bukla_81

Naslednja številka Bukle izide 3. oktobra 2012.

Portret Borisa Pahorja; Sašo Dolenc o knjigah v svojem življenju; Knjiga meseca dr. Mance Košir; Buklina literarna kronika

Brezplačna revijao dobrih knjigah.leto 8/št. 81september 2012www.bukla.siKer zgodbe navdihujejo ...

Intervju z naslovnice: (str. 16–17)

Milan Jesih o svojih pesmih in delu

Preberite tudi: Pregled knjig o Rusiji v slovenščini

SEDEM let revije BUKLA!

81 | september 20123

In potem ko smo že mislili, da so glavni svetovni po-nudniki e-knjig uredili vse ključne probleme v zvezi z digitalnimi verzijami knjig, saj so omogočili varen nakup in izposojanje svojih knjižnih datotek, njiho-vo prebiranje na različnih napravah, ponovno nala-ganje na naprave, če se je stara pokvarila ali izgubila, je Quentin Fottrell iz Wall Street Journala nedavno odprl novo vročo temo, ki je, vsaj meni, pri e-knji-gah spet dvignila obrv. Droben tisk v pogojih upora-be namreč pravi, da so pravice v zvezi s kupljenimi

datotekami, bodisi glasbe-nimi, filmskimi ali pa knji-žnimi »nontransferable«, torej neprenosljive. Do-bro, si misliš, knjig pač ne morem podariti nekomu drugemu, lahko jih pa vsaj posodim, to ni taka stvar. Leta pa tečejo. Še pred nekaj leti, torej pred veli-kim bumom na tem trgu, je veljalo, da so bili glavni kupci bralnikov starejši od petdeset let, ki so si lahko

privoščili nekaj denarja potrošiti za inovatorske na-kupe, med katere so tedaj sodile e-knjige. In tisti, ki so bili takrat stari že precej čez petdeset let, zdaj pa so stopili že v šestdeseto, so do danes na svoje napravice naložili že zavidljivo »skladovnico« knjig, da o drugih popkulturnih datotekah niti ne govorimo.

Skladovnice, tudi cele omare knjig so standardna zapuščina tistih, ki so za časa življenja radi brali. Ne-kateri so knjige zbirali z ljubeznijo, po nekem ključu, po tematikah, po avtorjih, po žanrih, po zbirkah, v do-ločenih jezikih itn. Njihovi potomci imajo po nava-di malo drugačne prioritete in zato se te skladovni-ce, če ne romajo v antikvariate, kot dediščina razdelijo med različne ljudi glede na njihove preference; eden vzame zgodovinske knjige, drugi kriminalke, tretji je navdušen nad unikatno zbirko atlasov in zemljevidov.

iPad in Kindle, napolnjena s knjigami, imata v tem smislu problem. Da se njuna knjižnica ne more raz-deliti po sistemu meni to, tebi pa to, je samo ena teža-va, druga, večja, je ta, da se datoteke, v smislu celovite uporabe pravic, ki izvirajo iz nakupa, sploh ne more-jo prenesti. Dedovanje je oteženo, če ne celo onemo-gočeno. Družinsko bogastvo je zaklenjeno, knjižnica, zmanjšana na velikost zvezka, pa zablokirana. Jasno, v praksi obstaja nekaj načinov, da se knjižnico še na-prej konzumira, saj se z lastnikovo smrtjo Amazonov ali pa Applov račun ne izbriše kar tako, kar omogoča naslednikom, da še naprej upravljajo s kupljeno vsebi-no. A to je že siva cona, kakor so to tudi nove variante ameriških podjetnikov, ki ti z deponiranjem datotek pri njih na dolgi rok omogočajo dostop do vsebine. Dostop, ne pa last teh datotek, to je pomembna razli-ka! Krasni novi svet, v katerem vodijo digitalne knjige, se v tem smislu zazdi precej nepopoln in klasična ti-skana knjiga, ki roma iz roda v rod, spet postane ide-alna oblika prenosa informacije, ki ji lahko pride do živega samo požar ali pa želja po namernem uničenju.

Pardon, sem pomotoma rekel namerno uničenje?Nedavno je na Hrvaškem izšla obsežna, šeststo-

stranska monografija upokojenega univerzitetnega profesorja Anteja Lešaja z naslovom Knjigocid, v ka-

terem je ta podrobno raziskal in z dokumen-ti ter raznimi zgodba-mi predstavil načrtno uničevanje knjig in hr-vaškega knjižničnega fonda v začetku devet-desetih let. Seveda devetdesetih let dvajsetega, ne pa kakega prejšnjega stoletja. Ko se je Hrvaška osamosvo-jila in je poprejšnji »skupni« srbsko-hrvatski jezik zgu-bil funkcijo povezovanja jugoslovanskih narodov, se je na Hrvaškem ter v njihovih knjižnicah pač, tako Lešaja, začelo čiščenje knjig na etnični podlagi. Lešaja je, piše Enis Zebić na portalu Slobodna Evropa, k raziskovanju spodbudil primer z njegove rodne Korčule, ko je ugo-tovil, da so iz mestne knjižnice v zabojnik vrgli pribli-žno štiristo različnih knjižnih naslovov predvsem srb-skih avtorjev ali pa knjig v cirilici, med »izbrisanimi« pa je bil na vrhu znani srbski pisatelj Branko Čopić. Se-veda je logično, da z razpadom države knjige v cirilici izgubijo na pomenu (to vem tudi iz osebne izkušnje, saj je imel oče kar nekaj knjig v tej pisavi, ki jih sam skoraj gotovo ne bom več bral, mo-ji otroci pa sploh ne), a Leša-jevim kritikom, ki trdijo, da jo šlo za posamezne in neorga-nizirane primere, je nasproti dejstvo, da naj bi se tako uni-čilo skoraj dva milijona knjig, največ iz šolskih, precej manj pa iz narodnih knjižnic, ter da je destrukcijski koncept pre-cej dišal po načrtni knjižnič-ni politiki, s katero se je čistil hrvaški jezik. Povsem do kon-ca se stvari najbrž ne bo prišlo nikoli, saj je logično, da morajo knjižničarji zaradi prostorskih in drugih razlo-gov redno odpisovati določen odstotek knjig (ta je pri nas na nivoju tri odstotke letno, kar znese približno tri-sto tisoč knjig), katere knjige točno bodo to, pa je seve-da v domeni knjižničarjev ter tudi znotraj knjižničar-skih standardov, ki jih morajo ti spoštovati.

Kaj se zgodi, če ti dve knjižni zgodbi (o prihodnosti in preteklosti) združimo? Vidimo lahko, da knjige kljub svoji fizični odpornosti in razpršenosti tudi danes lah-ko začenjajo izginjati. Še posebej to velja pri določenih knjižnih naslovih, ki morda niso po volji določeni kli-ki ljudi, zaradi česar se jih lahko sčasoma znebijo pod krinko nujnega čiščenja, ob tem pa jim za zdaj pomaga dejstvo, da globalni veliki bratje ne omogočajo preno-sa njihovih digitalnih različic v prihodnjo generacijo.

Dedovanje digitalnih knjig se bo v prihodnosti go-tovo uredilo, v smislu varnosti in trajnosti nakuplje-nih datotek pa se postavlja še neko drugo vprašanje. Ste prepričani, da bodo megafirme Amazon, Apple in Google čez trideset let še v taki kondiciji kot danes? Morda ja, vendar se vsaj sam spomnim, kako sem pred le desetimi leti razmišljal, kako je Nokia svoj gu-marski posel res genialno nadgradila v mobibiznis in kako je to firma prihodnosti. Tudi na poslovnih fakul-tetah je bil to klasičen »case study« uspešnega pre-strukturiranja podjetja. Potem pa sem nedavno, med počitnicami, bral, da so menda tik pred bankrotom.

Še dobro, da so prodajali samo mobilne telefone, ne pa tudi e-knjig.

Prihodnost brez knjig?

Samo Rugelj razmišlja Leto8/številka 81, september 2012 Natisnili smo: 30.000 izvodov.

IZDAJATELJUMco, d. d., Leskoškova 12, 1000 Ljubljana Telefon: (01) 520 18 39, Faks: (01) 520 18 40 [email protected] ISSN: 1854-3359

UREDNIŠTVO in PISCIOdgovorni urednik: dr. Samo RugeljKreativna urednica: Renate RugeljPomočnica urednika: Vesna ParadižJezikovni pregled: Tine Logar

Pisci: Ana Geršak, Žiga X. Gombač, Ajda Janovsky, Maša Ogrizek, Vesna Para-diž, Majda Peklaj, Renate Rugelj, Samo Ru-gelj, Kristina Sluga, Tina Škrajnar Petrovič, Žiga Valetič

Gostujoči pisci: Breda Biščak, Sašo Dolenc, Tilka Jamnik, Manca Košir

OBLIKA in PRIPRAVAOblikovanje in prelom: Vesna ParadižGrafična priprava za tisk in tisk:Schwarz Print d. o. o., LjubljanaFotografija na naslovnici: Borut Krajnc

OGLASNO TRŽENJERenate RugeljTelefon: (01) 520 18 31, GSM: 041/670 666

Brez pisnega dovoljenja izdaja telja je vsaka javna priobči tev, predelava ali uporaba vsebi ne prepovedana. Vse pravice pridržane!Pisci in kolumnisti izražajo svoja mnenja in ne nujno mnenja uredništva.

LEGENDA KRATICm. v. – mehka vezavat. v. – trda vezavapt. v. – poltrda vezava

Izdajo Bukle je sofinancirala Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.

www.bukla.si

0

5

25

75

95

100

0

5

25

75

95

100

0

5

25

75

95

100

0

5

25

75

95

100

BUKLA_LOGO

20. avgust 2007 16:13:58

81 | september 2012 4

Tuje leposlovjePraško pokopališčeUmberto Ecoprevod: Vasja BratinaMladinska knjiga, zbirka Roman, 2012, t. v., 563 str., 34,96 €

Dobrih trideset let je minilo, odkar je Umberto Eco (1932), italijanski se-miotik, filozof, esejist in literarni kri-tik, izdal srednjeveško kriminalko Ime rože (1980), s katero je takoj za-slovel. Zaradi nje so bili tudi vsi nje-govi naslednji romani (Foucaultovo nihalo, Otok prejšnjega dne, Baudoli-no in Skrivnostni otok kraljice Loane), pa tudi neleposlovne, strokovne knji-

ge, deležni veliko pozornosti. Vse romane imamo prevedene v slovenščino, zdaj pa je izšel tudi slovenski prevod njegovega še-stega romanesknega dela, Praško pokopališče, iz leta 2010, v ka-terem spet pademo v ecovsko prepoznavno eklektično mešanico zgodovinskega romana in kriminalne srhljivke. Čas dogajanja je tokrat konec devetnajstega stoletja, ko se je porajala psihoanali-za, v Evropi pa so se kovale mnoge zarote. Resnični zgodovinski dogodki so tako vtkani v dnevniško pripoved glavnega in edine-ga izmišljenega lika, ponarejevalca in lažnega stotnika Simoneja Simoninija. Praško pokopališče je roman, s katerim bo Eco svo-je navdušence spet potegnil globoko v svoja nedrja in jih izpustil šele na zadnji strani. > Samo Rugelj

Umberto Eco

BiosoprogaMichal Viewegh prevod: Anjuša Belehar in Jernej JurenSanje, zbirka Sanje. Roman, 2012, m. v, 176 str., 5,99 €

Viewegh, veliki zvezdnik sodobnega če-škega leposlovja, ki je tudi pri nas zelo

priljubljen (Čudoviti pasji časi, Letoviščarji, Roman za moške idr.) je najnovejšo zgodbo začinil z obilico humorja, ki se sprehaja po tanki meji cinizma, menda pa jo je obarval tudi rahlo avtobiograf-sko. Uspešen, vase zagledan pisatelj Miomir omreži plaho knjižni-čarko Hedviko, jo velikodušno popelje pred oltar in zapre v zlato kletko. A s pomočjo doule (alternativne porodničarke), ki jo mla-doporočenca najameta nekaj tednov pred rojstvom prve hčerke, se ubogljiva ženička začne spreminjati v njemu neljubo aktivistko, ki kmalu na prvo mesto postavi otroke, domači vrt, tečaje masaže, bioprehrano, recikliranje, homeopatska zdravila itn. Razvajeni pi-satelj pa počasi drsi proti repu lestvice ženinih prioritet. »Nič dra-matičnega in brez elementov tragedije,« je nekje rekel avtor o tem romanu, le aktualne teme vsakdanjika. > Renate Rugelj

Michal Viewegh

Kamen potrpljenjaAtiq Rahimi prevod: Metka ZorecMladinska knjiga, zbirka Roman, 2012, t. v., 139 str., 22,95 €

Rahimi (1962), v afganistanskem Kabu-lu rojeni pisatelj, je po sovjetski invazi-ji konec sedemdesetih let emigriral na Zahod, kjer je začel ustvarjati v fran-coščini, za Kamen potrpljenja pa je leta 2008 prejel Goncourtovo nagrado. Kraj dogajanja romana je nekje v Afganista-nu, kamor so se bogovi zadnja desetle-tja večinoma prihajali le jokat, eden od

protagonistov romana pa je v tilnik ranjeni in že več kot tri tedne negibni vojak. Ne jé, ne pije, a še kar živi, ob njegovem ležišču za ozdravitev moli njegova žena, v sosednji sobi jokata hčerki. Vse bolj stresna situacija žensko pripelje do tega, da začne negibnemu moškemu pripovedovati svojo zgodbo, njena spoved pa je neke vr-ste analiza afganistanske družbe, položaja žensk v njej, njihove ne-moči, s katero jih stiska tradicija, a hkrati njihove nepopustljivosti, s katero skušajo te pogumne ženske prebiti dane okvirje. Njen mo-nolog in razvoj dogajanja, vreden dramske uprizoritve, je vse bolj energičen in vse bolj odkrit, kar dviguje napeto pričakovanje mo-škega odziva, konec pa je svojevrsten vrhunec. (Po zgodbi je bil pred kratkim posnet tudi film, pri nas ga pričakujemo drugo leto. Razkošen minimalistični roman. > Samo Rugelj

Atiq Rahimi

Predsednikova ženaStefan Chwinprevod: Jana UnukCankarjeva založba, 2012, t. v., 261 str., 24,94 €

Chwin (1949) je poljski pisatelj in ese-jist ter profesor literature na Univerzi v

Gdansku, ki je v zadnjih petnajstih letih napisal že vrsto romanov. V slovenščini se zdaj prvič predstavlja s Predsednikovo ženo, delom iz le-ta 2005, v katerem je inteligentno prepletel ključne patologije in škan-dale, ki poganjajo poljsko, ameriško in svetovno politiko zadnjega ob-dobja. V politični srhljivki, ki obenem pretehtano razkriva zablode sodobnega sveta, je glavna junakinja Krystyna, žena poljskega predse-dnika, ki, potem ko ugotovi, da jo prvi človek države vara, pobegne iz predsedniške palače. Kmalu pade v versko sekto in se zaljubi v njenega voditelja, kar jo pozneje ponese še globlje v spletke svetovne politike, ki ji vsakdan krojijo denar, izsiljevanja in nestrinjanje s sedanjo uredi-tvijo sveta. Njeno zgodbo pripoveduje in zapisuje Nick Karpinsky, pa-cient psihiatrične bolnišnice na Floridi, ki edini ve, kaj se je po pobegu predsednikove žene v resnici zgodilo z njo. > Samo Rugelj

PetelinčkaRaymond Kluunprevod: Tanja MlakerMladinska knjiga, zbirka Oddih, 2012, t. v., 247 str., 27,95 €

Kluun je s svojima prejšnjima knjiga-ma, Pride ženska k zdravniku … (2009) in Vdovec (2010), razorožil slovenske bralke in bralce, saj je ponudil eksotično kom-binacijo ljubezenskih dogodivščin in ne-ozdravljive ženine bolezni, ki je privabila vročico v srce in solze na lica. Preden je

Kluunov junak Stijn postal vdovec in preden se je s hčerko odpravil na odrešujoče potovanje v Avstralijo, pa sta bila s poslovnim partnerjem Frenkom na začetku svoje podjetniške kariere, pri kateri sta želela svo-je oglaševalsko svetovanje nadgraditi s prvim pravim poslom. Idejo ji-ma je dal gejevski znanec Charles, ko ju je seznanil z dejstvom, da bo Amsterdam gostil nekakšne gejevske olimpijske igre, kar bi lahko bila tržna niša, ki je nikakor ne gre spustiti iz rok. Izvirna ideja hitro pre-seže prvotne okvire, njena realizacija pa Stijna in Frenka postavi pred povsem nove preizkušnje. Kakor je Srđan Dragojević tematsko prese-netil s svojim filmom Parada kot sklepnim delom neformalne trilogije z Lepe vasi lepo gorijo in Rane, je Kluun s Petelinčkoma sklenil trilogijo Stijnove zgodbe. > Renate Rugelj

Raymond Kluun

Stefan Chwin

Tuje leposlovje

Tuje leposlovjeSamecChristopher Isherwood prevod: Alenka RopretSanje, zbirka Sanje. Roman, 2012, m. v., 160 str., 8,99 €, JAK

Najbolj znani roman ameriškega pi-satelja Christopherja Isherwooda (1904–1986) iz leta 1964 portretira povprečen dan univerzitetnega profe-sorja Georgea, ki skuša rekonstruirati in spet sestaviti življenje po smrti svojega ljubimca. Dnevna rutina, od vstajanja, zajtrka, spre-hoda v službo, predavanja, komunikacije s prijatelji, prijateljico in študenti, popoldanske telovadbe, naraščajoče stiske, ki jo poraja prihajajoči konec dneva, ter odhoda v posteljo, kjer naj bi se vse skupaj pomirilo in umirilo, je po eni strani portret gejevske genera-cije na začetku šestdesetih let v Ameriki, ki jo Isherwood na drugi strani staplja z univerzalno stisko človeka, ki mora po smrti svojega najbližjega spet osmisliti svoje življenje. Roman je bil ob pozitivnem odzivu pred tremi leti tudi prelit v film, vlogo Geor-gea je mojstrsko odigral oskarje-vec Colin Firth, ob njem pa je sta-la tudi Julianne Moore. Vrhun-ska literatura z angažirano noto. > Samo Rugelj

Colin Firth in Julianne Moorev filmu Samec

PobliskiJean Echenoz prevod: Anuša TrunkeljSanje, zbirka Sanje. Roman, 2012, m. v., 128 str., 10,99 €, JAK

Literarna biografija Nikole Tesle (1856–1943), morda največjega izumitelja, ki se je kdaj rodil na balkanskih tleh, je šegavo in pomenljivo pisan roman. Po eni strani osvetljuje genialnost znanstvenika in av-torja, ki je imel na svojem ustvarjalnem vr-

huncu v vsakem trenutku na zalogi neskončno mnogo idej, ki jih ravno zato ni mogel pripeljati do konca in z njimi finančno uspeti, po dru-gi strani pa delo predstavi prestrukturiranje ameriškega kapitalizma ob koncu devetnajstega in v začetku dvajsetega stoletja, ko je elektri-ka (kot eno ključnih področij raziskovanja Nikole Tesle), skupaj z nafto in plinom, postala glavni energent in na površje spravila nove podjetnike, denimo J. P. Morgana, Edisona in Westinghousa, ki so, tudi po zaslugi Nikole Tesle obogateli čez vsako mero. Blišč in beda genija, ki je umrl v skromnem hotelu med golobi, katerim je razdajal poslednjo življenjsko silo, je upodobljena s tako nonšalantno zavze-tostjo Goncourtovega nagrajenca Jeana Eche-noza, da zasluži, da se na Teslo spomnimo vsa-kič, ko prižgemo luč. > Samo Rugelj

Jean Echenoz

Leica formatDaša Drndićprevod: Sanja PolancDruštvo 2000 in KUD AAC Zrakogled, zbirka Helia, 2011, m. v., 352 str., 25 €, JAK

