vodata pa|aat na tovar na koncesionerite. Zadolìtelni se spasuva~kite ekipi, koi mora da imaat li-cenca”, objasnuva Kre~eva.Spored uslovite predvideni so tenderot, pravoto na kon-cesionirawe so plaìte e dve godini, so mo`nost za prodolùvawe dokolku kon-cesionerite gi ispolnat site zadadeni uslovi. Dokolku za dve godini ne se slu~i toa, koncesijata moè da im bide odzemena.Kre~eva veli deka interesot za plaìte vo Dojran porasnal poradi faktot {to op{tinata go is~istila krajbre`jeto vo dolìna od dva kilome-tri. Proletva zapo~nala i izgradbata na krajbre`ni pateki, a se investiralo i vo infrastruktura i sanacija na kolektorskiot sistem. So proekt na Ministerstvoto za transport i vrski za

izgradba na pe{a~ki pateki i hortikulturno ureduvawe na ezerskoto krajbre`je, vo Dojran }e se gradi pe{a~ka i velosipedska pateka od crk-vata "Sv. Ilija" do granicata so Grcija, vo dolìna od 3,5 kilometri.Vo Dojran ovaa sezona o~e-kuvaat gostite da gi do~ekaat najpodgotveni dosega.“Proektot treba da se zavr{i za tri godini. Tenderot se odviva preku Ministerst-voto za transport i vr-ski i Direkcijata za razvoj na jugoisto~niot region, a u~estvuva i Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe”, veli Kre~eva.

]E SE UREDAT LI KONE^NO PLA@ITE VO STRUGA?

I vo Struga, godinava, po nekolkugodi{niot spor me|u op{tinata i Ministerstvoto za transport i vrski za toa koj da gi dodeluva kon-cesiite za sedumte plaì, tie kone~no bea dadeni pod koncesija. Po~etnata cena be{e 55 denari za metar kvadraten, a krajnata za {este plaì dostigna 60 den-ari. Najgolema cena postigna @enska plaà – 1.210 den-ari za metar kvadraten. Koncesionerot treba da up-

Makedonija saka da razviva tur-izam so davawe na plaìte vo Ohrid, Struga

i vo Dojran pod koncesi-ja. Otkako ovaa praktika be{e postavena na ohrid-skoto krajbre`je, godinava vo privatni race otidoa i plaìte vo Dojran i vo Struga. Privatnoto stopanisu-vawe, vo princip, treba da zna~i i poefikasno i prof-itabilno rabotewe. No, dali e taka? Dali koncesionerite, turistite i dràvata imaat }ar od davaweto na plaìte pod koncesija?Najmnogu o~ekuva lokal-nata vlast. Vo op{tinite vo Struga, Dojran i vo Ohrid se nadevaat deka na ovoj na~in }e ja podobrat slikata pred turistite, a plaìte }e dobijat moderen lik. Spored Magde Kre~eva od kancelarijata za odnosi so javnost na op{tina Dojran, godinava bila golema zain-teresiranosta za zemawe na plaìte vo ova turisti~ko mesto. Mora da se ima pred-vid faktot i niskata cena,

KONCESIONERI, PA LE@ALKI I TU[EVI NA MAKEDONSKITE PLA@I

KOJ ]E GI RAZVIVA MAKEDONSKITE PLA@I?

Rokot za podnesu-vawe barawa za zemjodelski sub-

vencii se prodolùva za eden mesec, in-formira Ministerst-voto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostop-anstvo. Namesto do 31 maj, zemjodelcite za pogolem del od subvenciite ba-rawa moàt da dosta-vuvaat do 30 juni.

Prodolùvaweto na rokot doa|a po ba-raweto na pove}e zemjodelski zdruènija, so cel da im se izleze vo presret na proiz-voditelite navreme da ja dostavat potreb-nata dokumentacija. Odgleduva~ite na ovci i na kozi barawata za subvencii moàt da gi dostavuvaat do 15 noemvri.

Do krajot na ovoj mesec, po diplomats-ki pat do kabinetot

na emirot na Katar }e bidat dostaveni okolu 20 konkretni proekti za investirawe vo Make-donija. Stanuva zbor za proekti za investirawe vo hoteli, trgovski centri, ben-zinski pumpi, depo za skladirawe benzin i drugi mo`nosti za direktni katarski

vloùvawa. Ova na emirot Hamad bin Ka-lifa Al Tani vo Doha mu go najavil makedonskiot pretsedatel \orge Ivanov, javi MIA.Emirot na Katar izrazil zadovolstvo od vakvata najava i mu vetil na Ivanov deka li~no }e se zaloì katarskite in-vesticiski vlasti da se fokusiraat na mo`nostite za investirawe vo Makedonija. Toj najavi i

otvorawe na ambasada na Katar vo Skopje, so cel prodlabo~uvawe na politi~kite i ekonomskite odnosi me|u dvete zemji. Ivanov u~estvuva na Doha Forumot 2010. Deneska e planirano da se sretne so pretstavnici na agencijata Katarski investiciski vlasti, koja kako globalen investitor vo site sferi raspolaga so fond pogolem od 65 milijardi dolari.

PRODOL@EN ROKOT ZA APLICIRAWE ZA ZEMJODELSKI SUBVENCII

IVANOV BARA INVESTICII OD KATAR

Vo sobraniska proce-dura se izmenite na Zakonot za lekovi i

medicinski pomagala so koi se predlaga: dopolnuvawe na farmacevtskiot proizvod "herbalen lek” vo soodvet-nite postapki koi se vodat soglasno Zakonot za lekovi i medicinski pomagala; uso-glasuvawe na vremetraeweto na odobrenieto za stavawe na lek vo promet, soglasno aktite na EU; ureduvawe na odbivaweto na baraweto za

registracija na herbalnite lekovi; va`nosta na regis-tracijata na herbalnite lek-ovi, tradicionalnite lekovi i na homeopatskite lekovi; usoglasuvawe na kadarot za vr{ewe na dejnosta – promet na malo (vo aptekite) koe se odnesuva na brojot na vrabo-teni lica so visoko i sredno obrazovanie. So Zakonot se vr{i dopolnuvawe za da se sozdade osnova za donesuvawe na metodologija za na~inot na formirawe na cenite na

lekovite i na podzakonski akt za sodrìnata na obrazecot na baraweto i potrebnata dokumentacija koja treba da se dostavi za zapi{uvawe na medicinskite pomagala vo Registarot na medicinski pomagala. Sobranieto }e rasprava i za periodot na vr{ewe na funkcijata direk-tor na Biroto za lekovi, so ogled na toa deka od 1 januari 2010 godina Biroto za lekovi prodolùva da raboti kako Agencija za lekovi.

Univerzitetskiot Senat pri Fakultetot za turizam i biznis-lo-

gistika od Gevgelija odlu~i upisite i nastavata za stu-dentite vo u~ebnata 2010/11 godina da se sproveduvaat vo Kavadarci. Odlukata ima privremen karakter i }e vaì do sozdavawe prostorni uslovi za real-izirawe na nastavata vo Gevgelija.Okolu trista studenti vo

dvete studiski godini od osnovaweto na fakultetska-ta nastava vo Gevgelija denovive so peticija reagi-raa do op{tina Gevgelija i do Dekanatot na fakultetot so cel da iniciraat kom-promis okolu nastanatiot prostoren problem i da ja spre~at selidbata na fakultetot. Vakvata odluka na univerzitetskiot Senat proizleze po neodobru-vaweto na zem-ji{teto na

porane{nata kasarna za izgradba na nova univer-zitetska zgrada, kade {to so urbanisti~kiot plan za taa namena e predviden prostor od pove-}e od 2.000 kvadratni metri. Pri~inata e {to del od objektot na porane{nata kasarna ve-}e bil readaptiran za potrebite na Dnevniot centar za lica so posebni potrebi.

ZAKONSKI IZMENI ZA HERBALNITE LEKOVI FAKULTETOT ZA TURIZAM I BIZNIS-LOGISTIKA OD GEVGELIJA SE SELI VO KAVADARCI

KOJ GI DOBI PLA@ITE VO STRUGAVo op{tinata uveruvaat deka plaìte oti{le vo vistinski race. Sopstvenikot na firmata Ak-varius od Struga ja dobi plaàta pred svojot ugostitelski objekt. So plaàta pred restoranot Konak }e stopanisuva Ardijan Osmani. Ma{ka plaà, koja isto e mnogu ceneta od struàni, ja dobi firmata Beto kom-pani, dodeka Ertan Bojku, sin na Di-laver Bojku, }e upravuva so plaàta pred univerzitetot FON. Svoja plaà dobi i firmata Avel, koja e sopstvenik na porane{nata fabrika Struànka. So plaàta pred hotelot Galeb }e koncesionira hotel Drim.

lati 60.000 evra za prvata godina. Od op{tinata velat deka o~ekuvaat da se otkaè samo noviot koncesioner na vtorata najatraktivna plaà vo gradot, @enska plaà, poradi visokata cena. Spored glavniot arhitekt na op{tina Struga, Natmir Naxipi, dokolku s$ se odviva kako {to treba, plaìte vo Struga godinava kone~no }e dobijat svetski izgled.“Prethodnite godini, poradi sporot me|u Ministerstvoto i op{tinata za plaìte ne se griè{e nikoj i bea ce-losno zapu{teni, pa ostavaa lo{a slika za gradot. Sega, so davaweto pod koncesija, kone~no }e go dobijat vistin-skiot izgled”, veli Naxipi. Vo op{tinata uveruvaat deka plaìte oti{le vo vistinski race. Sopstvenikot na firma-ta Akvarius od Struga ja dobi plaàta pred svojot ugosti-telski objekt. So plaàta pred restoranot Konak }e stopanisuva Ardijan Osmani. Ma{ka plaà, koja e isto mnogu ceneta od struàni, ja dobi firmata Beto kompani, dodeka Ertan Bojku, sin na Dilaver Bojku, }e upravuva so

plaàta pred univerzitetot FON. Svoja plaà dobi i firmata Avel, koja e sopstve-nik na porane{nata fabrika Struànka. So plaàta pred hotelot Galeb }e koncesion-ira hotel Drim. Prethodniot tender za iz-davawe na plaìte be{e poni{ten poradi obvinu-vawata deka podelbata e napravena po partiski dogo-vor me|u VMRO – DPMNE i DUI. Od op{tinata gi otfrlija vakvite obvinuvawa. Ottamu najavuvaat deka vo naredniot period na potegot od Evro hotel do vlezot vo Struga, vo dolìna od dva kilometri, }e nikne nova ho-telsko–ugostitelska naselba. Za izgradba na hoteli bile zainteresirani golem broj pe~albari od stru{kiot re-gion, a vo momentov nemalo pogolem interes od stranski investitori.

KONCESIONERITE NE IGRAAT PO PRAVILATA

Spored tenderskite uslovi, koncesionerite na plaìte vo Dojran i Struga }e mora da postavat leàlki na 40% od plaìte, tu{-kabini i {ankovi, kako i kabini za

preslekuvawe. Idnite kon-cesioneri }e se griàt i za zeleniloto na plaìte i pritoa ne smeat da napla}aat za vlez. Vo Ohrid plaìte bea iz-dadeni pod koncesija pred dve godini i ve}e se raz-vivaat, no s$ u{te se daleku od kompletno funkcionalni i sovremeno uredeni. Za ova treba da se pogriì Ministerstvoto za transport, koe gi izdava dozvolite za koncesionirawe i gi ureduva tenderskite uslovi.Za razlika od Ohrid, pla-ìte vo Struga se celosno zapu{teni, a izminatite godini {ankovi postavuva{e koj }e posaka{e i kade {to }e posaka{e. Na nitu edna plaà nema{e tim za spa-suvawe. So izdavaweto na plaìte pod koncesija se o~ekuva turistite da dobijat celosna turisti~ka ponuda. Me|utoa , od op{tinata velat deka docneweto so raspi{uvawe na tenderot od Ministerstvoto za transport i vrski im gi vrzalo racete na koncesionerite i site raboti }e docnat najmalku eden mesec.

OP[TESTVO01.06.201010

3milijardi evra

iznesuva buxetot na Fondot za zdravstveno

osiguruvawe na HrvatskaFondot za zdravst-veno osiguru-vawe od 2012 godina ve}e nema da gi pokriva

porodilnite boleduvawa, tuku toa }e premine vo nadle`nost na Minister-stvoto za trud i socijalna politika, be{e kaàno na ~etvrtiot po red region-alen forum za finansir-awe na javnoto zdravstveno osiguruvawe, koj se odrà vo Ohrid. Pretstavnici od Makedonija, Slovenija, Hrvatska, Litvanija, Un-garija, Albanija, Bosna i Hercegovina, Turcija, Crna Gora i od Kosovo gi iznesoa svoite iskustva od ovaa oblast i gi sporedija problemite so koi se soo~uvaat fondovite za zdravstvo.“Se o~ekuva vo 2012 godina Fondot da se rastovari od porodilnite boleduvawa, zatoa {to tie ne pretsta-vuvaat zdravstven prob-lem”, re~e direktorkata na Fondot za zdravstveno osiguruvawe, Maja Par-naxieva-Zmejkova, dodavaj-}i deka Makedonija ima dopolnitelni problemi, za razlika od drugite zemji, poradi pregolemiot broj privatni zdravstveni institucii koi dopolnitel-no go optovaruvaat Fondot. "Kapital" doznava deka ovaa novina e predloèna od Svetska banka i za nea ve}e e razgovarano vo

VIKTORIJA [email protected]

PORODILNO NEMA DA ISPLA]A FONDOT, TUKU MINISTERSTVOTO ZA TRUD

"KAPITAL" DOZNAVA: NOVA MERKA OD 2012 GODINA �

�� Se o~ekuva vo 2012 godina Fondot za zdravstveno osiguruvawe da se rastovari od porodilnite boleduvawa, zatoa {to tie ne bile zdravstven problem. Predlogot do{ol od Svetska banka

Dolgo najavuvanata medicinska oprema za javnoto zdravst-

vo docni, podgotovkata na objektite ne e nitu po~nata, a vo me|uvreme vladata najavi i nova investicija od 23 milioni evra vo bolnicite, preku zadolùvawe na dràvata, izjavi v~era potpretse-datelot na SDSM, Andrej Petrov. SDSM tvrdi deka 20% od buxetot vo zdravstvoto

se tro{i za plati na vremenite vrabotuvawa, od koi ogromen broj se od nemedicinskata dejnost i so fiksni rabotni obvrski koi ne moè da se vodat kako vremena potreba.“Osven korupcijata (34%), kako golem problem vo zdravstvoto gra|anite ja identifikuvaat pogre{nata politika na vladata, nem-aweto koncept za refor-mi, politi~koto vlijanie i partizacijata (vkupno

37%)”, re~e Petrov. Spored nego, premierot Nikola Gruevski treba da go pra{a narodot dali saka novi rabotni mesta i sigurni plati, pomalku siroma{tija i nevrabo-tenost, a ne uni{teno zdravstvo.Toj go pra{a Gruevski dali saka Makedonija da sedi na ista masa so Amerika vo NATO, so Ger-manija i Francija vo EU, i da ima pravo na veto?

SDSM: ZDRAVSTVOTO BEZ KONCEPT ZA REFORMA

vladata.Vo Slovenija, porodilnite boleduvawa se pod inger-encija na Ministerstvoto za trud, dodeka vo Hrvats-ka, kako i vo Makedonija, ovie uslugi s$ u{te gi pokrivaat zdravstvenite fondovi.Na forumot stana zbor i za dopolnitelnoto zdrav-stveno osiguruvawe koe vo Makedonija se podgot-vuva za start ve}epodolgo vreme. S$ u{te

ne e izraboten osnovniot paket vrz osnova na koj }e se sproveduva ovoj tip osiguruvawe. Vo Slovenija dopolnitelno-to osiguruvawe e vovedeno vo 1992 godina. Od 1,5 milioni potencijalni osig-urenici, samo 50.000 ne se osigureni. Dobrovolnite osigurenici pla}aat po 24 evra mese~no. Poradi ovie pokazateli, Sloven-cite tvrdat deka nivniot zdravstven sistem e eden

od najstabilnite vo Evropa.“Odevme postepeno. Osiguruvaweto be{e dosta nisko na po~etokot, no nadle`nite sfatija deka }e imame problem so parite, pa postepeno se poka~uva{e cenata. Vo na{iot zakon to~no stoi {to opfa}a osnovniot paket. Toj vklu~uva 100% osiguruvawe za deca, majki, stari i hroni~no zaboleni lica. Kaj grupite kaj koi postoi pomal

Ministerstvoto za trud i socijalna politika i pretstavnici na

sindikatite se dogovorija za 10 dena da zavr{i postap-kata za dostavuvawe barawa za dobivawe re{enija za reprezentativnost i najdocna do 25 juni godinava da bide formiran Ekonomsko-socijal-niot sovet.“Soglasno zakonskite izmeni, do v~era treba{e da se formira Sovetot, no od

nekoi tehni~ki pri~ini toa s$ u{te ne e regulirano. Se dogovorivme za 10 dena da zavr{i postapkata so dostavuvawe barawa za dobivawe re{enija za repr-ezentativnost od sindikatite. Dosega se podneseni {est barawa”, izjavi ministerot Xeqaq Bajrami.Na sredbata vo Minister-stvoto prisustvuvaa pret-stavnici na SSM, KSS, Soju-zot na nezavisni i avtonomni

sindikati i Konfederaci-jata na sindikalni orga-nizacii. Pretsedatelot na SSM, @ivko Mitrovski, go oceni utvrdu-vaweto i legitimiraweto na sindikatite kako klu~na aktivnost za sindikalnoto dvièwe vo Makedonija. Spored nego, sindikatite ne se obedinuvaat vo eden zatoa {to i vo sindikalnoto organizirawe trebalo da postoi pluralizam.

DO 25 JUNI ]E BIDE FORMIRANEKONOMSKO-SOCIJALNIOT SOVET

zdravstven rizik vovedov-me povisoki participacii. Okolu 90% od le~eweto vo bawi za hroni~no bolni se pla}a od dobrovolnoto osiguruvawe”, re~e Samo Fakin, direktor na Fondot za zdravstveno osiguruvawe na Slovenija, dodavaj}ideka imaat dve listi lekovi. Od dobrovolno osiguruva-we se pokrivaat samo 20% od neophodnite. Vo Hrvatska, osnovniot osiguritelen paket e sli~en so slovene~kiot. Kaj niv, dobrovolnoto osiguru-vawe funkcionira od 2002 godina. Od potencijalni 3,5 milioni korisnici, 2,6 milioni se osigurani dobrovolno. Vakvata usluga mese~no ~ini od 10 do 18 evra.“Koga go pravevme os-novniot paket, celta ni be{e pove}e lu|e da se osiguraat dobrovolno. Go vovedovme principot da ne gi definirame uslugite koi se pla}aat, tuku tie {to ne se pla}aat. Do pred dve godini imavme okolu 500.000 korisnici, a po izmenata na paketot dobivme novi dva milioni korisnici”, veli Tihomir Stricrep, direktor na

hrvatskiot Fond za zdravstveno osiguru-vawe.Ostanatite zemji se so-glasija so stavot deka formuliraweto na os-novniot osiguritelen paket zavisi od toa so kolkavi finansiski sredstva raspo-laga fondot i kakvi se barawata na okolinata. Velat deka sekoga{ koga ne postojat konsultacii me|u nadle`nite i korisnicite, ima nekakov {trajk.Fondot za zdravstveno osiguruvawe na Make-donija ima nesporedlivo nizok buxet vo sporedba so Slovenija i Hrvatska. Toj iznesuva 300 milioni evra godi{no, dodeka bux-etot na hrvatskiot fond e tri milijardi evra, a na slovene~kiot 3,7 milijardi evra. Stapkata na pridones za zdravstvo vo Makedonija iznesuva 7,3%, vo Hrvatska 15%, a vo Slovenija 13,4%.

300milioni evra iznesuva buxetot na Fondot za

zdravstveno osiguruvawe na Makedonija

3,7milijardi evra

iznesuva buxetot na Fondot za zdravstveno

osiguruvawe na Slovenija

01.06.2010 11OP[TESTVO

GERMANSKIOT BUNDESTAG ]E ODLUÛVA ZA ̂ LENSTVOTONA MAKEDONIJA VO EU

Germanskiot Bundestag so Lisabonskiot dogovor, dobi pravo da dava zele-no svetlo za zemjite aspiranti za vlez vo EU. Ako Makedonija gi re{i postoe~kite problemi i gi ispolni potrebnite kriteriumi, odobruvaweto od Bundestagot }e bide samo finalen ~in

��

NOVI EVROPSKI PRAVILA SO LISABONSKIOT DOGOVOR �

GABRIELA DELOVA [email protected]

Lisabonskiot dogo-vor, koj na german-skiot parlament Bundestag, mu dade pravo da odlu~uva

za sekoe novo pro{iruvawe na Evropskata unija, nema da vlijae negativno vrz integrativnite procesi na Makedonija. Ako Makedonija gi re{i otvorenite problemi koi ja ko~at evrointegracijata i gi ispolni kriteriumite za ~lenstvo, odobruvaweto od Bundestagot }e bide samo

tehni~ko pra{awe, tvrdat ekspertite. "So ova novo pravilo vo Unijata procesot na inte-gracija na Makedonija ne e dopolnitelno optovaren ili ote`nat. Vakvoto pravo na Germanija e odraz na èl-bata evropskite gra|ani da bidat poblisku do procesite na pro{iruvawe na Unijata", veli Stevo Pendarovski,

univerzitetski profesor i analiti~ar, objasnuvaj}i gi novite prava koi Bundestagot gi dobi so Lisabonskiot dogovor. Toj, sepak predu-preduva deka, ova moè da bide iskoristeno, odnos-no zloupotrebeno od nekoi politi~ki akteri koi ne se vo nasoka na evrointegracija na Makedonija. Tie novoto pravo na Germanija bi moèle da

go iskoristat kako adut deka procesite na Makedonija vo Unijata sega }e se odvivaat u{te pote{ko.Od Sekeretarijatot za evrop-ski pra{awa brifiraat deka Bundestagot ja poddrùva integracijata na Makedonija vo EU i deka odlukata za dobivawe pozitiven glas od ~lenovite na Bundes-tagot ne se o~ekuva da bide

problemati~na. Mo`nosta Grcija da lobira me|u ~lenovite vo Bund-estagot za popre~uvawe na zapo~nuvaweto na pregovor-ite za Makedonija, za Pen-darovski e nemo`no. "^lenkite na Unijata go pravat blokiraweto u{te vo po~etnite fazi. Takov e slu~ajot so Makedonija i Gr-cija, so Hrvatska i Slovenija,

Ekonomskata kriza vo najgolema mera vlijae vrz ìvotniot standard

na doma}instvata. Kaj edna tretina od doma}instvata se namalile prihodite, kaj 17% procenti do{lo do gubewe na rabotata, a nad 70% se soo~ile so problemi vo pla}aweto na tro{ocite za komunalii i na u~ili{niot pribor, pokaà studijata “Blagosostojbata na decata i mladite vo vreme na ekonomska kriza”, koja be{e promovirana v~era od

Kancelarijata na UNICEF vo Makedonija. Analizata na studijata e podgotvena od doc. d-r Maja Gerovska-Mitev od Institutot za socijalna rabota i socijalna politika pri Filozofskiot fakultet vo Skopje. So studijata se opfateni makedonski, albanski, turski i romski semejstva vo osum urbani lokacii. Analizirani se okolu 1.100 doma}instva vo periodot od avgust do sep-temvri 2008 godina. Spored

prihodite na doma}instvata, 48% ìveat pod stapkata na siroma{tija.“Ne postoi univerzalen obra-zoven pristap nitu univer-zalna zdravstvena za{tita. Okolu 8% od analiziranite deca ne posetuvaat nastava, 4% nemaat voop{to, pristap do obrazovanie, a 4% ne posetuvaat redovno. Okolu 9% od decata voop{to ne se pokrieni so dràvno zdravstveno osiguruvawe”, re~e Gerovska-Mitev.

Na Danska do 2018 godina }e & trebaat najmalku 100.000

rabotnici od stranstvo za da ostane konkurentna, utvrdija danskite imigra-ciski slu`bi. Izve{tajot go napravi Institutot za studii za idninata. Avtorkata Seli Kala{ predupreduva deka Danska ve}e ne moè da bara rabotnici vo sosed-nite Germanija, Polska ili [vedska, koi se soo~uvaat so sli~ni demografski pre-

dizvici i so pomalku mladi, a so pove}e stari gra|ani. “Mora da se naso~ime kon zemji koi imaat relativno visoko nivo na obrazovanie, a ograni~eni mo`nosti”, veli Kala{. Danska prvenst-veno bara visokoobrazovani rabotnici, kako inèneri i biotehnolozi. Od 2004 godina brojot na visok-oobrazovani stranci koi dobile rabotna dozvola e zna~itelno zgolemen. Vo 2009 godina se izdadeni

duri 3.600 dozvoli. “Zavisime od niv, pa zatoa mora da se podgot-vime i preku usvojuvawe na soodvetni zakoni i men-talno”, izjavi Kala{. Taa prepora~uva da se ispitaat sloènite zakoni za doselu-vawe, da se zgolemi brojot na mestata vo me|unarodnite u~ili{ta i da se ispitaat mo`nostite danskiot da ne bide edinstveniot ofici-jalen jazik na rabotnoto mesto.

UNICEF: KRIZATA GO NAMALI @IVOTNIOT STANDARD AKO BARATE RABOTA, ODETE VO DANSKA

pa sega i so Srbija. Grcija u{te na samiot po~etok, u{te pri potpi{uvaweto na Dogo-vorot za asocijacija i sta-bilizacija zapo~na so obidi za blokirawe na procesot, kako {to toa go prave{e i Slovenija koga Hrvatska po~na da pregovara za prvite poglavja so Unijata", veli Pendarovski.

SE ODOLGOVLEKUVA LI PROCESOT?

Periodot vo koj novite zemji-~lenki, vklu~itelno i Make-donija, treba da dobijat zeleno svetlo od Bundestagot se procenuva na dva meseci do dve godini. "Odlu~uvaweto moè da odi brzo, no i ako potrae, za toa ne moè da se definiraat rokovi. S$ moè da se zavr{i vo vremenski prostor od dve nedeli do dva meseci", objas-nuva Manuel Saracin, ~len na germanskiot Bundestag vo izjava za Doj~e Vele.Ekspertite velat deka Ger-manija spa|a vo grupata na najbavni parlamenti, me|u koi se i zemjite kako [panija i Belgija, odnosno federalnite parlamenti. Kaj ovie parlamenti odlukata mora da pomine niz pove}e parlamenti, kako na primer niz sedumte parlamenti koi gi ima Belgija, pred da bide odobrena na federalno nivo. Takvite proceduri se sloèni i dolgi, no tie se samo od tehni~ki karakter. "Ako ger-manskata vlada dade zeleno svetlo za zapo~nuvawe na pregovori, ne bi trebelo ~lenovite na Bundestagot da pravat problemi, so ogled na toa {to vo sekoj parlament Vladata ima mnozinstvo", veli Pendarovski.

K O M E R C I J A L E N O G L A S

01.06.2010 13KOMENTARI I ANALIZI

� KOMENTAR

NEMA DANOK NA DIVIDENDI ZA KOMPANIITENamesto dva pati da

zema danok, vladata odlu~i kompaniite

koi imaat akcionerski udel vo druga firma, pri isplatata na dividenda da gi oslobodi od pla}awe na danok na dobivka, so {to }e se izbegne pove}ekratnoto odano~uvawe na dividendite, kako {to be{e slu~aj dosega. Ova go predviduva posled-nata izmena na Zakonot za danok na dobivka koj po predlog na vladata od v~era e vo sobraniska procedura. Celta na vladata, spored obrazloènieto vo pred-logot, e da gi pottikne kompaniite prihodite koi gi ostvaruvaat od divi-denda da gi prenamenat za investicii vo doma{nata ekonomija. So toa {to nema da pla}aat danok, }e im bidat na raspolagawe pove}e pari za investi-rawe, a so toa }e rastat i kompaniite. So ogled na toa deka prilivot na stranski investicii vo dràvava, namesto da se zgolemuva, vo prvite dva meseci od godinava se namaluva, ova e edna od podobrite merki na vladata koi vo posledno vreme se predloèni. Moèbi vladata treba da razmisli na istiot na~in da gi pottikne i fizi~kite lica da in-

vestiraat. Ukinuvawe-to na ovoj danok i za fizi~kite lica sigurno }e gi razmrda investitorite na Makedonska berza. Vo uslovi koga Berzata

so meseci e vo minus i trguvaweto e svedeno na minimum, osloboduvaweto od danok na dobivka o d d i v i d e n d i }e go vrati optimizmot kaj igra~ite na Berzata. Koga bi imale pove}e pari na raspolagawe, sigurno povtorno }e gi investiraat vo akcii. I namesto da tro{i pari za skapi kampawi da gi privle~e stranskite, ova e eden dobar signal za doma{nite investitori.


GRAD PO @ELBA

Skopje e grad vo koj bezmalku ìveat pove}e od 650.000 ìteli. Vo

nego se ostvaruva pove}e od 35% od dràvniot BDP i pretendira da ima monopol vrz kulturnite nastani vo dràvata. No, dali go imame ~uvst-voto na metropola koga ìveeme vo nego? Koga podobro }e razmislime, edinstvenata asoci-jacija na posetitelite e deka vo na{eto Skopje ima dobra zabava. I tolku. Nedovolno za mesto koe ima tolku golema, koncentrirana mo} na nivo na edna dràva. Pogolem del od ìtelite na glavniot grad go pametat Sko-pje kako zelen grad, grad na maalata, ubavo proektiranite zoni, me{avinata na gradbi priznati vo svetskata arhitektura. Se posta-vuva pra{aweto vo koja nasoka }e se dviì razvojot vo narednite 10, 20, 30 godini? Skopje vo ni{to nema da se razlikuva od ten-denciite vo razvojot so koi se soo~uva sekoja evropska metropola. Ona {to }e go odredi kvalitetot na ìvotot vo pogolemite gradovi e nivniot kapacitet da se spravat so tri fundamentalni faktori: mobilnost, odr`livost i socijalni razliki. Prviot faktor na us-peh e da se obezbedi optimalen transport so site sredstva koi se na raspolagawe. Vo slu~ajot so na{iot glaven grad, ova bi zna~elo paralelno da se razviva kvalitetot na javniot avtobuski prevoz, da se predvi-

dat podobri soobra}ajni re{enija za avtomobilskiot pre-voz, no i celosno da se primenat novi inovativni re{enija. Celta treba da bide koristewe na javniot transport na najdobar i najefikasen na~in. [to se odnesuva do inovativnite re{enija, edno od niv treba da bide t.n. samousluga, “self service”. [emite za iznajmuvawe velosipedi na ~as od odredeni lokacii, so vra}awe na istite ili na drugi lokacii, t.n. Velib, vo Pariz funkcioniraat fenomenalno. Dokolku op{tinite gi postavat kako re{enija od tipot na javno/privatno part-nerstvo, se postignuva golem efekt - profit-abilnost, zadovolstvo i po~ista sredina. Vtoriot faktor na idniot (ne)uspe{en razvoj e odr`livosta. Gradovite i op{tinite vo nivni ramki mora da po~nat da se odne-suvaat kako posebni kompanii. Toa bara dolgoro~ni planovi koi celat kon zabrzan ekonomski razvoj vo zdrava ìvotna sre-dina. Prihodite po razni osnovi treba da se vratat nazad vo op{tinata, vo proekti koi sami }e generiraat idni profiti. Na prim-er, moè da se zapo~ne so edna sredina kako {to e Novo Lisi~e, del od op{tinata Aero-drom. Kako pilot-proekt vo nea bi definiral odr`liv urbanisti~ki proekt za 24/7 dena rabota, ìvot i za-bava. Poseben trans-port, rezidencijalen del, biznis-sredina, javni parkovi, pe{a~ki zoni, {oping-centar

itn. Preku javen oglas bi se ponudile razni proekti za partnerstvo so privatniot sektor, koi bi trebalo da se realiziraat vo pe-riod od edna do tri godini. Rezultatite bi definirale eden sosema nov pristap vo menaxiraweto so, inaku osnovnite, lokalni komunalni aktivnosti, kako {to se ~isteweto i hortikulturnoto ure-duvawe. Tretiot faktor e pov-rzan so menaxiraweto na socio-ekonomskite razliki. Svedoci sme na kontinuirana mi-gracija od pomalite mesta i gradovi vo pogolemite. Skopje e evidenten primer. Pritisokot kreiran od ovaa migracija e vrz rabotnite mesta, prestojot, zdravstven-ite uslugi, transportot, obrazovanieto itn. Pos-tojat dve re{enija na problemot koj preminu-va vo kriti~en faktor na (ne)kvaliteten ìvot. Prvoto re{enie e da se obezbedat rabotno mesto, obrazovanie, zdravstveni uslugi, kultura, infrastruktura i generalen ekonomski razvoj na nivo na po-malite sredini, za da se obeshrabri odlukata za preseluvawe. Vo ovoj kontekst, posebno e zna~ajno da se izmeni mestoto i ulogata na prekubrojnata javna administracija, koja e centralizirana vo pogolemite gradovi. Vtoroto re{enie e da se postavi nov sistem na menaxirawe so so-cijalnite razliki, koj bi obezbedil apsorp-cija na masovnata mi-gracija. Ova e kriti~en faktor, koj mora da obezbedi zadrùvawe

na identitetot na gradot vo uslovi na postoewe na razli~ni ekonomski, verski, starosni, obrazovni i drugi strukturi. Miksot treba da se vgradi vo site fazi od razvo-jot. Za primer bi ja poso~il Starata sko-pska ~ar{ija vo koja stihijno, no sigurno, se vra}aat starite za-naeti, koja paralelno prerasnuva vo mesto na kultni nastani, tradicionalna hrana, dobra zabava. Zamis-lete koga bi se po~nal poorganiziran pristap zasilen so finansiski izdràni proekti. Skopje mora da raboti na svojot identitet, {to e karakteristika na site pogolemi gra-dovi. Vo nego mora da se zajakne ~uvstvoto na sigurnost, kvalite-tot na gradski ìvot, prostornost i estetska ubavina. @ivotnata sredina mora da se za~uva, kako ne bi postignale brz, no skap raz-voj. Urbaniot haos i soobra}ajniot nered treba da se upravu-vaat na dolg rok, so re{enija sli~ni na koja bilo uspe{na kompanija. Podobro e gradskite vlasti vedna{ da zapo~nat so ovoj proekt za na Skopje da mu se dade vtora {ansa. Prvata moèbi i ja ispu{ti.

NEPOPRAVLIVI PESIMISTIZa ma k e d o n s k i t e

kompanii, visoko-raste~kite musliman-

ski pazari se nedosti`ni. Iako potencijalot e ogromen i od godina vo godina se zgolemuva pobaruva~kata na ovie pazari za najmalku 30%, makedonskite kom-panii imaat izgovor zo{to tamu gi nema makedonskite proizvodi. Ne im bile konkurentni proizvodite, skap im bil transportot, ne sme moèle da dopreme do ovie pazari poradi sil-nata konkurencija od Kina i Indija. I taka so red se niàt pri~ini vo potra-gata na odgovorot zo{to razmenata me|u Makedonija i muslimanskiot svet e na mnogu nisko nivo. A, {to bi moèle da napra-vat makedonskite menax-eri? Namesto da se ̀ alat, moàt da gi re{avaat gorenavedenite problemi ~ekor po ~ekor. Ako imame nekonkurentni proizvo-di, neka investiraat vo nivniot kvalitet i neka sozdadat prepoznatlivi brendovi koi sami }e si go probijat svojot pat kon svetskite pazari. Neka investiraat vo Halal standardot koj polesno gi probiva ovie pazari. Ako e problem skapiot transport i problemite so solunskoto pristani{te, neka izlobi-raat vladata da investira vo alternativni, kako {to

se Dra~ ili Varna. Neka sozdadat front i postojano neka zboruvaat za ost-varuvawe na barawata. No, o~igledno kompleksot na poniska vrednost kaj nas e poistaknat od s$ drugo. Makedonija e postojano nekonkurentna za osvoju-

vawe na novi pazari i po-radi toa postojano tapkame vo mesto i kukame kolku ni e lo{o i kolku nikoj ne ni pomaga. Ako e taka, najdobro }e bide da si gi zatvorime fabrikite i da ~ekame podobri vremiwa. Navistina, vo ovaa zemja ve}e 20 godini falat pozi-tivna energija i primeri koi }e n$ motiviraat da odime napred i da se borime so konkurencijata, da osvojuvame novi pazari i da go dostigneme i toa {to e nedosti`no.

GOJKO KE[[email protected]

�� Skopje mora da raboti na svojot identitet, {to e karakteristika na site pogolemi gradovi. Vo nego mora da se zajakne ~uvstvoto na sigurn-ost, kvalitetot na gradski ìvot, prostornost i estetska ubavina. @ivotnata sredina mora da se za~uva, kako ne bi postignale brz, no skap razvoj.

D-R RUBIN ZAREVSKIKonsultant za strate{ki menaxment i univerzitetski docent

FEQTON01.06.201014

“KAPITAL” PRODOL@UVA SO SERIJALOT-STORII ZA TOA KAKO NAJGOLEMITE BIZNIS - UMOVI NA PLANETAVA GI PODGOTVIJA SVOITE STRATEGII ZA BORBA PROTIV GLOBALNATA KRIZA. PROÎTAJTE ZA TOA KAKVI ÊKORI PROTIV EFEKTITE OD RECESIJATA PREZEDOA ÊLNICITE NA SVETSKITE BANKARSKI I INVESTICISKI GIGANTI I KORPORACII OD VOL STRIT, NO I [TO SOVETU-VAA POZNATI BIZNIS - TEORETIÂRI VO TAA NASOKA

Erin Nelson prezede pres-metan rizik koga so seme-jstvoto se preseli od SAD vo Evropa za da bide pot-pretsedatel na Del (Dell),

zadolèna za marketing za Evropa, Bliskiot Istok i Afrika. Toj ~ekor se isplate{e. Taa sega e glaven direktor za marketing vo kompani-jata, predvodej}i ja brend-strate-gijata koja vklu~uva vlijanie na internet-socijalnite mreì, pa do globalnite komunikacii. Nejzinata preselba vo Evropa ne be{e prv pat taa da prezeme hazarderski ~ekor. Pred 10 godini i pokraj op{irnoto marketing-iskustvo vo kompanii kako Prokter i Gembl (Procter&Gamble) i PepsiKo (Pep-siCo), taa ja prifati pozicijata da se griì za organizacijata na proda`bata vo Del. “Toa be{e edna od onie mo`nosti koja moè da se pretvori vo na-

odvivaat i vo virtuelniot prostor na Internet, pa so toa isto taka evoluirale i marketing-naporite. Vo Del postojat iljadnici ~lenovi na timovi {to redovno razgovaraat so potro{uva~i vo 130 zemji – li~no, preku telefon ili preku internet-forumite. Del se konektira so korisnicite na mesta kade {to tie se konektiraat edni so drugi, vklu~itelno i forumite na Dell.com i stoticite socijalni media-sajtovi niz svetot. Erin Nelson veli deka nejzina primarna zada~a e da se pogriì kompanijata nikoga{ da ne zab-oravi deka taa postoi zaradi potro{uva~ite, deka e tuka za da im ovozmoì da rastat i da postignu-vaat uspesi. I deka kompanijata nema uspeh dokolku i nejzinite potro{uva~i nemaat uspeh. “Na ova potro{iv moèbi 95% od rabotnoto vreme minatata godina”, veli Nelson.

KUPUVAÎTE BARAAT PARTNER [TO GI RAZBIRA NIVNITE POTREBI

Na pra{aweto od reporterot na Forbs (Forbes) za toa koi bile najiznenaduva~kite raboti {to gi kaàle potro{uva~ite, Nelson odgovara: “Ima{e nekolku ne{ta. Prvo, nie imavme golema reputa-cija i golema svesnost deka imame

“KAPITAL”BIZNIS - UMPROTIV GLOEFEKTITE OI INVESTIVAA POZNAFELJTON-38

ZNAE KAKO DA GI SLU[A SVOITE POTRO[UVAÎ

SVETSKITE BIZNIS -LIDERI PROTIV KRIZATA: ERIN NELSON, [EF NA MARKETING VO DELL

jgolem neuspeh, no izleze edno od najdobrite iskustva od koe nau~iv mnogu”, veli Nelson. “Nau~iv kako da bidam malku pove}e odgovorna koga ve}e ne moèv da bidam sovr{ena. Nau~iv deka reputacijata {to ste ja izgradile ne patuva so vas koga odite na novi mesta, duri i koga se raboti za kompanija kaj {to ste ve}e pet godini. Reputacijata sekoga{ treba da ja gradite otpo~etok koga po~nuvate na nova pozicija. I nau~iv {to e toa poniznost i otsustvo na la`na skromnost”, do-dava Nelson.

NIKOGA[ NE ZABORAVAJTE DEKA POSTOITE ZARADI POTRO[UVAÎTE

Del e edna od vode~kite kompanii vo industrijata za kompjuteri, me|utoa izminative pet godini bea navistina te{ki za brendot. Gubeweto na pazarnite udeli i namaluvaweto na profitite go natera i samiot osnova~, Majkl Del, vo 2007 godina da se vrati nazad na mestoto glaven izvr{en direktor, otkako tri godini pred toa kormiloto go doveri na drug, a toj ja zadrà samo funkcijata pretsedatel na bordot na direk-tori. Kako eden od klu~nite lu|e na koi se potpira Del vo obidot da ja vrati silata na brendot i vode~kata pozicija na IT-pazarot e tokmu Erin Nelson. Za nea, bez ogled dali se raboti za dobri ili te{ki vremiwa, najva`nata rabota e sekoga{ da bidete koncentrirani na potro{uva~ot. “Golem del od ona {to go pravevme izminatava godina e vistin-sko slu{awe na toa {to velat potro{uva~ite, razbirawe na ona {to im e va`no nim. Rabotevme

na povtorno etablirawe na vrednostite na na{iot brend

i navistina be{e dobro da se slu{nat iljadnici lu|e da ni kaàt {to e va`no za niv”, veli Nelson. Taa li~no pominala stotici ~asovi vo razgovori so koris-nici na proizvodite na Del, od {efovi na golemi svetski kompanii, univer-zitetski profesori, sopstvenici na mali biznisi ili, pak, obi~ni doma{ni korisnici.

Sega tie konverzacii se

�� Kako eden od klu~nite lu|e na koi se potpira Del vo obidot da ja vrati silata na brendot i vode~kata pozicija na IT-pazarot e tokmu Erin Nelson. Za nea, bez ogled dali se raboti za dobri ili te{ki vremiwa, najva`nata rabota e sekoga{ da bi-dete koncentrirani na potro{uva~ot


� ERIN NELSON - “Potro{uva~ite ne sakaat s$ da se vrti okolu tehnologijata: tie sakaat da se fokusirame na ostvaruvawe na nivnite soni{ta i uspesi”

potro{uva~i {to ni se lojalni dolgo vreme. Pa, mnogumina od niv rekoa: Ej Del, jas navistina ve sakam i go sakam toa {to go pravite. Vie nudite izvonredni proizvodi, izvonreden kvalitet za mene”, veli Nelson. Isto taka, Nelson sfatila deka kupuva~ite na nivnata kompjuterska oprema od niv ne baraat samo obi~en hardver, tuku i partner {to navistina gi razbira nivnite potrebi. Da re~eme, za majkite bilo bitno kako moàt da ostanat poblisku povrzani so nivnite deca i doma{nite zada~i, dodeka ja menaxiraat svojata kari-era. Ili, pak, za malite biznisi bilo bitno kako da se fokusiraat na rabotata i tekot na parite, bez da se griàt za kompjuterskite serveri vo nivnata kompanija. “Ova be{e navistina korisno za nas, zatoa {to nie otsekoga{ sme bile brend {to e {ampion za svoite korisnici i ovie nivni zabele{ki ni pomognaa da se potsetime {to zna~i davawe na vistinska vrednost i deka potro{uva~ite ne sakaat s$ da se vrti okolu tehnologijata: tie sakaat da se fokusirame na ostvaru-vawe na nivnite soni{ta i uspesi”, veli Nelson. Dobar primer za toa e stranicata na Del na Fejsbuk nameneta za malite biznisi koja {to gi u~i kompaniite kako da gi koristat socijalnite mreì za rast

na nivnite biznisi. “[tom sme gi inicirale razgo-vorite, sledniot ~ekor e da se iskoristat povratnite reakcii za da se transformira i da raste na{iot biznis. Vo Del krei-ravme onlajn-zaednica nare~ena IdeaStorm, kade {to gi sobirame ideite od potro{uva~ite za novi proizvodi ili za promeni vo na{iot biznis. Dosega primenivme okolu 400 sugestii od ~lenovite na ovaa zaednica.” Za svojata kariera vo Del, Erin Nelson veli deka imala zabeleìtelni uspesi, a imala i mnogu sre}a. “Imav mo`nost da u~am i da gi iskoristam golemite {ansi {to mi bea ponudeni. Sakam da im pomagam na drugite za isto taka da dobijat takvi {ansi, pa zatoa sega ja gledam mojata uloga kako lider, vodi~ i mentor na onie {to se na po~etok od svoite karieri i im treba nekakov kormilar. Isto taka imam i ogromna li~na strast za neprofitniot sektor. Nekade vo idninata bi sakala da go iskoristam ona {to go znam za biznisot i da pomognam vo uspehot na nekoja neprofitna or-ganizacija. No, zasega, imam u{te mnogu rabota da im posvetam na na{ite potro{uva~i i akcioneri”, veli Nelson.