Po romanu Sonnenschein je to drugo delo sa-mosvoje hrvaške pisateljice, ki je prevedeno v slovenščino. Roman je izrazito fragmenta-ren in nima enotne fabulativne linije, zato pa je osrednji kraj dogajanja enoten. To je Reka, ki je hkrati povsod in nikjer, izmišljena in re-alna obenem. Tu se preteklost srečuje s seda-njostjo in faktografija z izmišljijo, leposlovni citati pa so v živahnem dialogu z dokumen-tarnimi dejstvi. Na vsakem koraku odzvanja spomin na nacizem kot paradigmo vseh ka-snejših oblik totalitarizma in nekakšen prai-zvor iz katerega izhajajo vsi kasnejši vojaški konflikti, tudi vojna na Balkanu. Ta spomin-ska baza preplavlja mesto in na različne nači-ne prodira v vsakdanje življenje tamkajšnjih prebivalcev. Roman je nenavaden že na po-gled, saj avtorica eksperimentira z zunanjo formo, tako, da del besedila zapisuje v stolp-cih in občasno doda kaj slikovnega gradiva. Gre za spretno napisan tekst, ki se cinično obregne ob sočasne družbene probleme in ne prizanaša prav nikomur. > Ana geršak

Skrajni rob grebenaNelida Milaniprevod: Gašper MalejDruštvo 2000 in KUD AAC Zrakogled, zbirka Helia, 2011, m. v., 240 str., 19 €, JAK

Pripovedne robove izbranih zgodb Ne-lide Milani (ena vo-dilnih pisateljic ita-lijanske narodne skupnosti na Hr-vaškem), zarisujeta Istra in manjšinska, italijanska (jezikov-

na) identiteta. Znotraj te avtobiografsko začrtane krajine, ki sta jo močno zazna-movali tudi izkušnja druge svetovne voj-ne in eksodus Italijanov po njenem izte-ku, avtorica naseljuje posamične usode svojih likov, večinoma žensk. Včasih v ši-rokem zamahu sledi njihovi celotni ži-vljenjski poti in tako spotoma odstira vpogled v družbenopolitične razmere v Istri prejšnjega stoletja in vsakdan tam-kajšnjih prebivalcev. Ta zgodovinsko-an-tropološki horizont avtorica poglablja z jasnimi psihološkimi portreti, ki so veči-noma melanholično obarvani, saj se izri-sujejo ob izkustvih tujstva, zapuščenosti, bolezni in smrti. > Maša Ogrizek

EgosurfingLlucia Ramis prevod: Veronika RotUčila International, 2012, t. v., 313 str., 28,90 €

Obdobje prevlade rumenega tiska in tabloidizacije javnega življenja, socialna omrež-ja, ki opredeljuje-jo posameznika in vplivajo na njegov status in samopo-dobo (»če me ni

na spletu, me ni«), vsesplošna odtujenost in samozagledanost, to so glavne teme tega sodobnega in nagrajenega španskega roma-na, ki je izšel pred dvema letoma. Egosur-fing vzleti v trenutku, ko uličnemu spre-hajalcu po naključju pade na glavo vreča smeti, dogodku pa je priča tudi televizijska novinarka. Ta iz banalnega dogodka posku-si skonstruirati senzacionalnistično novi-co, zgodbi pa da pospešek dejstvo, da je v vreči za smeti tudi položnica z imenom pi-sateljice priročnikov za samopomoč. Uso-de vpletenih se tako začenjajo prepletati na nenavadne načine, ki jim kar ni videti kon-ca. Razgiban roman z urbanim mediteran-skim literarnim melosom. > Samo Rugelj

Tuje leposlovje


Spomini nekega norcaGustave Flaubert prevod: Ignac FockModrijan, zbirka Nostalgija, 2012, m. v., 207 str., 17,20 €, JAK

Francoskega klasika Flauberta (1821–1880) najbolj poznamo po njegovih roma-nih Gospa Bovary in Vzgoja srca, nedavno pa je v slovenščini izšel njegov Slovar splo-šno priznanih resnic. Spomini nekega nor-ca so zbirka kratkih zgodb iz zgodnjega Flaubertovega ustvarjanja (prevajalec je zgodbe izbral, uredil in napisal tudi spre-

mno besedo), ki so razporejene kronološko, pri čemer prva in posle-dnja pomenljivo sklepata krog, znotraj katerega se je v (še najstniških letih) gibal kasneje slavni pisatelj. Tako v Portretu lorda Byrona, ki je nastal kot šolska naloga, na svojstven način upodablja človeka, ki je bil neke vrste literarni svetilnik njegovi generaciji, zaključna zgodba Spo-mini nekega norca, napisana leta 1938, objavljena pa šele po njegovi smrti v začetku dvajsetega stoletja, pa je neke vrste literarna avtobio-grafija, v kateri se razkrije kar nekaj (ljubezenskih in drugih) podrob-nosti, ki so ga zaznamovale za vse življenje ter vplivale tudi na njegova dela. Tiste, ki se navdušujejo nad zgodbami o knjigah, bo gotovo pri-tegnila tista z naslovom Biblioman, kjer glavni junak v iskanju redkih knjig dobiva že skoraj faustovske poteze, Spomini nekega norca kot ce-lota pa vsekakor kažejo neizmerni talent za pisanje, ki ga je Flaubert premogel že v res mladih letih. > Samo Rugelj

Gustave Flaubert

Zgodbe, ki to nisoRobert Musilprevod: Ana Jasmina Oseban, Stana Anželj, Štefan VevarŠtudentska založba, zbirka Beletrina, 2012, t. v., 232 str., 24 €, JAK

Musil je avstrijski in evropski klasik (1880–1942), ki je v slovenščini najbolj znan po svojih dveh delih, Zablodah go-jenca Törlessa (1906, pri nas je izšel v okviru Sto romanov) in nedokončane-em mega romanu Mož brez posebnosti, ki je izvirno izšel v več zvezkih (1930, 1933,

1943 in 1952), pri nas pa leta 1962 v prevodu Janeza Gradišnika. Pri nas je nazadnje, leta 1992, izšla njegova zbirka kratkih zgodb Tri ženske, v ta žanr pa spada tudi pričujoča knjiga Zgodbe, ki to niso, ki izhaja iz zbir-ke Zapuščina za časa življenja iz leta 1935, pokriva pa Musilovo ustvar-janje od začetka stoletja pa do 1933. V njej so v več sklopih nanizani: najprej stilistične miniaturke, ki skupaj predstavljajo Musilovo literarno modernistično poetiko, potem razni pripovedni fragmenti, na koncu pa še Musilovi aforizmi ter avtobiografske zabeležke. Zgodbe, ki to niso so s svojimi spremnimi opombami in komentarju k izboru (to je napisal Walter Fanta) tudi neke vrste študijskega izdaja (intepretacija del je pre-puščena bralcem ali študijskim skupinam). > Samo Rugelj

Robert Musil

Limonova mizaJulian Barnes Prevod: Matej JuhArsem, 2012, t. v., 219 str., 23 €

Barnes (1946), tudi pri nas dobro zna-ni angleški pisatelj komunikativnih in berljivih romanov, ki pa jim priznava-jo precejšnjo literarno vrednost, je la-ni dobil bookerja za kratki roman Smi-sel konca, ki je letos spomladi izšel tudi

pri nas. Ne glede na to, da imamo prevedenih kar nekaj njegovih del, pa smo Barnesa do sedaj pri nas poznali samo po romanih, za-to njegova zbirka kratkih zgodb Limonova miza iz leta 2004 pome-ni prijetno osvežitev saj ga predstavlja še v drugi literarni formi. Če ste morda pomislili, da se Barnes v svojih kratkih zgodbah loteva li-terarnih okruškov, ki jih ni mogel spraviti v romane, vas lahko raz-veselimo, da ne gre kake ostanke iz njegove ustvarjalne delavnice, temveč za umetelno in kompleksno sestavljene pripovedi, ki v neka-terih primerih skoraj povsem ustrezajo širini romaneskne teme, ki pa jo Barnes predstavi v bolj zgoščeni obliki. Taka je denimo že prva zgodba, Kratka zgodovina friziranja, nekakšna biografija rasti juna-ka skozi evolucijo njegovih obiskov pri frizerju preko desetletij. Na drugi strani so vsebinske miniaturke, recimo Česa vsega ne veš, ki pa se na približno enakem obsegu lotevajo bolj zamejene teme, kot je na videz sproščen pogovor dveh prijateljic na pijački, ki pa ima še skrite in tihe podtone. > Samo Rugelj

Julian Barnes

Kratke zgodbe


Kristalinske čipkeHelena CestnikMohorjeva Celovec, 2012, m. v., 126 str., 18,90 €

V ospredju romana Kristalinske čipke je pri-povedovanje gospe Fanike, s katero se ju-nakinja Helena, ki so jo pravkar izpustili iz bolnišnice, seznani med nabiranjem ginko-

vih listov pred domom za ostarele, da bi si ogledala ustanovo, v ka-teri se bo, kljub mladosti, nemara v kratkem znašla tudi sama. He-lena posreduje bralcu Fanikino, hkrati pa tudi lastno zgodbo ter ob tem v njem poraja vprašanje, ali si bo katera od obeh Šehere-zad, od katerih ena pripoveduje, druga pa piše, zato da bi ušla na videz neizogibni usodi, navsezadnje prislužila življenje. Knjiga He-lene Cestnik s specifičnim jezikovnim pristopom oriše pretresljivi zgodbi dveh žensk, katerih telesna krhkost je živo nasprotje njune duhovne moči. > Ajda Janovsky

Dekle s PolaneErnest Jazbinšeksamozaložba, 2012, t. v., 398 str., 24,50 €

Obsežna družinska kronika sociologa in evrop-skega prvaka invalidov v letu 1995 (istega le-ta postavi svetovni rekord) v streljanju z zračno pištolo v velikih zamahih popisuje življenje pre-prostih ljudi iz širše okolice Zasavja ter njihovo

spreminjanje v zadnjih osemdesetih letih. Čeprav je v okvirni zgodbi ro-mana kot osrednji junak predstavljen Peter Grumadar, pripovedovalec te-meljito popiše tudi življenje njegovih staršev, ki umrejo v prometni nesre-či, ko je Peter star komaj tri leta. Tu se pripoved iz tretjeosebne prelevi v prvoosebno, središče zanimanja pa postane junakovo ljubezensko življe-nje. Roman je prvi del trilogije Zavita steza življenja. > Ana Geršak

Od nikoder do nikamorVladimir KavčičAmalietti & Amalietti, 2012, m. v., 444 str., 33,95 €

Dogajalni čas Kavčičevega romana sega od no-vega tisočletja, v katerem živi zdaj osemdese-tletni protagonist, pa vse do časa pred drugo svetovno vojno, ko začne personalni pripove-

dovalec opisovati protagonistove spomine na ideološko raznolikost pred drugo svetovno vojno. »Vztrajati pri svojem, biti načelen, ali se prilago-diti, obrniti po vetru? Kateri veter je pravi?« Vojna razkrije, da se lahko vsaka malenkost sprevrže v ogromno snežno kroglo, ki pokoplje vse pod sabo. Čas pokaže, da ni vseeno na kateri strani so se po lastni (ne)pre-vidnosti ali volji usode znašli številni romaneskni liki. > Ana Geršak

Domače leposlovje/esejistikaNasprotjaDenis PonižMladinska knjiga, zbirka Kultura, 2012, pt. v., 205 str., 24,94 €, JAK

Osma esejistična knjiga profesorja zgo-dovine in teorije slovenske in evropske dramatike na AGRFT, dramatika in an-gažiranega publicista (rojenega 1948), se odpre z besedilom o naslovu knjige, ki se mu je zapisal na plaži kot edina be-seda na strani v beležnici, nadaljuje pa z

dvema daljšima in precej osebno konotiranima zapisoma. V prvem (Pot) pred bralca razpre avtoanalizo lastnega dolgoletnega (esejistič-nega) ustvarjanja, ugotavlja, da je nekaj njegovih besedil pač povo-zil čas, spet kaki drugi pa so danes še bolj aktualni kot ob nastanku, v drugem (Avtoportret s pripisom) pa skicira avtobiografijo, v kateri (tudi z inicialkami) navaja profesorje, sodobnike, kolege in prijatelje, ki so imeli ključno vlogo pri njegovem formiranju, včasih, v svinče-nih socialističnih časih, tudi negativno. Od tu knjiga zavije proti bolj klasičnim esejističnim temam, ki pa jim Poniž da osebni pečat, deni-mo esej Kanibalizem, ki ga je literarno prvič spoznal pri Robinzonu, drugič pa pri Strniševi drami Ljudožerci ali pa (meni najljubši) esej Sanje, kjer avtor secira pojavljanje posameznih oseb v lastnih sa-njah v povezavi z njihovim pomenom v njegovem realnem življenju. Knjiga razboritega samohodca, ki se je (kot kaže sklepni esej Eseji-stova poslednja skušnjava) začel spravljati s svetom. > Samo Rugelj

Denis Poniž


Mira MiheličAlenka Puharprevod: Veronika RotMladinska knjiga, zbirka Album, 2012, t. v., 265 str., 44,96 €

Letos mineva sto let od rojstva Mire Kramer Puc Mihelič (1912–1985), velike slovenske pisateljice, prevajalke in kul-turno družbene aktivistke, katere življe-nje in delo je težko na kratko osvetliti, saj samo njena bibliografija, zbrana v priču-jočem albumu, zavzame dolgih 15 stra-

ni. Kot hči bančnega uradnika in operne pevke se je rodila v Splitu, se potem preselila v Zagreb, po ločitvi staršev nekaj let preživela v Trbovljah s starimi starši in pri enajstih letih pristala v očetovi me-ščanski vili v Ljubljani. Poskusila je s študijem na pravni fakulteti, se vmes poročila in rodila dve hčeri. Zelo mlada je napisala prva roma-na, pri katerih je zajemala kar iz svojega okolja. V prvem, Obraz v zrcalu (1941) opisuje bogati meščanski svet, ki mu je bila blizu, Ti-ha voda (1942) pa se vrača v njeno trboveljsko otroštvo. Po kratkem ustvarjalnem predahu, vojni in zaporniški izkušnji, še dveh sinovih, ločitvi, drugi poroki s slikarjem Francetom Miheličem (1950) in še petemu otroku, so se v naslednjih letih novi romani kar vsuli iz nje: April, Hiša večera, Mladi mesec, Mavrica nad mestom, Igra v vetru, trilogija Plamen in dim, Tujec v Emoni, Cesta dveh cesarjev ... Vmes je intenzivno ustvarjala tudi dramska dela (Ogenj in pepel, Operacija itn.), pa otroško in mladinsko leposlovje. Objavljala je v različnih ča-snikih, veliko prevajala in urejala druga knjižna dela, bila je začetni-ca knjižne zbirke Zenit, v katero je uspešno lovila sodobne svetovne romane, ki še danes niso izgubili na vrednosti. Prisrčna pisma, dnev-niki, dragoceni arhivski zapisi in spominski utrinki v tej lepo ureje-ni in estetsko oblikovani monografiji pričajo, da je bila Mira Mihe-lič resnično ena od največjih dam povojne slovenske književnosti in slovenskega knjižnega sveta. > Renate Rugelj

ObračunHenrik NeubauerSamozaložba, 2012, t. v., 408 str., 49 €

Operni režiser, koreograf, redni profe-sor na Akademiji za glasbo, zdravnik, publicist, navdušen zapisovalec zgodo-vine opere in baleta, vsestranski strokov-njak, publicist in pedagoški delavec, rojen 1929 leta, je v svoji dolgi in uspešni karieri napisal že več kot dva du-cata različnih strokovnih knjig in monografij ter več kot 500 član-kov s področja gledališča, baleta, plesa, opere itn. Obračun, velika 400-stranska barvna monografija, naj bi govoril o njegovem življe-nju in delu, a je veliko več kot zbirka spominov pomembnega kultur-nega delavca ali le faktografsko obujanje preteklosti. Knjiga je, kot je v spremni besedi zapisal Črt Škodlar, »spomenik in edinstven do-kument naše kulturne zgodovine preteklih sto let«. Brezskrbnemu otroštvu na Golniku (ki ga je ustanovil avtorjev oče akademik, prof. dr. Robert Neubauer) so sledila težka gimnazijska leta sredi vojne vi-hre, pa sočasen študij medicine in baleta, univerzitetna kariera, ru-ske baletne izkušnje, vodenje Festivala Ljubljana, mariborske Ope-re in številne druge mednarodne dejavnosti, ki so izoblikovale tega klenega človeka, ki je uspešno združil številne talente in svoje znanje skozi knjige ter pedagoško dejavnost še danes radodarno posreduje novim generacijam. > Renate Rugelj

Mira Mihelič

Biografije

SisiErika Bestenreiner prevod: Judita TrajberKmečki glas, Zgodovinske osebnosti, 2012, m. v., 15,50 €

Elizabeta Bavarska, avstrijska cesarica in žena Franca Jožefa I., je vsekakor priljubljena zgodo-vinska oseba, širši javnosti znana tudi po filmih, v katerih jo je upodobi-la Romy Schneider. Pričujoči življenjepis bralcu ponuja vpogled v njeno življenje od otroških let do smrti v Ženevi leta 1898, obširno pa pred-stavi tudi življenje preostalih članov njene širše družine. Pri prebiranju knjige pa se ne moremo izogniti občutku, da avtorica bolj kot kaj druge-ga želi poudariti slabše strani Sisijinega značaja in njeno neprimernost za naloge, ki naj bi jih kot cesarica opravljala. > Majda Peklaj

Devet življenjWilliam Dalrympleprevod: Dora DebeljakAvrora, 2012, m. v., 382 str., 15,90 €

Dalrymple (1965) je zgodovinar in pisa-telj, ki se je rodil na Škotskem, zadnjih dvajset let pa z ženo in tremi otroki živi tudi v Indiji, na kmetiji zunaj New De-lhija. Za svoje potopisne knjige, ki se-gajo na področje zgodovine in antropo-

logije, je prejel mnoge nagrade, zaslovel pa je že s prvo In Xanadu (1989), ki jo je napisal pri dvaindvajsetih letih. Devet življenj je nje-govo zadnje delo iz leta 2009, v njem pa nas v potopisnem slogu po-pelje skozi skoraj neverjetne, zgodovinsko obarvane in podkrepljene življenjepise devetih Indijcev, ki so vsak na svoj način našli mesto na izjemno raznolikem verskem zemljevidu sedanje Indije, ki se napa-ja iz tisočletne tradicije. Od slepega pevca baula, ki se preživlja s pe-tjem in plesom in je posvečen v tantrično sadhano, prek nepismene-ga kozjega pastirja, ki pri življenju ohranja starodavni ep, saj ga zna na pamet, do džajnistične nune, ki se namerava po odpovedi družini in imetju sčasoma odpovedati še telesu. > Samo Rugelj

Napoleon 1Guido Gerosa prevod: Karmen ChakirKmečki glas, Zgodovinske osebnosti, 2012, m. v., 336 str., 18 €

V zbirki Zgodovinske osebnosti je tokrat na vr-sti Napoleon, revolucionar, ki je osvojil imperij, Guida Gerose (tudi avtor biografiji Karla V. in Ludvika XIV). Knjiga opisuje Napoleonovo rojstvo (1769), mladost in družinsko ozadje, pa vse do revolucije, ob kateri je bil Bonaparte star dvajset let, in prvih vo-jaških pohodov: zmage v Italiji, egipčanske ekspedicije in zmage nad Avstrijci v bitki pri Marengu (1800). Avtor nam, venomer skozi gosto-to dogodkov, podaja tudi slike Napoleonovih burnih odnosov z žen-skami in njegove manično odločne poganske nazore. > Žiga Valetič

William Dalrymple

Knjiga o RadiBoris PahorCankarjeva založba, 2012, pt. v., 490 str., 29,95 €, JAK

Nedavno, tik pred avtorjevim 99. rojstnim dnem, je pri Cankarjevi založbi izšlo Pa-horjevo delo Knjiga o Radi. Gre za dnevni-ške zapise, ki so nastali med letoma 2009 in 2011; kot priča naslov, je središčno mesto, okoli katerega krožijo preostala razmišlja-nja, pisateljevo polstoletno sobivanje z že-no Rado.