KOMPANII KOMPANII & PAZARI PAZARI1/JUNI/2010 15

GOJKO KE[EQ [email protected]

40%e godi{niot rast na pazarite

vo muslimanskite zemji

550 milijardi dolari e proce-

netata vrednost na svetskiot Halal pazar

MAKEDONSKITE KOMPANII ZAIN-TERESIRANI ZA HALAL-STANDARDOTS$ pove}e makedonski firmi se zainteresirani za voveduvawe na standardot Halal, koj e neophoden za izvoz na prehranbeni proizvodi vo islamskite zemji, no i vo zapadnite zemji kade {to negovata primena zema s$ pogolem zamav. Pazarot za proizvodi Halal e eden od najbrzoraste~kite vo svetot, so godi{en porast od 40%. Samo minatata godina, zemjite od ovoj pazar uvezle pre-hranbeni proizvodi vo vrednost od 635 milijardi dolari. “Vo Zapadna Evropa dve tretini od konsumentite na proizvodi so Halal ne se muslimani. Halal stana sinonim za zdrava hrana. Spored ovoj standard, zabraneti se aditivi {to vlijaat na zdravjeto na lu|eto. Mesoto po Halal e pozdravo od drugoto bidej}i samiot ~in na kolewe e poinakov”, veli Vladet Pe{tali} od Agencija za izdavawe sertifikati za standardot Halal, koja gi obu~uva{e kandidatite za primena na standardot vo ko-mpaniite. Od Regionalnata agencija za Halal velat deka samo tie makedonski kompanii {to ve}e go imaat sprovedeno sistemot HASAP, moàt da go vovedat i standardot Halal. “Site firmi {to }e smetaat deka imaat ekonomska korist }e pobaraat vakvi sertifikati, osobeno firmite {to imaat HASAP, bidej}i Halal e negova nadgradba “, re~e Jakup Selimovski, direktorot na sektorot za versko obrazovanie i za vospituvawe na Islamskata zaednica. Standardot Halal vo dràvava ne e zakonska obvrska, no na kompaniite {to }e go primenuvaat im se otvoraat mo`nosti za polesen plasman na proizvodite vo musli-manskite dràvi. Sistemot Halal, velat poznava~ite, e nadopo-lnuvawe na HASAP, samo {to predviduva zapazuvawe odredeni verski normi vo obrabotkata na proizvodite.Makedonskite kompanii {to go vovele sistemot za dve nedeli }e gi dobijat sertifikatite od strana na Islamskata verska zae-dnica i od Agencijata za sertifikati od Tuzla.

HALAL E SVETSKI HIT ME\U PROIZVODITELITEPazarot na hrana sertificirana so Halal e najbrzo raste~ki pazar vo prehranbenata industrija vo svetot. Svetskata trgov-ija so takvi proizvodi vo 2006 godina vrede{e 210 milijardi dolari, vo 2007 godina porasna na 280 milijardi dolari, a pro-cenkite se deka godinava toj pazar bi dostignal vrednost od 550 milijardi dolari. Kolku golem pazar im se otvora na kompani-ite koi }e se odlu~at da proizveduvaat spored propisite HALAL govorat i podatocite za brojnosta na naselenieto so muslimanska veroispoved vo svetot.Se procenuva deka vo svetot ìveat okolu 1,3 milijardi musli-mani (vo Evropskata unija ìveat 12 milioni muslimani), koi im obezbeduvaat golem broj mo`ni potro{uva~i na kompaniite koi }e se odlu~at da rabotat na toj pazar. Site analizi pokaùvaat deka igraweto na kartata Halal e dobar deloven poteg.

Skapite transportni tro{oci, nekonkurentnosta na make-donskite proizvodi i dale~inata na musliman-skite zemji, se samo del od

pri~inite poradi koi makedonskite kompanii slabo izvezuvaat na brzoraste~kite pazari vo musliman-skite zemji. Spored podatocite na Zavodot za statistika, Makedonija od muslimanskite zemji ima trgov-ska sorabotka samo so zemjite od na{eto najblisko opruùvawe. Vo Turcija vo prviot kvartal godinava sme izvezle stoki i uslugi so vkupna vrednost od 11,5 milioni evra; na Kosovo vo istiot period sme izvezle stoka vredna 78,1 milioni evra, a vo Bosna i Hercegovina vkupniot izvoz vo prviot kvartal vredel 15,3 milioni evra. Za Ilija Ge~ev, generalen direktor na IGM Kavadarci, glaven problem na Makedonija e toa {to nema konkurenten proizvod koj {to bi moèl da se plasira vo zemjite od Bliskiot Istok i Severna Afrika. Pokraj nekonkurentniot proizvod, spored Ge~ev, zemjava e hendikepi-rana zatoa {to nema izlez na more, a edinstvenoto dostapno pristani{te vo Solun gi ~ini preskapo.“IGM pravi napori da se probie na pazarite vo Libija, Tunis i Egipet. Izrabotivme analizi i smetame deka moème da se probieme na ovie pazari, bidej}i se blisku do Solun. Me|utoa, pazarite vo Bliskiot istok, Irak i Iran se neosvoivi za Makedonija bidej}i ovie zemji se obikoleni so Turcija, Indija i Kina. Nie te{ko moème da bideme konkurentni na ovie zemji, a trans-portot dotamu e luksuz”, objasnuva Ge~ev. Toj smeta deka na zemjava ne bi & pomognale nitu starite part-nerski odnosi koi {to Jugoslavija gi odrùva{e so ovie zemji, bidej}i tie toga{ bile na me|udràvno nivo. Makedonskite kompanii koi {to toga{ rabotele na tie pazari denes ne se ni pribli`no golemi kolku {to bile toga{.“Najdobar primer za toa se grade`nite operativi. Pelagonija denes ima samo 300 vraboteni, a na vremeto vrabotuvala nekolku iljadi. Ista e situacijata i so Granit, koj pred raspadot na Jugoslavija ima{e 5.000 vraboteni, a denes ima ne{to pove}e od iljada. Toa vreme ne moè da se vrati. Dokolku nekoj se obiduva da go napravi istoto, toa }e bide samo gubewe na vreme”, smeta Ge~ev.Spored nego, Makedonija vo momen-tov mora da ja iskoristi svojata konkurentnost i agresivno da posegne

kon osvojuvawe na pazarite od re-gionov, kako i pazarite vo Isto~na i del od Zapadna Evropa.

NEMA PRE^KI ZA KVALITET-NITE PROIZVODI

Spored Simon Naumoski, direktor na Vitaminka, dokolku se ponudi kvaliteten proizvod, nitu eden pazar ne e nedostièn.“Muslimanskite zemji baraat vi-soki standardi i kvalitet. Nie vo momentov od muslimanskite zemji izvezuvame vo Tunis, Kuvajt i Ma-roko, a s$ poizvesno e deka vo naredniov period na{ite proizvodi }e zapo~neme da gi plasirame i na pazarite na Sudan i Dubai”, veli Naumoski.Spored nego, problemot {to make-donskite kompanii mnogu malku izvezuvaat na ovie pazari e faktot {to kompaniite mnogu slabo gi obrabotuvaat ovie pazari.“Pazarite od muslimanskite zemji imaat golem potencijal, no za nivno osvojuvawe e potrebna golema posvetenost i voveduvawe na stan-dardite, kako HALAL, koj {to e klu~en za na{ata industrija”, smeta Naumoski.

FOKUS DA NI BIDAT PAZA-RITE OD REGIONOV I EU

Savka Dimitrova, generalen direktor na kompanijata za proizvodstvo na konditorski proizvodi Evropa, smeta deka pazarite vo Bliskiot Istok i Severna Afrika imaat golem poten-cijal, me|utoa izvozot na konditorski proizvodi ne e konkurenten bidej}i ovie zemji se golemi proizvoditeli na takov vid proizvodi.“Vo Kosovo i Bosna i Hercegovina mnogu se barani na{ite prozivodi. Svoevremeno izvezuvavme i vo Tur-cija i vo Iran, me|utoa vo izmina-tive godini ovie dve zemji razvija mnogu mo}na konditorska industrija, so {to stanavme nekonkurentni”, veli Dimitrova. Spored nea, Makedonija realno nema komparativni prednosti vo ovaa industrija, bidej}i najgolem del od potrebnite surovini gi uvezuva, a zgora na toa pla}a i skap transport. Edinstvenata prednost na Makedonija

osvojuvawe na pazarite od re

MUSLIMANSKITE ZEMJI SE NEPOZNAT TEREN ZA MAKE-DONSKITE KOMPANII

Pazarot na hrana sertificirana so Halal e najbrzo raste~ki pazarvo prehranbe-nata industrija vo svetot. Svetskata trgovija so takviproizvodi vo 2006 godina vrede{e 210 milijardi dolari, vo 2007 godinaporasna na 280 milijardi dolari, a procenkite se deka godinava tojpazar bi dosti-gnal vrednost od 550 milijardi dolari

��

e evtinata rabotna raka, no, sepak, toa ne e dovolno. Poradi toa, Dim-itrova prepora~uva kompaniite za konditorski proizvodi od Makedonija prvenstveno da se posvetat na os-vojuvawe na doma{niot pazar, na pazarite od regionov, kako i pazarot na Evropskata unija. “Pokraj vo ovie zemji, Evropa izvezuva i vo Avstralija i vo Amerika, me|utoa vo ovie zemji postojat takanare~enite etni~ki pazari, odnosno mesta naseleni so lu|e od porane{na Jugoslavija i zemjite od regionov i poradi toa se mnogu barani proizvodite od Makedonija”, veli Dimitrova. Poradi specifi~nosta na proizvod-stvoto na hrana i kompliciraniot i skap transport, najisplatlivo za prehranbenite kompanii e da bidat posveteni na osvojuvawe na pazarite vo opkruùvaweto. “Kompaniite so mo}ni prehranbeni brendovi, kako {to se poznatite brendovi vo prehranbenata indus-trija od [vajcarija, na primer, ne gi izvezuvaat svoite proizvodi direktno od mati~nata zemja, tuku otvoraat regionalni proizvodstveni kapaciteti vo odredeni regioni”, veli Dimitrova.I od Makamtrans potvrduvaat deka frekfencijata na kamioni od Make-donija kon zemjite od Bliskiot Istok e mnogu mala, i poradi neisplatli-vosta Makedonija ima mnogu mal broj CEMT dozvoli za treti zemji.

NEISKORISTENI IZVOZNI POTENCIJALI

BERZA/AKCII/TRGUVAWE16 31.05.2010

500 evra uplata na godi{no nivo vo investiciski fond, za

10 godini moè da donese zarabotka i od 20 iljadi evra

BERZANSKI INFORMACII

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10 31.05.2010

ALK (2009) 1.431.353 4.100,00 390,18 10,51 0,94

BESK (2009) 54.562 9.000,00 341,43 26,36 0,26

GRNT (2009) 3.071.377 699,82 105,83 6,61 0,70

KMB (2009) 2.014.067 3.015,14 533,81 5,65 0,87

MPT (2009) 112.382 29.001,25 / / 0,81

REPL (2009) 25.920 39.168,33 5.625,12 6,96 0,78

SBT (2009) 389.779 2.698,66 211,39 12,77 0,61

STIL (2009) 14.622.943 200,00 0,11 1.808,65 2,79

TPLF (2009) 450.000 3.800,00 61,42 61,87 1,11

ZPKO (2009) * 271.602 2.425,00 / / 0,32

P/BВкупно

издадени акции Просечна ценаНето добивка

по акција P/EХВ

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ 31.05.2010

Промет во ЕВРА

Број на трансакции

% на промена

обврзници 88.351 25 22,49

обични акции 49.796 48 -61,73

Вкупно Официјален пазар 138.146 73 -31,70

обични акции 20.196 15 26,82

Вкупно Редовен пазар 20.651 16 29,68

ВКУПНО 158.797 89 -52,78

31.05.2010

Име на компанијатаПросечна

цена (МКД)%

Износ (МКД)

ОХИС Скопје 107,00 2,88 18.939

Комерцијална банка Скопје 3.015,14 0,54 907.557

Макпетрол Скопје 29.001,25 0,27 348.015

Македонски Телеком Скопје 499,86 0,11 969.225

Жито Лукс Скопје 181 -9,05 35.295

Попова Кула Демир Капија 21 -4,55 35.700

Реплек Скопје 39168,33 -4,47 235.010

ФЗЦ 11 Октомври Куманово 801 -3,49 20.025

Топлификација Скопје 3800 -2,13 19.000

Име на компанијатаПросечна

цена (МКД)%

Износ (МКД)

Македонски Телеком Скопје 499,86 0,11 969.225

Комерцијална банка Скопје 3015,14 0,54 907.557

Алкалоид Скопје 4100 -0,17 873.300

Гранит Скопје 699,82 -0,04 396.800

Макпетрол Скопје 29001,25 0,27 348.015

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

31.05.2010АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

31.05.2010АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД

Име на компанијата

Просечна цена (МКД)

%Износ (МКД)

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД

Отворен инвестициски фондНето-имот на

фонд (ден.) 1М 3М 6М YTD 1YПодатоците се однесуваат за

Илирика ЈИЕ 31.028.703,27 -6,78% -6,27% -2,07% -1,53% 3,18% 27.05.2010

Илирика ГРП 19.998.898,73 -0,93% 0,66% 4,50% 3,23% 8,94% 27.05.2010

Иново Статус Акции 18.566.885,65 -3,92% -8,70% -15,53% -8,96% -1,35% 28.05.2010

КД Брик 20.641.651,04 -2,38% 2,36% 6,68% 4,09% 19,26% 28.05.2010

КД Јужен Балкан 21.443.996,94 -5,14% -3,82% -7,84% -2,58% 14,73% 28.05.2010

КБ Публикум балансиран 26.237.682,18 -3,43% -3,31% -0,57% -0,45% / 28.05.2010

31.05.2010

2.430

2.435

2.440

2.445

2.450

2.455

2.460

2.465

2.470

25/05/10 26/05/10 27/05/10 28/05/10 29/05/10 30/05/10 31/05/10

MBI 10

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII �KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI �KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

2.610

2.630

2.650

2.670

2.690

2.710

2.730

25/05/10 26/05/10 27/05/10 28/05/10 29/05/10 30/05/10 31/05/10

MBID

108,40

108,42

108,44

108,46

108,48

108,50

108,52

108,54

25/05/10 26/05/10 27/05/10 28/05/10 29/05/10 30/05/10 31/05/10

OMB

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, ponedelnik-31.05.2010)

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI �NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

So cel privleku-vawe na novi in-vestitori kako i zadrùvawe na starite, investi-ciskite fondovi

kaj nas po~naa da nudat razni paketi na proizvodi. Eden takov proizvod e i godi{niot investiciski plan na dru{tvoto za upravuvawe so fondovi Ilirika fund menaxment. Godi{niot inves-ticiski plan koj ovoj fond go nudi vklu~uva investirawe za minimalen vremenski period od okolu 10 godini. Minimalnata godi{na uplata iznesuva 350 evra. Vleznata provizija pretstavuva del od prvata godi{na uplata pri {to dogovorot za vakov godi{en investiciski plan ne e obvrzuva~ki i moè da se prekine vo sekoe vreme. Vo ramkite na ovoj proizvod postoi i menaxerski godi{en investiciski plan koj pred-viduva godi{no minimalno vloùvawe od 1.000 evra i e namenet za lica so povi-soki primawa. I kaj dvata godi{ni investiciski plana se ovozmoùva i dopol-nitelno osiguruvawe od smrt od nesre}en slu~aj i traen invaliditet pri {to kaj os-novniot godi{en plan vakvoto osiguruvawe e besplatno za prvata godina i premiite variraat od okolu 2.000 – 3.000 evra za osnovniot i od okolu 5.000 -6.000 evra kaj menaxerskiot godi{en investiciski plan. Osigu-ruvaweto sekoga{ se pravi

kaj renomirano osiguritelno dru{tvo bidej}i fondot ne e ovlasten za takva dejnost. Spored proekciite na fondot, investitorot koj bi sklu~il dogovor za vakov godi{en investiciski plan za period od 15 godini so dogovorena uplata na godi{no nivo od 500 evra na krajot od dogo-vorot bi imal napraveno uplata od vkupno 7.500 evra. Po izminuvaweto na investi-ciskiot period vrz osnova na proekciite na fondot inves-titorot bi dobil 13,8 iljadi evra dokolku prinosot na fondot iznesuva 10% odnosno 16,5 iljadi evra ili 19,9 il-jadi evra dokolku prinosite na fondot bi iznesuvale 12% odnosno 14% godi{no. Gorenavedenite prinosi e bitno da se znae deka se od informativen karakter i deka istite ne pretstavuvaat garancija za idnite prinosi. Vakvite brojki ukaùvaat deka dokolku nekoj roditel se odlu~i na vakov na~in na investirawe toga{ po istekot na 15 godini }e ima mo`nost da raspolaga so okolu 20 iljadi evra {to se sosema dovolni za obezbeduvawe na visoko obrazovanie na svoeto dete. U{te poplasti~en prim-er e vo pogled na obezbedu-vawe sredstva za re{avawe na stanbeno pra{awe. Ako

primer se zeme kredit od banka na otplata za period od 10 godini so mese~na rata od okolu 432 evra toga{ na krajot od toj period od 10 godini iznosot na obezbedeni odnosno ostvareni sred-stva bi bil 35 iljadi evra. Dokolku, pak, sekoj mesec za period od 10 godini se investira po 400 evra toga{ vo zavisnost od prinosot na fondot po istekot na periodot od 10 godini bi se ostvarile sredstva vo iznos od okolu 80 iljadi evra odnosno 101 iljada evra {to e ednakvo na dva stana ili eden pogolem, poluksuzen stan.

VO FONDOVITE SE IN-VESTIRA DOLGORO^NO

Spored misleweto na lu|eto od ovaa bran{a dolgoro~noto investirawe vo udeli na investiciskite fondovi im ovozmoùva realizacija na mnogu èlbi na investito-rite. Se razbira seto toa e ostvarlivo dokolku stanuva zbor za seriozni investitori koi pridobivkite od nivnoto vloùvawe se spremni da go odloàt na rok od period od nekolku godini. Spored zborovite na Kosta Kostadinovski izvr{en direk-tor vo dru{tvoto za upravu-vawe so fondovi Ilirika fund menaxment od Skopje, pridobivkite na dolgoro~no

investirawe se mo`nost investitorite posle odreden podolg vremenski period da go po~uvstvuvaat benefitot od napravenata investicija. Vo sporedba so drugite na~ini na {tedewe, licata koi vo na{iot fond inve-stirale pred nekolku godini zarabotile skoro 50% od parite koi gi vloìle. Se razbira deka ne moè da se o~ekuva vedna{ da se napra-vi vakva zarabotka odnosno treba da se gleda dolgoro~no t.e. denes vloùva{, a posle pet, {est ili deset godini gi gleda{ efektite od toa vloùvawe. Na dolg rok sekoga{ proekciite na fon-dovite ukaùvaat na rast odnosno dobivka koja moè da se dviì od 10%, 12%, 14% pa i pove}e. Na svetsko nivo ovoj prinos na investiciskite fondovi prose~no iznesuva nekade okolu 12,5%. Poradi toa po~navme da go nudime i ovoj proizvod na godi{ni investirawa. Na{ata cel e da gi pri-premime idnite investitori za noviot investiciski bum”. Spored Kostovski sega e odli~no vreme za pozicion-irawe na pazarot poradi {to sega{nite investito-ri moè da o~ekuvaat na dolg rok pozitiven efekt od napravenite vloùvawa.

PREDNOSTI NA VLO@UVAWE VO INVESTICISKI FONDOVI

METODI [email protected]

GODI[EN INVESTICISKI PLAN ZA REALIZIRAWE NA MNOGU @ELBI

Na dolg rok, sekoga{ proekciite na fondovite ukaùvaat na rast odnosno dobivka koja moè da se dviì od 10%, 12%, 14% pa i pove}e procenti godi{no. Godi{no, na svetsko nivo, ovoj prinos na investi-ciskite fondovi prose~no iznesuva nekade okolu 12,5%

��

12,5 % godi{no iznesuva prose~niot prinos na investiciskite

fondovi na svetsko nivo

01.06.2010 17BERZA/AKCII/TRGUVAWE

Kako i prethodnata nedela taka i ovaa, nedelnoto trguvawe vo ramkite na ber-

zata otpo~na so obojuvawe na indeksite vo crvena boja. Osnovniot berzanski indeks zabeleà pad od 0,22%. MBI-10 ovoj prv den od nedelnoto trguvawe go zavr{i na 2462,21 indeksen poen. Negoviot pad go sledea i ostana-tite dva indeksa. MBID denot go zavr{i na nivo od 2708,46 indeksni poeni beleèj}i pad od 0,50%, a OMB indeksot padna za 0,04% fini{iraj}i go denot na nivo od 108,41 indeksni poeni. Sepak, vakvoto dvièwe na indeksite ne zagriùva. Ona {to e razo~aruva~ko e povtorno ostvareniot slab promet od strana na berzata. V~era istiot ed-vaj dostigna 9,76 milioni denari. Od toj iznos 8,49 milioni denari bea ostva-reni kako i po obi~aj vo ramkite na oficijalniot pazar. Pozitivno kaj vaka slabiot promet e faktot {to kone~no redovniot pazar ja probi barierata vo pogled na ostvaren promet vo iznos od necel million od prethodnite nekolku dena. V~era vo ramkite na istiot pazar bea ostvareni 1,27 mil-

NEDELNOTO TRGUVAWE OTPO^NA SO INDEKSITE VO CRVENO

OPOZICIJATA GO OSPORUVA IZBOROT NA NOVI ^LENOVI NA KHV

Sobrani e t o n a v~era{nata ple-narna sednica i z b r a ~ e t i r i novi ~lenovi na Komisi j a ta za

hartii od vrednost, i pokraj èstokoto protivewe na pratenicite od SDSM, koi tvrdat deka "vlasta predloì i izbra novi ~lenovi po sop-stven vkus, za polesno da go sprovede kriminalot povrzan so najavenoto prodavawe na akcii na Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe".'O~igledna e vrskata me|u ovoj neregularen izbor i raznebituvaweto na portfo-lioto na Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe", izjavi Vesna Bendevska, prateni~ka na SDSM.Jani Makraduli, prate-nik na istata partija, ovoj poteg na vlasta go nare~e

MAKSIM [email protected]


@ESTOKA DEBATA VO SOBRANIETO

SDSM obvinuva deka vlasta predloì i izbra novi ~lenovi na Komisijata za hartii od vrednost po sopstven vkus, za polesno da go sprovede kriminalot povrzan so najavenoto prodavawe na akcii na Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe

��

ioni denari. Celokupniot ovoj promet be{e real-iziran vo ramkite na 89 transakcii. Vakviot broj na transakcii kako i padot na indeksite ukaùva na faktot deka investitorite pove}e bea raspoloèni da prodavaat otkolku da kupuvaat. Blok-transakcii vo tekot na denot nema{e. Brojot na hartii od vrednost na koi cenata im porasnala odnosno koi spred statis-tikata na berzata se vodat vo grupata na dobitnici,

iznesuva 5. Od druga strana brojot, pak, na onie hartii od vrednost na koi im se namalila cenata e dupliran odnosno iznesuva 10. Kako najgolem dobitnik se javuva hartijata od vred-nost na OHIS od Skopje koja porasnala za okolu 2,88 % a kako najgolem gubitnik se javuva harti-jata od vrednost na @ito Luks so pad od 9,05%. Bez promena vo pogled na cenata ostanale 4 hartii od vrednost.

MAKEDONSKA BERZA

ponatamo{na "grujovizacija" na dràvnite institucii, osmislen za da ja zacvrsti i osigura pozicijata na pre-tsedatelkata na Komisijata, Marina Na}eva–Kavrakova, koja, spored Makraduli, gi za{tituva matnite biznisi na lu|eto bliski do premierot. "Kavrakova mora da ostane pretsedatel na Komisijata, kako ~ovek na Gruevski, za{to so berzata e povrzan eden od najgolemite biznisi na VMRO-DPMNE. "Familijata" e eden od najgolemite igra~i na berzata, poradi ~ii {peku-lacii mnogu lu|e ostanaa so kratki rakavi. Novoizbranite komisioneri }e ja osiguraat

pozicijata na Kavranova, kako za{titnik na akcioner-ite na "familijata"", izjavi Makraduli. Zamenikot-koordinator na prateni~kata grupa na SDSM, Marjan~o Nikolov, ima{e seriozni zabele{ki i vo od-nos na biografiite na nekoi od predloènite ~lenovi na Komisijata, od koi lesno moè da se vidi deka toa se lu|e bliski sorabotnici na premierot."Elizabeta Vidovi} be{e del od kabinetot na Gruevski u{te dodeka toj be{e minister za trgovija vo 1999 godina. So nego be{e i vo Ministerst-voto za finansii, a sega taa

}e bide ~len na Komisijata za hartii od vrednost? Kade e tuka nezavisnosta na ova telo? Vaka li }e zaìvee Makedonska berza za hartii od vrednost? Deklarativno se zalagate za departizacija na dràvnite institucii, a na klu~ni pozicii besramno stavate svoi lu|e so cel da ostvarite partiska dominacija vrz dràvnite institucii", izjavi Nikolov.Pratenicite na SDSM vo ̀ es-tinata na raspravata nekolku-pati pobaraa od prisutniot pretstavnik na vladata, min-isterot za finansii, Zoran Stavreski, da ja obrazloì

Soglasno odlukata do-nesena na akcionerskoto sobranie na ZK Pelago-

nija bea poni{teni 7,018 sop-stveni akcii na dru{tvoto, bez namaluvawe na osnovnata glavnina. Vrz osnova na od-lukata za poni{tuvawe na akciite kako i vrz osnova na odlukata za promena na statutot na dru{tvoto sega osnovnata glavnina na ZK Pelagonija e podelena na 271.602 akcii koi po rodovi vo akcionerskata

kniga, koja se vodi vo Cen-tralniot depozitar na hartii od vrednost, se zapi{ani kako 229.809 obi~ni akcii i 41.793 prioritetni akcii. Ovie prioritetni akcii se akcii vo sopstvenost na Fon-dot za penzisko i invalidsko osiguruvawe na Makedonija. Nominalnata vrednost na ovie akcii iznesuva 52,69 evra za obi~nite akcii, a nominalnata vrednost na prioritetnite akcii iznesuva 51,12 evra.

Na akcionerskoto so-branie odràno mina-tata nedela so 32. 594

glasovi za i nitu eden protiv ili vozdràn be{e odobreno raboteweto za minatata godina na ~lenovite na od-borot na direktori na Beton. Ovoj odbor na direktori go so~inuvaat vrvni menaxeri i toa Min~o Jordanov, Mino Damjanovski, Trajko Trpevski, Bla{ko Man~ev, Sergej Taruta i Sneàna Siljanovska.

Pri~inata za odobruvaweto na nivnoto rabotewe se sostoi vo pozitivnite re-zultati koi Beton pod nivno rakovodstvo gi ostvari vo tekot na izminatata godina. Imeno ovaa grade`na kom-panija 2009 godina ja zavr{i so neto-dobivka vo iznos od okolu 18,6 milioni denari. Isto taka od strana na ak-cionerite, a vo ramkite na odrànoto akcionersko so-branie za ovlasten revizor

be{e izbrano dru{tvoto za revizija Mur Stivens DOO od Skopje.

ZK PELAGONIJA PONI[TI SOPSTVENI AKCII ODOBRENA RABOTATA NA ODBOROT NA DIREKTORI NA BETON

izdrànosta na svoite pred-lozi za novi ~lenovi na Komisijata, no ministerot ne gi udostoi so odgovor na nitu edno od pra{awata, celosno ignoriraj}i ja diskusijata.Po zatvoraweto na raspra-

vata, Sobranieto glasa{e i mnozinstvoto za novi ~lenovi na Komisijata za hartii od vrednost gi izbra Elizabeta Vidovi}, Sejdija Fazlioski, Aleksandar Petreski i Mi-laim Ajdini.

KOMPANII & PAZARI 01.06.201018

40.000 rabotnici vo tekstilnata industrijaTekstilcite baraat

namaluvawe na cari-nata za uvoz na re-promaterijali i vla-data da im pomogne

pri sklu~uvaweto dogovori za koristewe na pristani{tata Solun i Dra~ za uvoz na repromaterijali od Kina. Ova se najnovite barawa na Zdruènieto za tekstilna industrija pri Stopanskata komora. So ovie merki, tek-stilcite baraat od vladata da im pomogne da stanat pokonkurentni na svetskite pazari. Tie se àlat deka vo posledno vreme imaat golema konkurencija od Kina, Banglade{ i Pakistan kade {to ima esktremno evtina

�� Za polesno spravuvawe so s$ pogolemata konkurencija od isto~nite zemji, kade {to ima evtina rabotna sila, tekstil-cite baraat novi merki za pomo{ od vladata


Minatiot vikend vo Teniskiot klub ABC be{e organizirano

test-vozewe na modelite SEAT Good Stuff. Test-vozeweto e del od kampawa SEAT & Sha-kira koja e od dobrotvoren karakter – bidej}i so sekoj kupen avtomobil ”seat” se doniraat sredstva vo proektot za izgradba na Klinikata za detska hirurgija. Modelite Good Stuff se specijalno krei-rani, so kompletna oprema i so odli~na ponuda – popust

do 4.000 evra. Test-vozeweto na modelite Good Stuff }e prodolì i naredniot vikend (05 i 06 juni) poradi gole-miot interes i humanitarniot karakter, velat vo Ka-dis, generalniot importer na Seat za Makedonija. So promocijata i test-voze-weto na modelite Good Stuff zapo~na i dobrotvorniot teniski turnir SEAT Open 2010 za amateri i rekreativci vo ma{ka i ̀ enska konkurencija. Sredstvata sobrani od ko-

tizacijata }e bidat donirani vo proektot za izgradba na Klinikata za detska hirurgija. SEAT Open 2010 turnirot se odrùva od 29 maj do 06 juni vo Teniskiot klub ABC.

TEST-VOZEWE I HUMANITAREN TENISKI TURNIR VO ORGANIZACIJA NA SEAT

Stopanskata komora na Makedonija i kompani-jata za softverski us-

lugi Akota ING organiziraat besplatna prezentacija na tema “Potencijal i re{enie za internet-trgovijata vo Makedonija”. Prezentacijata }e se odrì na 4 juni, od 11.00 do 12:00 ~asot vo pros-toriite na Komorata, sala 4 na kat 5. Celta na prezentacijata e da gi prenese momentalnite uslovi na pazarot, negoviot

potencijal i da gi pretstavi momentalno najdobrite sistem-ski re{enija za zanimavawe so internet-trgovija. Akcent }e ima pretstavuvaweto na momentalno najkvalitetnoto sistemsko re{enie vo ovaa oblast – internet-trgovskiot centar. Voedno oficijalno }e se promoviraat i najno-vite mo`nosti za turizmot, biletite za nastani i or-ganiziranata promocija vo internet-proda`bata. Prezen-tacijata e nameneta za site

delovni subjekti koi imaat proizvodi ili uslugi {to moàt da bidat plasirani do krajnite kupuva~i preku Internet.

PREZENTACIJA ZA POTENCIJALITE NA INTERNET-TRGOVIJATA

Vo organizacija na Upra-vata za javni prihodi vo sorabotka so Intra-

evropskata organizacija na dano~nata administracija (IOTA) od v~era do 2 juni vo Ohrid }e se odrùva rabotilnica na tema „Dano~ni raevi”.Ovoj nastan }e se obide da go definira terminot „Dano~en raj”, a dano~nata vlast }e gi prezentira naj~estite dano~ni {emi koi se ko-ristat od strana na nepla}a~ite na danoci. Dano~nite

raevi naj~esto se koristat za izbegnuvawe na pla}awe na danoci i moàt da vodat kon drugi kriminalni aktivnosti, kako {to e pereweto pari. Dokolku se analiziraat fi-nanskiskite podatoci koi se odnesuvaat na aktivnostite vo t.n “dano~ni raevi”se procenuvaat na pove}e od 9.000 iljadi milijardi dolari koi produciraat okolu 675 milijardi dolari godi{no odano~ivi prihodi.Edna od te{kotiite so koi se spravuvaat dano~nite adminis-

tracii e nedostigot na univer-zalno prifatliva definicija na terminot “Dano~en raj”. Edna od mo`nite re{enija e da se prifati definicijata na OECD, kako i listata na zemji “Dano~ni raevi”.Na rabotilnicata prisustvu-vaat pretstavnici na 19 zemji-~lenki na IOTA, a svoi pre-davawa }e odràt delegatite na ê{ka, Italija, Ungarija i [vedska, kako i pretstav-nicite na Organizacijata za ekonomska sorabotka i razvoj (OECD).

UJP ORGANIZIRA RABOTILNICA ZA DANO^NI RAEVI

5% pad na izvozot na

tekstil vo prviot kvartal od 2010 godina

ZA DA SE ZGOLEMI KONKURENTNOSTA NA MAKEDONSKITE PROIZVODI �

�� Za polesno spravuvawe so s$ pogolemata konkurencija od isto~nite zemji, kade {to ima evtina rabotna sila, tekstil-r ucite baraat novi merki za pomo{ od vladata

TEKSTILCITEBARAAT PONISKI CARINI ZA REPROMATERIJALI

rabotna sila.Ovie predlozi koi v~era gi prezentira{e Zdruènieto na tekstilci, }e gi dostavi i do Ministerstvoto za ekonomija na zakaànata sredba vo petok. Angel Dimitrov, pretsedatel na Zdruènieto na tekstilci pobara od vladata da najde na~in da gi namali dava~kite na tekstilnite kompanii za pridonesite za vrabotenite vo tekstilnata industrija, i predloì re{avawe na problemite vo tekstilnata industrija vo tri fazi. Vo prvata faza treba da se ovozmoì makedonskite kom-panii sami da gi uvezuvaat repromaterijalite za tekstil-nata industrija, a za toa da ima poprifatlivi krediti i pomali dava~ki. Vo vtorata faza da se napravi namalu-

vawe na odredeni kamati i pla}awe za carinata, a vo tretata faza Makedonija namesto lon-proizvodstvo da gradi sopstveni bren-dovi. Seto toa, spored nego, moè da se realizira za 10 godini.“Napravivme dlaboki ana-lizi na poslednite slu~uvawa vo tekstilnata industrija. Vo ovoj sektor rabotat okolu 40.000 rabotnici, a samo vo 2009 godina bea otpu{teni pove}e od 3.000. I godi-nava o~ekuvam deka }e ima namaluvawe na brojot na vraboteni vo tekstilnata industrija, koj sigurno nema da bide pomal od lanskiot”, veli Dimitrov. Toj bara od vladata pogolema poddr{ka za tekstilnata industrija.“Na vladata ostavame da najde na~in kako da go

subvencionira tekstilnoto proizvodstvo, koe ostvaruva zna~aen devizen priliv i da go spre~i postojaniot pad na proizvodstvoto na tekstil i tkaenini zapo~nat vo 2005 godina. Samo vo 2009 godina e zabeleàn pad na izvozot od 9% vo odnos na 2008 godina. Vakviot trend najverojatno }e prodolì i vo 2010 godina bidej}i dogovorite koi gi sklu~uvaat za 2011 godina ve}e se za 8% poniski od lanskite” izjavi Dimitrov. Spored nego, padot na izvozot ne se dolì samo na kriznata godina, tuku i na seleweto na lon-proizvodstvoto kon

zemjite so mali dava~ki. "Takvata konkurencija nie ne moème da ja izdrìme so zafa}awata {to se pravat kaj nas. Zasega edinstveno n$ vadi blizinata na evropskiot pazar i kvalitetot na na{ata rabotna sila, kako i lo{iot kvalitet na proizvodite od zemjite od Azija kade {to se seli proizvodstvoto", istakna pretsedatelot na Zdruènieto na tekstilci.Proizvodstvoto na tekstilni proizvodi vo poslednite pet godini, od 2005 godina pa navamu, beleì negativen trend, kako kaj proizvodst-voto na tkaenini, taka i kaj

proizvodstvoto na obleka. Najgolem pad e zabeleàn vo 2009 godina kaj tkaeninite za 33%, a kaj oblekata za 12%. Za razlika na proizvodstvoto, vkupniot izvoz vo tekstilnata industrija se zgolemuva od go-dina vo godina, i od 405 mil-ioni dolari vo 2008 godina, vo 2009 godina dostigna 766 milioni dolari. Vo prvite tri meseci od 2010 godina vkupniot izvoz na tekstilnata industrija iznesuva 152,4 milioni dolari i e za 5% pomalku sporedeno so 159,3 milioni od 2009 godina.

01.06.2010 19KOMPANII & PAZARI

Kancelarijata za ruralen razvoj pri Univerzitetot "Goce

Del~ev" - [tip po~na so podgotovkite za izrabot-ka na studija za odr`liv razvoj na organskoto zemjodelsko proizvod-stvo vo Isto~niot-planski region. Vasko Zlatkovski, rakovoditel na Kancelar-ijata za ruralen razvoj veli deka studijata ja izrabotuvaat po nalog na Centarot za razvoj

na Isto~niot-planski region.“Ova e prva rabotilnica na koja }e gi utvrdime dijagramite na celi, a za tri nedeli }e po~ne i vtorata koja }e bide sektorska analiza za slabostite, no i posilni-te strani i, sekako, opasnostite koi go demnat ovoj sektor, za potoa da se napravi analiza {to treba da se vklu~i vo izrabotkata na ovoj

strate{ki dokument za organskoto proizvodstvo”, veli Zlatkovski. Vo podgotvuvaweto na Studijata za odr`liv razvoj na organskoto zemjodelsko proizvodstvo vo Isto~niot-planski region se vklu~eni vra-botenite vo oddelenijata za lokalen ekonomski razvoj i podru`nicite na JP Makedonski {umi od 11 op{tini vo isto~niot region.

Vinoto “aleksandar”, berba 2008 godina, dobi zlaten medal na

natprevarot International Wine Challenge - IWC vo London. Vinoto dobilo me|u 95 i 100 poeni od ocenuva~ite, vo konkuren-cija na pove}e od 10.000 primeroci od razli~ni vina. Vinoto “vranec”, docna berba 2008 godina, dobi bronzen medal, a “impera-tor”, berba 2008 godina,

e pofaleno, odnosno prepora~ano od strana na komisijata. “Od 10.000 vina so zlaten medal se nagradeni samo 326, {to zboruva za na{iot najgolem uspeh dosega na me|unarodnite natprevari za vino”, velat vo Bovin. IWC e najgolemo i najpresti`no natprevaru-vawe na vina vo svetot, a ocenuvaweto godinava trae{e pet dena, minatiot

mesec. Bovin e osnovana vo 1998 godina, poseduva 60 hek-tari lozja vo Tikve{kiot region, a negovite vina se izvezuvaat vo Evropa, Severna Amerika i Azija. Dosega, vinata na Bovin osvoile pove}e desetici nagradi na me|unarodnite natprevari i saemi za vino, a vo zemjava dosega imaat osvoeno okolu 70 medali na saemot Agro-Ekspo.

BOVIN SO ZLATEN MEDAL NA LONDONSKIOT NATPREVAR ZA VINA


Deneska vo Zanaet~iskata komora se prezentira pilot-proektot za implementacija

na makedonskiot zakon za sredno stru~no obrazovanie i obuka, organiziran od Ministerstvoto za obrazovanie, zanaet~iskite ko-mori Koblenc i Skopje i avtooso-bra}ajniot u~ili{en centar Boro Petru{evski. Pilot-proektot e finansiran vo ramki na zanaet~iskata komora Koblenc i ima za zada~a da gi utvrdi zada~ite na zanaet~iskite komori vo implementacija na za-konot, kako i da go sledi celiot proces na stru~no obrazovanie na primer na edna paralelka so u~enici za zanimaweto karos-eriski mehani~ar vo ASUC Boro Petru{evski. Vo izminatite tri godini od pilot-proektot u~enicite ja sproveduvaa prakti~nata nas-tava vo avto-servisite kaj majstori-zanaet~ii. Na toj na~in imaa mo`nost teoretsko zdobi-enoto znaewe da go sprovedat vo praktika i po zavr{uvaweto na u~ili{teto direktno da se vklu~at vo procesot na rabotata.

IMPLEMENTACI-JA NA ZAKON ZA SREDNO STRU^NO OBRAZOVANIE

ISTO^NIOT-PLANSKI REGION PRAVI STUDIJA ZA RAZVOJ NA ORGANSKOTO PROIZVODSTVO

Vo ramkite na posled-noto odr`ano akcionersko sobranie od strana na

Makpetrol vo tekot na vikendot odnosno vo sabotata be{e do-nesena odluka za usvojuvawe na godi{nata smetka i finansiskite izve{tai na dru{tvoto za 2009 godina. Vrz osnova na istite dru{tvoto sotvarilo negative rezultat odnosno zaguba vo iznos od okolu 285 milioni denari. Poradi vakvata sostojba vo ram-kite na istoto sobranie bila do-nesena i odluka za pokrivawe na ovaa zaguba. Istata se planira da bide pokriena so sredstva od akumuliranata dobivka na dru{tvoto pri {to }e bidat izdvoeni sredstva vo iznos do ostvarenta zaguba. Isto taka vo ramkite na akcionerskoto sobranie bila donesena i odluka za vra}awe na sredstva vo iznos od okolu 200 milioni denari od fondot na dru{tvoto namenet za posebni rezervi za kupuvawe na sopstveni akcii. Ovie sredstva planirano e da bidat vrateni vo delot na akumuliranata dobivka na dru{tvoto.

MAKPETROL GO USVOI NEGATIVNIOT REZULTAT OD LANI

BANKI I FINANSII01.06.201020

Vtoriot godi{en Samit na guvernerite na centralnite banki i ministrite za finansii vo Jugoisto~na Evropa

}e se odrì na 4 juni vo Be~i}i, Crna Gora. Organizator na samitot e Ekono-mist Media grup od Srbija, a nastanot }e im ovozmoì na u~esnicite otvoreno da razgovaraat so onie {to se odgovorni za mon-etarnata i fiskalnata politika na zemjite vo regionot. Nekoi od pra{awata {to }e bidat diskutirani na samitot se: kako globalnata kriza vlijae{e na ekonomiite od regionot, koi merki se prezemaat za zaìvuvawe na bankarskiot sektor, na koj na~in moè da

zaìvee rastot vo realniot sektor i koi merki gi imaat prezemeno centralnite banki vo regionot. ]e se razgleduvaat i plano-vite za dràvnite buxeti na zemjite od regionot za 2010 go-dina i na~inot na koj {to }e se sproveduvaat strukturnite reformi. Svoeto u~estvo na samitot go potvrdile i guvernerot na NBRM, Petar Go{ev i min-isterot za finansii, Zoran Stavreski.

Komercijalna banka AD Skopje ja dobi prvata nagrada za integriran

pristap kon op{testvenata odgo-vornost za golemo pretprijatie vo 2009 godina, vo nominacijata koja ja organizira{e Cen-tarot za institucionalen razvoj CIRA. Nagradata za Lider na op{testvena odgovornost vo kategorijata sevkupna pos-vetenost ( integriran pristap) kon op{testvena odgovornost na Komercijalna banka e potvrda

za naporite {to Bankata gi vloùva kontinuirano za podo-bruvaweto na korporativnoto upravuvawe, obuka na vrabo-tenite, razvivawe na ~uvstvoto za solidarnost i filantropijata vo sorabotka so zaednicata i socijalno ranlivite grupi vo op{testvoto. „Komercijalna banka ovaa godina proslavuva 65-godini od svoeto postoewe, i za site ovie godini taa ostana dosledna na svoite vrednosti, tradicija, doverba,

efikasnost, transparentnost, inovativnost, timska rabota, i so osobena posvetenost na op{testvenata odgovornost {to ja otslikuva na{ata delovna kultura i prioritetite utvrdeni so korporativnata misija. Kako op{testveno odgovorna kom-panija, sekoga{ rabotime i }e rabotime vo nasoka na podobru-vawe na kvalitetot na ̀ ivotot vo op{testvoto za site negovi ~lenovi”, stoi vo soop{tenieto na Komercijalna banka.

GO[EV I STAVRESKI NA REGIONALEN SAMIT NA GUVERNERI I MINISTRI ZA FINANSII

KOMERCIJALNA BANKA, LIDER ZA POSVETENOST KON OP[TESTVENA ODGOVORNOST

Рочности преку ноќ 1 нед. 1 мес. 3 мес.

Благајнички записи 6,00% СКИБОР 4,01% 5,84% 6,29% 7,33%

Ломбарден кредит 7,50% МКДОНИА 3,50%

Извор: НБРМ

КУРСНА ЛИСТА Банка

Среден курс 3м 6м 12м 24м 36м

во денари Стопанска 7,20% 8,00% 8,35% 11,10% 11,50%

ЕМУ евро 61,5025 Комерцијална 7,00% 7,80% 8,20% 11,00% 11,30%

САД долар 49,6629 НЛБ Тутунска 7,00% 7,80% 8,20% 11,00% 11,20%

В.Британија фунта 72,3601 Извор: НБРМ

Швајцарија франк 43,1354

Канада долар 47,4776 EUR USD GBP CHF

Австралија долар 42,3163 61,5 50,6 72,8 43,9Извор: НБРМ

РочностКАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ

ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ

Држава Валута

Minusnoto saldo na tekovnite smetki na gra|anite postojano se

zgolemuva od mesec vo mesec. Vo uslovi koga ekonomskata kriza ne popu{ta, bankite te{ko davaat krediti, a gra|anite imaat serioz-ni finansiski problemi, potrebata za pove}e pari naj~esto ja re{avaat vadej}i pari na bankomatite preku nivnite karti~ki i pove}e od nivnite primawa, so {to se probiva dozvolenoto minusno saldo. Iako za nadminuvawe na limitot na karti~kite bankite napla}aat visoki ka-mati i do 16%, sepak, poradi malite plati i zgolemenite tro{oci, baraj}i na~in kako da se preìvee, gra|anite s$ pove}e posegnuvaat po minusot na karti~kite – najednostaven, no i najskap na~in na finansirawe. Spored poslednite podatoci

ALEKSANDAR [email protected]

DVA MILIONI HRVATI SE VO MINUSSpored podatocite od pette najgolemi hrvatski banki, okolu dva milioni Hrvati vlegle vo zonata na dozvolen minus na nivnite karti~ki, a najmalku 80.000 go probile i toj limit i se vo zonata na nedozvolen minus. Podatocite od bankarskiot sektor vo Hrvatska pokaùvaat deka od 26% do 63% od novite klienti koristat odobreno nadminuvawe na saldoto na karti~kite, dodeka od 2% do 10% od niv go probivaat i nedozvoleniot minus. Toa zna~i deka od ~etiri milioni tekovni smetki vo Hrvatska, sekoja vtora e vo minus. Vo Makedonija nema oficijalni podatoci od NBM za brojot na tekovni smetki {to se vo minus.