Ob intimnejših zapisih, v katerih reflekti-ra svoj odnos do družine in prijateljev (pisa-

teljev), se Pahor v knjigi vedno znova vrača k osrednjim temam, ki tudi sicer zaznamujejo njegov obsežni literarni opus: ogrožena narodna ozi-roma jezikovna identiteta manjšine, taboriščna izkušnja, upor proti fa-šizmu, nacizmu in komunizmu ter pomen spominjanja. Avtorjevi pisavi je na splošno lastno »večno vračanje« – pogosto spreminja že napisano, tudi naslove del, posamezne izseke iz že objavljenih del vključuje v nova besedila ipd. Pri tem ne gre za ponovitve, temveč za vnovičen razmislek z nove, tako družbene kot osebne perspektive.

V tej luči je Knjigo o Radi mogoče brati kot »opombe pod črto«, s kate-rimi Pahor pojasnjuje oziroma dopolnjuje temeljna mesta svoje literarne in življenjske poti. Ena od travm, ki se mu je že zgodaj vžgala v spomin, je ponižujoča, razosebljajoča izkušnja italijanskega fašizma. Ko je bil star sedem let, leta 1920, je bil priča požigu Narodnega doma v Trstu. Po tem dogodku je dobila naslov tudi zbirka kratke proze Kres v pristanu (1959), ki je pozneje izšla v nekoliko predelanem ponatisu in s spremenjenim na-slovom Grmada v pristanu (1972). V Knjigi o Radi avtor fašistično prezi-ranje slovenskih ljudi označi kot »čisti rasizem« in obenem opozarja, da je zaradi zgodovinske pozabe to obdobje danes nevidno: »Tako se vede tudi italijanska demokratična politika, tako desna kot leva, v zvezi z zlo-čini, ki jih je počel fašizem.«

Pahor o pozabi, ki je, kot pravi, pogosto hotena, v svoji zadnji knjigi za-piše: »Pozaba je torej 'velika črna luknja brez dna', kamor strmoglavi spo-min, vsak spomin.« A včasih tudi spomin ni dovolj; razčlovečenje kon-centracijskih taborišč je bilo tako vseobsegajoče, da bi moralo – a zaradi naše nedoletnosti žal ni – povročiti premik v zavesti človeštva. Pahorja je ta premik za vselej izrinil na izvzeto mesto v družbi; izkušnje iz taborišč pa so pustile tudi neizbrisen pečat v njegovi prozi, najizraziteje v pričevanj-

skem romanu Nekro-pola (1967), v roma-nu Spopad s pomladjo (1978) pa pripoveduje o vrnitvi taboriščnika v življenje. A Pahor pri govoru o koncentracij-skih taboriščih zahte-va preciznost; v Knjigi o Radi tako zapiše: »To niso bila taborišča za uničevanje judovskih ljudi, ampak delovna taborišča za protinaci-ste.«

Takšna doslednost, ki zavrača vsakršno po-enostavljanje, je zna-čilna tudi za Pahorjevo razumevanje povojne-ga dogajanja, ki presega »rdeče-beli« dualizem. Leta 1966 je s podporo liberalnih demokratov ustanovil revijo Zaliv, ki je dve desetletji zagovarjala demokracijo in odklanjala režim ene stran-ke; skupaj z Alojzom Rebulo sta leta 1975 izdala brošuro Edvard Koc-bek, pričevalec našega časa z intervjujem, v katerem je Kocbek prekinil uradni molk o povojnih pobojih domobrancev, zaradi česar je bil Pahor-ju za več let prepovedan vstop v tedanjo državo. Tudi v Knjigi o Radi se Pahor pogosto vrača k pesniku in h kritičnemu motrenju komunizma, a obenem nedvoumno zapiše: »Vendar se mi zdi zgrešeno kar naprej ka-zati na krivde komunizma in pri tem pozabljati na krivde in zločine ko-laboracije.«

Kot rečeno, Pahor v svoji zadnji knjigi posebno mesto odredi svoje-mu odnosu z ženo Rado; z bralci sprva deli drobne impresije iz njune-ga vsakdanjega življenja, ki poteka »v ozračju harmoničnega in igrive-ga sožitja«, a tudi ženine napredujoče bolezni, ki ju slednjič loči. Prav ta odsotnost pa razpre globlji razmislek o njuni zvezi, ki je bila vedno po-drejena pisateljevi strogi delovni disciplini. Kot kaže, je pri Pahorju naj-močnejši ustvarjalni eros, čeprav se je včasih vnel tudi ob ženskah, ne le ženi. V njegovih zadnjih dnevniških zapisih osupljajo neuničljivi vitali-zem, ostrina misli in brezkompromisno zagovarjanje (političnih) stališč.

Boris Pahor, rojen 26. avgusta 1913 v Trstu, je eden najpomembnejših slovenskih pisate-ljev. Med prevodi njegovih del v mnoge jezi-ke je na prvem mestu Nekropola (1967), av-tobiografsko zaznamovano pričevanje o kon-centracijskem taborišču Natzweiler-Struthof. Pahorjev opus se sicer večinoma posveča Tr-stu. Večkrat so ga omenjali tudi kot kandida-ta za Nobelovo nagrado za književnost.

Portret: Boris PahorMaša Ogrizek


IzpovediDelaj, teci, živiSamo RugeljUMco, zbirka Preobrazba, 2012, m. v., 219 str., 16,90 €

"Idejo za knjigo sem dobil pred štirimi leti, ko sem v angleščini prebral Murakamijevo knjigo o teku in sem pomislil, da bi nekaj ta-kega, seveda s perspektive ljubiteljskega te-kača, napisal tudi sam," pravi avtor. Ravno

izkušnja rekreativnega tekača pri pripravah na maraton je tista, zaradi ka-tere lahko knjigo Delaj, teci, živi označimo kot zgodbo o uspehu. Seve-da ne o časovno merljivem uspehu, ki nam ga vsiljujejo množični mediji, oglaševalska industrija in s testosteronom nabiti vsakdan, temveč za zgod-bo o majhni, osebni zmagi posameznika nad samim seboj in svojo lenobo. Gladko berljivo pripoved dodatno zabelita nesebična podpora družine in dejstvo, da gre, vsem težavam navkljub, za tekaški dosežek, ki mu je ta hip kos le skromnih nekaj promilov Slovencev. Seveda govorimo o rezultatu, ki za zunanji svet (in za resne aktivne tekače) sploh ni velik, posamezniku pa nudi tako želeno povratno informacijo o tem, ali zmore iti prek sebe. Velik plus Rugljevega pisanja je v tem, da knjiga ni napisana le v strogem tekaškem kontekstu. Avtor svojo preobrazbo od pisarniškega zakrčenca do počasnega maratonca nadgrajuje s socialnimi in empiričnimi momenti teka in gibanja sploh ter s časovnimi preskoki skozi trideset let svoje teka-ške in osebne zgodovine. To počenja lahkotno, nevsiljivo in iskreno, ravno takšen pristop pa knjigo dodatno oplemeniti in jo približa krogu najširše-ga občinstva. > Žiga X. Gombač

Homo domesticusDavid Valdes Greenwood prevod: Lili PotparaModrijan, 2012, m. v., 175 str., 22,20 €

Prisrčna ljubezenska zgodba, zapakira-na v humorne napotke za lažje razume-vanje zakonskega partnerja, že na prvih straneh prebudi bralčeva čustva in spol mladoporočencev sploh ni pomemben. Prvi zmenki, plaho spoznavanje par-tnerjevih navad, dolgi izleti, roman-tični pogovori, prilagajanje na skupno življenje, strah pred sorodniki, trema

pred poroko, so pogosti občutki vseh mladih partnerjev, kadar pa je govor o homoseksualnem paru, so take vrste težav še stopnjeva-ne, četudi se zgodba dogaja v liberalnem bostonskem predelu. Ve-šče zapisana prvoosebna pripoved sproščeno ponuja pogled za za-veso gejevskega vsakdanjika. > Renate Rugelj

Ne domišljaj siIgor PlohlPivec in Zveza paraplegikov Slovenije, 2012, m. v., 280 str., 18 €

Vsakogar lahko doleti neusmiljen udarec uso-de, po katerem nismo nikoli več enaki, opozar-ja avtor romana Igor Plohl. Profesor geografije, ki je po padcu z lestve postal paraplegik, z raz-orožujočo preprostostjo opiše bralcu svojo tragično zgodbo in mu brez olepševanja predstavi življenje človeka z gibalnimi omejitvami. Knjiga seže bralcu prav do srca ne le zaradi pretresljive vsebine in privlačne-ga sloga pisanja, ampak tudi po zaslugi pozitivnega sporočila, ki uči, da moramo vztrajati v boju za svojo srečo, tudi kadar nam drugi zabrusi-jo: »Ne domišljaj si!« > Ajda Janovsky

Zgodbe z bolšjakaCiril UlčarModrijan, 2012, t. v., 328 str., 23,30 €

Ciril Ulčar (r. 1927) je v Zgodbe z bolšja-ka prenesel tako dolgoletno barantanje in učenje v starinarnici na prostem kot tudi kronologijo nastanka in razvoja takšnega trga v prestolnici. Knjigo bogatijo slikov-no gradivo ter izkustvene anekdote, prek katerih zaznamo, kaj se v resnici dogaja na bolšjaku, ko ga kot nedeljski firbci le mimobežno preletimo. Izvemo, koliko lahko stane prodajalčeva nevednost v pri-meru Hitlerjevega Mein Kampfa, kako se je pri prodaji starin poznal prehod iz socializma ali kako je, ko se te poloti »srčna bolečina nad sanjskim zakladom, ki bo zajadral v neznane zbirateljske pristane«. »Tu trgujeta angel in satan, tu si podajata roko tat in poštenjak, tu se zbiralstvo sprevrže v grabljenje in ropanje, tu se srečujeta bogatin in berač, srce in zloba, duh in materija.« Z nostalgijo. > Žiga Valetič

Usode s KoroškegaVinko OšlakSlovenska matica, 2012, t. v., 232 str., 22,73 €, JAK

Vinko Ošlak, koroški pisatelj in esejist, je na povabilo urednika Slovenske mati-ce razširil prvotno zbirko treh življenjepi-sov z dodatnimi tremi, ki so sooblikovala njegovo »življenje, mišljenje in ravnanje«. Najprej se ustavi ob Jože-tu Tisnikarju, slikarju mrakobnih človeških podob, ki je močno za-znamoval slovenski slikarski prostor po drugi vojni. Tudi kipar Rade Nikolić in »nesojena pisateljica« Pavla Pudgar sta bila povezana s Ti-snikarjem, Ošlak pa zapisoma doda besedilo o slikarju Karlu Pečku (r. 1920), pokojnem literatu in publicistu Francu Sušniku ter Jožetu Erjavcu, ki je bil brat Ošlakove mačehe. Pisec seveda portretira meh-ko koroško dušo, knjigo pa začne s pregledom literarnih portretov, ki da »v slovenskem literarnem izročilu nimajo tako izrazite veljave kakor v literaturah drugih narodov«. > Žiga Valetič

Izpoved londonskega gangsterjaJohn Pridmore, Greg Watts prevod: Klementina LogarDružina, 2012, m. v., 256 str., 19,90 €

John Pridmore je bil kot sin policista vzgojen v londonskem East Endu, kjer se je že v zgo-dnjih najstniških letih srečal s kriminalom. Pri petnajstih letih je zapustil dom in se spustil v svet nasilja in drog, do dvajsetega leta pa je bil dodobra seznanjen z londonskim kriminalnim podzemljem. Po neki noči, ko je pred nočnim klubom pretepel mlade-ga moškega in v prepričanju, da ga je ubil, zbežal, se je končno moral spoprijeti z realnostjo svojega početja in ugotovil, da v njegovem ži-vljenju manjka nekaj bistvenega … Svojo izkušnjo je prek biografskega romana podelil s svetom, zdaj pa živi novo življenje, polno ne nasilja, temveč boga. > Vesna Paradiž

David Valdes Greenwood Samo Rugelj

Roke v dežjuMiklavž KomeljLUD Literatura, zbirka Prišleki, 2011, m. v., 174 str., 19,90 €, JAK

V zadnji pesniški zbirki eden najvidnejših slovenskih pesnikov sre-dnje generacije spet »osvaja« nove pesniške svetove. Na mesto lirične intimne izpovedi stopata vse večja družbena angažiranost, včasih že revolucionarnost in odločno obsojanje kakršnega koli zatiranja posa-meznikove svobode. Poezija postaja odprt intelektualistični diskurz,

pri čemer avtorjevo govorico dopolnjuje množica glasov iz vseh časov, zapisana v različnih jezikih (Pessoa Majakovski, Brecht). Komelj svojo »neujetost« izkazuje tudi v pesniški formi (od drobnih miselnih utrinkov do sonetov) in tipografiji, ki le še poudari sporočilnost pesmi.

Motorno kolo, parkirano pod zvezdamiMircea Cărtărescu prevod: Aleš MustarCankarjeva založba, zbirka Vilenica, 2012, t. v., 109 str., 22,95 €, JAK

Romunski literarni klasik in lanski nagrajenec Vilenice nam je že po-znan po izjemnem romanu Nostalgija in zbirki zgodb Zakaj ljubimo ženske, tokratna izdaja pa predstavlja antologijski prerez njegove pesni-ške ustvarjalnosti. Avtor ni samo radikaliziral romunske poezije, ampak

zanjo tudi ponovno prebudil zanimanje med bralci. Poleg Elegij večji del zbirke obsega sklop Lju-bezenskih pesmi, v katerih pesnik do obisti razgalja vsa občutja ljubezni, od neznosnega hrepe-nenja do neznanske groze pred žensko. Pesmi v prozi z valujočim verzom brišejo mejo med real-nim in fantazijskim, pretirano mrakobnost in resnost pa avtor uspešno blaži z grotesko in ironijo.

Mozaik v kovčkuMajda Artač Sturman ilustracije: Jasna MerkùMladika, 2012, m. v., 112 str., 22 €

Novo delo tržaške pesnice in pisateljice Sturmanove je svojevrsten preplet poezije in proze, katerih literarno govorico v likovnem svetu pišejo ilustracije Jasne Merkù. Osrednje mesto zavzema pesniški cikel Pesmi sveta, v katerem so spete barvne pesmi (Zelena pesem, Rdeča pesem), ki pri avtorici spodbudijo refleksijo o simboliki barv, ta pa se razraste v razmišljanje o življenju, sodobnem svetu in hkrati služi kot izhodišče za zgodbo ruske priseljenke, umetnice Galje. Barviti kalejdoskop življenja.

GlanumAndrej MedvedLUD Literatura, zbirka prišleki, 2011, m. v., 118 str., 14,90 €, JAK

Vsestranski umetniški ustvarjalec, ki se v zadnjih letih izkazuje z izjemno pesniško eruptivnostjo, se v novi zbirki vrača v Glanum – antično rimsko mesto v Provansi, nekakšno vesoljno časovno vozlišče, v katerem skuša osmisliti svojo preteklost in obstoj. Medvedova poezija je še vedno preplet mythosa in logosa, mistična izkušnja, ki nikoli ni povsem razodeta, a hkra-

ti v svoji izpovednosti neizmerno lepa: »... astralni trak, zavezan v lunin / krajec in v preproge neo-branih sliv in / češnjevega cveta, in z iskrami razžarjenega ognjemeta ...«.

Romantičen večerSrečko ČožZaložba Schwazs, 2012, t. v., 119 str., 20 €

Čoža večina pozna kot odličnega pisca besedil slovenskih popevk (Sa-va šumi), vendar pa avtorjeva nova pesniška zbirka, naslovljena po skladbi, ki je prejela nagrado za najboljše besedilo na Slovenski po-pevki 2010, v ospredje postavlja izpovedno poezijo. Ta je polna ljube-zenskega hrepenenja (nikakor ne patetičnega), nostalgične zazrtosti v preteklost, čudenja nad življenjem in celo družbene kritike. Grenko-sladka, včasih tudi hudo-mušna besedila objemajo spevni ritmi, ki razkrivajo Čoževo popevkarsko dušo.

PoezijaKristina Sluga


Že od nekdaj ne maram ničesar, kar diši po lektoriranju in pisanju kritik. Ne da to nista potrebni dejavnosti, vsekakor sta; vendar se vedno sprašujem, kje je meja med »narobe« in »drugačno«. Kadar gre za šolske napake, je seveda ni težko določiti, kadar pa imaš oprav-ka s presojanjem, ali je prevodna rešitev do-volj ustrezna, povedna, prepričljiva, ustvar-jalna itn., se vsaj zame stvari zakomplicirajo. Poleg tega je vsako dobro literarno delo lite-rarno vesolje v malem, in kdo naj bi ga bolje poznal, če ne ravno njegov prevajalec (in se-veda avtor)? Na nekem prevajalskem večeru sem slišala primerjavo, da je literarno preva-janje bitka, iz katere ne moreš iziti brez žrtev; pri dobrem prevajalcu jih bo kot pri dobrem generalu čim manj. In kako naj vem, da pri presoji tujih literarnih prevodov ne podle-žem skušnjavi, ki jo poznamo iz pregovora »po bitki je lahko biti general«? To so vpra-šanja, ki me vedno preganjajo, ko bi morala v roke vzeti lektorsko ali kritiško pero, in so me tudi tokrat, ko sem v trenutku »neprisotno-sti« privolila, da bom to storila.

Prvi prevod sem si izbrala, ker dokaj do-bro poznam avtoričin opus; iz dosedanjega sodelovanja s prevajalko pa sem se naučila, da se lahko od nje veliko naučim. Drugi pre-vod mi je pod roke prišel sam od sebe, pred tem nisem poznala ne avtorice ne prevajal-ca in tako nisem imela ne o enem ne o dru-gem nobenega vnaprej izoblikovanega mne-nja oz. pričakovanj.

Virginia Woolf: Flush: Življenjepis. Prevedla Jana Unuk. Uredila Tatjana Jamnik. Modri-jan, 2011.

Flush je, v grobem rečeno, parodistična oblika biografije, po svoje celo dvojna bio-grafija, psička Flusha in njegove lastnice, angleške viktorijan-ske pesnice Elizabe-th Browning. Virignia Woolf je bila mojstrica parodije in pretirava-nja in njen slog pisanja – kar se mi zdi ena temeljnih prvin s prevajalskega vidika – je v slovenščini ustrezno poustvarjen. Naj pou-darim le enega od izzivov, kjer sem zaslutila, da bi si sama najbrž nekaj časa razbijala gla-vo z iskanjem kulturološko-jezikovnih ustre-znic, prevajalka pa ga je lepo rešila, in sicer »Lords, Gentlemen and Yeomen of dogs«, ki

se v prevodu glasi »velikaši, plemiči in svo-bodniki med psi«. V celoti gledano bi sama naredila nekaj sprememb le na ravni bese-diščnih oz. skladenjskih fines, denimo: »the breed of man« bi raje prevedla kot »človeško pasmo« (kontekst: z razčlenjevanjem »pas-je aristokracije« avtorica parodira hierarhič-nost angleške družbe: »Nobeno društvo nima kakšne podobne zakonodaje za razmoževa-nje ljudi.«), »van« kot »dostavni voz« (doga-jalni čas je leto 1842). V poglavju, ki opisuje ugrabitev Flusha, bi paralelizem, ki vključuje glagol »dawn«, poskušala poustvariti z rabo vedno istega glagola, saj menim, da je s pona-vljanjem na besedni in stavčni ravni nakazan ponavljajoči se, moreči vsakdan, ki ga je Flush doživljal v strašljivem ujetništvu.

Če strnem, prevajalka je neopazna in po-drejena izvirniku; oboje je mišljeno kot velik kompliment.

Sonja Hartnett: O dečku. Prevedel Milan Žlof. Lektorirala Živa Čebulj. Družba Piano, 2011.

Sodobni avstralski ro-man O dečku je prejel več nagrad oz. bil za-nje nominiran. Pripo-veduje o rahločutnem in negotovem dečku Adrianu, ki o sebi mi-sli, da je nezanimiv in da ni nikoli dovolj do-ber. Sodeč po prevodu, ima prevajalec izje-mno bogat besedni zaklad in izredno dobro prevaja dialoge. Dobro prevede tudi besedno igro »grandmother – grandmonster« oz. »sta-ra mama – stara drama«. Prevod poustva-ri vsebino izvirnika; menim pa, da bi se dalo bolje poustvariti njegovo literarnost – še eno temeljnih prvin literarnega prevajanja. Če kje, potem je pri literarnem prevajanju treba pre-nesti ne samo, kaj nam delo »sporoča«, mar-več tudi, kako nam to »sporoča«. Denimo: »It tangles like it has a lunatic mind of his own.« »Njegovi lasje … so skuštrani v popolno zme-šnjavo.« Beseda »zmešnjava« sicer aludira na zmešanost – lastnost, za katero se Adrian ves čas boji, da jo ima –, vendar bi sama poskušala ohraniti neposredno primerjavo med lasmi in poblaznelim umom, saj ima pomembno vlogo pri karakterizaciji. Morda: »Sfrcljani so, kakor da imajo ponorelo pamet.« Še večja natanč-nost bi bila potrebna pri naslednji podobi: »… a discussion which is served up at this table as frequently as gravy« oz. »… povsem brezpred-

metno besedno ravsanje …«. Morda: »… pre-rekanje, ki je na domačem meniju tako pogo-sto kakor omaka.« Prevod nam kar nekajkrat pove več kakor izvirnik in neutemeljeno zaide v pojasnjevanje: »The United Nations banned the sale of arms to South Africa« oz. »Združe-ni narodi so prepovedali prodajo orožja Južni Afriki zaradi njene politike rasnega razlikova-nja«, »… and now deals with it manfully pin-ching her arm until the emotion is driven do-wn« oz. »… pri čemer si pomaga še s tem, da se od časa do časa majčkeno uščipne v roko, da bi telesna bolečina prevladala nad emoci-onalno«. Poleg tega ni jasno, zakaj prevod po-gosto ne upošteva zgradbe povedi in razpore-ditve končnih ločil, marveč preprosto zgrajene večstavčne povedi pogosto razveže, stavke iz ločenih povedi pa poveže v eno poved, s čimer se seveda oddalji od izvirnega notranjega rit-ma povedi in odstavkov. Osebno bi sama dru-gače prevajala tudi rabo glagolov v sklepnem, liričnem poglavju, ki govori o čutilnih zmo-žnostih pokojnikov v svetu, v katerem zdaj »bivajo«, in s tem subtilno odpira vprašanje, kam odidemo, ko odidemo s tega sveta – vpra-šanje, na katero s strukturo in literarnim po-dobjem aludira ves roman.

V celoti gledano menim, da bi se dalo lite-rarnost romana v prevodu bolje poustvariti.

In ker čisto vseh napak, spodrsljajev in po-manjkljivosti ne zakrivimo samo prevajalci, marveč nekatere tudi tisti, ki se z besedilom ukvarjajo za nami, še dve malenkosti. Me-nim, da bi bilo obe knjigi laže brati, če bi bile pri Flushu tudi v slovenskem prevodu izvir-ne avtoričine opombe označene s številkami, kakor so v izvirniku (vsaj v elektronski izdaji, ki sem jo sama vzela za osnovo primerjave), pri romanu O dečku pa odseki besedila gra-fično ločeni tako, kakor so v izvirniku.

Za konec naj omenim še nevšečnost, ki se najbrž pripeti vsem prevajalcem. Naj si pri-zadevamo biti še tako natančni in dosledni, nam tu in tam kakšen stavčič kratko malo ui-de. Zaradi tega ni sporočilnost obravnavanih prevodov nikakor okrnjena; sama gledam na ta nehoteni in neljubi pojav kot na potrditev misli, da popolnega prevoda ni. Je samo več-no približevanje izvirniku.

Breda Biščak je (literarna) prevajalka, tolma-činja in moderatorka. Poslovenila je dela Vir-gine Woolf, Vladimirja Nabokova, Davida Maloufa, Tima Wintona in še nekaterih dru-gih uveljavljenih angleško pišočih prozaistov.

Pobliski v prevode tokrat piše Breda Biščak

Rubriko pripravlja:

»Literarno prevajanje je bitka, iz katere ne moreš iziti brez žrtev.«

Breda Biščak

foto

: Igo

r Mod

ic


50 odtenkov siveE. L. Jamesprevod: Alenka PergerUčila International, zbirka Žepna knjiga, 2012, m. v., 81 str., 19,95 €

Le občasno se zgodi, da kaka knjiga ali pa serija knjig tako silovito pljuskne prek ustaljenih knjižnih strug, kot se je to zgodilo pri trilogiji Petdeset od-tenkov. Če rečemo, da se kratka zgo-dovina sodobnih globalnih knjižnih uspešnic bere kot: serija knjig o Har-

ryju Potterju, Da Vincijeva šifra, saga Somrak in kriminalna tri-logija Milleniuum, potem je novi mejnik na tem porečju gotovo Petdeset odtenkov. Če je Harryja Potterja zavrnilo kar nekaj zalo-žnikov, dokler ni hčerka enega od potencialnih založnikov po pre-branem poglavju z veseljem rekla Še!, če je Da Vinci na široko raz-prl svoja krila kot šele druga dogodivščina Roberta Langdona in šele četrti roman Dana Browna, če je prvo knjigo Somraka zavrni-lo (oziroma na ponudbo ni odgovorilo) kar štirinajst od petnajstih založnikov in če je Milleniuum vzletel takoj po smrti avtorja, je tu-di Petdeset odtenkov doživelo svojevrstno založniško usodo. Bese-dilo, sprva pisano internetno kot ljubiteljska spletna stran Somra-ka in stranski odvod dogajanja glavnih dveh junakov, se je potem zaradi kontroverznih erotičnih vsebin preselilo na svojo spletno platformo, potem pa v predelani in razširjeni različici izšlo v treh knjigah od maja 2011 do januarja 2012 kot e-knjiga in pa tudi knji-ga, tiskana na zahtevo. Prvotni založnik je bil majhna riba, zato je trilogija po posredovanju velikih založb zares eksplodirala šele le-tos. Velik plus je prispevalo tudi dejstvo, da bralcem ni bilo treba čakati na naslednji del, saj je bila že v celoti pripravljena. Razlog za uspeh se skriva morda v senzibiliziranosti zdaj že odraščajočih in odraslih bralcev zgoraj omenjenih uspešnic, ki so se uspešno kri-žali s številnimi bralkami ljubezenskih romanov ter kulminirali v izjemni prodaji te (trdo)erotično ljubezenske pustolovščine. Pri-pomogli so seveda tudi e-bralniki (več kot milijon prodanih knji-žnih izvodov na Amazonu) in diskretno oblikovanje naslovnic ti-skanih knjig, ki ne izdajajo spotakljive vsebine. Tiskana različica je magično milijonsko mejo dosegla v rekordnem času enajstih te-dnov po izidu. In tako v prvem delu, ki je sredi poletja uspešno na-polnil tudi slovenske knjigarniške police, lahko beremo o bistri in lepi Anastasii, študentki angleške književnosti, ki nekega dne nale-ti na mladega ekscentričnega bogataša Cristiana Greya. Izhajata iz dveh popolnoma različnih svetov, a njuna zgodba se kmalu preple-te in vije od (njene) popolne neizkušenosti prek njegovega (bajno dragega) romantičnega zapeljevanja do prvih skupnih sladostra-stnih užitkov, pa še naprej do velikega razočaranja, odpovedovanja in strahu pred neznanimi občutki, ki se skrivajo v njegovi »rdeči sobi za užitke«. Sivooki Grey naivno Anastasio sicer uspešno vpe-lje v široka prostranstva telesnega užitka, a ji (še) ne zmore ponu-diti tako želene tradicionalne ljubezni in topline. Bralke in bral-ci po vsem svetu so to zgodbo zlahka sprejeli, saj v samem jedru prinaša manj običajne (bolj žgečkljive, morda tudi boleče) spolne prakse, a v svoji širini verjame tudi v romantiko in čisto, iskreno ljubezen dveh, ki sta se srečala zato, da bi se drug od drugega če-sa naučila in si drug drugemu nekaj poklonila. Trilogija, iz katere bo gotovo kmalu vzniknil nov erotični podžanr, ki je na spletu že krepko navzoč, tako ali drugače pa ga je že in še bo zagrabilo kar nekaj založnikov in piscev, hkrati pa trilogija, ki spet dokazuje, ka-ko nepredvidljivo predvidljiv posel so knjižni fenomeni. Filmska trilogija po knjigah seveda sledi. > Renate Rugelj

E. L. James

Žanrsko branje Fenomen

Rdeča kraljicaPhilippa Gregory, prevod: Seta OblakMladinska knjiga, zbirka Oddih, 2012, t. v., 331 str., 32,96 €

Druga knjiga iz serije Vojna bratrancev, Rde-ča kraljica, predstavlja življenje Margaret Be-aufort (1443-1509), matere angleškega kralja Henrika VII. Margaret je bila globoko pobo-

žna že kot otrok, njena vzornica pa je bila Ivana Orelanska. Vendar ji je bila zaradi družinske povezave z vladarsko družino namenjena dru-gačna vloga: da se poroči in rodi morebitnega bodočega kralja. V svo-jem drugem zakonu tako komaj 13-letna rodi sina in svoje nadaljnje življenje posveti temu, da bi postal kralj. Berljiv zgodovinski roman o ženski iz ozadja, pa tudi bitkah in zarotah, ki so odločale o tem, kdo bo sedel na angleški prestol. > Majda Peklaj

Eden za vse ali Mihajlovo maščevanje I in IIPeter AmaliettiAmalietti & Amalietti, 2012, m. v., 563 str., 39,95 €

Roman o zadnjemu letu življenja vsestran-skega azerbajdžanskega umetnika in lingvista Mehtija Huseina Zadeja - Mihajla, ki je med drugo svetovno vojno postal razvpit oficir ob-

veščevalec. V začetku leta 1944 se je pridružil primorskim partizanom v Gradnikovi brigadi, se v njihovi družbi devet mesecev pogumno boril proti Nemcem, nato pa zaradi izdaje padel kot heroj. Ob drznih diverzi-jah je osrednji tematski poudarek romana Mihajlova karizma, s katero je »zavojeval« številna dekleta. Zato ne preseneča, da je »resnična legenda«, ki se opira na zgodovinska dejstva, podana kot spominska pripoved dveh ostarelih žena – Slovenke in Azerbajdžanke. > Maša Ogrizek

Pater ElijaMichael D. O'Brien, prevod: Ana Marija TomanEmanuel, 2012, m. v., 502 str., 28 €

Glavni junak tega napetega romana je David Shafer, Jud, ki je po težkih življenjskih preizku-šnjah vstopil v karmeličanski samostan in postal pater Elija. Na papežev poziv odpotuje v Vatikan, kjer naj bi poskušal vplivati na življenjski nazor enega najpomembnejših svetovnih voditeljev, ki se skriva za masko prijaznega in dobrega človeka, nekateri pa so prepričani, da bi lahko bil Antikrist. Pater kmalu spozna, da so določeni ljudje za doseganje svojih ciljev pripravljeni uporabiti prav vsa sredstva in da njihove spletke segajo tudi neposredno v rimsko kurijo. Po-leg kriminalnega zapleta vsebuje delo precej metafizičnih poudarkov, iz-postavljena so Elijeva razmišljanja o svetu, spomini na mladost, teološke refleksije itn. Kriminalka s katoliškim podtonom. > Majda Peklaj

PotemRosamund Lupton, prevod: Katarina MahničMladinska knjiga, zbirka Krimi, 2012, t. v., 474 str., 32,96 €

Angležinja, ki je najprej pisala filmske scenarije in literarne recenzije, je že s svojim prvencem (Sestra, 2011) pokazala, da so lahko srhljiv-ke napisane tudi za bolj občutljive dušice. V drugo je spisala drzen ro-man, ki v napeto zgodbo spretno vmeša elemente nadnaravnega in je kompaktna pripoved o družinski tragediji in brezmejni ljubezni njenih članov. Zaradi požara na šoli se mati in njena najstniška hči z resnimi poškodbami znajdeta v bolnišnici in kljub slabim zdravniškim napo-vedim se »zunajtelesno« vključita v iskanje hudobnega požigalca. Ob tem razrešita še mnoge druge ovire, ki so družino razdvajale pred ne-srečo, in potem nič več ni tako, kot je bilo prej. > Renate Rugelj

Rugelj: Kakšen je občutek, ko imate pred seboj eno debelo knjigo, v kateri je zbrano (skoraj) vse vaše pesniško ustvarjanje? Ve-liko ali malo za eno pesniško življenje (ki je seveda še v polnem pogonu)?Jesih: Knjiga je pravzaprav predebela; v šti-rih desetletjih se je v zbirkah ob pesmih, ki jim nekaterim še zdaj z zamišljenim vese-

ljem prikimam, na-bralo tudi nemalo ba-lasta. Saj sem že kaj hitro po vsakem izidu našel komad, tri, šti-ri, brez katerih bi bila zbirka boljša. Vendar je najbrž prav poka-zati vse pesmi, tudi če za katero mislim, da je prazna, ali mi je za-njo zaradi česa druge-ga nerodno. Pa saj tudi

kot bralec spoznavam tiste klasične pesnike, ki me res zanimajo, rajši v zbranem delu kot v izboru. Navsezadnje pa moram tudi spošto-vati onega mladeniča, ki je pred desetletji no-sil moje ime, saj je v nekem smislu moj oče. In nikjer ne piše, da sem pametnejši od njega.

Rugelj: O vašem delu je napisanih kar ne-kaj teoretičnih razprav, tudi k tej knjigi je priložena kompaktna in pregledna spre-mna beseda. Kako bi vi sami opisali evolu-cijo svoje poetike skozi zadnja štiri desetle-tja? Koliko drugačen ste kot človek in kot pesnik od vaših prvih objavljenih stihov?Jesih: Obema je skupno, da se v letih priori-tete temeljito spremenijo. Seveda zdaj zago-varjam svoje zdajšnje poglede. Za pesnika bi rekel, da mlad človek predvsem razglaša »Tu sem, lejte!«, opozarja nase, provocira, preveč objavlja, z leti pa postaja bolj in bolj pomemb-no delo. Do sebe sem postal bolj zahteven, vse manj mislim na učinek, ne zanima me hru-

pnost, ne provociram kot nekdaj, malo mi je mar za všečnost. Ne počutim se več akterja, opazujem se kot ne preveč zanimiv pojav.

Nekaj pa se ni spremenilo. Pesmi, naj so bi-le to sproščene parodične rimarije na začet-ku, naj kratke, lapidarne pesmi Ust, naj sone-ti, naj zdajšnje, pesmi so bile vselej od prvih besed do konca pot v neznano tudi zame. Vsako pesem, ko se enkrat zašpili, gledam z nejevero in začudenjem. Pravzaprav tudi za-to lahko rečem, da ima pesem svojo voljo biti; velikokrat sem rekel, da sem babica. Ampak babica že preži na novo nosečnost.

Rugelj: Vsak poet ima svoj način ustvarja-nja posamezne pesmi, vi ste že nekajkrat omenili, da od nekje do vas priplava njen začetek (ki potem ni nujno dejanski zače-tek končne verzije pesmi. Glede na to, da se je po mojem mnenju vaše poetika sko-zi čas precej spremenila, me zanima, če so se spreminjali tudi sami začetki pesmi. So se ti začetki prilagajali formalni strukturi pesmi (sonet, jamb) ali ste morali za to po-skrbeti vi? Kako torej vidite genezo ustvar-janja vaše posamezne pesmi?Jesih: Pesem je mnogoplastna struktura. Načelno ni pesem nič drugega kot niz be-sed. Pravzaprav moram nanizati kakšnih sto besed; ampak nanizati ne samo v ritmič-no ustreznem skladju, vključno z rimo, in po skladenjskih pravilih, ampak seveda tudi po pomenu; naj bo opis, podoba, misel, dovtip, to je treba vešče in vendar naravno izpelja-ti. Seveda je znano, da se človek prav z naj-bolj gladko zvenečimi pasusi najbolj namuči. Začne pa se z besedami, nekaj besed v ne-kem ustreznem ritmu, ki jih kar nekako zasli-šim. Padejo nekje iz onega kaosa v glavi. Po-tem včasih malo mislim, da so mi to poslali od zgoraj, in se zahvaljujem. Nikoli ni, da bi se usedel pred prazen papir in si nemara vr-tal po nosu.

Rugelj: Z vašimi pesmimi sem se srečal na začetku devetdesetih let, seveda z zbirko Soneti, ki je izšla pri takrat na Slovenskem aktivni založbi Wieser. Tudi njihovo nada-ljevanje tri leta kasneje je izšlo tam, zadnje vaše zbirke pa so izšle pri Študentski za-ložbi. Zanima me, kako ocenjujete svoje sodelovanje z založniki v minulih štiride-setih letih, kako pesnik gleda na svoje za-ložnike, svoje urednike, kakšna je primer-java med vašimi začetki in sedanjimi časi?Jesih: O tem so bolj ko ne odločala naključja. Bolj kot o založnikih bi govoril o urednikih. Prvo knjigo, Uran v urinu, gospodar!, sem re-cimo pred štiridesetimi leti ponudil svojemu profesorju Dušanu Pirjevcu, ker je izdal knji-ge tudi mojim vrstnikom. Naslednja, Legen-de, je izšla pri Tonetu Pavčku, potem Kobalt in Volfram pri Kajetanu Koviču, potem me je sredi osemdesetih za Usta povabil Janez Mu-šič, knjigi sonetov sem dal Wieserju, ker pri-jateljujem z njegovim tedanjim oblikovalcem Matjažem Vipotni-kom, prve je bral in požegnal Lado Kralj, potem so izšli Jambi pri Aleksandru Zornu, za Tako rekoč me je povabil Aleš Šteger, za Mesto sto Zdravko Du-ša ... Za zdajšnje Zbra-ne zbirke so se odločili pri Študentski založbi. Saj se mi zdi nekoliko zgodaj, takšna knjiga je nekako tako, kot da sem, kot se malo smešno reče, odložil pero in nemara legel k počitku.

Rugelj: Imate na zalogi kakšno posebno za-ložniško zgodbo, anekdoto, se je kdaj kaj ne-pričakovanega zgodilo pri recepciji vaših knjig, vaše poezije, kako so se nanje odziva-li mediji in novinarji, kako stanovski kolegi?

»Nikoli ni, da bi se usedel pred prazen papir in si nemara vrtal po nosu!«

Pripravil: dr. Samo RugeljINTERVJU: MILAN JESIH

Milan Jesih (1950) je eden najbolj znanih slovenskih pesnikov, ob tem tudi prevajalec in dramatik, do nedavnega pa je bil tudi predsednik Društva slo-venskih pisateljev. Pri pogovoru z njim ti v ušesih zveni njegova blagoglasna govorica, ki včasih skoraj zavije v verz, čeprav o svojem delu in ustvarjanju nerad filozofira, saj ga ima za veščino, ki pa jo je z leti izmojstril. Prva pesniška zbirka, Uran v urinu, gospodar!, je izšla že leta 1972, torej natanko štirideset let pred debelo knjigo Zbrane zbirke, v kateri so, skupaj z zgoščenko, na kateri Jesih bere svoje pesmi, nanizane vse njegove dosedanje zbirke pesmi in ki je bila nedavno predstavljena na letošnjih dnevih poezije in vina na Ptuju. Sproščen ambient vinskih kleti in pesmi na vsakem koraku smo tudi mi izkoristili za fotografiranje in pogovor z njim.