MALI PLATI, GOLEMI TRO[OCI – KAKO DA SE PRE@IVEE?

DVA MILIONI HRVATI SE VO MINUSSpored podatocite od pette najgolemi hrvatski banki, okolu dva milioni Hrvativlegle vo zonata na dozvolen minus na nivnite karti~ki, a najmalku 80.000 go probile

KARTI^KITE NA GRA\ANITE VO DLABOK MINUS

od Narodnata banka (NBM), minusnoto saldo na tek-ovnite smetki na gra|anite vo april godinava dostigna pove}e od 62 milioni evra i se izramni so nivoto od januari godinava, koj voobi~aeno vaì za mesec koga najmnogu se tro{i pora-di praznicite. Vo sporedba so april minatata godina, dolgot na gra|anite poradi probivawe na dozvoleniot limit e zgolemen za pove}e od {est milioni evra. Gra|anite se àlat deka se zaglaveni do gu{a i deka vra}aweto odi te{ko.“Imam debitna karti~ka od edna pogolema banka koja dozvoluva minus vo vrednost od dve plati. Vo uslovi koga imame niski plati koi ne se sporeduvaat so zemjite

od EU, pa nitu so regionot, a so cenite moè slobodno da se natprevaruvate so niv, i bankite te{ko davaat krediti, dobro e {to barem s$ u{te dozvoluvaat da se otide vo minus. Platata voop{to ne stignuva za da se pokrijat najosnovnite mese~ni tro{oci za hrana i za komunalii. Ovaa godina osobeno ni se zgolemija tro{ocite za decata i zatoa moravme da tro{ime pari od dozvoleniot minus. Sega poradi toa & dolàm na bankata okolu 60.000 den-ari i se ~udam kako }e go vratam dolgot”, veli eden gra|anin.Pogolem problem so vra}aweto na dolgovite imaat onie {to ostanaa bez rabota poradi krizata.

“Minatata godina edna poma-la banka mi dozvoli minus od dve plati od okolu 40.000 denari, koj go potro{iv. No, kratko vreme potoa ostanav bez rabota, a dolgot kon bankata ostana nepokrien. Mi stigna izvestuvawe deka za 10 dena mora da go vratam celiot dolg ili vo sprotivno }e me tuàt. Ne moàm da zemam nitu kredit od druga banka za da go razdolàm pre~ekoruvaweto na limitot”, se poàli eden skopjanec, koj poradi krizata minatata godina go izgubil svoeto rabotno mesto.

BANKITE TE[KO DAVAAT KREDITI, NO DOZVOLU-VAAT MINUSI

Rastot na vrednosta na mi-nusnoto saldo na tekovnite smetki se dolì i na toa

�� Vo uslovi koga ekonom-skata kriza ne popu{ta, a bankite te{ko odo-bruvaat krediti, gra|anite posegnuvaat po najednos-tavniot, no i najskapiot izvor na kapital – dozvoleniot minus na karti~kite. Minusnoto saldo na tekovnite smetki na gra|anite dostigna pove}e od 62 milioni evra

{to bankite drasti~no go namalija kreditiraweto, no ne ja otkaàa uslugata - minus na karti~kite. Tie, vo borbata da privle~at {to pove}e klienti, naj~esto dozvoluvaat pre~ekoruvawe na dva redovni prilivi od plata ili penzija. Dozvolenoto nadminuvawe na limitot moè da go koristat site klienti koi imaat tran-sakciska smetka i redovno primaat plata ili penzija.Bankarite velat deka ima ogromen interes za koristewe na dozvoleno pre~ekoruvawe na transakciski tekovni smetki."Mo`no e odobruvawe na dozvolen minus kolektivno, taka {to se sklu~uva dogovor so edna firma za dozvolen minus za site vraboteni pod isti uslovi, ili, pak, indi-vidualno, so odobruvawe na minus od najmnogu dve plati vo rok od edna godina. Dvièweto na sostojbata na minusnite salda nad dozvolenoto pre~ekoruvawe e cikli~no i se zgolemuva na mese~no nivo, odnosno namaluva od 1%-5%”, velat od Komercijalna banka.Od bankite potvrduvaat deka imaat odredeni problemi pri naplatata na dolgovite

od minusnite salda, no sostoj-bata ne bila zagriùva~ka. Najproblemati~ni bile gra|anite koi prestanale da rabotat. Tie ve}e ne dobivaat prili-vi na smetkite od plata, a toga{ dozvoleniot minus stanuva nedozvolen. Za takvo nedozvoleno nadminuvawe bankite napla}aat povisoka kaznena kamata od 18,5%.

BROJOT NA KARTI^KI RASTE

Statistikata na NBM poka-ùva deka brojot na karti~ki {to cirkuliraat na pazarot raste, a so toa i vrednosta na pla}awata {to se vr{at so niv. Zaklu~no so april godinava, vo upotreba se 1.328.140 karti~ki, od koi najgolem del, odnosno 957.500, se so debitna funkcija, 292.848 se so kreditna i najmalku, 77.792, se so ke{-funkcija. Vo sporedba so istiot mesec lani, brojot na karti~ki vo optek se zgolemi za okolu 225.000. Pla}ajki so “plastika”, mi-natiot mesec se izvr{eni transakcii vo vrednost od 136 milioni evra, a vrednosta na transakciite preku karti~ki e vo postojan porast.

55,50

58,6060,00

58,40

61,60

63,30 63,1064,20

60,10

62,20 62,10 61,60 62,20

50

52

54

56

58

60

62

64

66 МИНУСНО САЛДО НА ТЕКОВНИТЕ СМЕТКИ ВО МИЛИОНИ ЕВРА

Изво

р: Н

БМ

17.03.2010 21

01.06.2010 21BANKI I FINANSII

KRIZATA SO BUXETSKITE DEFICITI SE [IRI

Po Grcija, fokusot na vloùva~ite se prenaso~i n a [ p a n i j a . Tamo{nata vlada ima problemi so

buxetskiot deficit i slabata ekonomija, pa vloùva~ite se pla{at od {ireweto na “gr~kiot sindrom”. Osobeno otkako rejting-agencijata Fi~ go namali kreditniot rejting na [panija minatata ne-dela, zatoa {to rigorozno-to buxetsko {tedewe {to go najavi tamo{nata vlada }e predizvika oslabnuvawe na ekonomijata. Na [panija u{te na po~etokot na maj kreditniot rejting & go namali agencijata Standard i Purs ( Standard&Poors), pa minaton-delniot poteg na Fi~ (Fitch) e samo potvrda deka sostojbata vo ovaa ~lenka na evrozonata se vlo{uva. [panskite sindikati ve}e pora~aa deka }e organiziraat generalen {trajk ako vla-data ednostrano ne go pri-fati paketot na reformi za rabotni~koto zakonodavstvo, no vladata nazna~i deka, dokolku ne se postigne dogo-vor, reformite }e nastojuva da gi proturka ednostrano. Sindikalniot glasnogovornik najavi deka na evropskiot sostanok na sindikatite {to }e se odrì denes }e se zbo-ruva za alternativnite na~ini na borba protiv ekonomskata kriza, osven onie za koi {to se opredeli EU. Poddr{ka na vladata na pre-mierot Hoze Luis Zapatero i merkite na {tedewe {to gi najavi toj, dade i direktorot na Me|unarodniot monetaren fond(MMF), Dominik [tos Kan. “Merkite {to gi prezede Vladata se silni i bi trebalo da pomognat vo vra}aweto na doverbata. Sega samo treba da se vidi kako }e bidat sprove-

deni, osobeno na pazarot na rabotna sila”, re~e Kan. Toj naglasi deka reformata na {panskiot pazar na rabotna sila, {to go prepora~uva MMF i drugite organizacii, e slednata zada~a na vladata na Zapater. Stravot od {ireweto na dol`ni~kata kriza vlijae{e i vrz dvièweto na evroto, pa taka, vo maj toa oslabe za 6,5% vo odnos na dolarot, a od po~etokot na godinava za pove}e od 15%. Spored pi{uvaweto na agencijata AP, kursot na evroto, zaradi dol`ni~kata kriza, dogodina bi moèl da padne na samo eden dolar, {to e nivo za posleden pat zabeleàno vo juli 2000 godina. Dopolnitelen pritisok v~era dojde od Francija, koja {to prognozira deka nejziniot bux-etski deficit ovaa godina }e dostigne samo 8% od BDP, no planira da go namali pod gor-nata dopu{tena granica od 3% na BDP, do 2013 godina. Fran-cija prizna deka za~uvuvaweto na najvisokiot krediten rejting }e bide te{ka zada~a ako ne se donesat te{ki odluki vo vrska so buxetot, otkako Germanija signalizira{e deka mo`no e da gi zgolemi danocite so cel da go namali deficitot. Vo Francija vo tek se penziski reformi, a Pariz ja zamrzna dràvnata potro{uva~ka, osven isplatata na penziite i kamatite po dolgovi, vo periodot od 2011 i 2013 godina. Isto taka, se razgleduva i voveduvawe na ustaven amandman koj {to bi ja propi{al gornata granica za deficit vo buxetot.

GERMANIJA RAZMISLUVA ZA ZGOLEMUVAWE NA DANOCI

[to se odnesuva na Ger-manija, ~ii buxetski defi-citi se pomalku seriozni,

tamo{niot minister za fin-ansii signalizira{e izmina-tiot vikend deka Germancite moèbi }e mora da gi zgole-mat danocite i da ja namalat potro{uva~kata. Vladata na kancelarkata Angela Merkel go razgleduva poka~uvaweto na danokot na dodadena vrednost na 19% za odredeni stavki {to sega se odano~uvaat so 7%, velat izvori vo koaliciskata vlada, za Rojters. Stru~wacite na amerikanskata finansiska institucija Morgan Stenli o~ekuvaat evroto i po-natamu da gubi od vrednosta. Tie predviduvaat deka vo prviot kvartal od slednata godina toa }e padne do grani-cata od 1,12 dolari, no potoa }e bide izvesno zajaknuvawe na zaedni~kata valuta na 16 ~lenki na EU. Predviduva-wata za idno oslabnuvawe na evroto sekako deka ne im se prijatni na ~elnicite na Evropskata centralna banka koi {to postojano povtoruvaat deka za~uvuvaweto na vred-nosta na zaedni~kata valuta e eden od glavnite zada~i na evrozonata. Pove}eto evropski berzanski indeksi v~era porasnaa, i pokraj vestite za namaleniot krediten rejting na [panija, vo voglavno prigu{enata trgovija so ogled na praz-nicite vo London, zaradi {to berzata be{e zatvorena v~era, a zaradi praznicite ne rabote{e nitu Wujor{kata berza. Iako namaluvaweto na rejtin-got pomalku ili pove}e be{e vkalkulirano vo cenite na akciite, madridskiot indeks IBEX 35 se spu{ti za 0,7%, predvoden od padot na cen-ite na akciite na tamo{nite golemi banki. Banko San-tander i BBVA zabeleàa pad na cenite na akciite od 0,8%, odnosno 1,6%.

NA [PANIJA Í GO SNI@IJA REJTINGOT, KOJ E NA RED?

Na [panija u{te na po~etokot na maj kreditniot rejting & go namali agencijata Standar i Purs, pa minaton-delniot poteg na Fi~ e samo potvrda deka sostojbata vo ovaa ~lenka na evrozonata se vlo{uva. I Francija prizna deka za~uvuvaweto na najvisokiot krediten rejting }e bide te{ka zada~a.

��

�Madrid: [panija najavi rigorozni merki na {tedewe, {to implicira oslabuvawe na ekonomijata, pa zatoa i kreditniot rejting & e namalen

BALKAN BIZNIS POLITIKA01.06.201022

Me|unarodniot mon-etaren fond (MMF) }e & ja odloì

isplatata na 38 milioni evra na Federacijata Bos-na i Hercegovina (FBiH) bidej}i ne gi ispolnuva uslovite za stend-baj aran`manot. Ministerot za finansii na FBiH, Vjekoslav Bevanda izjavi deka MMF duri vo septemvri }e razgleduva dali vlasta na Federaci-jata gi po~ituva dadenite

uslovi.Bosna dosega ne gi donese zakonite za plati, ben-eficiranite penzii i strategijata za reforma na penziskiot sistem. @upani-ite ne gi donele zakonite za {tedewe i predlogot za rebalans na buxet. Spored Bevanda, ako ne se sprovedat merki za {tedewe, vo buxetot za slednata godina }e nedostigaat 230 milioni evra.

Okolu 1,2 milioni Bugari ìveat na pragot na

siroma{tijata, izvesti bugarskiot Ekonomski i socijalen sovet, na so-birot posveten za nadmin-uvawe na siroma{tijata. Brojot na siroma{nite vo Bugarija e “relativno stabilen”, so ogled na niskite prihodi na Bu-garite vo sporedba so platite na drugite ìteli

od zemjite na Evropskata unija.Zamenik-ministerot na bugarskoto Minister-stvo za trud i soci-jalna politika Valentina Simeonova izjavi deka do krajot na godinata sekoja administrativna oblast vo zemjata }e ima strategija za nadminu-vawe na siroma{tijata. Taa naglasi deka spored srednoro~nata strategija,

}e bidat zatvoreni domo-vite za deca so posebni potrebi, i }e bidat formirani novi socijalni uslugi za takvite deca. Simeonova soop{ti deka spored analizite na Ministerstvoto za trud i socijalna politika, vo poslednite dve godini najmalku 1,5 milioni evra bile neefikasno koristeni za socijalni uslugi vo malite naseleni mesta.

BOSNA ]E OSTANE BEZ PARITE OD MMF OKOLU 1,2 MILIONI BUGARI NA PRAGOT NA SIROMA[TIJATA

PREGOVORI MMF – SRBIJA

�� Srbija do juni }e mora vo sobraniska procedura da dostavi predlog-zakon za penziski sistem i da ja namali dràvnata administracija za 3.000 administrativci

VESNA [email protected]

Dokolku Srbija ne go reformi-ra penziskiot sistem i ne ja namali admin-istracijata, Me|unarodniot

monetaren fond (MMF), nema da ja odobri ~etvrta-ta revizija na aran`manot vredna 380 milioni evra, izjavi {efot na misijata, Alert Jeger.Toj predupredi deka Sr-bija do juni }e mora vo sobraniska procedura da upati predlog na zakon za penziski sistem i da go namali brojot na vrabotenite vo dràvnata administracija, kade {to treba da bidat otpu{teni 3.000 administrativci. Dokolku Srbija ne go ispolni navedeniot us-lov, bordot na izvr{nite direktori na fondot koj }e zasedava vo juni, nema da donese pozitivna odluka za ~etvrtata revizija na stend- baj aran`manot. Vo toj slu~aj, predupredi Jeger, bidej}i e planirano misijata na MMF pov-torno da dojde vo Srbija vo avgust za da ja izvr{i pettata revizija na stend – baj aran`manot, toga{ bi bila sporna ne samo ~etvrtata, tuku i pettata revizija na dogovorot.Vladata na Srbija i MMF postignaa dogovor za ~et-vrtata revizija {to }e& ovozmoì na Srbija da povle~e 380 milioni evra. Poradi bavniot ekonom-ski rast, procenkata na rastot na Bruto-doma{niot proizvod (BDP), namalena e od 2% na 1,5% ovaa godina, a od 4% na 3% vo 2011 godina.

Za narednata godina dogo-voren e fiskalen dficit od 4% na BDP, a ovaa godina }e bide zgolemen od planiranite 4% na 4,8% (BDP).Ministerkata za finansii Dijana Dragutinovi} najavi deka vrz osnova na postig-natiot dogovor so MMF, vo april i oktomvri 2011 go-dina i april 2012 godina, vo javniot sektor }e bide vovedena polugodi{na indeksacija na platite i penziite.“]e bidat izdvoeni 6,5 milijardi dinari za isplata na najzagrozen-ite kategorii na nasele-nieto- penzionerite i siroma{nite op{tini, a isto taka spored dogovorot }e se isplatat i zaostana-tite zemjodelski penzii”, izjavi Dragutinovi}.Pretstavnikot na MMF vo Srbija Bogdan Liso-volik izjavi deka Srbija beleì podobri rezultati od Ungarija i Bugarija. Rastot na BDP, od 1,5% sepak, e pogolem od rastot zabeleàn vo Bugarija i Ungarija.“Sepak, rastot ne e do-volen za da se zgolemat platite i penziite”, re~e Lisovoli}.

USPE[NI PREGOVORI SO MMF

Sovetnikot na premierot na Srbija, Jurij Bajec gi oceni pregovorite so pretstavnicite na srp-skata vlada i MMF kako mnogu uspe{ni. Toj istakna deka dogovorot i pozi-tivniot izve{taj na MMF sigurno e eden od fakto-rite poradi koj e spre~en ponatamo{niot pad na vrednosta na dinarot.Zamrznuvaweto na platite i penziite i izdvojuvaweto na socijalna pomo{ za

NEMA PARI AKO NE JA NAMALITE ADMINISTRACIJATA

[panskata firma Fersa }e ja gradi prvata elektri~na

centrala na vetar vo Crna Gora, vredna 65 milioni evra. Vladata go usvoi izve{tajot za realizacija na javniot oglas za izbor na investitori za izgrad-ba na vetroelektrana vo mestoto Moùr pome|u Ulciw i Bar.Crnogorskiot minister za ekonomija Branko Vu-

jovi} izjavi deka na toj lokalitet, [pancite vo rok od dve godini }e izgradat vetroelek-trana so sila od 46 megavati. Investitorot }e dobie pravo na koristewe na vetroelektranata vo pe-riod od 20 godini. Za potrebite na elektri~nata centrala, investitorot }e zakupi polovina milion kvadrat-ni metri zemji{te.

Vo prvite ~etiri meseci Srbija izvezla stoka vo

Slovenija vo iznos od 127 milioni dolari, {to pretstavuva rast od 40% vo odnos na istiot period minatata godina.Vo isto vreme uvozot od Slovenija e zgole-men za 3% i iznesuva 138 milioni dolari. Deficitot vo stokov-nata razmena e 11

milioni dolari. Vkupnata nadvore{no-trgovska razmena na dvete zemji iznesuva 265 milioni dolari, {to e za 17% pove}e vo odnos na istiot period od minatata godina.Srbija, prv pat vo pos-lednite deset godini ot-kako se intenzivira{e sorabotkata pome|u dvete zemji, beleì porast na stokovnata razmena so Slovenija.

[PANCI ]E GRADAT VETROELEKTRANA VO CRNA GORA SRBIJA GO ZGOLEMI IZVOZOT VO SLOVENIJA ZA 40%

zagrozenite kategorii od naselenieto spored Bajec e podobro re{enie otkolku odmrznuvaweto na platite. Na toj na~in vo vladata }e ostanat dovolno pari za da se zapo~nat in-frastrukturni proekti koi bi moèle da povle~at rast i razvoj na celata ekonomija, dodade toj.“Ima dovolno vreme do juni vo parlamentot da se dostavi predlog-zakonot za izmena na penziskiot sistem, kade {to }e bidat precizirani pove}eto od uslovite za zaminuvawe vo penzija i istovremeno da se definira nova formula i na~in kako

da se odmrznat penziite od 2011 godina”, re~e Bajec.MMF na 15 maj 2009 go-dina & odobri na Srbija stend –baj aran`man vo vrednost od 2,9 milijardi evra, koj }e trae do april 2011 godina. Sredstvata od ovoj kredit }e se koristat za jaknewe na deviznite rezervi, kako poddr{ka na ekonomskata programa na vladata na Srbija za namaluvawe na vlijanieto na svetskata ekonomska kriza. Vo dosega{nite tri tran{i Srbija povle~e 1,3 mili-jardi evra od aran`manot so MMF.

SRBIJA E STABILNA ZA INVESTICIISrbija e stabilna i sigurna zemja za investicii, re~e srpskiot pretsedatel Boris Tadi}, pri ednodnevnata poseta na Avstrija i gi povika tamo{nite biznismeni da investiraat vo srpskata ekonomija. “Ako ja sporedime Srbija so drugite zemji, pa i so zemjite od Evropskata unija, moème da kaème deka na{ite metodi za borba protiv krizata e poefikasna”, re~e Tadi}. Spred nego, aran`manot so Me|unarodniot mon-etaren fond (MMF), vreden 2,6 milijardi evra }e obez-bedi makroekonomska stabil-nost vo Srbija, a maliot nadvore{en dolg svedo~i za golemiot razvoen po-tencijal na Srbija.

01.06.2010 23BALKAN BIZNIS POLITIKA


PRIVATIZACIJA

�� Zakonot za revizija na privatizacijata se nosi poradi potrebata od regulirawe na brojnite propusti vo site fazi na privatizacija na kompaniite i bankite, po~nuvaj}i od podgotovkite do samata privatizacija, pa s$ do neispolnuvawe

na dogovorenite obvrski na novite sopstvenici

VESNA [email protected]

Vladata na Feder-acijata na Bosna i Hercegovina (FBiH) dostavi do Parlamentot predlog - zakon za revizija na

privatizacijata na dràvniot kapital vo kompaniite i bankite. Zakonot se nosi poradi potrebata od regu-lirawe na brojnite propusti vo site fazi na privatizaci-ja na kompaniite i bankite, po~nuvaj}i od podgotovkite do samata privatizacija, pa s$ do neispolnuvawe na dogovorenite obvrski na novite sopstvenici.Propustite se karakteristi~ni i za malite i za golemite privatizacii i site nejzini metodi. Konstatirano e deka vo celost ne e ostvarena niedna strate{ka cel na pretvorawe na dràvniot vo privaten kapital. Pred-loèniot zakon gi generira preduslovite za revizija na privatizacijata, no isto taka i za rasvetluvawe na imotot na kompaniite i bankite vo drugite zemji, i sozdava pravna ramka za postapuvawe na dràvnite

organi.So zakonot se osnova i Agen-cija za revizija na priva-tizacija. Nejzinoto osnovawe, vladata na FBiH go smeta za najdobro re{enie za sozdavawe na preduslovi za izvr{uvawe na reviz-ija. Spored podatocite na Agencijata za privatizacija vo FBiH, rezultatite se po-razitelni. Od po~etokot na procesot na privatizacija vo 1999 godina, do denes privatiziran e pomalku od polovina od dràvniot imot odreden za proda`ba, ~ija{to nominalna vrednost e proceneta na 6,5 milijardi evra. Pove}eto od kompani-ite se kupeni so t.n. bez-vredni sertifikati i zatoa Federacijata zarabotila 4,2 milardi hartija za imot vreden 2,8 milijardi evra. So pari se kupeni samo 5,7% od dràvniot imot i za toa se inkasirani 260 milioni evra.Pove}eto od agenciite is-taknuvaat deka imaat am-biciozni planovi, no sepak ne o~ekuvaat mnogu poradi recesijata, nedostigot na in-vestitori i lo{ata politika na BiH. Agenciite tvrdat deka ~ekaj}i ja privatizacijata, dràvniot

PO^NUVA REVIZIJA NA PRIVATIZACIJATA VO BOSNA

Slovene~kata kompanija Droga Kolinska vo prviot kvartal od

ovaa godina ostvarila dobivka vo iznos od 2,5 milioni evra, a vo istiot period minatata godina zabeleàla zaguba od 5,6 milioni evra.Dobivkata od raboteweto porasnala na sedum mil-ioni evra, a prihodite od proda`bata iznesuvaat 69,2 milioni evra.Od Droga Kolinska, ~lenka na grupacijata Istrabenz,

izjavija deka glavnite pri~ini za podobrite de-lovni rezultati se niskite ceni na surovinite i ni-skite tro{oci na rabotna sila.Isto taka tie naglasija deka rezultatite od pr-vite meseci na rabotewe gi nadminale nivnite o~ekuvawa, a neto-dolgot e namalen od 155 milioni evra kolku {to iznesuva{e kon krajot na minatata godina, na 143 milioni evra.