Milan Jesih

foto

: Bor

ut K

rajn

c


Jesih: Nič posebnega mi ne pride na misel. Razen če povem, da je s poetiko pravzaprav tako, da s pesmimi, ki jih da človek od sebe, na svoj način zmeraj dopoveduje: tole – ali: tudi tole – imam jaz za pesmi, gotovo pa v določenem času ne more pisati drugačnih, seveda s tem, da upoštevamo vsakršne oseb-ne okoliščine od razgledov po pesništvu in po svetu pa do družbenega okolja; vse to je v mojem primeru močno prekvašeno in pre-gneteno. Odmevi na knjige me niso kaj po-sebno usmerjali, lahko da so me spodbujali, tudi neka izrazito kisla recenzija v osem-desetih mi je sicer dala misliti, ampak prav skrenila me ni. Ne da bi bil fatalist, ampak mislim, da je samo ena pot. Moram se ne-kje privezati, in najbolj zdravo je, če je to ne-kakšno notranje mentalno sozvočje; že tako me rado skrbi, kaj če ni to vse skup samo ne-kakšna veščina.

Rugelj: Znani ste tudi po svojih prevo-dih Čehova in Shakespearja. V tem smi-slu imam dve vprašanji. Najprej prevajal-sko. Pogosto se govori o tem, da je treba kak prevod klasike jezikovno osvežiti. Kje vidite potrebo in razlog za to, glede na to, da gre v izvirniku za več sto let stara de-la, ki jih noben ne »osvežuje«? Kako se v tem smislu prevajanja lotevate vi? In dru-go vprašanje: vam je prevajanje klasikov iz prve literarne kategorije kaj pomagalo tu-di pri lastnem ustvarjanju? Ste pri njiho-vem prevajanju uzrli nove priložnosti za svoj lasten pesniški izraz?Jesih: Da prevodi ostarijo prej kot izvirna de-la, je nekakšno čudo. Vzemite Prešernov pre-vod Byronove Parizine: Prešernov jezik je ko-maj prepoznaven. Ali pa zato, ker je manj v naši (pol)zavesti. Ne upam si česarkoli ugiba-ti. Sicer pa nasploh o prevodoslovju vem ma-lo; sem praktik, ki se precej naravnost loti te-ksta.

Ker sem na novo prevajal predvsem za gle-dališče in potemtakem po naročilu, se v sta-rikavost prejšnjih prevodov nisem prav dosti poglabljal. Ne smemo pa spregledati, da so prevajalcu zadnja desetletja dosegljiva vseh sort pomagala, ki jih naši pionirji niso ime-li. Vendar ne neham ponavljati, da imamo za prevajanje po zaslugi nekaterih velikanov preteklosti postavljene visoke, odlične stan-darde. Posebno Župančičevi prevodi so do-bri in lepi. Vendar sem sprejel povabila za novo prevajanje. Če bi bil prevod, to sem že kdaj povedal, kazenski zakonik, kjer zdaj novi nadomesti prejšnjega, bi si gotovo pomišljal sprejeti takšno delo; tako pa samo prilagam eno od možnosti. Gledališka ekipa ima, ko se odloča za uprizoritev, več možnosti. Naj iz-berejo.

Prevajanje in lastno delo: seveda sem imel pri Shakespearu skozi tisoče verzov prilo-žnost pridobiti določeno obrtno spretnost, ki je pri verzu nujen pogoj. Da bi bil po bližnjem znanstvu z največjimi sam kaj boljši drama-tik, pa nisva opazila ne gledališče ne jaz.

Rugelj: Do nedavnega ste bili tudi predse-dnik Društva slovenskih pisateljev. Kako ste se kot pesnik, ki naj bi imel do formali-stičnih plati življenja bolj sproščen odnos, znašli v tej funkciji? Kaj vas je pri njenem nastopu najbolj presenetilo?Jesih: Da, s koncem lanskega leta sem odslu-žil dveletni mandat, sem pa še član upravne-ga odbora. Sproščen ali ne, znam vendar biti odgovoren, pa najsi tudi hoče ta funkcija kar celega človeka. V tem času je bila Ljubljana svetovna prestolnica knjige in presenetilo me je, da takšna for-malna razglasitev, če jo pravi ljudje na pra-vem mestu prav ra-zumejo, lahko sijajno deluje in pusti tudi kaj za seboj. Boleče pa me je na primer presenetilo, da vo-zijo založbe klasike za star papir v mlin, ker zaloge po nekih računovodskih skrivno-stih stanejo. Koga bomo pa imeli na zalogi, če ne klasikov?

Literatura, posebej sodobna in posebej slo-venska, se zdi bolj na robu širšega zanima-nja, seveda v primerjavi s primerljivim, re-cimo z drugimi umetnostmi, prav poezija se zdi nekakšna anahrona dejavnost. In vendar sem spoznal okoli literarnega dogajanja to-liko sijajnih, izobraženih, razgledanih, kom-petentnih, neprehvaljivih mladih ljudi ... Ze-lo spodbudno.

Rugelj: Kaj se vam zdi, da so ključni izzi-vi vašega društva v bližnji prihodnosti, ki se kaže kot čas, ki literarnim in drugim ustvarjalcem prinaša nove preizkušnje? Skrb za pisatelje in varovanje njihove vlo-ge v družbi, okrepitev javnega odzivanja društva na aktualne družbeno-politične teme, apeliranje na krepitev prodajne ve-rige založništva, ki bi koristila tudi prodaji knjig slovenskih avtorjev, ali kaj drugega?Jesih: Če naj vsako društvo nekako po defini-ciji uresničuje posebne interese članstva, po-tem naj DSP skrbi najprej za stalno navzoč-nost našega metjeja v vseh oblikah: za knjigo, za javna branja, za omogočanje pisanja, za pisateljevo mesto v družbi, simbolno in ma-terialno. Kako olajšujoče bi bilo, če se pisa-teljskemu društvu ne bi bilo treba oglašati za-stran splošnejših zadev; vendar je bilo prav, in tudi članstvo je pričakovalo, da smo rav-nali tudi kot civilnodružbena entiteta, ven-dar s pridržkom, da brez slehernih političnih ali celo strankarskih razporejanj, marveč iz-ključno v družbenih zadevah. Vedeti je treba, da je članstvo društva po denimo strankar-skih afinitetah zelo raznoliko, in najmanj sem si želel, da bi društvo, eno redkih, ki je v ča-su tranzicije ostalo enovito, začelo pokati po strankarskih šivih. – Društvo ima vendar ne-ki nenavaden ugled, dobivali smo tudi pošto,

ki bi jo kazalo prenasloviti na varuhinjo člo-vekovih pravic. Delovanje osnovne društvene dejavnosti pa seveda nekoliko duši dejstvo, da se v veliki večini financira s prireditveno dejavnostjo.

Rugelj: Na koncu knjige je tudi nekaj pe-smi iz vaše naslednje zbirke, ki še ni izšla. Lahko morda poveste kaj o vaših nasle-dnjih projektih, tako pesniških kot morda tudi prevajalskih?Jesih: Najbrž bo naslednje leto nova zbirka, če ne, pa nemara kdaj pozneje. S pesmimi je hvala bogu tako, da se jim nikamor ne mudi, če je pesem dobra nocoj, bo tudi čez pet let. Pa rad bi napisal še eno igro. Ampak naj bo dobra. Treba je spoštovati in svoj čas in čas drugih ljudi.

Rugelj: Tudi čas za najin pogovor se je izte-kel, najlepša hvala za sodelovanje.

* * *

Zvezdnato noč se furmanca spominjadrugega nebesa in drugih zvezd,ko neki drug konj meril drugih cestje milje v drugih podkvah in stopinjah

in z zoro so obrisi drugih mestz zlato obrobo vzplavali pred njimain z drugim mrazom pekla druga zimaleta devetnajst, tri in sto in šest in vse drugo bilo je in drugačenv obpotnih krčmah je vzkipeval smeh;včasih je vozec vlekel velik mačekin vprega največkrat ni šla po tleh;

daljava je bila drugače sinjav ravnicah drugih carstev in celin,ki s tujo žalostjo se je spominja bolj druge od druge neki drug spomin.

Milan Jesih

* * *

17 81 | september 2012

KNJIGE O RUSIJI V SLOVENŠČINIRusija s svojimi 83 federalnimi enotami predstavlja največjo državo sveta, ki pa ji kljub svoji velikosti že vse od razpada Sovjetske zveze manjka resnično vplivna vloga v svetu. To pa seveda ne pomeni, da je Rusija kot nekdanja velesila kot predmet preučevanja kaj manj zanimiva; njena bogata zgodovina nam postreže tako s pestrim zgodo-vinskim in političnim dogajanjem kot tudi z obilico pomembnih zgodovinskih in kulturnih osebnosti.

Pregled najnovejših stvarnih del iz Rusije in o RusijiKnjige o ruski zgodovini

V Sloveniji smo bili v zadnjih letih deležni kar nekaj pomembnih del o Rusiji in prevodov nekaterih ruskih mislecev, vendar je šte-vilo teh knjig pri nas, glede na rusko družboslovno produkcijo,

vendarle majhno. Največ del se seveda po-javlja s širokega polja ruske zgodovine. Med njimi bi veljalo začeti z monografijo, ki je iz-šla nedavno, Od Stare Rusije do Ruskega im-perija ruskega geografa, etnografa in zgo-dovinarja Leva Nikolajeviča Gumiljova. Gre za avtorjevo zadnjo knjigo, zbirko esejev etnične zgodovine od 1. pa do 18. stoletja, ki so rezultat globoke in vsestranske anali-ze etnične zgodovine Rusije. Kot vsa njego-va dela tudi to vsebuje izjemen obseg snovi, dogodkov, imen in krajev, njena analiza pa je

avtorju omogočila daljnosežne znanstvene sklepe in nov pogled na dejstva iz zgodovinske etnogeografije, za katera smo mislili, da so že zdavnaj razčiščena. Tudi Ruski narod v bitki civilizacij, Velike vojne 20. stoletja in Partitura 2. svetovne vojne ruske inte-lektualke in družbene angažiranke Natalije Naročnicke vsaka po svoje obravnavajo zgodovinske dogodke: prva obravnava različne družbenoaktualne teme iz ruske sedanjosti in polpretekle zgodo-vine, v kateri se osredotoča predvsem na delitev sveta, ki odraža boj za nadzor nad naravnimi viri in dostopi do morja ter geopoli-tične odnose med Rusijo in Zahodom od razpada Sovjetske zveze do danes. Druga opominja na pomembno, zgodovinsko vlogo, ki

jo je imel ruski narod za osvoboditev Zahoda v ključnih trenutkih njegovega bivanja, tre-tja pa razpravlja o položaju Rusije in drugih evropskih držav pred drugo svetovno vojno.

Šepetalci izpod peresa angleškega, zdaj tudi kontroverznega raziskovalca ruske preteklosti Orlanda Figesa opisujejo tisto obdobje ruske totalitarne družbe pod Stalinovim režimom, v katerem se je namesto običajnega govorje-nja dobesedno šepetalo, bodisi iz strahu, da ti prisluškujejo, bodisi so šepetali ovaduhi, ki so oblastem prišepetavali za hrbtom ljudi. Gre za

čas izničene individualnosti, ki je zahteval podreditev kolektivu in komunizmu, in čas omejene svobode, ki jo je lahko pogubila ena sama neprevidna beseda.

Posebno mesto v tej temi zavzemajo še delo Kratka zgodovina ruske revolucije ame-riškega akademika Richarda Pipesa, ki zve-sto razdela notranjo dinamiko ruske revo-lucije in analizo pogojev, ki so omogočili Leninovo enostrankarsko oblast, prinaša pa tudi drzen argument za to, da boljševiška vstaja oktobra 1917 ni pomenila revoluci-je, ampak klasičen puč, ter knjiga Vatikan in Kremelj teologa Silvina Eiletza, ki pred-

stavlja odnose med Vatikanom in Kremljem od leta 1917 (ruska revolucija) do leta 1992 in obravnava odnos Katoliške cerkve do Sovjetske zveze. Omeniti gre še Jelcinovo Rusijo, kjer avtor, sociolog, novinar in pu-blicist dr. Bernad Nežmah, prikazuje raz-lične mentalitete časa, ki so se formirale in razvijale skozi obdobje postkomunizma pod vladavino Borisa Jelcina.

Za zdaj zadnja v vrsti teh knjig je Velika ru-ska vojna, v kateri ruski kritik, literarni te-oretik, filozof in zgodovinar Vadim Kožinov na izviren način dokazuje, da je bila druga svetovna vojna v svojem temelju vojna med celinsko Evropo z Nemčijo na čelu in ZSSR/Rusijo, Evropa pa naj ne bi le »delala« za Nemčijo, temveč je v vojni nastopila kot enoten nov evropski imperij, ki je izvajal geopolitič-ni pritisk na Vzhod. To delo bi lahko spadalo tudi v kategorijo kul-ture, saj avtor večji del prostora posveti ne vojni, pač pa literarno-zgodovinskim temam, kot je, denimo, nastanek ruskega junaškega pesniškega epa.

Družbenokritične knjige ruskih avtorjev

Prav tako pomembne kot zgodovinske knji-ge so tiste z družbenokritično tematiko (pravzaprav je med obojimi včasih kar tež-ko potegniti ločnico). Skušnjava globaliz-ma, ki jo je napisal ruski filozof, politični znanstvenik, družbeni aktivist in kritik glo-balizacij Aleksander Panarin, je zgoščena in poglobljena študija temnih plati kapita-lizma. Panarin postavlja tezo, da lahko nor-malni mednarodni ekonomski partnerski odnosi rastejo le iz proizvodnih ekonomij

nacionalnega in suverenega tipa, in ugotavlja, da »doba globaliz-ma v političnem odnosu pomeni fevdalizem nove vrste: ukinja de-mokracijo v njenem prvotnem pomenu politične suverenosti na-roda, ki izbira in kontrolira svojo oblast, in jo zamenjuje z oblastjo mednarodnih mogočnežev«. Oblast manipulacije s podnaslovom Kako elita jaha narod ruskega misleca, filozofa, sociologa, poli-tologa in publicista Sergeja G. Kara-Murze pa obravnava nelo-čljiv del našega življenja in kulture – manipulacijo s človeško za-vestjo in vedenjem. Gre za sociološko-psihološko študijo procesa manipulacije s posameznikom v družbi, ki jo po avtorjevih ugo-tovitvah v sodobnem svetu vse bolj agresivno izvajajo vladajoči sistemi. Kriza Nikolaja Starikova, pronicljivega ruskega publici-sta in ekonomista, prikazuje vzroke za nastanek sedanje svetov-ne gospodarske krize z malce drugačne plati, saj zagrize v srčiko ameriških finančnih organizacij, ki nadzorujejo tiskanje dolarjev, in se posveti ključnim energetskim naravnim bogastvom sedanjo-sti in prihodnosti, nafti in zemeljskemu plinu, ter pokaže na sil-nice, ki željo po njihovem nadzorovanju in upravljanju križajo z

Pripravila: Vesna Paradiž


raznovrstnimi političnimi, pa tudi vojaškimi posegi na različnih koncih sveta.

Knjige, ki razkrivajo politična ozadja

V to kategorijo bi lahko uvrstili tri dela radikalne ruske novinarke in borke za človekove pravice Ane Politkovske. V Putinovi Rusiji je pred-stavila mafijske posle, moralno izprijenost ruskih oligarhov in skorum-

piranost vojske in sodstva v sodobni Rusiji. Delo Samo resnica je izbor njenih člankov, ki jih je med letoma 1999 in 2006 napisala za Novo gaze-to. Posamezni članki se osredotočajo predvsem na krvavo dogajanje v Čečeniji in na kršitve člo-vekovih pravic ruskih sil in proruskih oblasti v tej pokrajini. Knjiga Zadnji zapisi pa je izšla že po avtoričini smrti in predstavlja zajetno sesta-vljanko odlomkov iz njene beležke in drugih be-sedil, v katerih brez dlake na jeziku piše o slab-šanju političnih razmer v Rusiji v obdobju med decembrom 2003 in avgustom 2005. Vsem trem

delom je skupna ostra kritika Vladimirja Putina, nekdanjega agenta ru-ske tajne službe, ki je bil leta 2000 izvoljen za predsednika Ruske fede-racije. Svojo glasnost je leta 2006 žal plačala z dvema streloma v glavo pred vrati svojega stanovanja.

Kot zadnja je tu še Razstreljevanje Rusije, ki jo je nekdanji agent ru-ske tajne službe FSB Aleksander Litvinenko napisal s prijateljem, zgo-dovinarjem Jurijem Felštinskim, ruskim emi-grantom v ZDA. V njej je opisal vlogo ruskih tajnih služb pri terorističnih napadih, ki so se v ruskih mestih zgodili septembra 1999 in terja-li več sto življenj. Rusko in svetovno javnost je Litvinenko želel seznaniti z nezaslišanim spo-znanjem, da je stanovanjske bloke razstreli-la ruska obveščevalna služba sama, krivdo pa zvalila na Čečene, da bi lahko sprožila dru-go čečensko vojno. Tri Ruse, ki so poleg Litvi-nenka in Felštinskega sodelovali pri nastajanju knjige, so našli mrtve pred vrati njihovih sta-novanj, Litvinenko pa je leta 2006 umrl v Londonu zaradi zastrupitve z radioaktivnim polonijem, česar je bila osumljena ruska tajna služba.

Knjige o ruski kulturi

Prijetnejše teme obravnavajo knjige, ki zajema-jo rusko kulturo in umetnost. Najbolj znana je bržkone Natašin ples s podnaslovom Kulturna zgodovina Rusije že prej omenjenega Orlanda Figesa, v kateri je predstavljeno rusko kulturno obdobje od časa Petra Velikega do zloma sov-jetskega imperija. Skrivnostna in pogosto samo z razumom nedojemljiva ruska duša, upodo-bljena tako v literarnih kot drugih umetniških delih, prepredena s pogosto brutalno zgodovi-no (srednjeveški mon-

golski vdori v Rusijo ali pa obsežna emigracija po oktobrski revoluciji), na šeststotih straneh zasije v vsej svoji veličini in tudi napakah.

Tuhtanja o ruski literaturi je napisal Miha Javornik, izredni profesor za novejšo rusko literaturo na ljubljanski Filozofski fakulteti in avtor številnih razprav s področja ruske lite-rature in kulture. Delo prinaša avtorjeve raz-prave o poetoloških, tematskih in idejno-na-

zorskih vprašanjih, ki se zastavljajo raziskovalcu ob preučevanju ruske literature. Javornik se posveča ruski prozi in dramatiki, govo-ri o delih, ki so nastala v 19. in 20. stoletju in pomenijo prelomnico v zgodovini ruske kulture. Tu nekje pa je še monografija Iz Moskve, iz ruskih daljav pesnika, gledališkega kritika in prevajalca Franceta Vurnika, ki postreže s polstoletno inventuro zapisov o Rusiji, ruski literaturi in drugi ruski umetnosti, denimo gledališču, pa tudi filmu.

(avto)biografije

Ker premore Rusija tudi veliko svetovno zna-nih osebnosti, lahko v svojo kategorijo posta-vimo biografije. Sem spada na primer knjiga Dobri Stalin ruskega pisatelja in literarne-ga teoretika Viktorja Jerofejeva, literarizirana avtobiografija, v kateri spremljamo Viktorje-vo zgodbo o njegovem očetu, ob tem pa tudi zgodbo o Stalinu, očetu naroda.

Pogovori z Josifom Brodskim so knjiga in-tervjujev, ki jih je imel ruski novinar Solomon Volkov z dobitnikom Nobelove nagrade za

književnost Brodskim v letih 1979–1992. Nekatere teme njunih po-govorov so povsem biografske, od otroštva in mladosti v Leningra-du, njegovega preganjanja na Zahod in življenja v New Yorku, za-objemajo pa tudi pronicljive razmisleke in poglede na ustvarjalnost in delo različnih umetnikov, ki jih je Brodski spoštoval in analiziral.

Življenjsko pot enega najbogatejših in najvplivnejših ljudi na svetu lahko spoznamo v delu Abramovič, v katerem sta avtorja, angleška novinarja in pisca Dominic Midgley in Chris Hitchens, preiskala vse vidike Abramovičevega življenja: vzgojo, ki je začrta-la njegove temelje, ženske, ki so ga izoblikovale, prijateljstva, ki so mu odprla vrata v Kremelj, posle, s katerimi je v dobrem desetle-tju zaslužil bogastvo in sprožil nakupovalno mrzlico v nogometu.

Posebno pozornost si zagotovo zasluži delo Govori, spomin ene-ga najbolj znanih ruskih pisateljev Vladimirja Nabokova. V avto-biografiji, ki jo je večinoma napisal še kot malo znan pisateljski emigrant v ZDA, opisuje svoje življenje od leta 1903, ko se je začel zavedati razlike med sabo in starši, ter eksistencialno pomembne razlike v njihovi medsebojni starosti, pa do selitve v ZDA leta 1940 (leposlovnega Nabokova smo pri nas sicer nazadnje srečali z Ble-dim ognjem, tako rekoč neprevedljivim romanom v prevodu Bran-ka Gradišnika, ki je bil nagrajen s Sovretovo nagrado).

Za konec naj sem uvrstimo še knjigo Inženir-ji duše nenavadnega nizozemskega avtorja Fran-ka Westermana, ki je diplomiral na agronomiji z analizo namakalnih sistemov Indijancev v An-dih, nato začel pisati prve reportaže, potem pa objavil več literarnih in esejističnih del. Ne gre čisto za biografijo, pač pa za zgodovinski poto-pis. Avtor si je zemljevid Rusije kupil v mosko-vskem metroju od nekega brezposelnega geolo-ga, to deželo enajstih časovnih pasov nalepil nad delovno mizo, potem pa nas pahnil v svojevr-stno raziskovanje ruske polpreteklosti, od skrivnostnega zaliva Kara-Bogaz pri Kaspijskem jezeru, ki na enih zemljevidih obstaja, na drugih pa ne, do vivisekcije življenjepisa Maksima Gorkega, ki je ključno vpli-val na rusko književnost Stalinovih časov in usodno začrtal mnoge pi-sateljske poti tistega obdobja.

Rusija s svojimi nepresahljivimi viri popisovanja zgodovine, kultu-re, umetnosti, osebnosti in v zadnjem času (žal) predvsem politi-ke torej ostaja večno zanimiva dežela, o kateri se bo še pisalo. Upaj-mo, da bomo čim več prevodov ali izvirnih domačih del na to temo v prihodnosti dobili tudi v Sloveniji.



Ustava za svobodoFriedrich A. Hayekprevod: Mitja in Matej SteinbacherInštitut Nove revije, zbirka Izzivi svobode, 2012, t. v., 935 str., 34,90 €

Hayeka (1899–1992), klasičnega libe-ralnega ekonomista, nobelovca, zagovornika čim manjšega vmeša-vanja države v gospodarstvo, v slovenščini že kar dobro poznamo po knjigah Pot v hlapčevstvo in Usodna domišljavost, v katerih je med drugim opredelil razloge za neperspektivnost in neuspeh so-cializma. Ustavo za svobodo, ki je izšla leta 1960, imajo mnogi za njegovo najpomembnejše delo, v njej pa Hayek podrobno oprede-li parametre svobode, ki naj bi po njegovem omogočali nemoteno gospodarsko delovanje in rast. V prvem delu knjige, ki jo je razu-meti kot nekakšen odziv na socializem, se Hayek posveti svobodi kot vrednoti ter odgovornosti v vseh ozirih, v nadaljevanju jo ana-lizira skozi zakonodajo, ki jo uravnava, v tretjem delu pa jo povezu-je s socialno državo kot nekakšnim nasledkom oziroma posledico socializma (znotraj tega pa opredeljuje vidike delavskih sindikatov in zaposlenosti, socialne varnosti, davkov, gospodarskega planira-nja itn.). Ustava za svobodo je pomemben prispevek k prevodom del iz ekonomske zgodovine, ki je izšel kot četrta knjiga v zbirki Iz-zivi svobode, v kateri so pred tem izšle že: zbornik Doba ekonomi-stov, Ekonomija svobode in Zakon, ki vse zagovarjajo ekonomijo svobodnega trga. > Samo Rugelj

Velika ruska vojnaVadim Kožinovprevod: Vesna KovjanićUMco, zbirka Ruska misel, 2012, m. v., 579 str., 24,90 €

Vadim Kožinov (1930–2001) je bil ru-ski kritik, literarni teoretik, filozof in zgodovinar, ki je zadnja leta življenja posvetil raziskavam o preteklosti Ru-sije. V slovenščini bo njegovo delo predstavljeno v treh knjigah, med katerimi je Velika ruska vojna prva. V njej avtor dokazuje, da je bila druga svetovna vojna v svojem temelju vojna med ce-linsko Evropo z Nemčijo na čelu in ZSSR/Rusijo, v kateri je Evro-pa kot enoten nov imperij izvajala geopolitičen pritisk na Vzhod. Politično-zgodovinsko, hkrati pa kulturno-zgodovinsko branje, saj se v njem avtor ukvarja tudi s temami, kot je nastanek ruskega junaškega pesniškega epa. > Vesna Paradiž

Naši financarjiPavle ČelikModrijan, 2012, t. v., 680 str., 33,20 €

Obsežna monografija bivšega šefa slovenske policije je zgodovinsko ute-meljeno in z mnogimi različnimi vi-ri podprto delo, ki prikazuje in ana-lizira delo »financarjev«, nekakšnega klona med finančno policijo in cari-no, oborožene in uniformirane ter po vojaško urejene administracije, ki je v obdobju 1918–1946 skrbela za po-biranje različnih dajatev in poskušala

preprečevati razne oblike preprodaje in tihotapljenja blaga. V ti-stem času je država seveda še vedno temeljila na monopolih pri določenih gospodarskih dejavnostih in strogem režimu na me-jah, s katerim je nadzorovala pretok blaga in pobirala dajatve od carinjenja, zato je bilo treba preganjati kar nekaj ilegalnih dejav-nosti. Delo se razteza od osebnih zgodb financarjev prek pisem kmetov in drugih, ki so zaradi raznih nevšečnosti zašli v finančne težave (recimo, ko so pozabili kolkovati denar, ko se je ta na ni-voju države zamenjal v drugega), do končnega Čelikovega premi-sleka, kakšno vlogo bi lahko imeli financarji v sedanji državi (av-tor ugotavlja, da večina tedanjih nalog zdaj ne pride v poštev, saj so meje odpravljene, državnih monopolov pa skoraj več ni). Naši financarji so fascinantna monografija o nekem delu naše zgodo-vine, po kateri bodo seveda posegali predvsem tisti, ki jih obrav-navano področje zadeva in zanima podrobneje. > Samo Rugelj In zgodil se bo čudež

Franc JezaSlovenska matica, 2012, t. v., 295 str., 24 €, JAK

Franc Jeza je kot slovenski publicist in pi-satelj deloval v Trstu, kamor se je po drugi svetovno vojni vojni preselil zaradi nestri-njanja s komunističnim režimom. Delal je za zavezniško časnikarsko agencijo AIS in za Radio Trst ter hkrati pisal leposlovje. Najbolj so znane njegove revijalne refleksije družbene stvar-nosti, ki jih je v pričujočem delu uredil Boris Pahor.

Za publicistiko Franca Jeze je značilna natančna in senzibilna anali-za političnih preobratov, tudi tistih na začetku druge svetovne vojne in med njo, o katerih ne okleva: kolaboracija je bila odraz velike bojazljivo-sti, narodnoosvobodilno gibanje pa epski podvig slovenskega naroda, h kateremu so komunisti pristopili šele v trenutku, ko so zaznali, da bi jim to prineslo politično prednost pred konkurenco. O neizbežnosti osamo-svojitve in usodnih posledicah obeh slovenskih šibkosti – leve in desne – je brez dlake na jeziku pisal veliko pred časom. > Žiga Valetič

Zgodovina


SramBoris Cyrulnikprevod: Alenka ZgonikModrijan, 2012, m. v., 176 str., 19,90 €

Cyrulnik (1937), psihia-ter judovskega rodu, pisec poljudnoznanstvenih psiholoških knjig, je knjigo Sram iz le-ta 2010 zasnoval na lastni izkušnji, ko je med drugo svetov-no vojno uspel preživeti, ker so mu spremenili ime, s katerim je zatajil svoj rod, kar se je razrešilo šele desetletja pozneje, ko biti Jud ni bila več stigma. Cyrulnik sramovanje, ki se ga lahko nekateri oklepajo in v njem vztrajajo tudi za ceno ži-vljenja (čeprav ga ljudje lahko skrivajo na različne načine, denimo za masko ravnodušnosti ali cinizma), opiše poglo-

bljeno in širokopotezno, skozi literaturo, psihologijo, sociologijo, vzgojo, človekov ra-zvoj od otroštva naprej itn., za bralca dojemljivo, vseeno pa dovolj zahtevno, da od njega zahteva stalno pozornost in združevanje na prvi pogled nepovezanih podatkov. Knjiga, ki te pripravi, da začneš kopati po lastni duši in jo raziskovati. > Samo Rugelj

Velika idejaRichard Wilkinson in Kate Pickettprevod: Janez PencaPenca in drugi, 2012, m. v., 368 str., 24,50 €

V zdaj slavnem in pomenljivem poskusu so leta 2004 dali in-dijskim otrokom iz različnih kast naloge, ki so bile povezane z reševanjem iz labirintov. Če otroci med seboj niso vedeli, iz katere kaste prihajajo, so bili pri testih enako uspešni ne glede na kasto. Če so morali pred začetkom testiranja povedati, od kod prihajajo, so se po jav-nem naznanilu svojega porekla rezultati tistih iz nižjih kast bistveno poslabšali. To je samo eden od številnih dokazov, s katerim priznana raziskovalca, ki sta avtorja te knjige iz leta 2010, na razne načine in z mnogimi preglednicami ilustrirata, kako manjše neenakosti (v dohodkih) med prebivalstvom v neki družbi omogočajo večjo zadovoljstvo vseh, saj imajo od tega korist tudi bogatejši. Prava knjiga za današnji čas, v katerem se veliko bolj poudar-ja pomembnost enotnosti kot pa enakosti, torej gesla, ki je, ne brez razloga, pred več kot dvesto leti poganjalo tudi francosko revolucijo. Aktualno. > Samo Rugelj

Stvarna literatura

Vera demonovFabrice Hadjadjprevod: Jasmina RiharDružina, 2012, t. v., 252 str., 24,90 €

»Hudič je bolj prenosen od telefona in globlje vsa-jen kot srčni spodbujeval-nik,« pravi Fabrice Had-jadj, francoski filozof, dramaturg in esejist, ki je leta 2010 za knjigo Vera demonov prejel nagrado francoskih založnikov za najboljšo religiozno knjigo. V mladih letih ateist in anar-hist, v študijskih pa nihilist se je pri sedemindvajsetih spre-obrnil v krščanstvo in začel pisati. V Veri demonov nam želi pokazati, da demon ni zlo bitje, temveč sila, ki nas presene-

ti prav tam, kjer mislimo, da smo najbolj duhovni. Ne obsoja niti ateizma niti telesnih užitkov, strogo stališče pa zavzame do grehov, kot so zavist, napuh ali sovraštvo. Skozi tri dele knjige nas s po tremi lekcijami uči, kako se učinkovito boriti proti zlu skozi ohra-njanje temeljnih načel krščanskega življenja in kako se upreti skušnjavam. Besedilo je tu in tam težje razumljivo, z močnimi filozofskimi poudarki, a je vredno truda, četudi ste ateisti, saj Hadjadj vselej pušča prostor za izgubo vere, v čemer pravzaprav vidi tudi člo-veško božansko prihodnost. In njegova zadnja lekcija? »Pustiti, da jo po milosti napiše-mo z lastno krvjo.« > Vesna Paradiž

Boris Cyrulnik

Dreamland David K. Randall W. W. Norton & Company, 2011

Prijazna knjiga o najrazlič-nejših znanstvenih raziska-vah spanja in teorijah o tem, kako spanje poteka, zakaj sploh spimo, koliko spanja potrebujemo vsak dan, ali spijo moški drugače kot ženske, in o po-dobnih zanimivih vprašanjih. Znanstvene razlage in anekdote se prepletajo s praktič-nimi nasveti, denimo kako premagati nes-pečnost ali uspavati otroka.

The Irrationals Julian Havil Princeton University Press, 2012

Da obstajajo tudi iracionalna števila, se pravi števila, ki jih ne moremo zapisati v obliki razmerja dveh celih števil, ve-mo že 2500 let, a šele zadnjih 150 let jih zares dobro razu-memo. Knjiga predstavlja vodnik v svet idej, tvorcev teh idej in krajev, kjer so se rojevale ideje, povezane s tem tisočletja dolgim razi-skovanjem nečesa, kar je zaradi svoje izmu-zljivosti že prve grške učenjake spravljalo ob živce.

The Winner Effect Ian Robertson Bloomsbury Publishing, 2012

Raziskovalci so pri poskusih z mišmi opazili, da se je miška, ki so jo pred spopadom z enako-vredno tekmico soočili z oma-mljeno nasprotnico, ki jo je brez težav premagala, v ena-kovrednem boju odrezala bolje kot miška, ki pred spopadom ni zmagala. Pojav so poime-novali zmagovalni učinek (winner effect) in preprosto pomeni, da posamična zmaga po-veča verjetnost zmage tudi v naslednjem bo-ju. Zelo zanimiva knjiga obravnava vpliv za-sedanja položaja moči v živalski in človeški družbi na dogajanje v možganih.

Okno v svet

bere in piše dr. Sašo Dolenc

Fabrice Hadjadj


Družboslovje

Slovenska filozofija dan poznejeMiško Šuvaković prevod: Vlasta VičičHyperion, zbirka Hyperion, 2012, m. v., 269 str., 30 €

Profesor na Univerzi umetnosti v Beogradu redno izdaja knjige tako na območju nekda-nje Jugoslavije kot tudi v nemščini, angleščini ali kitajčini. S presenetljivo dobrim uvidom je napisal več esejističnih del o umetnostnem dogajanju v Sloveniji (Skrite zgodovine skupine OHO, Politike slikarstva, Anatomija angelov), tokrat pa nam v dvaj-setih branjih predstavi najvidnejše slovenske filozofe in filozofinje ter v uvodnem delu razmišlja o vrednotah, ki bi filozofijo lahko postavi-le v središče narodove identitete. Vemo, kaj imamo? > Žiga Valetič

Levični velikani svetovne zgodovineEd Wright prevod: Ljubica Klančar in Andrej KurilloNarava, 2012, m. v., 256 str., 24,90 €

Knjiga razpravlja o neverjetnem številu levi-čarjev med ljudmi, ki so krojili svetovno zgo-dovino, in o njihovi dolgi diskriminaciji s strani desničarjev. Levičarji naj bi bili drznejši, nepredvidljivi, imeli naj bi več možganske različnosti kot desničarji (uporaba desne in leve hemisfere) in bolj prilagodljiv um. Tako skozi zgodovino spoznavamo imena, brez katerih svet danes ne bi bil, kakršen je: od Ramzesa in Aleksandra Veli-kega ter Julija Cezarja prek Ivane Orleanske, Leonarda da Vincija, New-tona, Napoleona in Beethovna do Nietzscheja, Marie Curie, Gandija in Billa Gatesa, če jih omenimo le nekaj. Navdihujoče! > Vesna Paradiž

Obča in historična sociologijaLudvik ČarniZnanstvena založba Filozofske fakultete, zbirka Portreti, 2012, m. v., 321 str., 20 €

V delu so zbrane študije prof. Ludvika Čarnija (1931–1996), sociologa in zgodovinarja, ki spada v prvo generacijo učiteljev Oddelka za sociologi-jo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Zbornik sestavljajo uvodni del, v katerem sta predstavljena Čarnijeva življenjska pot in znanstveno delo, ter tri zaokrožene tematske celote. V prvem tematskem sklopu so zbrane študije, ki se ukvarjajo z odnosom med zgodovino in sociologijo; v dru-gem delu je ponatisnjena znanstvena monografija Teorija formacij družbe (1979); v tretjem tematskem sklopu pa so objavljeni Čarnijevi prispevki k raziskovanju izvorov sociološke misli na Slovenskem. > Maša Ogrizek

Razprava o vicah in Duhovni pogovorSv. Katarina iz Genove prevod: Alen Albin ŠircaDružina, zbirka Klasiki duhovnosti, 2012, t. v., 152 str., 21,50 €

Knjiga združuje besedila, ki so jih o italijanski mistikinji Katarini napisali prijatelji (Razprava o vicah, Duhovni pogovor in Življenjepis), s po-jasnili, ki jih o vijugavi življenjski poti zapiše prevajalec Alen Albin Šir-ca. Živela je v drugi polovici petnajstega stoletja in je potem, ko sta z možem sprejela vero, večino časa posvetila zahtevnemu delu z najtež-jimi, umirajočimi bolniki. Čeprav se njena razmišljanja dotikajo tež-ko preverljivih idej, kot so »vice«, odsevajo mistično vrednost celo te-daj, ko jih beremo skozi posvetno, zemeljsko izkušnjo. > Žiga Valetič


V naravoReševanje v gorahJani Bele ... [et. al.]Gorska reševalna zveza Slovenije, 2012, t. v., 276 str., 25 €

Poletje je najbolj privlačen čas za obisk slovenskih gora, to pa prinaša tudi povečano tveganje za nesreče v gorah. Tu stopijo v akcijo gorski re-ševalci, ki raje naredijo svoje, kot pa

o tem govorijo (ravnajo se po načelu, da je eno rešeno življenje po-membnejše kot tisoč besed, člankov in knjig), posledica njihovega pravočasnega in izurjenega odziva pa je preprečitev marsikatere tra-gedije. Ob nedavnem praznovanju stoletnice organiziranega gorske-ga reševanja pri nas pa je izšla knjiga, ki osvetljuje to prostovoljno, srčno, naporno, nevarno in predano dejavnost. V njej so predstavlje-ni različni načini reševanja v gorah skozi čas, oprema reševalcev in vse faze, ki so privedle do njihove današnje vrhunske usposobljeno-sti in organiziranosti. Drugi del pa nam postreže z resničnimi izpo-vedmi in pričevanji reševalcev, v katerih opisujejo svoja doživetja v gorah, od veselja ob uspehih do žalosti in nemoči ob usodni premo-či gore. Prvovrstna knjiga za planince in izletnike. > Samo Rugelj

Drevesne vrste na SlovenskemRobert BrusRobert Brus, samozaložba, 2012, t. v., 406 str., 49,99 €

Druga, dopolnjena izdaja te velike mo-nografije prinaša dvostranske opise in primerjavo več kot dvestotih drevesnih vrst, od avtohtonih, samoniklih, do okrasnih in zelo redkih vrst, ki poraščajo slovenske gozdove, vrtove, parke, drevorede in druge ze-lene površine v urbanem in naravnem okolju. Splošnemu opisu dre-vesa, načinu razmnoževanja, njegovi razširjenosti in uporabnosti so za primerjavo dodane še podobne vrste in bogato slikovno gradi-vo. Predavatelj in raziskovalec na Biotehniški fakulteti je tudi avtor pred kratkim izdane monografije Drevesa in grmi Jadrana (Modri-jan, 2012) in s to knjigo lepo zaokroža temeljno dendrološko litera-turo iz našega bližnjega okolja. > Renate Rugelj