PORAST NA DOBIVKATA NA DROGA KOLINSKA

Slovene~kata pivar-nica La{ko po dve godini moratorium

saka da po~ne so otplata na bankarskiot dolg koj dostigna 170 milioni evra. Iako Nova Qubqan-ska banka e podgotvena rokot na otplata da go prodolì na u{te edna godina, pivarnicata ima namera u{te ovaa godina da vrati del od dolgov-ite. Bankite dosega odbile

dva predloga za repro-gramirawe na obvrskite, bidej}i se uvereni deka pivarnicata bez proda`ba na udelot vo Merkator nema da moè da go ost-vari planot za vra}awe na dolgovite.So proda`ba na 25% od udelot na najgole-miot slovene~ki trgovski sinxir pivarnica La{ko bi moèla da zaraboti 140 milioni evra.

LA[KO GO PRODAVA MERKATOR?

kapital propa|a, a sudbinata na iljadnici rabotnici e neizvesna.“Za nekoi firmi nema opravduvawe da ne odat vo privatizacija. Recesi-jata ima{e fatalen efekt na privatizacijata, a ni politi~kata ni makroekonom-skata situacija ne e dobra za nekoj da gi kupi na{ite firmi. Ednostavno atmos-ferata ne e pogodna za privatizacija”, velat od Agencijata za privatizacija na BiH. Od agencijata napomenuvaat deka od devet pretprijati-ja koi ovaa godina bile planirani za privatizacija, izvesna e proda`bata na fabrikata za tutun - Mo-star, saraevski Bosnalijek, i del od dràvniot kapital na metaloprerabotuva~kata industrija Unis.“Treba da se pra{aat po-liti~arite kolku rabotat na podobruvawe na ambi-entot za da moè investi-torot bez strav da vloùva. Koga ambientot }e bide podobar, toga{ moème da im ponudime privatizacija na pretprijatijata”, izjavi direktorot na Agencijata za privatizacija od Tuzlanskiot kanton, Zijad Hasanhoxi}.

Albanskata vlada do-nese odluka so koja gra|anite na Ruskata

federacija ova leto }emoè da vleguvaat na albanska teritorija bez vizi. Spored odlukata ruskite gra|ani }e moè slobodno, bez da pla}aat vlezna viza, da vleguvaat vo Al-banija do 31 oktomvri.So cel da privle~e {to

pogolem broj turisti na nejzinoto krajbre`je, al-banskata vlada nekol-ku godini po red pri-menuva merka za vremeno ukinuvawe na vleznite vizi za gra|anite od pove-}e zemji.Ukinuvaweto na vizite vo letniot period, od pred dva meseca, celosno po~na da vaì i za srpskite gra|ani.

RUSITE LETOVO VO ALBANIJA BEZ VIZI

SVET BIZNIS POLITIKA01.06.201024

Niz zapa d n a Evropa “su -persilata na ìvotniot stil”, dolgogodi{nite uveruvawa i p r i d o b i v k i

odedna{ se staveni pod znak pra{alnik. Dol`ni~kata kriza mu se zakanuva na evroto, a se zakanuva i na odr`livosta na evropskiot standard i na socijalna blagosostojba, koja od krajot na Vtorata svetska vojna ja gradele levi~arskite vladi.Evropejcite se falea so svojot socijalen model koj podrazbira{e izobilstvo od slobodni delovi, rano pen-zionirawe, dràven sistem na zdravstvena za{tita i zna~itelna socijalna pomo{, istaknuvaj}i gi ovie pred-nosti vo sporedba so suroviot amerikanski kapitalizam. Tie imaa korist od minimalnite vloùvawa vo vojskata, bidej}i niv gi {tite{e NATO, ameri-kanskiot nuklearen odbranben {tit.Osven toa, so povisokite danoci, tie vloùvaa vo sig-urnosnata mereà “od lulka do grob”. “Evropa koja {titi” e sloganot na EU. No, del od dràvite so golemi buxeti, se so pomali fiskalni prihodi i so s$ postaro naselenie. Sega vleguvaat vo s$ pogolemi dolgovi, a toa ne e kraj na lo{ite vesti. So namalen rast, niska stapka na na-talitet i visoka starost na naselenieto, Evroopa pove}e ne }e moè da si dozvoli udoben ̀ ivoten stil, ako ne gi sprovede pravilno merkite za {tedewe i ne vovede kruci-jalni promeni. Dràvata nastojuva da gi smiri investitorite so namaluvawe na platite, zgolemuvawe na zakonskiot starosen minimum za penzionirawe, zgolemuvawe na brojot na rabotni ~asovi, kako i namaluvawe na penzi-

DOL@NI^KATA KRIZA VO EVROPA E POÊTOK NA KRAJOT NA SOCIJALNATA DR@AVA

“WUJORK TAJMS” �

ite i pravata od zdravstvena za{tita. “Sega sme vo faza na spa-suvawe. Nabrzo morame da zapo~neme i so fazata na re-formi. Najgolem problem pred s$ ni pretstavuva deficitot na reformi”, istakna Karl Blidt, {vedskiot minister za nadvore{ni raboti, upatuvaj}i na itnosta od strukturni promeni.Na obidot na vladite da go namalat tro{eweto, Evrope-jcite zasega reagiraat so pesimizam i lutina, no raz-biraat deka sega{niot sistem e neodr`liv. Atiwanecot Aris Jordanidis, 25- godi{en diplomiran ekonomist koj raboti vo edna kniàrnica, se protivi na pla}aweto na visokite dano~ni stapki so koi se finansira prenatrupaniot gr~ki dràven sektor i lu|eto koi rabotat vo nego. “So godini samo sedat, pi-jat kafe i razgovaraat na telefon, a koga }e napolnat 50 godini odat vo penzija i primaat golemi penzii”, veli Jordanidis. “[to se odnesuva na nas ostanatite, kako {to e trgnato, site }e rabotime do sedumdeset godini”.Rimjaninot Aldo Kimaglia ima 52 godini, vodi kurs za fotografija i dlaboko e razo~aran od svojata penzija. “S$ }e otide po |avolite, bidej}i nema da ostane nikoj {to }e ja polni dràvnata blagajna, za da moàt da se is-platat penziite”, veli toj. “Ne stanuva zbor samo za mene, ovaa zemja nema idnina”.

PROMENITE STANAA NEOPHODNI

Naselenieto vo Evropa brzo stare, a stapkata na natalitet opa|a. Nevrabotenosta raste, bidej}i tradicionalnite in-dustriski granki se preselija na aziskiot pazar, a pokraj s$ celiot reguion ne uspeva da bide konkurenten na svetskiot pazar. Spored predviduvawata

Izlevaweto na naf-tata vo Meksikanskiot Zaliv e najgolemata

ekolo{ka katastrofa vo istorijata na SAD, izjavi deneska sovetni~kata na pretsedatelot na SAD za pra{awata na energetikata, Kerol Brauner. Spored Brauner, naftata }e prodolì da istekuva vo vodite na Meksikanskiot Zaliv re~isi do avgust. Vo intervju za programa-ta „Sredba so pe~atot”

na televizijata En-Bi-Si Brauner izjavi deka admin-istracijata e podgotvena na najlo{oto. "Ispraveni sme pred sce-narija vo koi nitu edna od prezemenite merki ne dava rezultat, i naftata }e prodolì da istekuva re~isi do avgust". Briti{ petroleum soop{ti deka se podgotveni da napra-vat u{te eden "re{itelen obid" da go zaprat isteku-vaweto na naftata od son-

da`niot otvor, napraven od nesre}ata na naftenata platforma na kompanijata. BP se podgotvuva da napravi nova sondaà, preku koja }e po~ne ispumpuvawe na naftata od nao|ali{teto, koe sega istekuva vo vodite na Meksikanskiot Zaliv. Idejata e maksimalen del od naftata da se ispumpu-va direktno od dnoto kon povr{inata i da se so-bira, bez da se izleva vo okeanot.

NAFTATA VO MEKSIKANSKIOT ZALIV E NAJGOLEMA-TA EKOKATASTROFA VO ISTORIJATA NA SAD

Nacionalniot sindikat na dràvnite slu`benici vo Romanija deneska orga-

nizira {trajk protiv merkite za namaluva-we na platite za 25% na slu`benicite vo dràvnata administraci-ja, dràvnite slu`benici i vrabotenite po dogovor na delo. Merkite se doneseni za da se namali buxetskiot deficit do 6,8% od BDP i da gi ispolni uslovite od dogo-vorot so MMF za dodeluvawe na finansiska pomo{ vo

visina od 20 milijardi evra. Liderot na Nacionalnata konfederacija na sindikatite, Bogdan Hosu o~ekuva vo pro-testot na u~estvuvaat okolu 700.000 lekari, medicinski personal, u~iteli i drugi dràvni slu`benici.Ednodneven zaedni~ki {trajk vo znak na solidarnost so u~itelite i ostanatite pro-fesionalni kategorii za 1 juni najavija i vrabotenite vo èlezni~kiot soobra}aj, bukure{koto metro, gradskiot

transport i aviokompanijata TAROM, soop{ti pretsedatelot na nacionalnata konvencija na prevoznici vo Romanija, Jon Radoj. Penzionerite, isto taka, planiraat da zemat u~estvo vo protestot protiv predvide-noto namaluvawe na penziite. Premierot Emil Bok, minatata nedela izjavi deka Vladata }e gi sprovede najavenite merki za namaluvawe na platite, penziite i pomo{ta i pokraj zakanata na sindikatite za zaedni~ki {trajk.

DR@AVNITE SLU@BENICI VO ROMANIJA PROTIV NAMALUVAWETO NA PLATITE

�� Promenite stanaa neophodni. Naselenieto vo Evropa brzo staree, a stapkata na natalitet opa|a. Nevrabotenosta ras-te, bidej}i tradicionalnite industriski granki se preselija na aziskiot pazar. Spored predviduvawata na Evropskata komisija, do 2050 godina }e se duplira brojot na Evropejcite postari od 65 godini.

Ekonomijata na Indija porasnala za 7,4%, vo fiskalnata godina koj

zavr{ila vo mart, poddràna od silnite performansi na industriskiot i uslu`niot sek-tor, pokaùvaat rezultatite. Stapkata e ne{to pogolema od taa {to vladata ja prog-nozirala, o~ekuvaj}i rast vo visina od 7,2%. Sektorot na prerabotuva~kata indus-trija vo neto-zavr{enata finansiska godina porasnal za 10,8%, a grade`niot i komunalniot sektor za 6,5%,

dodeka sektorot za soobr}aj i vrski zabeleàl rast od 9,3%, pokaùvaat podatocite na Centralnata statisti~ka organizacija vo Indija. Vo ~etvrtiot kvartal od mina-tata fiskalna godina, in-diskiot BDP porasnal za 8,6% na godi{no nivo, nad-minuvaj}i gi o~ekuvawata na ekonomistite. Reagiraj}i na objavenite rezultati, indis-kiot minister za finansii, Pranab Mukherxe izjavil deka o~ekuva “odrùvawe na ekonomskiot zamav” i najavil

deka se o~ekuva indiskata ekonomija da porasne za 8,5% vo tekovnata fiskalna godina, koja zavr{uva vo mart 2011 godina.

INDISKATA EKONOMIJA PORASNALA ZA 7,4%

Analiti~kata kompanija Gartner prognozira deka isporakata na

personalni kompjuteri ovaa godina }e porasne za 22%, na 376,6 milioni edinici. Za rast na ispo-rakata najmnogu }e pri-donesat netbukovite, za koi se predviduva deka }ezazemat 18,6% od vkup-niot broj na ispora~ani prenosni kompjuteri, se naveduva vo istraùvaweto na Gartner. Vkupno }e

bidat ispora~ani 41,8 milioni netbukovi, dodeka minatata godina ovaa broj-ka iznesuvala 32,1 milion.Rastot na isporakata pome-|u privatnite korisnici }eiznesuva 29,5%, dodeka de-lovnite korisnici }e ku-puvaat za 13,1% pove}e kompjuteri za razlika od minatata godina. Multi-medijalnite tablet- uredi treba da ja dostignat broj-kata od 10 milioni, a Gar-tner vo ovaa kategorija gi

smestuva uredite so ekran pogolem od pet in~i koi koristat Ajfon ili op-erativen sistem Android, dodeka od tablet-uredite so operativen sistem Vin-dous do krajot na godi-nava bi trebalo da bidat ispora~ani dva milioni uredi. Od Gartner, isto taka izvestuvaat deka paza-rite vo SAD, Kina i za-padna Evropa }e generiraat pove}e od polovina rast na isporakata vo ovaa godina.

ANALITIÂRITE OÊKUVAAT RAST NA ISPORAKATA NA PERSONALNI KOMPJUTERI ZA 22%

na Evropskata komisija do 2050 godina }e se duplira brojot na Evropejcite postari od 65 godini. Vo pedesettite godini od minatiot vek vo napred-nite ekonomii imalo sedum vraboteni na eden penzioner. Do 2050 godina toj soodnos drasti~no }e se namali. “Lesnite vremiwa za Gr-cija, Portugalija i [panija zavr{ija, no i za nas”, iz-javi Laurent Kohen Tanugi, francuski pravnik koj za francuskata vlada sprovel istraùvawe za polo`bata na Evropa vo ramki na svetskata ekonomija. “Mnogu Evropejci ne sakaat da razmisluvaat za ova, no toa e bura koja mnogu brzo }e n$ zafati. Pove}e ne moème da si go dozvolime stariot socijalen model i navistina ima potreba za strukturni reformi”, re~e toj.Malka Braniste od Pariz koja ima 88 godini, ìvee od

penzijata na nejziniot pokoen soprug. “Zagrièna sum za novite generacii. Onie koi ne {te-dat nema ni{to da dobijat”, re~e taa.Dominika Alkan raboti kako trgovski patnik i misli deka }e treba da raboti podolgo, no se pla{i deka nema da go ìvee istiot ìvot kako dosega.“Nema da moàm da rabotam kako trgovski patnik, rabotata iscrpuva”, re~e taa.Brojkite pokaùvaat kolku e seriozna situacijata. Bruto-javnata potro{uva~ka za socijalniot sektor vo EU porasnala od 16 % od BDP vo 1980 godina, na 21% vo 2005 godina, vo sporedba so 15,9% vo SAD. Vo Francija taa sega iznesuva 31% i e najgolema vo Evropa, so toa {to penziite so~inuvaat pove}e od 44% od vkupnata potro{uva~ka, a zdravstvoto 30%. Predizvikot za promeni e zastra{uva~ki

za Francuzite, so ogled na toa deka Francija prezema pomalku merki za namaluvawe na dolgovite za razlika od nejzinite sosedi.Vo [vedska i [vajcarija sedum od deset lu|e rabotat po pedesettata. Vo Francija toa e slu~aj samo so polovina od naselenieto. Zakonskata vozrast za penzionirawe vo Francija e 60 godini, dodeka Germanija neodamna ja zgolemi granicata na 67 godini za site rodeni po 1963 godina. Se o~ekuva rojot na penzioneri vo Francija do 2050 godina da porasne za 47%. Problemite se zna~itelno poopasni vo Grcija, Portugal-ija i [panija koi gi prila-godile evropskite demokratski ideali, a novite demokratii evropskite zemji gi prifa-tile vo postvoeniot period poradi politi~ki pri~ini, moèbi i prerano so ogled na nivniot ekonomski razvoj

vo toa vreme. Na grbot na evroto izgradija rasko{ni dràvni sistemi, no toa sega mora da se promeni. Poradi strav od insolventnost, Gr-cija gi zamrzna penziite za slednite tri godini i sostavi predlog-zakon za zgolemuvawe na penziskata granica na 65 godini. Gi zamrzna i platite vo javniot sektor i gi namali beneficiite za vrabotenite vo dràvnata slu`ba. Portugalija gi namali platite na visokite javni funkcioneri i politi~ari za 5% i gi zgole-mi danocite. [panija gi na-maluva platite vo dràvnata administracija za 5%. No, site tri dràvi mora da prezemat dopolnitelni merki za da se zgolemi rastot. Rabotnik vo gr~ka kniàrnica koj zema plata od 800 evra vo seto ova gleda pozitivno.“Toa e mo`nost za da go re-struktuirame truliot sostav i da sozdademe dràva koja funkcionira”.

17.03.2010 25

01.06.2010 25SVET BIZNIS POLITIKA

Ju`na Koreja, Japonija i Kina povikaa za po~nuvawe pregovori za postignuvawe

spogodba za slobodna trgovija, so koja bi moèlo da se sozdade edinstvena ekonom-ska zona.Spogodbata za slobodna trgovija me|u Ju`na Koreja i Japonija }e pomogne za razvivawe na bilateral-nite odnosi na srednoro~en i dolgoro~en plan, izjavi ju`nokorejskiot pretsedatel

Li Mjun-Bak na sredbata so japonskiot premier Jukio Hatojama.Dvajcata lideri razgovaraa za tristraniot samit, na koj }e u~estvuva i kineskiot pre-mier Ven Xijabao, vo grat~eto Sogvipo, na ju`nokorejskiot ostrov ̂ exudo.Seul so godini vodi bilateralni trgovski pregovori so Japonija i so Kina, no dosega tie ne dadoa konkretni rezultati.Ven Xijabao isto taka po-

vika za po~nuvawe ofici-jalni pregovori so Seul. “Dvete dràvi treba da po~nat oficijalni pregovori za postignuvawe spogodba za slobodna trgovija”, iz-javi toj pred ju`nokorejskite pretpriema~i.Dvete strani potpi{aa ramk-oven dogovor, koj predviduva prethodni konsultacii vo oblasta na zemjodelstvoto pred po~etokot na oficijal-nite pregovori.

Japonskite avtomobilski proizvoditeli vo april go zgolemile proizvodst-

voto, no i proda`bata na vozila, najmnogu blagodare-nie na opravuvaweto na drugite aziski ekonomii i golemata pobaruva~ka od Kina. Tojota vo april proizvela 591.109 avtomobili, ka-mioni i avtobusi, {to e za 61,5% pove}e vo odnos na istiot period od minatata

godina. Proda`bata na Tojota na doma{niot pazar se zgolemila za 50%, dodeka izvozot se zgolemil za 122%, prenesuva Blumberg. Nisan vo april proiz-vel rekorden broj vozila, odnosno 319.673, {to e za 57% pove}e vo odnos na april 2009 godina. Izvo-zot na vozilata “nisan” se poka~il za 70%, dodeka iz-vozot vo SAD porasnal za

80%. I Honda isto taka vo april proizvela rekorden broj vozila od 294.308 vozila. Na japonskiot pazar, Honda ostvarila rast na ispo-rakata na avtomobili za 10%, a izvozot se zgolemil za 66%. Proizvodstvoto na global-no nivo go zgolemile i pomalite konkurenti kako Mazda, i toa za 51% i Micubi{i, za 73%.

JU@NA KOREJA, JAPONIJA I KINA GI ZACVRSTUVAAT TRGOVSKITE ODNOSI

JAPONSKITE AVTOMOBILSKI GIGANTI JA ZGOLEMIJA PRODA@BATA VO APRIL

Avstriskata osiguritelna kompani-ja, Unika, vo svojot kvartalen izve{taj naveduva zgolemena

neto-dobivka za 39%, na 43 milioni evra, vo odnos na istiot period od minatata godina. Kompanijata koja sega se nao|a pome|u vode~kite osiguritelni kompanii vo isto~na i jugoisto~na Evropa, vo prvite tri meseci od ovaa godina zabeleà rast na prihodite od premiite za osiguruvawe za 10%, na 1,33 milijardi evra. Samo vo Italija, ovaa osiguritelna kompanija gi duplirala premiite za ìvotono osiguruvawe, vo sorabotka so Veneto Banka. Dodeka premiite vo zapadna Evropa porasnale za 31%, stapkata na nivniot rast vo isto~na i jugoisto~na Evropa iznesuvala 5,5 %. Kompanijata soop{tuva deka o~ekuva vo ovaa go-dina zgolemuvawe na dobivkata na 120 milioni evra, vo odnos na 82 milioni evra ostvareni vo 2009 godina.

ê{kata politi~ka scena po parla-mentarnite izbori koi se odràa na 28 i 29 maj go menuva likot

so ogled na faktot {to ~etvorica {efovi na partii poradi neuspeh na izborite podnesoa ostavki na lider-skite funkcii. Edno od najgolemite iznenaduvawa nesomneno e ostavkata na Jirì Parubek, {efot na social-demokratite (^SSD), koj ja prezema odgovornosta za slabiot rezultat na izborite i pokraj faktot deka ovaa partija pobedi, osvojuvaj}i 22,1% od vkupniot broj glasovi, {to ne e do-volno za da formira vlada.Ostavkata kako ~in na politi~ka odgovornost ja upotrebi i liderot na demohris-tijanite, Hristijansko demokratskata unija - êhoslova~ka narodna partija (KDU-^SL), Ciril Svoboda ~ija partija ne osvoi niedno prateni~ko mesto. Istata sudbina ja doìvea i Partijata na zelenite, osvojuvaj}i samo 2,44% od glasovite. I Ondrej Li{ka, pretsedate-lot na zelenite, ja napu{ti liderskata funkcija. Od vrvot na partijata si zamina i porane{niot lider na ̂ SSD i ekspremier Milo{ Zeman.

UNIKA SO ZGOLEME-NA KVARTALNA DOBIVKA ZA 39%

VO ̂ EШKA PODNESOA OSTAVKI ̂ ETVORICA LIDERI

Pretstavni~kiot dom na Kongresot na SAD go odobri predlog-buxetot za odbrana za slednata

godina vo visina od 726 milijardi dolari. Vo buxetot se vklu~eni sred-stvata za operaciite vo Avganistan i Irak. Za realizacijata na razli~nite programi za protivraketna odbrana }e se oddelat 10,3 milijardi dolari - 361,3 milioni pove}e otkolku {to pobara vladata. Od ovie sredstva 205 milioni dolari }e mu se dodelat na Izrael za zabrzuvawe na razmestu-vaweto na sistemot za protivraketna odbrana @elezna kupola, namenet za uni{tuvawe na takti~ki balisti~ki raketi. Dolniot dom na Kongresot, i pokraj nesoglasuvaweto na ministerot za odbrana Robert Gejts, glasa{e za oddeluvawe 485 milioni dolari za razrabotuvawe na alternativen motor za prototipot na avionot lovec od pet-tata generacija “F-35”. Pretsedatelot Barak Obama soop{ti deka }e stavi veto na sekoe re{enie za finansirawe na noviot motor.

AMERIKANSKIOT BUXET ZA ODBRANA E 726 MIL-IJARDI DOLARI

� OGLASI ZA VRABOTUVAWE

� REVIZORSKI IZVE[TAI

� SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI

� TENDERI

� POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA

� SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII

� SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

SEKOJ DEN VO

OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi!Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta!Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

LICE ZA KONTAKT:DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105

e-mail: [email protected]

PATOT DO USPEHOT01.06.201026

Faktot deka kompjuter-skata tehnologija i Internetot celosno go izmenija svetot, ne treba nitu da se

dokaùva. Toa e ednostavno ak-sioma. Blagodarej}i na infor-matikata i nejzinite sistemi, ona {to porano se sozdavalo za decenii, duri i stoletija, denes e samo pra{awe na “svetol mo-ment”. Ako nekomu mu svetne do-bra ideja - i ete go bogatstvoto. Vsu{nost na eden od tie na~ini, so osmisluvawe za funkcionirawe na elektronskiot “buvqak”, na koj rabotite se prodavaat so cenkawe, odnosno, po pat na lici-tacija, do golemo bogatstvo stigna Amerikanecot Pjer Omidijar, roden 1967 godina vo Pariz, od me{ovit, iransko-francuski brak. So nepolni 28 godini toj stigna do prviot milion dolari, zatoa {to prethodno pronajde vol{ebna formula za proda`ba na s$ {to postoi na svetot, obra}aj}i im se vo prv red, na obi~nite lu|e. Na po~etokot, razmenata na razni raboti ili kupoproda`ba se obja-vuvala preku negoviot li~en sajt, a potoa toj registriral posebna elektronska firma, deneska fa-mozniot iBej (eBay).

I Z M I S L E N A P R I K A Z N A ZA BONBONITE “PEZ”

Sajtot za aukciska proda`ba preku Internet, e sozdaden vo 1995 godi-na vo San Hoze, Kalifornija, kako del od li~niot sajt na Omidijar i prvoto ne{to {to e prodadeno preku nego e rasipan laserski pokaùva~ vo vid na penkalce, i toa za 14,83 dolari. Voshiten od prviot uspeh, Omidijar go kontak-tiral pobednikot vo naddavaweto i go pra{al dali znae deka se raboti za rasipan predmet. Vo svojot mejl naddava~ot odgovoril: “Jas sum kolekcioner na rasipani laserski pokaùva~i”. ̂ esto pov-toruvanata prikazna deka eBay bil fomiran so namera da & pomogne na svr{enicata na Omidijar da trguva so kutiv~iwa za bonbon “pez” e konstruirana od menaxerot

Pjer Omidijar, Amerikanec roden vo Pariz od iransko-francuski brak, go sozdade famozniot inter-net-pazar za s$ i se{to, na koj {to se sre}avaat 50 milioni kli-enti godi{no i se pravi obrt od deset milijardi evra.

��


Pjer so soprugata Pem Omidijar, dvajcata aktivni na poleto na filan- �tropijata i pomagaweto na malite biznisi

na firmata zadolèn za odnosi so javnost, s$ so cel da se zgolemi in-teresot na mediumite za iBej eBay). Kris Agarpao bil prviot angaìran vraboten vo eBay, a Xefri Skol bil nazna~en za prv pretsedatel na kompanijata na po~etokot od 1996 godina. Vo noemvri istata godina, eBay vleze vo svojata prva zdelka za licencirawe vklu~uvaj}i treta strana, so kompanijata Elektronik travel ok{n (Electronic Travel Auc-tion), za upotreba na tehnologijata Smart market (SmartMarket) so cel prodavawe avionski bileti i drugi proizvodi za patuvawe. Rastot bil fenomenalen, vo januari 1997 godina sajtot bil doma}in na 2 milioni aukcii, sporedeno so 250 iljadi vo tekot na cela 2006 godina. Kompanijata oficijalno go smenila imeto od Ok{n veb (AuctionWeb) vo iBej (eBay) vo septemvri 2007 godina. Prvi~no, sajtot pripa|al na Eko bej tehnoloxi grup (Echo Bay Technology Group), konsultantskata firma na Omidijar. Toj se obidel da registrira domein pod imeto echobay.com, no otkril deka toa ve}e e zafateno od Eho bej majns (Echo Bay Mines), kompanijata za kopawe zlato, pa go skratil na eBay. Meg Vitman be{e angaìrana kako pretsedatel i glaven izvr{en direktor na eBay vo mart 1998 go-dina. Vo toa vreme firmata imala 30 vraboteni, polovina milion ko-risnici i prihodi od 4,7 milioni dolari vo SAD.

PROFITNA INTERNET-TRGOVIJAKoga na 24 septemvri 1998 godina, Omidijar odlu~il da go kotira eBay na Wujor{kata berza, toj sfatil kolku vsu{nost se ceni negoviot elektronski portal. Samo {est meseci po izleguvaweto na berza, vrednosta na kompanijata se zgolemila za duri 25 pati. Mil-ionite, ednostavno, se preto~ija vo milijardi. Denes, 15 godini posle lansiraweto, na eBay redovno se sretnuvaat pedeset milioni klienti koi godi{no “zavrtuvaat “ pove}e od deset milijardi evra! Se nudi skoro s$ – od bezvredno kop~e do turisti~ki avion. Ima i “interesni” ponudi koi {to za odredeno vreme se provaluvaat. Imalo obidi preku eBay da se prodavaat i ~ove~ki or-

KAKO OD INTERNETDA NAPRAVITE NAJGOLEMA AUKCISKA KU]A NA SVETOT

PJER OMIDIJAROSNOVA^ NA EBAY

gani (bubreg za {est iljadi dolari), potoa dva i pol tona marihuana (po cena od deset milioni dolari), no operativnata ekipa na sajtot toa navreme go otkrila i go spre~ila. Najevtinoto ne{to koe se prodalo preku Pjeroviot eBay e ukrasna topka za novogodi{na elka, koja ~inela samo eden cent. eBay e kako grutka sneg frlena od vrvot na ridot: s$ pote{ka i pobrza i s$ pomasivna. Obemot na rabotite raste od godina vo godina i toa redovno po stapka povisoka od 50%, a godi{niot prihod dostignuva i stapka na rast od 135%. Imotot na mladiot Pjer Omidijar vrtoglavo raste, duri do tolku {to toj, vo soglasnost so svojata sopruga, sebesi se isfrlil od neposrednata trka. Spored procenkata na amerikanskoto spisanie “Forbs”, so li~no bogats-vo od 5,2 milijardi dolari, Pjer Omidijar e na 148 mesto na listata na najbogatite lu|e na planetata. Pred pet godini toj poseduva{e i 10 milijardi dolari, no berzanskite padovi i dare`livata filantropija prakti~no go prepolovija.

DOSTA E, SEGA NEKA RABOTAT DRUGITE!

Pjer angaìral nekoi novi lu|e, pazej}i dobro da ne zeme nekoi od Silikonskata dolina za koi Pjer smeta deka se “nenormalno ambi-ciozni” koga se vo pra{awe parite.

Iako ve}e ~etiri godini upravu-vaweto so ma{inata za sozdavawe na pari e prepu{teno na drugi, toj ne treba da se griì za parite, zatoa odlu~i da se preseli na svojot ran~ Henderson, vo blizina na Las Vegas, na koj ìvee mirno so svojata sopruga i trite deca. Pjer svoeto bogatstvo kako vistinski filantrop go deli velikodu{no. Ot-kako eBay stana kompanija kotirana na berza, Pjer i negovata ̀ ena Pem, ja fomiraa fondacijata Omidijar za da pomagaat neprofitni organizacii. Podocna sfatija deka nivnata viz-ija bara po{irok, pofleksibilen set od alatki od onoj {to moè{e da go ponudi fondacijata. Vo isto vreme, neverojatnoto op{testveno vlijanie na eBay, kako profitna organizacija pokaà deka i bi-znisot moè da bide efektivna alatka za pravewe na podobar svet. Za taa cel, vo 2004 godina go pro{irija obemot na svoite aktivnosti i formiraa nov entitet, “Omidijar Mreà”, so cel da in-vestiraat i dodeluvaat grantovi na razli~ni pretpriema~ki obidi. Kako pro{iruvawe na aktivnostite na Omidijar mreàta vo mikro-finansiraweto, vo 2005 godina, Pjer i Pem Omidijar dadoa 100 milioni dolari na univerzitetot Tafts od Boston, kade {to ima diplomirano kompjuterski nauki i go formiraa

Omidijar –Tafts-fondot za mikro-finansirawe na biznisi.

RODEN PRETPRIEMAÎ pred da go osnova eBay, Omidi-jar imal uspe{ni pretprima~ki obidi. Bil koosnova~ na fermata Ink development Korp (Ink Devel-opment Corp), podocna primenu-vana vo i[op (eShop), koja {to ja prezede Majkrosoft. Vedna{ po diplomiraweto na Tafts, Omidijar se vrabotil vo Klar-is (Claris), podru`nica na Ejpl Kompjuter (Apple Computer), kako inèner za potro{uva~ki softver. Denes, Pier sedi vo upravniot odbor na univerzitetot Tafts, Punahju i Institutot Santa Fe.Direktor e na kompanijata Met ap (Meet up), i pretsedatel na upravniot odbor na eBay. Skromen vo s$, Pjer izbegnuva pojavuvawe na javni mesta. Ne go interesira mondenskiot svet, pa e eden od malobrojnite milijarderi koi ne gi privlekuvaat paparac-ite. Toj e celosno posveten na ìvotot i uìvawe vo ran~ot, a sekoja godina po nekolku ne-deli so semejstvoto pominuva vo Pariz, zatoa {to ja doìvuva Francija kako svoja tatkovina. Do svojata {esta godina ̀ iveel vo Pariz, a potoa so roditelite se preselil vo SAD, ~ij dràvjanin e i do den denes.

Pjer Omidijar izbegnuva da �se pojavuva na javni mesta, ne go interesira monden-skiot svet, pa e eden od malo-brojnite milijarderi {to ne e interesen za paparacite

01.06.2010 27MARKETING

SMIQKA [O[KOSKATriple S Recruitmentwww.HR.com.mk

SMIQKA [O[KOSKATriple S RecruitmentT i l S R it twwwwwwwwwwwwwww.HR.HR.HR.HR. .co.co.co.co.com.mm.mm.mm.m. kkkk

Terminot mobing se up-otrebuva za odnesuvaweto pome|u vrabotenite vo ramkite na organizacijata, a pretstavuva povtoreno

nesoodvetno i nerazumno odne-suvawe naso~eno kon odreden vraboten ili grupa na vraboteni i pretstavuva opasnost za nivnata sigurnost i zdravje. Vsu{nost pret-stavuva emocionalen napad vrz li~nosta na rabotnoto mesto, od strana na kolegite, pretpostaven-ite, podredenite i/ili ~lenovi na timot. êstopati krajnata cel na vakvoto neprijatelsko odnesuvawe e da ja nateraat li~nosta da ja napu{ti organizacijata. Pokraj terminot mobing se upotrebuvaat i terminite *bullying, psihi~ki teror ili agresija, neprijatelsko odnesuvawe na rabota, doìveana trauma na rabotnoto mes to, neu~tivost, emocionalen napad. Mobingot e najgolemiot stres {to li~nosta moè da go doìvee na rabotnoto mesto.Sekoe odnesuvawe koe {to e potencijalen napad ili navreda moè da se identifikuva kako opasnost za bezbednosta i zdrav-jeto na li~nosta (vraboteniot). Mobingot moè da se razvie do toj stepen {to napadot ili navredite se za~esteni i sekojdnevni {to duri stanuvaat i del od kulturata na rabotnoto mesto. Sekoga{ ne e lesno da se iden-tifikuva pri~inata za pojava na mobing, a ~estopati stanuva

zbor i za kombinacija na pove}e pri~initeli za prisustvo na ovaa pojava pome|u vraboten-ite vo ramki na organizaci-jata. Naj~esti pri~initeli se slednite:� Organizaciskata kultura

tolerira ili preminuva preku odnesuvawa kako {to se: zakani, voznemiruvawe, maltretirawe na odreden vraboten ili koristewe na navredliv jazik vo komu-nikacijata.� Nastanati promeni na rabot-

noto mesto, smeneti rabotni zada~i, promeni vo organiza-ciskata struktura.� Neprifa}awe na

novovraboten.� Postoewe na predrasudi za

odredena malcinska grupa.� Predrasudi kon odrede-

na kultura, religija ili politi~ka pripadnost.� Slabi interpersonalni i

komunikaciski ve{tini na napadnatata li~nost koja stanuva meta na ismevawe i psihi~ka zloupotreba.� Upotreba na alkohol

ili droga[tetata koja {to mobingot moè da ja napravi vo ramkite na edna organizacija zavisi od intenzite-tot na karakteristi~noto odnesu-vawe naso~eno kon konkretnata li~nost, kako i od karakterot i

izdr`livosta na samata li~nost. Menaxerite i pretpostavenite mora da vnimavaat dali vo nivnata organizaci ja postoi odnesuvawe koe {to moè da se identifikuva kako mobing. Orga-nizacijata moè da ima direktna i indirektna {teta koja {to moè da bide predizvikana od strana na fenomenot nare~en mobing. Mnogu e verojatno deka li~nosta koja {to e `rtva na mobingot ne }e moè dolgo vreme da ja podnesuva psihi~kata tenzija i poleka no sigurno }e dovede do napu{tawe na rabotnoto mesto. Toga{, organizacijata ima direk-tna {teta od mobingot, odnosno se nao|a vo situacija da ima dopolnitelni tro{oci za procesot na regrutirawe na nov kadar za ispraznetoto mesto i tro{ewe na resursi za obuka na novodojdeniot vraboten. Dokolku mobingot e ve}e del od organizaciskata kultura nikoj ne moè da garantira deka i novovraboteniot nema da se soo~i so ne prifa}awe i mnogu e verojatno deka i toj }e bide slednata `rtva na mobingot. Na indirekten na~in mobingot vlijae na neefikasnoto izvr{uvawe na rabotnite zada~i, {to vo golema mera vlijae na produktivnosta i ispolnuvaweto na organizaciskite strategii. [tetata koja {to ja pravi mob-ingot vrz li~nosta najmnogu e od psihi~ka priroda. Li~nosta stanuva napnata, se ~uvstvuva

otfrleno, pod stres e, ne se ~uvstvuva prijatno koga odi na rabota bidej}i e vo is~ekuvawe ne{to da se slu~i, a s$ toa vlijae na efikasnoto izvr{uvawe na rabotnite zada~i.

[TO DA NAPRAVITE?Dokolku ste `rtva na mobing, obratete se na pretpostaven, sek-tor za ~ove~ki resursi ili lice na koe {to mu veruvate i doverete se za s$ ona {to go doìvuvate na svoeto rabotno mesto. Otvoreno razgovarajte so liceto koe {to go vr{i mobingot. Kaète kako se ~uvstvuvate zaradi negovoto/nejzinoto odnesuvawe i postapkite koi {to gi pravi. Dokolku ste svedok na mobing, obi-dete se da & pomognete na li~nosta. Bidete qubezni, razgovarajte, soslu{ajte i dajte i poddr{ka na ovaa li~nost, najmalku {to e potrebno e da se po~uvstvuva otfrleno i od ostanatite kolegi, vo toj slu~aj }e bidete sou~esnici. Razgovarajte i so “napa|a~ot”, no vo nikoj slu~aj ne dozvoluvajte da Ve zavede negovata prikazna i da stanete i Vie del od mobingot. Sekoga{ koga postoi mobing vo organizacijata mora ne{to da prezemete, ne dozvoluvajte takviot na~in na odnesuvawe da stane del od organizaciskata kultura i sekoj novovraboten, nov ~len na timot, lice od razli~na etni~ka ili verska pripadnost, povle~ena i/ili mol~eliva li~nost da bide `rtva na mobing.

UPRAVUVAWE SO ÔVE^KI RESURSI

DALI IMA MOBING VO VA[ATA ORGANIZACIJA?

Triple S Recruitment e specijalizirana agen-cija za regrutacija, selekcija i poddr{ka na ~ove~kite resursi.S$ so cel da se foku-sirate na uspe{no realizirawe na Va{ite biznis planovi, doz-volete Triple S Recruit-ment da go zavr{i procesot na selekcija, razvoj i aktivirawe na ~ove~kiot kapital vo Va{ata organizacija.

Kako i sekoja kom-plicirana ak-tivnost, taka i ovaa ima svoe poednos-tavuvawe koe se vika-{est ~ekori kon sozdavawe na

motivira~ka sredina: OPI[ITE JA CELTA ILI ZADAÂTA

Zada~ite mora da bidat pre-cizni i povrzani so opisot na

rabotata. [to to~no treba da napravi vraboteniot za da bide vrven rabotnik? Barawata od tipot “raboti pobrzo” ili “pr-ezemi inicijativa” se premnogu op{ti. Na primer: “odgovaraj na telefon na profesionalen na~in” treba da se zameni so “koga odgovara{ na telefon kaì ’Dobar den, ova e kompanija HU, Ivana e na telefon. Kako moàm da vi pomognam?” Objas-

nete ja zada~ata najjasno {to moète. Ako sakanoto odnesu-vawe e vsu{nost pokompleksen sinxir na odnesuvawa, razde-lete go na pomali, uspe{ni odnesuvawa. Podobro e ako moète da go nagradite ispolnu-vaweto na serija od mali ~eko-ri, otkolku da ~ekate li~nosta da ja ispolni celata zada~a. So drugi zborovi-priznajte gi malite uspesi.

KAKO DA SOZDADETE MOTIVIRA^KA SREDINA

DAJTE NAGRADA VEDNA[

�� Sozdavaweto na motivira~ka sredina e do taa merka povrzano so zgolemuvaweto na produktivnosta, taka {to sovremenite lideri ednostavno ne smeat da go previdat.

PROVERETE GO NIVOTO NA TEHNI^KI ZNAEWA

Glavni pra{awa: 1. Dali ste sigurni deka va{ite

vraboteni se dovolno istre-nirani za da bidat motivirani za naptrevar vo s$ podinami~ni i posloèni pazarni uslovi?

2. Dali se trudite da go zabeleìte sekoe podobruvawe vo rabotata i odnesuvaweto za da vedna{ dadete priznanie ili nagrada?

3. Dali ste gi otkrile talentite na svoite lu|e i dali ste im go stavile toa do znaewe?Uverete se deka li~nosta gi ima potrebnite ve{tini za obavu-vawe na taa rabota. Ako nema, ispratete ja na trening za da & ovozmoìte da bide uspe{na vo idnina. Edna od rabotite {to najmnogu moè da go demotivira vraboteniot e baraweto da gi izvr{uva rabotite za koi {to ne e kompetenten. IZBEGNETE UNIFICIRANI NAGRADI

Zapoznajte gi vrabotenite za da bidete sigurni deka davate sood-vetna nagrada koja e zna~ajna za doti~nata li~nost. Edna veli~ina za site nema da motivira nikogo kako {to treba.

OBEZBEDETE POZITIVNA STIMULACIJA

Neka se zgolemat pozitivnite stim-ulacii kako {to se pribliùva li~nosta kon sakanoto nivo na rabota i odnesuvawe. Ako vrabo-teniot prima isti nagradi na nivo na rabota dva i nivo pet, lid-erskata stimulacija, vsu{nost go demotivira. Ova se slu~uva koga site vo kompanijata }e dobijat isto poka~uvawe.

VEDNA[ DAJTE NAGRADAVedna{ dajte nagrada za sekoe

podobruvawe vo odnesuvaweto i rezultatite. Pove}eto menaxeri davaat pozitivna povratna infor-macija vo najlo{ moèn moment. I negativnite povratni informacii ~esto docnat. Ako ispravuvaweto na neproduktivnoto odnesuvawe ili slabiot u~inok izostanat vo momentot koga e o~igledno deka kako lider ste go zabeleàle, ste ja uni{tile motivacijata i na toj vraboten i na ostanatite {to toa go nabquduvaat. Ako imate prob-lem so tajmingot na nagradite i kaznite, toga{ ne e ni ~udno {to imate problemi so motivacijata.

OBEZBEDETE ZNAÂJNI PRIZNANIJA

ûvstvoto deka sme ceneti i priznati se dvata najmo}ni motivatori {to im se na raspolagawe na liderite. [to e zna~ajno priznanie? Priznani-eto e zna~ajno koga e edinstveno skroeno za odredena li~nost. Razlikata pome|u podarokot i proizvod kako takov e ogromna. Podarokot vospostavuva emotivna vrska pome|u lu|eto, a kupuvaweto na proizvodi ne ostava nikakva vrska zad sebe. ôve~kata rabota ne e obi~na stoka. Ako lu|eto po~uvstvuvaat deka sekoj kvalifi-kuvan moè da ja izvr{i niv-nata rabota, tie se demotiviraat. Najgolemata gre{ka na liderite e da ne im go priznaat na lu|eto zna~eweto i edinstvenosta na niv-nata rabota. Priznajte im go na lu|eto talentot i tie verno }e ve sledat. Sekoj vraboten ima nekoi sposobnosti {to vie treba da gi prepoznaete i priznaete. Motivacijata e ~uvstvo, ne zabo-ravajte. Koga na lu|eto }e im go priznaete talentot i edinstvenos-ta, vie ste gi vturnale vo toa ~uvstvo.


K O M E R C I J A L E N O G L A S K O M E R C I J A L E N O G L A S

01.06.2010 29KULTURA

�� Makedonskata publika ve~erva (1 juni) }e moè da uìva vo muzikata na internacionalnata yvezda @eqko Joksimovi}, koj vetuva odli~na zabava za site koi {to }e prisustvuvaat na koncertot

200 milioni gleda~i na ev-

roviziskiot prenos

�� Evrovizija odamna premina vo borba me|u trite alijansi koi rabotat na principot na sosedsko glasawe. Politikata vladee i se postavuva pra{aweto dali Evrovizija, voop{to, bila izbor za pesna ili izbor na zemjata koja vo momentot ima ili treba da dobie najgolemi zaslugi

EVROVIZIJA

MUZIKA ILI POLITIKA!?

Ovogodine{niot iz-bor za pesna za Evrovizija zavr{i so Germanija kako pobednik, a ev-

roviziskata statuetka ja zede 19-godi{nata Lena Maer, koja so neveruvawe ja doìvea pobedata. Iako nejzinata pesna “Satelit” be{e eden od favoritite u{te na samiot po~etok koga be{e objavena kako pesna za Germanija, po pobedata se javija mnogu tvrdewa za regularnosta vo izborot. Prv se oglasi vesnikot “Tajms” koj go postavi pra{aweto: "Kolku e politizirana Evrovizija?". “Tajms” go osuduva diskrim-iniraweto vo procesot na glasawe i veli deka bru-talna e vistinata deka malite zemji od “nova” Evropa so zaedni~ki sili rabotat na urivaweto na onie od “stara” Evropa. Vesnikot ne zaboravi da potseti na potekloto na minatogodi{niot pobednik, mladiot Norveànec, koj e Be-lorusin po poteklo, a za nego glasale zdruènite sili na skandinavskite zemji i celiot takanare~en ruski blok.