Slovenska planinska potMilenko Arnejšek-Prle, Andraž PoljanecPlaninska zveza Slovenije, 2012, pt. v., 344 str., 25,90 €

Skoraj petnajst let je že minilo od za-dnje izdaje Vodnika po Slovenski pla-ninski transverzali (Dobnik, 1998) in že skoraj desetletje je bila ta knjiga tu-di razprodana. Zato je pričujoči vo-dnik (eden od njengovih avtorjev, Mi-lenko Arnejšek-Prle njegovega izida ni dočakal) nepogrešljiva knjiga za vse, ki

se tako ali drugače spoprijemajo z različnimi deli ali pa posame-znimi vrhovi naše najstarejše in najdaljše vezne planinske poti. Strukturiran v smeri od Pohorja do Primorja nas vodnik v str-njenem in informativnem slogu popelje čez celotno transverzalo, ob tem pa nam postreže z vsemi informacijami ob poti in o poti in s številnimi različicami na posameznih delih poti. Vabi nas na pot, a nas hkrati opozarja na zahtevnost njenih posameznih de-lov, spodaj podpisani pa lahko potrdi, da je vsaj nekaj – predvsem zače-tnih in končnih – odse-kov poti prav primernih za družinske pohode, ki se prav hitro lahko spre-menijo v nepozabno do-godivščino. Vodnik, ki na slovensko planinsko pot v izdelanem slogu vabi tudi v tretjem tisoč-letju. > Samo Rugelj

Gremo v gozdBärbel Oftringprevod: Barbara VitezNarava, 2012, m. v., 96 str., 14,90 €

Da je narava v vseh letnih časih zelo prijazen pro-stor za preživljanje prostega časa, se gotovo vsi strinjamo, da pa bi se v njej in iz nje tudi kaj na-učili in posredovali našim otrokom, je treba pogledati v kakšno knjigo. Ena takih je gotovo tudi priročna knjižica, ki skriva 88 namigov za za-bavno odkrivanje gozdnih skrivnosti in doživljanje gozda v vsej njego-vi rastlinski in živalski pestrosti. Otroci bodo uživali v prepoznavanju prvih pomladanskih cvetlic, opazovanju živali in raziskovanju živalskih sledi. Očarljivo in poučno. > Renate Rugelj

Sadno drevje v vrtuBoštjan Godec, Roman Mavec, Savina DreuKmečki glas, 2012, m. v., 152 str., 12,50 €

Doma pridelano sadje je zaradi svojega naravne-ga izvora in obilice vitaminov vedno zelo zažele-no, a se ljudje pogosto ustrašijo zahtevnosti vzgo-je in pridelovanja v domačem vrtu. V preglednem priročniku je s pomočjo številnih skic, fotografij in nasvetov lepo po ko-rakih razloženo, kako je treba sadni vrt načrtovati, pripraviti zemljo in sadike in kako ga potem vzdrževati. Spoznamo tudi osnove cepljenja in rezanja sadnega drevja ter različne načine odganjanja škodljivcev. V za-dnjem delu pa so dodani tudi pregledni opisi in zahteve posameznih sa-dnih dreves in celo namiznega grozdja > Renate Rugelj

Bovec – Trenta; zemljevidSidarta in MapDesign, 8,90 €

V Julijske Alpe se lahko vzpnemo iz treh dolinskih koncev, kranjskogorskega, bohinjskega in bovškega. Pri Sidarti so pred nekaj leti že izdali krovni zemljevid Julijskih Alp v merilu 1 : 50.000 ter podrobnejši, bo-hinjski del v merilu 1 : 25.000, sedaj pa se mu je pridru-žil še obojestransko tiskani zemljevid Bovec – Tren-ta, ki pokriva območje od Kanina in Montaža, preko Mangarta in Jalovca do Razorja in Krna. Detajlno izdelan, opremljen z mnogimi dodatnimi informacijami, denimo navedbami tur iz posame-znega izhodišča s časovnico, bo dobrodošel pripomoček za vse, ki se bo-do v prihodnje potikali po bovškem koncu. > Samo Rugelj

Začetek slovenske planinske poti


Priročniška literaturaLeksikon mariborske družbe in kulture po letu 1945urejanje: Peter SimoničObzorja, 2012, pt. v., 276 str., 11 €

Leksikon, nastal na pobudo EPK – Mari-bor 2012, je oborožen s številnimi koristni-mi podatki, povezanimi z drugim največjim slovenskim mestom. Bralca tako ne seznani le s pomembnimi zgodovinskimi dejstvi, s krajevnimi in arhitektur-nimi posebnostmi ter z mestno politiko in gospodarstvom zadnjih šestdesetih let, ampak mu postreže tudi z različnimi zanimivostmi, kot je, denimo, ta, da v Mariboru živi približno trideset Arabcev. V knjižici, ki jo je pod uredniško taktirko dr. Petra Simončiča se-stavlila ekipa strokovnjakov z različnih področij, med drugim izve-mo, kaj so »Kleščar«, »Hvala bogu, da je konec vikenda« in »Skerbi-njekov memorial«, v njej pa ne manjka niti podatkov o znamenitih Mariborčanih, kot so Edvin Fliser, Alenka Pinterič, Minu Kjuder in mnogi drugi. > Ajda Janovsky

PravipisAleksandra KocmutModrijan, 2012, pt. v., 128 str., 19,90 €

Al prav se piše kaša ali kasha? Nova pravopisna knjižica, ki nam na poljuden, preprost način predstavlja napake, nepravilnosti in zadrege, ki se pogosto pojavljajo v vseh vrstah besedil in medijev. Z njegovo uporabo boste lahko osvežili uporabo ločil, se poučili o pravilni rabi glagolov in pridevnikov, se vozlali z vezniki, mu-čili s sklanjanjem, pravilno uporabljali dvojino in svojino in se nauči-li pravilno brati pravopis. Poučen (in zabaven) priročnik za vse, ki se v praksi redno srečujejo s pravopisnimi vprašanji! > Vesna Paradiž

Živite svojo božanskostAdamus Saint-Germain, Geoffrey in Linda Hoppe prevod: Tjaša PavčekNova, 2012, m. v., 324 str., 27,60 €

Adamus Saint-Germain naj bi bil profesor, mojster in učitelj nove energije ter nove zave-sti za človeštvo, ki naj bi se pojavil že v mno-gih utelešenjih, svoja sporočila pa prinaša skozi Geoffreyja in Lindo Hope, znana kanalizatorja in ustanovitelja združenja Crimson Circle. Adamusova modrost nam v pričujoči knjigi skozi kratke zgodbe prina-ša priporočila, kako realizirati osebno rast in duhovni razvoj skozi po-večano zavedanje občutkov, ki jih bralec doživlja na poti prebujenja. Delo o lastnem dojemanju realnosti, ki opominja na davno pozabljene resnice življenja. > Vesna Paradiž

Poljubi žabo!Brian Tracy in Christina Tracy Stein prevod: Ana Marija TomanMettis bukvarna, 2012, m. v., 152 str., 19,99 €

Poklicni govorec in vodja seminarjev je pri nas že znan po svoji uspešnici Pojej živo žabo!, v ka-teri svetuje, kako odpraviti odlašanje. V novem delu pa skupaj s hčerjo, klinično psihologinjo Christino, nudi praktične in preizkušene strategije, kako negativno mišljenje spremeniti v pozitiv-no. Tracy vseskozi poudarja, da smo edina ovira na poti do uspešnega življenja in celovite osebnosti mi sami, saj sami krojimo svoje misli, ob-čutke in izberemo življenjsko pot. Šele ko bomo zmožni odvreči vso ne-gativno prtljago preteklosti, se bomo lahko povsem usmerili v svobodno prihodnost. > Kristina Sluga

Tkanje življenjaMirjana Krizmanić prevod: Milan ŽlofV.B.Z., zbirka Prestop, 2012, m. v., 160 str., 17,90 €

Tkanje življenja je prvi hrvaški priročnik za sa-mopomoč, ki je doživel že šest ponatisov in se prodal v več kot 15.000 izvodih. Avtorica, dr. Mirjana Krizmanić, je univerzitetna profesori-ca psihologije in to je njen odgovor na ameriške »univerzalne« priročnike, ki po navadi ponujajo precej neuporabne nasvete za srečo. Knjiga ne po-nuja receptov, kako uspeti, temveč »skuša odpreti vrata k boljšemu razu-mevanju tega, kar nas osrečuje in zadovoljuje«. Od poglavja do poglavja se srečujemo z odraščanjem, starši, izbiro poklica in dela, izbiro partner-ja, prijateljstvom, odnosi, smrtjo in bolečimi izkušnjami, neuspehi, smi-slom za humor itd. Prijeten in uporaben psihološki priročnik, ki življenja ne gleda skozi rožnata očala, ampak nam ponuja modrost, kako ga tkati takšnega, kakršnega želimo. > Vesna Paradiž

Vsak otrok se lahko nauči jesti; Vsak otrok se lahko nauči spatiAnette Kast-Zahn in Hartmut Morgenrothprevod: Petra Piber, Irena MadricMladinska knjiga, zbirka Za starše in vzgojitelje, 2012, t. v., 176 str., 27,95 €

Nemška psihologinja in mama treh otrok je med slovenskimi bralci že znana po knji-gah Vsak otrok se lahko nauči pravil in Vsak otrok se lahko nauči premagovati težave. Pri tokratnih dveh poučnih knjigah o otro-škem spanju in prehranjevanju se ji je pri-družil otroški zdravnik Hartmut Morgenroth, skupaj pa sta ustvarila zelo uporabna priročnika za vsakega (novega) starša. Kaj storiti, če vaš otrok noče spati nikjer drugje kot ob vas, če hoče ponoči večkrat jesti, če ne zapre oči, ne da bi ga morali v nedogled prevažati v vozičku? Ka-ko se prepričati, ali zaužije preveč ali premalo hrane in kako doseči, da se ne bo jedilna miza vsakič sprevrgla v bojno polje? S pomočjo nasve-tov, ilustrativnih primerov in metod ukrepanja, ki jih ponujata v knjigi, lahko vsakega otroka naučite, kako pravilno jesti in spati, kar bo olaj-šalo življenje tako otrokom kot njihovim staršem. > Vesna Paradiž

Rdeča nitNada MulejSledi, 2012, t. v., 138 str., 19,49 €

Priročnik mednarodno potrjene trenerke ne-vrolingvistične psihologije je namenjen vsem, ki se želijo učinkoviteje spopadati z občut-kom nezadovoljstva na različnih življenjskih področjih, premisliti hierarhijo prioritet in prisluhniti svojim željam. Praktični primeri in vaje bralca spodbujajo k aktivnemu udejstvova-nju ter segajo od spreminjanja vsakodnevne rutine do večjih izzivov. Pri vsem pa ostaja najpomembnejši cilj spoznati sebe in svoje skrite sposobnosti ter prepoznati vire, ki posamezniku vlivajo moč za spre-membe. > Ana Geršak


Buklina literarna kronika

Zasebno branje s Primožem Čučnikom in Andrzejem Sosnowskim; Dnevi poezije in vina, avgust 2012

Branje v parku Tivoli; Knjižnica pod krošnjami, julij in avgust 2012 Boris Pahor in Zdravko Duša v objektivu fotografov; Pahorjev 99. rojstni dan in predstavitev Knjige o Radi, Konzorcij, avgust 2012

Travnik poezije; Dnevi poezije in vina, avgust 2012

Umetniška manifestacija #Pravica ob izidu knjige vizionarskih misli Srečka Kosovela, Festival Sanje, Prešernov trg, julij 2012

foto

: Kat

ja G

olja

t

Potovanje v tisočera mestaVitomil Zupan ilustracije: Maksim SedejMladinska knjiga, zbirka Knjižnica sinjega galeba, 2012, t. v., 248 str., 22,95 €

Poleti je spet izšla ena najbolj fantazijsko bo-gatih knjig, kar jih je bilo kdaj napisanih na Slovenskem, pravljični roman Vitomila Zupana Potovanja v tisočera mesta, posvečen mlajšemu sinu Martelu. Prvič je knjiga izšla pod Zu-panovim psevdonimom Langus leta 1956, po avtorjevi vrnitvi iz se-demletnega zapora, drugič pod njegovim pravim imenom leta 1983 – takrat je pisatelj zanjo dobil Levstikovo nagrado za najboljše mla-dinsko delo. In zdaj tretjič, dve leti pred praznovanjem stote obletni-ce njegovega rojstva. Upam, da bo Mladinska knjiga ponatisnila tudi drugo Zupanovo pravljico, ki jo je opremil isti ilustrator in je posve-čena starejšemu sinu Dimu, Trije konji (1970).

Zame je Potovanje v tisočera mesta najlepše Zupanovo delo. Ker se v njem ne vrti okoli svojega jaza, pač pa daruje brezmejno domišlji-jo in močna etična sporočila sinu kot popotnico za pokončno, pogu-mno in moralno življenje. Knjiga želi otroku približati resnico sveta in našega bivanja. Kakšen je ta svet, opisujejo zvezdnati dedki, med ka-terimi se je znašel junak Tekec, ko ga je ugrabil Vrag: »Na svetu veli-ko dobrega nastane iz slabega in veliko slabega iz dobrega, toda te reči je težko videti. Grozno je, kadar se dobro spridi. In lepo, kadar se slabo popravi. /…/ Dobro je kakor dober konj: če je slab voznik, cesta pa ledena, konj pade in si zlomi nogo. In najlepšega konja vzame ko-njederec in ga mora ubiti.« Ta svet je tak, da je na njem dan in je noč, sta sreča in nesreča, so veselje in žalost, strah in pogum … In je smrt, ki je »strašna, a tudi čudovita. Kdor misli nanjo, je varen pred dolgča-som in napuhom. /…/ Klas umre in da zrno, zrno umre in da moko,

moka umre in da kruh, kruh umre in da moč človeku – in če človek umre – ne nastane iz njega nič.« Vitomil Zupan, ki je takrat, ko je pisal pravlji-co sinu, v zaporu intenzivno študi-ral etiko in o njej, kot pokaže arhiv v NUK-u, tudi pisal, prek svojih likov oblikuje etični kodeks: treba je biti pošten in resnicoljuben, laž je nekaj odurnega. Nujno je držati bese-do in ne biti figamož. Pogum velja, z upanjem se je treba lotiti stvari. Prijateljstvo največ šteje in nikoli ne smeš zapustiti prijateljev v stiski. Misli na druge in deluj za druge, ne ukvarjaj se z lovljenjem lastnega repa. Zelo pomembno je opravljati svoje delo z veseljem. Najhujši so dolgčas, napuh in sovraštvo. Nič boljšega pa ni, »kakor biti svetal in čist«. Kar pomeni imeti odprto, iskreno srce, ki ljubi. Ljubezen je na-mreč najpomembnejše vezivo med ljudmi in zaradi ljubezni je vre-dno živeti. Zato tudi brati knjigo Potovanje v tisočera mesta, ki nas bu-di v žive in svetle ljudi ne glede na to, koliko let štejemo.

Pesnik Niko Grafenauer je študijo o tem izjemnem delu sklenil s hvalnico: »Pisatelj je v svoji knjigi za otroke upodobil avanturo, ki se ji ni mogoče izogniti, saj je sestavni del našega samospraševanja o smislu bivanja in resnici biti. V pripovedi je to prikazal na prisrčen in duhovit način. Pri tem je izjemnega pomena Zupanova živahna in igriva domišljija, ki se bohoti v predstavah, domislekih in jezikov-nih iznajdbah, s kakršnimi se ponašajo le mojstri takšnega pripo-vedništva, ki nikoli ni namenjeno samo otrokom, ampak tudi od-raslim z odprto in dojemljivo dušo.« Ni kaj dodati, le ponoviti zna-ni stavek iz Svetega pisma: »Bodite kakor otroci in vaše bo nebeško kraljestvo.« Zupan je to knjigo pisal za otroka in bil hkrati sam kot otrok, ki se vsemu čudi, govoreč: Dokler je svet ena sama lepa ča-rovnija, čarovnij ne potrebuje. Čarobno delo, vredno, da ga ponu-dimo tujim založnikom!

Knjiga meseca: izbira in piše dr. Manca Košir


Letošnji bienalni mednarodni kongres IBBY je pod naslovom Crossing Boundaries: Transla-tions and Migrations (Preseganje meja: pre-vodi in selitve) potekal v Londonu, ki je že od nekdaj »mesto večjezičnosti in medkulturne-ga dialoga«, in morda še posebno v tem poletju olimpijskih in paraolimpijskih iger. Kongres je organizirala Sekcija IBBY Velike Britanije v so-delovanju z Mednarodno zvezo za mladinsko književnost (IBBY), s finančno podporo Mi-nistrstva za kulturo Velike Britanije in seveda številnih sponzorjev. V sklopu kongresa je bi-lo organiziranih več knjižnih razstav, generalna skupščina IBBY, profesionalno srečanje njenih regionalnih nacionalnih sekcij, sodelavcev revi-je Bookbird idr. Na voljo je bil tudi organiziran sprehod Petra Pana, obisk British Library idr. Skratka, »kongres bil je živ«!

Na kongresu so bila podeljena tudi bienalna IBBY priznanja in nagrade: IBBY častne liste (IBBY Honour List) so prejeli tudi slovenski ustvarjalci mladinske književnosti: ilustrator Danijel Demšar za ilustracije pesniške zbir-

ke Roža v srcu Bine Štampe Žmavc (Mla-dinska knji-ga, 2010), ki se je podelitve na kongresu v Londonu tudi udeležil, avtori-ca Bina Štam-pe Žmavc za knjigo Cesar in roža (Miš, 2009), preva-jalec Boštjan Gorenc – Pi-

žama za knjigo Terry Pratchett and Neil Gai-man, Dobra znamenja (Sanje, 2010).

Andersenovi nagradi 2012 sta prejela ar-gentinska pisateljica María Teresa Andru-etto in češki ilustrator Peter Sís. Slovenska sekcija IBBY je za to najpomembnejšo med-narodno nagrado na področju mladinske knji-ževnosti nominirala pesnika Toneta Pavčka in ilustratorko Alenko Sottler.

IBBY Asahi Reading Promotion Award je bila podeljena dvema organizacijama, ki imata v svoji državi pomemben delež pri spodbujanju in razvijanju branja, to sta: The Grandmother Storytelling Programme iz Argentine in pro-gram SIPAR iz Kambodže. Slovenska sekci-ja IBBY je za to nagrado kandidirala Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS, in sicer nje-ne programe za »manjšine« mladih bralcev.

Plakat in celostno podobo kongresa je ustva-ril angleški umetnik Anthony Browne, preje-mnik Andersenove nagrade 2000, ki se je pred-stavil tudi kot eden od treh lavreatov angleške mladinske literature. Na odprtju kongresa sta poleg njega nastopila tudi pisateljica Julia Do-naldson in pisatelj Michael Morpurgo.

Plenarne referate so prispevali mnogi ime-nitni ustvarjalci in strokovnjaki mladinske književnosti. O prevajanju mladinske knji-ževnosti so razpravljali Emer O'Sullivan, profesorica za angleško književnost na Insti-tute of English Studies an der Leuphana Uni-versität Lüneburg, angleški pisatelj Aidan Chambers, Andersenov nagrajenec 2002, in flamski pisatelj Bart Moeyaert, ki se je uvrstil med letošnje finaliste za Andersenovo nagra-do. O migracijah, medkulturnem dialogu in razumevanju so v plenarnih referatih raz-mišljali avstralski umetnik Shaun Tan, preje-mnik nagrade ALMA 2011, Patsy Aldana, ka-nadska založnica, ki je bila v letih 2006–2010 predsednica Mednarodne zveze za mladin-sko književnost IBBY, in Michael Rosen, ki je navdušujoče podajal svoje pesmi. O ilustraci-ji v mladinski književnosti so razmišljali bel-gijska umetnica Kitty Crowther, nagrajena-ka ALMA 2010, angleška ilustratorka Shirin Adl in kitajski ilustrator Chen Jiang Hong. O prevajanju in ohranjanju ljudskih pravljic v ustnem izročilu so pripovedovale »pravlji-čarke« iz različnih koncev sveta, ki pa sedaj vse živijo v Veliki Britaniji: Jamila Gavin (iz Indije), Elizabeth Laird (z Nove Zelandije) in Beverley Naidoo (iz Južne Afrike). Pravlji-ce so nam pripovedovali Michael Harvey iz Walesa, Sonia Nimr iz Palestine in Dashdon-dog Jamba iz Mongolije.