TRITE ALIJANSI NA EVROVIZIJA

Interesna e podelbata na tri “alijansi” koi se borat za prevlast. Prvata e blokot na Balkancite vo koj vleguvaat site zemji od porane{na Jugo-slavija, plus Grcija i Albanija (malku e diskutabilno da se govori za Grcija i Albanija kako del od paktot, bide-j}i sekoja godina si teraat svoja politika); vtoriot e t.n. “vikin{ki” tabor, vo koj se site skandinavski zemji i trite balti~ki dràvi; a tretata alijansa se narekuva u{te i Var{avski pakt, vo koj osven porane{nite sovetski republiki, vleguvaat i Polska, ê{ka i Slova~ka. Germanija e edna od zemjite koja e vo “golemata ~etvorka” (zaedno so [panija, Velika Britanija i Francija) koja sekoja godina u~estuvuva direk-tno vo finaleto poradi poseb-ni zaslugi za formiraweto i

KONCERT

SPOJ NA SITE STILOVI

Makedonskata publika ve~erva (1 juni) so

po~etok vo 20.30 ~asot vo salata Boris Trajkovski }e ima mo`nost da uìva vo hitovite na srp-skata internacionalna yvezda @eqko Joksimovi}.Ova ne e prvo gos-tuvawe na peja~ot, pa publikata mnogu dobro znae {to moè da o~ekuva od pret-stojniot koncert.Negovata muzika e spoj na site stilovi, po~nuvaj}i od ne{to {to se vika moderen pop-folk i pop, prodolùvaj}i so baladite koi se negov za{titen znak i na krajot da zavr{i so muzika koja ima poinakva teìna i prikazna. So nastapuvaweto na izborot za pesna za Evrovizija vo 2004-ta godina vo Istanbul so “Lane moje” negovata kariera gi

SILVANA [email protected]

SILVANA [email protected]

@eqko Joksimovi} – peja~, � kompozitor, producent

pominuva granicite na Balkanot i stanuva eden od najbaran-ite peja~i, avtori i kompozitori. Iako ne kako peja~, postojano e prisuten na ovaa manifestacija i toa kako avtor i kom-pozitor, i negovite kompozicii sekoga{ ostvaruvaat uspeh. Vo 2006-ta godina vo Atina toa be{e tretoto mesto na Hari Mata Hari, vo 2008-ta godina vo Belgrad so Jelena Toma{evi} i ovaa godina ja producira{e pesnata na Azerbejxan koja vaè{e za eden od pogolemite favoriti. Se ~ini deka kade i da gi zame{a svoite noti, s$ izleguva uspe{no.Specijalna gostinka na koncertot }e bide negovata “{titeni~ka” Jelena Toma{evi}, a koncertot go naja-vuvaat kako spek-takl za pametewe. Ovaa ~est da go gledame i slu{ame @eqko Joksimovi} ja ovozmoùva turisti~kata agencija Guliver mils.

odrùvaweto na Evrovizijata kako manifestacija. Iako toa se zemji koi se privilegirani, sekoja godina bea, na nekoj na~in, bojkotirani od strana na site ostanati zemji, no i samite ne pokaùvaa koj znae kakov interes i imaa potprose~ni peja~i i pesni i zavr{uvaa nekade na dnoto na tabelite. Godinava se zboruva{e deka re{ile da se vratat nagolemo, pa taka, Francija ima{e odli~na pesna i nastap za koja se pret-postavuva deka }e stane nova himna na svetskoto prvenstvo vo fudbal vo Ju`na Afrika; [panija ima{e odli~na pesna so mala “pomo{“ na scenata od poznatiot parti-brejker Haume Market Kot, poznat kako Jimmy Jump koj e poznat po toa {to se priklu~uva direktno na terenite na natprevari i manifestacii; potoa, Ger-manija koja ja donese pobedata, a samo Velika Britanija ostana dostojna na svoeto zagarantirano posledno mesto na Evrovizija.

DAJ MI 12-KA ZA VOZVRAT

“Tajms” na ova }e kaè deka èlbata za pobeda na Ger-manija odela dotamu {to ja uslovila Grcija da & dade 12 poeni, poradi toa {to najm-nogu & pomognala vo spasot od ekonomskiot kolaps. No, Grcija ne ja poslu{a i svoite 12 poeni, se razbira, deka gi dade na svojata “vetena” zemja – Kipar. I na kraj, vesnikot tvrdi deka glasaweto na Ev-rovizija e sekoga{ politi~ki motivirano, a pobednicite se naj~esto zemji koi imaat svoja golema emigrantska populacija na zapadot ili, pak, se do-bieni po pat na prethoden dogovor so pove}e zemji.

SIROMA[EN NASTAP, DOVOLEN ZA POBEDA

Nastrana od seta ovaa poli-tika, ako se gleda na zaslugata

na mladata Lena za pobe-data, moè da se kaè deka zasluèno pobedi. Nejzinata pesna be{e eden od glavnite favoriti vo Evropa, no i na na{ite radiostanici koi ja pu{taa “Satelit” nekolku pati dnevno. Nastapot ne be{e kojznae {to, no nejzi-nata harizma nadvladea na scenata. Stajlingot be{e duri i siroma{en, no nejziniot glas i nasmevka go izbri{aa toa. Pesnata e pevliva, duri i netipi~na za Evrovizija, zatoa i be{e tolku favoriz-irana od radiostanicite koi ja karakteriziraa kako interesen hit. Edinstvena zabele{ka od strana na fanovite be{e iritira~kiot teòk britanski angliski na koj {to pee, no koga }e sumirate, }e sfatite deka i vo toa e posebnosta i unikatnosta na Lena. Pofalbi za Lena pristignu-vaat od sekade, a edna od niv e onaa na germanskata kancelarka Angela Merkel koja pobedata & ja ~estita{e velej}i deka taa e “odli~en primer na germanskata mladina”.

“GLAMUROT” NA EVROVIZIJA

Na scenata na arenata Telenor prodefilira, bukvalno, s$ i se{to, a slobodno moè da se nare~e godina na peperutkite, bidej}i Belorusite gi poten-ciraa kaj site {to nastapija. Ima{e takvi koi vnimavale na svojot izgled i izgledaa navistina scenski, a ima{e i takvi koi bea nevkusno i ne-soodvetno oble~eni. Kaj Grcite preovladuva{e belata boja, kaj Srbite violetovata i rozovata, kaj Germankata crnata, no s$ na s$ moè da se kaè deka koga stanuva zbor za izgledot na peja~ite, site se trudat, no, sepak, se daleku od glamurot koj go ima, na primer, vo Holivud. Slednoto 56-to izdanie na Ev-rovizija }e se odrì vo Berlin, Germanija. U{te otsega moè da se predvidi sudbinata na Makedonija. Pomina periodot na Evrovizija na Balkanot i poleka se vra}a na “starite” zemji, i kojznae koga i dali }e se vrati povtorno vo na{a blizina. Kako i da e, za Make-donija e va`no da se u~estvuva, pa taka i vo Berlin nekoj od na{ite peja~i }e se pro{eta kolku da vidi ne{to.

Mladata Lena ja osvoi � Evropa so harizmata

Manga - turski rok inspiriran � od japonski strip

LIFESTYLE01.06.201030

Ne zboruvame za hoteli od tipot na Hilton so 5 yvezdi nitu, pak, za neka-kov mandarinski

evtin hotel. Stanuva zbor za hotel kade {to nema ogromni spa-centri ili ovalni sobi za sre}avawe, tuku naprotiv, ova se mali hoteli so golemi foaeja kade {to imate li~na usluga.Edno istraùvawe na golem broj ispitanici gi otkriva skrienite pribeì{ta na onie koi sakaat nenadejno da trgnat na odmor. Eve nekolku od niv (cenite podolu se dadeni za dvokrevetna soba von sezona; cenata e za edna ve~er).

519 funti ~ini “obi~niot” luksuz za edna ve~er

�� Dali nekoga{ ednostavno sakate da pobegnete od s$? Da izbe-gate na nekoja dale~na des-tinacija, da najdete nekoe odli~no hotel~e so izvonre-den {arm i stil, kade {to moète celosno da se opu{tite i vistinski da uìvate?!

NAJDOBRITE HOTELI VO EVROPA

OD BIV[I PEKARNICI,DO EKSKLUZIVNI PA[ALACI

ADRIJANA [email protected] FRANCIJA

Ovoj hotel se nao|a na dramati~en breg, so

ogromno pristani{te. Nad nego se nao|a stariot grad. Izgraden vo stil na 19 vek, hotelot vo koj ima spiewe i pojadok ima izvonredni sobi, sekoja vo razli~en stil (vi ja prepora~uvame onaa vo egipetski stil). Sekako deka }e bidete pre~ekani so golemo za-dovolstvo. Ovoj hotel e vistinsko iznenaduvawe. Cenite se od 60 funti pa nagore.

e pretvoreno od edna belgis-ka dvojka vo mnogu prizemno mesto, vo koe moète slobod-no da se relaksirate. Vistin-sko osveùvawe. Enterierot e vo svetli boi, nekoi od prostoriite se zaedni~ki. Plaàta vi e na samiot prag od hotelot. Sobite so pogled na more imaat cena od 66 do 71 funti.

Porane{en dom na kreatorot na parfemi

Pjer @erlen. Stanuva zbor za crveno-belo zdanie koe

Enclos de l’Eveche, Boulogne

Clos Raymi, Champagne

Les Tourelles, Picardy

Gospodin [andon, eden od sopstvenicite na {ampa-

wot Moet ja izgradi svojata vila zad svojata vizba za {ampaw vo Epernej. Sega e obnovena vo edna polajt, ne-formalna vila so umetni~ki stil. Nema recepcija, no ima veli~estven vlez so ogromno foaje i salon. Vo sobite se smesteni dela od sovremenata umetnost, a istite se dosta stilski dizajnirani. Cenite se od 91 funta pa nagore.

Hotel du Petit Moulin, ParisPorane{na pekarnica so

17 sobi. Ovoj hotel se nao|a na najprometnoto mesto vo Pariz, pogodno za {oping vo najatraktivnite butici vo ovaa metropola. Enterierot e dizajniran od Kristijan

[PANIJA

Kosta Brava moè da bide navistina vese-

lo mesto. Taka i treba! Tradicionalna muzika na golema terasa od hotelot so pogled kon Calella de Palafrugell (poznato selo pokraj more vo Katalo-nija). Veli~estveno mesto za familijaren odmor koe vi nudi navistina odli~na usluga. Cenite vi se 96 funti najevtinata a 151 funti najvisokata.

Sant Roc, Costa Brava

Ovoj hotel ima pove}e sobi otkolku {to mu

stojat vo nazivot. Navis-tina udobno mestence so izvonredna lokacija. Najevtinata cena e 116 funti a 141 funti e na-jvisokata

The 5 rooms,Barcelona

Na prv pogled izgleda kako ogromna fasada od 19 vek,

me|utoa naedna{ se otkriva drugiot identitet na hotelot. Vistinski moderen staklenik od 21 vek. Sekoj moèn yid bil sru{en za da se otvori pove}e mesto. Ima ogromno foaje, monohromni sobi i, sekako, ekstra restoran vo koj sluàt odli~na riba. Cenata vi e 94 funti.

Palau de la Mar, Valencia

Smesten vo stariot grad na Seviqa, ovoj imot

poseduva i vi nudi neviden mir i spokojstvo. Ogromnite sobi se rasporedeni na {est kata. Na pokrivot imate ba-zen i bar so pogled na celiot grad. Edinstveno mesto na koe moète da dobite koktel vo sekoe vreme. Cenata e 106 funti.

EME Catedral Hotel, Seville

Palau de la Mar

Kosta Brava i ova leto top-destinacija

BALEARSKIOSTROVI

Vistinsko osveùvawe na golite ulici na stariot

grad Palma. Sopstvenicite na hotelot koi prethodno go imaat pro{etano cel

Puro, Palma, Mal-lorca

svet, ovaa porane{na vila so golem dvor ja napolnija so vistinska ubavina. Af-rikanski lampi, indiski zavesi... Ima i svoj klub koj e so sloboden vlez za gostite. Cenata e 143 funti.

Sorabotnicite na rokenrol-legendata Fredi Merkjuri

Pikes, Ibiza

mu ja priredija zaba-vata za negoviot 40-ti rodenden tokmu na ova mesto. Eden lift-ing be{e napraven na ovoj hotel i povtorno go zadrà svojot glamur na hotel so 5 yvezdi. Mesto kade {to seko-ga{ moète da najdete dru{tvo za piewe na margarita.

Hotel du PetitM li P iHotel du Peti

Moulin, Paris Moulin, Parise

Les Tourelles, Picardy vistinska relaksacija

PORTUGALIJA

Prekrasno i za sekoj xeb. Vistinsko mesto za

begstvo na eden zabaven i “otka~en” vikend. Cenata e 51 funti.

York House, Lisbon

BALEARSKIsvet, ovaa porane{na vila

j jmu ja priredija zaba-a a za e o io 40

Palma de Majorka - Баlearski biser

ITALIJA

Vedna{ nad plo{tadot Sv. Marko se nao|a ovoj

hotel. Napraven vo stil na 15 vek. Mermer, ne`ni boi na yidovite, glamur i privatni vozewa so gondola pod mostovite vo Venecija. Najevtinata cena e 190 funti, a najvisokata 519 funti.

Luna Hotel, Venice

SEVERNA EVROPA

S$ {to treba da znaete e kaàno vo samoto

ime. Ovoj hotel e voedno i kolex, kade {to studenti se deca na bogata{i. Toa e kako Top Gan za kelneri,

The College Hotel, Amsterdam

taka {to uslugata, hranata i ambientot se besprekorni. Cenata e 149 funti.

Ova mesto e vedna{ do Karloviot most, vo src-

Domus Balthasar, Prague

eto na gradot. Vistinski barok-stil so kontrastni minimalisti~ki elementi vo dekorot. Ima samo 8 sobi {to dava edna in-timna atmosfera i li~na usluga. Cenata e od 120 do 154 funti.

GRCIJA

Na ovoj vulkanski ostrov se nao|a ova mesto

koe vi go nudi bazenot na ve~nosta. Kako da se nao|ate na nekoja karpa od koja moète sekoj moment da padnete. ûvstvo na vozbuda. Mesto so nevero-jaten pogled. Hotelot e vo vnatre{nosta na pe{tera stara 300 godini. Ednos-tavno glamurozno. Cenata e 447 funti.

Perivolas, Santorini

Dubrovnik – jadranski centar na svetskiot xet-set

HRVATSKA

Se nao|a na desetina minuti od stariot grad,

me|utoa dava ~uvstvo deka se nao|ate na ogromen resort pokraj more, po-radi toa {to ima svoja mala plaà so pogled na pristani{teto Miramar. Sobite se vo tipi~en mor-ski stil za da vi dadat ~uvstvo deka se nao|ate na

Hotel Bellevue, Dubrovnik

nekoja luksuzna jahta. Cenata e od 99 do 250 funti.

Smestena e vo borova {uma koja se spu{ta

Villa Mahal, Kalkan Bay

nad moreto. So 13 sobi, ovaa palata na Pa{ata e oddale~ena 300 milji od Santorini. Golemi balkoni, gradini so lula{ki i baze-ni. Na raspolagawe imate i privaten klub pokraj plaà so nevideni pogledi. Cenata e od 177 do 195 funti.

TURCIJAtaka {to uslugata hranata eto na gradot Vistinski

Za vqubenite, romanti~no vozewe so gondola

Lakroa. Nekoi od sobite se vo barok stil, nekoi se ed-nostavno napraveni, me|utoa site }e ve ma|epsaat na prv pogled zatoa {to imaat dosta kontrast vo samite niv. Mal, ednostaven hotel za vistinski flert vo gradot na qubovta, Pariz. Za ova zadovolstvo odvojte 162 funti.

01.06.2010 31SPORT

SPORTSPORT

Makedonskata fudbalska reprezent-acija ost-vari nova pobeda vo prijatelski

natprevar, prodolùvaj}i so uspe{niot bilans vo podgotovkite za pretstojnite kvalifikacii za evropskoto prvenstvo. Na neutralen teren, kombiniraniot sostav, kade {to ima{e nekolku debitanti, a ne nastapi naj-dobriot makedonski fudbaler vo momentov, Goran Pandev, go sovlada nacionalniot tim na Azerbejxan, i toa so ubedlivi 3:1.Mo`nos t da prodolì so pozitivniot ishod od kontrolnite sredbi repr-ezentaci jata ima ve}e utre, kade {to, povtorno vo Avstrija, }e odigra prijatel-ski natprevar so selekci-jata na Romanija. Taa, iako ne obezbedi plasman na svetskoto prvenstvo, sepak, ve}e nekolku godini po red e vo samiot vrv na evropskiot fudbal.“Atmosferata tuka , vo Avstrija, i vo timot e odli~na. Soigra~ite, iako

pogolemiot del od niv se so ogromno iskustvo, odli~no me prifatija i so nivnata poddr{ka i soveti mi po-mognaa da se adaptiram, {to mi dade dopolnitelen motiv za da gi potvrdam moite kvaliteti na terenot”, izjavi Ivan Tri~kovski, koj vo debitantskiot nastap za selekcijata uspea da se zapi{e vo listata na strelcite.Seto ova n$ uveruva de-ka vo narednite evro-kvalifikacii moème da o~ekuvame do-bar plasman na makedon-skiot sostav i kone~en obid da se izbori za mesto na zavr{nicata, kade {to za prv pat vo istorijata }e nas-tapuvaat 24 reprezentacii.No, ako moè da konstati-rame progres kaj reprezen-tativniot fudbal, toga{ za ostatokot od ona {to go so~inuva kovanicata “make-donski fudbal” moè da se kaè deka prodolùva da tone vo “okeanot” od aferi.Osnovanoto somnenie za finansiski kriminal vo Fudbalskata federacija na Makedonija (FFM), kade {to od Ministerstvoto za vnatre{ni raboti tvrdat deka postojat cvrsti dokazi za vme{anost na prviot ~ovek na “fudbalskata ku-}a”, Haralampie Haxi-Risteski, e verojatno pos-ledniot ~in na propast vo koj se najde “organizira-niot” fudbal vo dràvava.“Voop{to ne treba da se razmisluva za Haxi-Risteski. Toj ja prepolni ~a{ata. Jas se pra{uvam koj }e moè da go nasledi i da po~ne da ja odleva. Fudbalot vo

Makedonija e mrtov”, izjavi za “Kapital” Vasko Arsovski, eden od sopstvenicite na sport-skiot vesnik “Makedon-ski Sport” i poznat kriti~ar na aktuelnoto rakovodstvo na FFM.To~no, ako se izzeme rela-tivniot napredok vo na-stapite na fudbalskata reprezentacija, koj zapo~na so anga`manot na Mirsad Jonuz, moè slobodno da se proglasi “klini~ka smrt” na fudbalot vo Makedonija. Tuku{to izminatoto prven-stvo zavr{i bez tri ekipi, a postojanoto “ve{ta~ko di{ewe” vrz timot na Milano be{e neophod-no za da se obez-bedi regularnosta vo {ampionatot i pra{aweto na plasmanot koj e premnogu biten za ambicioznite k l u b o v i , k o i s e e din s t v e no zainteresirani za plasman vo evropskite kupovi.

Da, dokolku Hari si zamine ili, seedno, bide smenet od kormiloto na make-donskiot fudbal, toga{ }e bide mnogu te{ko da se pronajde negov naslednik, bidej}i kvalitetniot fud-balski kadar od poo -damna stoi ponastrana od zgradata na FFM.Haxi-Risteski vo momentov e vo Avstrija, zaedno so reprezentativcite na Make-donija. Vo javnost prostrui {pekulacijata deka toj nema da se vrati nazad, stravuvaj}i deka policijata }e go ua-

psi. Potvrda na ovie {pekulacii }e

dobieme naj-verojatno vo ~ e t v r t o k , za koga e planirano selekcijata da se vrati doma. Se raz-bira, dokolku

rakovodstvoto n a FFM n e

zakaè neko ja dopolnitena kon-trolna sredba.

REPREZENTACIJATA IN, FUDBALOT VO AUT

DOMA[EN FUDBAL

Penzioniran-iot brazil-ski fudbaler Xovani dade edno {okantno

intervju vo koe svojot porane{en trenr Lui van Gal, go opi{a kako lud i bolen ~ovek, {to nalikuva na Hitler, a pritoa mnogu malku znae za fudbalot.“Posakuvav Inter da go sovlada Baern 15:0 vo finaleto, a Lusio da postigne pet gola. Van Gal se odnesuva{e kon nego kako Hitler. Lusio mnogu se iznama~i dode-ka toj mu be{e trener. Holan|anecot e bolen i lud ~ovek”, istakna Xovani, koj dodeka be{e ~len na Barselona ima{e golemi nedorazbirawa so holandskiot trener, a toj be{e prinuden da si zamine od klubot po edna ̀ estoka raspravija, koja spored o~evidcite zamalku {to ne pre-rasnala i vo fizi~ka presmetka.

“Toj e mnogu aroganten i ima seriozni problemi. Mojata sorabotka so nego be{e katastrofalna. Ne saka{e brazilski fudbaleri vo sostav-ot. Trgnuva{e od nekoj stereotip deka Brazil-cite ne sakaat da tre-niraat. Toj sigurno ima doìveano nekoja trauma vo ìvotot. Van Gal ne znae ama ba{ ni{to od fudbalot”, veli brazil-skiot fudbaler.Xovani ne e edinstveniot {to imal problem so Lui van Gal, bidej}i nekolku fudbaleri koi rabotele pod negovata trenerska palka, se poàlile od negoviot odnos. Sli~na izjava ima dadeno i bu-garskata legenda Hristo Stoi~kov, koj vo minatoto be{e del od timot na Barselona.“Toj ~ovek e potpolno idiot, toj e sme{en. Ima golema glava, ama voop{to ne razmislu-va”, izjavi vo minatoto Bugarinot.

VAN GAL E KAKO HITLER!

100 SREDBI ZA SEDLOVSKIKapitenot na makedonskata fudbalska reprezentacija, Goce Sedlovski, na posledniot me~ so Azerbejxan go proslavi 100-ot nastap vo dresot na selekcijata.Sedlovski vleze vo igra vo 54-ta minuta, koga samiot ispi{a del od istorijata na makedonskiot fudbal, bidej}i e edinstveniot vo dràvava {to uspeal da naniè tolkav broj nastapi vo timot.Kapitenot istakna deka }e igra za Makedonija s$ dodeka ima potreba od negovite uslugi, a najavi deka vedna{ po zavr{uvaweto na karierata }e & se prepu{ti na trenerskata rabota, pa kojznae, moèbi vo dogledno vreme nego }e vidime na selektorskata pozicija.

Goce Sedlovski go proslavi jubilejot vo reprezentacijata

Hari e vo Avstrija, mnogumina se pra{uvaat dali toj }e se vrati doma

Lui van Gal okvalifikuvan kako lud i bolen

SR\AN IVANOVI][email protected]

Raste cenata na reprezentacijata, no pa|a vrednosta na makedonskiot fudbalRaste cenata na reprezentacijata, no pa|a vrednosta na makedonskiot fudbal

br.51_kapital_vtornik 01 juni 2010

Documents