V paralelnih sekcijah smo obravnavali vrsto podtem: priredbe in posredovanje ljud-skih in klasičnih pravljic, priredbe mladinske književnosti, filmske in gledališke priredbe; nacionalna identiteta in diaspora, globalizaci-

ja, literatura o selitvah in diaspori pri pouku; bralni programi in digitalna tehnologija, vlo-ga družabnih omrežij idr. Med drugim smo doživeli tudi predstavitve baskovske literatu-re, projekta Bookstart ob njegovi 20-letnici, predstavitev projekta Eurotoolbox 2012, zbir-ke knjig v francoščini, nemščini, portugalščini in španščini, ki so jo sestavili specialni knjižni-čarji v teh deželah, nadalje predstavitev knji-žnih oz. bralnih projektov na ogroženih po-dročjih Japonske idr.

V profesionalnih srečanjih za avtorje, ilu-stratorje, urednike, založnike, raziskovalce, knjižničarje, kritike, pravljičarje, promotorje mladinske književnosti in branja smo pozor-nost namenjali področjem, kot so: ustvarja-nje in izdajanje otroških knjig, raziskovanje mladinske književnosti, promoviranje otro-ških knjig tako v šolski knjižnici kot v širši skupnosti idr.

V strokovnem delu kongresa je aktivno so-delovalo deset (10) udeležencev iz Slovenije: dr. Veronika Rot Gabrovec, lektorica na Od-delku za anglistiko in amerikanistiko Filozof-ske fakultete v Ljubljani; mag. Tilka Jamnik, predsednica Slovenske sekcije IBBY; dr. Aksi-nja Kermauner, profesorica na Zavodu za sle-po in slabovidno mladino v Ljubljani in na Pe-dagoški fakulteti v Kopru; Simona Mahovič, učiteljica na OŠ Zalog; dr. Darja Mazi-Lesko-var, profesorica na Univerzi v Mariboru; Ma-ša Oliver, bibliotekarka v NUK-u in predsedni-ca Sekcije za mladinsko knjižničarstvo ZBDS, Andrej Jalen, Božena Kolman Finžgar in Sil-va Kos, vsi iz Knjižnice Antona Tomaža Lin-harta Radovljica; Ivanka Učakar, nekdanja knjižničarka in predsednica Sekcije za šolske knjižnice ZBDS, zdaj pripovedovalka pravljic.

Kongres je z vsem svojim programom, strokovnim, umetniškim in družabnim, po-udaril prepričanje, da ima literatura v sodob-nem globalnem svetu izjemen pomen v iz-gradnji medsebojnega razumevanja, morda celo močneje kot kdajkoli prej »knjige gra-dijo mostove«. Migracije so tako vsakodne-ven pojav, da nam preseganje vsakršnih me-ja ustvarja nov, »normalen« svet in tudi v tem sodobnem svetu je branje književnosti pomembno za vsestranski razvoj otrok. Po-membno je tako ohranjanje starodavnega fol-klornega izročila kot prevajanje in posredo-vanje literarnih besedil v različnih medijih. V tem duhu je kongres s svojim čudovitim na-stopom zaključil Lemn Sissay, britanski pe-snik afriškega porekla, čigar poezija je bila vključena tudi v otvoritveni program leto-šnjih olimpijskih iger.

Tokrat piše: mag. Tilka JamnikRubriko pripravlja:

Preseganje meja: prevodi in selitve

Na 33. kongresu Mednarodne zveze za mladinsko književnost IBBY v Londonu (23.–26. avgusta 2012) je slovenski ilustrator Danijel Demšar prejel IBBY častno listo. Za to mednarodno priznanje na področju mladinske književnosti ga je predlagala Slovenska sekcija IBBY.

mag. Tilka Jamnik

Danijel Demšar, prejemnik IBBY častne liste

Plakat, ki ga je narisal Anthony Browne.


Risanje in slikanje; Še več prikupnih zamisli za risanjeHazel Harrison; Kate Ashforthprevod: Neva Demšar in Ana Ambrož Strle; Tadeja DovićTehniška založba Slovenije, 2012, t. v., 256 in 191str., 29,99 in 24,99 €

Prikupne zamisli za risanje so zaradi ve-likega zanimanja dobile svoje nadaljevanje v lepo oblikovanem priroč-niku, ki v osmih poglavjih otrokom in mladostnikom korak za korakom ponuja nasvete za risanje popzvezdnikov, pravljičnih gradov, princev, žabjih kraljev, ljubkih živalic, plesalcev, eksotičnih cvetlic itn. Za vse ti-ste, malo resnejše likovne ustvarjalce, ki jih zanima pregled umetniških tehnik (akvareli, olja, akrili, pasteli idr.) in uporaba različnih materia-lov ter potrebne opreme, pa so v priročniku Risanje in slikanje zbrani praktični napotki za upodabljanje klasičnih motivov – portretov, člo-veških postav, objektov, pokrajin in cvetja. Veliko idej in koristnih na-potkov za vse, ki uživajo v likovnem ustvarjanju. > Renate Rugelj

Mladinske knjige in priročniki

Mali detektiv in skrivnost čudežne slikeAnkica LepšaVed, 2012, m. v., 128 str.

Nova dogodivščina enajstletnega detektiva Atikusa popelje mlade bralce na znameniti Blatogorski sejem, kamor so povabljene »najimenitnejše in najpa-metnejše glave iz vse države«. Čeprav se mlademu geniju vabilo na prestižni dogodek zdi precej manj pomembno kot županu nje-govega rojstnega kraja Lepodola, se odloči, da se mu bo odzval. Še sreča, kajti v Blatogoru se odvijajo nenavadne reči, ki se prav lahko slabo končajo, če ne bo nikomur uspelo razvozlati njihove-ga pravega pomena. Ankica Lepša spretno buri bralčevo domi-šljijo s skrivnostnimi podobami, kot sta slika, ki se ponoči čudno lesketa, ali v črno tančico ovita vedeževalka, ki obiskuje gospo Strahovlad ter ga spravlja v smeh z duhovitimi liki in zabavnim jezikom. V zgodbo spretno vtkani podatki in naloge, s kakršnimi se mladostniki srečujejo pri pouku, na neprisiljen način vzbujajo zanimanje za šolsko snov. > Ajda Janovsky

100 zmajevNenad Veličković prevod: Aljoša Rovan/*cf, zbirka Varia, 2012, m. v., 492 str., 26 €, JAK

Mladinski roman, poln dogodivščin, za katerimi skrivaj še vedno hrepe-nijo tudi odrasli, je zgodba o odra-ščanju, prvi ljubezni, prijateljstvu in nekem neponovljivem poletju treh junakov, ki se na taborjenju pri sla-pu Kravice na hercegovski reki Tre-bižat spopadajo z duhovitimi prigo-dami in avanturami v svetu narave,

skozi katere pa deloma odsevajo tudi pretekle ideologije. Skozi pi-sma, dnevniške zapise in spominske knjige avtor pred nas pričara mladinski taborniški svet, s tabornim ognjem in dviganjem zasta-ve vred, ki nas med branjem skozi smeh in na trenutke kar melan-holično nostalgijo popelje v preteklost, ki je nepreklicno minila. Mladinski roman, ki je prav toliko kot za najstniške bralce privla-čen za starejše, sploh tiste, ki se bivšega režima spominjajo s to-plim srcem. > Vesna Paradiž Zaljubljena, zatreskana

Sophie McKenzieprevod: Manica BašaMladinska knjiga, zbirka Odisej, 2012, t. v., 219 str., 24,94 €

Šestnajstletna River se z vso strastjo najstni-ških čustev potopi v svojo prvo veliko ljube-

zen. Navdihnjena z eno najlepših ljubezenskih zgodb klasične litera-ture o Romeu in Juliji pričakuje začetek idilične ljubezenske pravljice, a kaj kmalu ugotovi, da so stvari v resničnem življenju precej drugač-ne kot v pesniški domišljiji. Njen Romeo, Flynn, je pogosto oddaljen in nedostopen in na trenutke se zdi, da ga bolj kot Riverino srce zani-ma njeno telo. Večkrat nagrajena angleška avtorica Sophie McKen-zie tankočutno oriše čarobne trenutke svežih zaljubljencev, hkrati pa mojstrsko razgrinja težave in prepreke, s katerimi se srečuje posame-znik, ko se njegove sanje o tem, da bi ljubil in bil ljubljen, udejanjijo v resničnem življenju. Roman je topla, rahločutna zgodba o ljubezni, ki navsezadnje premaga vse ovire. > Ajda Janovsky

Nenad Veličković

Kako je Vilko vzljubil zimo; Škrt škrt kra čof!; Butalski grb; Kaj, le kaj je to?Bojana Dimitrovski in Dana Todorović; Kitty Crowther; Fran Milčinski; Cvetka Sokolovprevod: Tatjana Cestnik; Mojca Medvešek; Mladinska knjiga, zbirka Knjižnica Čebelica, 2012, t. v., 32, 22 in 16 str., 12,95 € (vsaka)

Jesenski paket priljubljenih čebelic tokrat prinaša zabavno zgodbo o lenobnem mačku sredi vesele zime, ki sta jo ustvarili mladi srbski ustvarjalki (Dimitrovska in Todorovićeva), pa ime-nitno prigodo o znamenitem butalskem grbu Frana Miličinskega, ki ga je stripovsko opremil priljubljeni Damjan Stepančič, poučne uganke Cvetke Sokolov, ovite v odlične slikarije Po-lone Lovšin, in zgodbico o žabjem strahu nagrajene belgijske ilustratorke in pisateljice Kitty Crowther. Štirje novi naslovi v legendarni zbirki, ki se v šestem desetletju približuje svojemu 440. knjižnemu naslovu, mladim bralcem ponujajo živopisni skok v prelepo knjižno jesen.

Krokodil Tone Pavček; ilustracije: Suzi BriceljMiš, 2012, t. v., 32 str., 23,95 €

Po kitu v Piranskem zalivu in zaljubljenem medvedu na tivolskem hribu je z vegetarijanskim krokodilom sklenjena serija treh živalskih pesnitev velikega pripovedovalca (1928–2011), ki je znal zlesti pod kožo tako mla-dim kot odraslim bralcem. Slavnega krokodila, ki mu meso ni dišalo, je v Egiptu obiskala tudi okroglolična slovenska družina, ki se je želela nav-

zeti njegovih zdravih prehranjevalnih navad, poleg tega pa so dobili še hitro lekcijo o družinski slogi. Pesnikovo igrivost in humorne note je tudi v tretje odlično obarvala Suzi Bricelj.

Zajček Zoki; Raček Rok; Mucka Mija; Kužek KarlLisa Rehan, ilustracije: Helen Poole, prevod: Jana KolaričMettis bukvarna, 2012, m. v. 6 str., 6,99 € (vsaka)

Vsi vemo, da je za razvoj uspešnih bralnih navad zelo po-memben zgodnji stik otrok s knjigami, in tako predsta-vljamo štiri nove knjižice za najmlajše, ki so zaradi gumi-jaste narave primerne za v banjo in čofotanje. Navihani kužek Karl, pogumna mucka Mija, pustolovski zajček Zoki in malce požrešen raček Rok bodo naše najmlaj-še poučili o lepem vedenju doma, s prijatelji in v naravi.

Zato ne jemo živaliRuby Roth; ilustracije: Ruby Roth; prevod: Urška BreznikAvrora, 2012, m. v., 47 str., 12,90 €

Neobičajna otroška slikanica uči o čustvenem svetu živali (domačih lju-bljenčkov in vzrejnih živali, o ribah in ogroženih vrstahin ter o razlikah,

ki nastanejo, če živali živijo v naravnem okolju ali pa so vzrejene na velikih industrijskih farmah. Z ganljivimi ilustracijami v osnovi nagovarja k veganstvu in vegetarijanstvu, a hkrati ponuja tudi dober razmislek o odnosu ljudi do Zemlje, narave in problemov ekologije na splošno.

Dvorec labirintov; Votlina z zakladomDavid Glover; ilustracije: Tim Hutchinston; prevod: Vital SeverTehniška založba Slovenije, zbirka Matematične pustolovščine, 2012, pt. v., 48 str., 9,99 € (vsaka)

Pričujoči knjižici sta odličen dokaz, da matematični testi in nalo-ge niso samo nujno šolsko zlo, temveč se mladi možgančki lahko »kravžljajo« tudi za zabavo in veselje. Pustolovščini se začneta, ta-ko kot je to običajno – skrivnostna votlina in star zemljevid, ki kaže do skritega zaklada, ali pa neskončni hodniki starega dvorca, ki so ga oropali dragocenih slik in draguljev –, le na poti do srečnega konca morajo mladi detektivi re-šiti nekaj nalog, zagonetk in namigov. In če izberete napačno smer? Potem je treba izračun pač popraviti, saj do cilja vodijo le pravilni odgovori.

Otroške knjigeRenate Rugelj

Knjiga in moje življenje

Prodor e-knjig

V eni izmed poletnih številk revije Mladi-na smo lahko prebrali jezne izjave Mihe Ko-vača, sicer dolgoletnega akterja na sloven-skem knjižnem trgu, ki je za spletno knjigar-no Amazon in podobne moderne knjižne tr-govce uporabil vse možne slabšalne pridev-nike, kar je seveda razumljivo, saj nove teh-nologije založnikom rušijo ustaljene poslov-ne modele. Kot se izdajatelji časopisov jezijo nad spletom in blogerji, tudi klasični knjižni založniki ne bodo mogli več prav dolgo upo-kojencem po telefonu prodajati knjig, ki jih menda nujno potrebujejo njihovi vnuki. Svet gre naprej in novim tehnologijam se bo tre-ba prilagoditi.

Doma imam kakih tisoč petsto knjig še kla-sične papirne različice. Mnoge so podčrtane in polne opomb, saj mi pomenijo osnovno sredstvo za delo. Podobno kot kemik potre-buje laboratorij in kemikalije, sam ne bi mo-gel početi tega, kar počnem, brez hitrega do-stopa do množice knjig. Dobro založena knji-žnica kje v bližini bi prišla zelo prav, a je ni in je verjetno nikoli ne bo.

Kljub temu da imam res veliko zbirko knjig, nikakor nisem zbiratelj. Obilica knjig, ki jih hra-nim po omarah in policah, me v resnici moti, zato sem bil neznansko vesel, ko so se pojavili prvi uporabni e-bralniki, kot je Amazonov Kin-dle in sedaj tudi Applov iPad, na katerih je mo-goče zelo dobro brati, podčrtavati in dodajati opombe, hkrati pa nove knjige ne zavzamejo že tako omejenega prostora na policah.

Pomembna pridobitev je tudi možnost, da lahko po svojih e-knjigah iščeš po poljubni besedi ali stavku, kar pomeni bistven prihra-nek časa, denimo pri lovu za kakim citatom. Še nedavno je bilo namreč treba premeta-ti celo omaro, da si našel pravo knjigo in pra-vo stran v njej. Zadnje čase sem zato prav sla-be volje, ko ugotovim, da kake nove zanimive knjige ni na voljo v elektronski obliki oziroma jo je v e-različici mogoče kupiti samo, če imaš ameriško bančno kartico.

Na iPadu obstaja zelo uporabna aplikacija z imenom Trafika, prek katere lahko z enim samim klikom kupiš katero koli slovensko revijo ali časopis, kjer koli na svetu si. Tudi v najbolj odročnem avtokampu nekje na jugu Dalmacije lahko tako bereš sveže domače ča-sopise, takoj ko so doma v prodaji prvi izvodi. V preteklosti smo po kioskih lovili tistih ne-kaj izvodov slovenskih revij, ki so jih pripelja-li z nekajdnevno zamudo, danes pa jih lahko

prebiraš tudi na Fidžiju, in to celo prej, pre-den jih v nabiralnik dobijo naročniki.

V Sloveniji zato nujno potrebujemo nekaj podobnega, kot je Trafika za revije in časopi-se, tudi za knjige. Veliki Amazon namreč še ne podpira prodaje knjig v eksotičnih jezikih. Za-to bi tale zapis izkoristil za pobudo resornemu ministru Žigi Turku, ki je med vsemi doseda-njimi ministri za kulturo najbolj podkovan v računalništvu in poznavanju novih tehnologij, da stori nekaj zelo konkretnega za okrepitev "nacionalne substance" in priskrbi evropska sredstva za izvedbo razpisa za postavitev slo-venske platforme za prodajo in branje e-knjig.

Vse knjige, ki bi jih kupili prek te nove e-knji-garne, bi lahko prek ustreznih aplikacij prebi-rali na vseh sodobnih tablicah, kot so, recimo, iPad in njegovi kloni, na pametnih telefonih in prek spletne aplikacije oziroma ustreznih pro-gramov tudi na običajnih računalnikih. Pri nas je veliko računalniških podjetij, ki bi znala to-vrstno platformo razviti zelo hitro. Seveda bi morala taka e-knjigarna podpirati tudi pod-črtovanje in pisanje opomb ter njihovo sin-hronizacijo med različnimi napravami kot tu-di pošiljanje na e-bralnike, kakršen je, denimo, Amazonov Kindle.

Vse knjige, ki bi dobile državno subvencijo, bi moral založnik obvezno prodajati tudi prek te e-knjigarne. Poleg založb bi to možnost za distribucijo svojih del lahko uporabljali tudi posamezniki, pogoj bi bil le, da si v NUK-u pri-dobijo ISBN-številko, s čimer bi poskrbeli za minimalni prag kakovosti. Taka centralizirana knjigarna bi omogočila tudi neposredno spre-mljanje prodaje posameznih naslovov, kar bi bilo za bralce in za avtorje izjemno zanimivo. Tudi najbolj znani avtorji, niso namreč imuni na možnost, da občasno poškilijo na Amazo-novo lestvico najbolje prodajanih in preverijo, na katerem mestu so trenutno njihove knjige. Iz lastnih izkušenj lahko povem, da je prav za-bavno opazovati, kako tvoja knjiga za kratek čas prehiti ali vsaj dohiti tudi razvpite naslove slavnih imen, kot so Richard Dawkins, Carl Sa-gan in James Watson.

Dr. Sašo Dolenc je fizik, fi-lozof, predavatelj in odgovor-ni urednik Kvarkadabre, ča-sopisa za tolmačenje znano-sti. Pravkar je izšla njegova knjiga v angleščini The Man Who Counted Infinity.

dr. Sašo Dolenc

piše: dr. Sašo Dolenc

Živimo v času, ko se branje nezadržno seli s papirja na zaslone. Beseda knjiga kmalu ne bo več pomenila snopa spetih potiskanih papirjev v ovitku, kot je to veljalo tisoč let, ampak le datoteko, ki bo svoj videz in obliko sproti prilagajala napravi oziroma bralniku, na katerem jo bomo prebirali. Ali je to dobro ali ne, nima smisla razpravljati. Podobno kot so se morali nekoč srednjeveški pisarji prilagoditi novim časom in se sprijazniti z Gutenbergovo iznajdbo tiska, moramo tudi mi sprejeti dejstvo, da bo kmalu večina knjig izšla le še v elektronski obliki.

bukla_81

Documents

kud aac zrakogled

iziti brez

nemijo na

buklina literarna

pred nekaj

iz katere

kateri se

zaetku dvajsetega