www.citymagazine.siSLOVENIJA#155od 19. NOVEMBRAdo 3. DECEMBRABrezplana revija za sodoben ivljenjski slogBUZZ BUZZNOVOSTI IZ VAEGA MESTAGLASBAMARILYN MANSONDESTINACIJACOURCHEVELSMUANJE V MESTU? ZAKAJ PA NE!V ZRAKUCM01-NASLOVKA_Layout 111/15/1211:43 AMPage 1CM1712-15CCM02_1712-15c_Radio111/12/123:21 PMPage 1e smo nedavno tega bili prepriani, da je narava prostor, kjer jevsakrna aktivnost teritorialno omejena in vremensko pogojena,smo lahko zdaj brez dvoma, da si jo lahko priaramo kar v nepo-sredni bliini, v mestu, ez cesto, doma. Da ne bo pomote,nesmiselnobibilosklepati,dajenaravazvsemisvojimiprocesivpopolnostinadomestljiva,sajjesamaposebimojstrovina, katere izvirnik ni mo ponarediti, pa pa lahkotrdimo, da je njena imitacija imenitna. Visoke temperature,polarni mraz, kaplje deja, sneg, veter, megla niso ve ar-gumentizanaopreprostonemotiviranostvportnemudejstvovanju. Za vse tiste, ki se neradi presedajo po slu-benih stolih in sanjajo o belih strminah, je to odlina mo-tivacija za efektivno dokonanje svojega narta e pred iz-tekomroka,zaolarjeinmladedruinepapopestritevpopoldanskega preivljanja prostega asa. V tako imeno-vanem umetnem svetu zime lahko ponemo prav vse, vi-jugamo med koami, iz katerih se vije vonj po cimetu, ajuin kuhanem vinu, se sankamo v drubi pingvinov, poenjamo vragolijev snenem parku, plezamo po zaledenelih slapovih, drsamo ob zvokihpopevkinposkonihnapevovterseigramoskrivalniceviglujihalivsnenih votlinah. e nam zimska pravljica e ni dovolj za zakljuek po-polnega dne, se lahko potopimo v svet termalnih vrelcev, savn in ma-sa. Pravi uitek je lizati sladoled in srkati vroo okolado hkrati brez po-trebnegapredhodnegapsihinegastresaobpakiranjutridesetih parov nogavic, vse opreme in obvezne prve po-moi za enotedensko bivanje nekje tam, kamor vodi viju-gasta zasneena in poledenela cesta. Kakorkoli, uvodomasem e trdila, da je bivanje v naravi z vsemi nevsenostmie vedno neprecenljivo, prav gotovo pa nam tak hiter skokv nadomestek sem in tja kar dobro dene. Za obisk taknihin druganih snenih parkov bomo v nai deeli e moralipoakati,imamopatoprednost,dapotidosneneidileniso prav dolge in zavite, odvisni smo le od zunanjih de-javnikov, avantura pa e zdale ni dolgoasna. Saj veste,po navadi se iz tovrstnih potovanj porodijo najbolje anek-dote in najveje dogodivine ... Ker pa bomo na stara letaradi obujali spomine in pripovedovali zgodbe naim vnu-kom, lahko zapiemo v svoj skrivni dnevnik z nalivnim peresom zgodbein misli dokler so obutki svei, ker z leti se vsaka pamet bolj ali manj iz-gubi, v raunalniku pa podatki izbriejo :).Na naslovnici:Kjus, Eurosport Trade d.o.o.Letnik 8, tevilka 17. Naslednja tevilka izide 3. decembra.Mestne revije d.o.o. martinska cesta 106, 1000 Ljubljana Fax. : (01) 60 05 579 E-mail: info@citymagazine.si Direktorica: Janja Prijatelj (01) 60 05 577 janja.prijatelj@citymagazine.si Odgovorna urednica: Helena Peterlin 040 474 008 helena.peterlin@citymagazine.si Oglasno trenje: Anja Celar (01) 60 05 575 anja.celar@citymagazine.si, Matej Godec (01) 60 05 574 matej.godec@citymagazine.si, Nada Jana (01) 60 05 576 nada.jansa@citymagazine.si, Bibijana Medved (01) 60 05 578 bibijana.medved@citymagazine.si Urednitvo: pela Dobnikar, Jasmina Dvorek, Vanja Hoevar, Miha Jarh, Marko Kastelic, Manja Kovai, Katja Kozlevar, Alja Lah, Nina V. Orli, Sara Rotter Fotografija: Ana e, Matev Maek Lektura: Darja kerlavaj Prelom: Biro Stara Ljubljana, d. o. o. Distribucija: Aleksandar Markovi 040 474 009 saso.markovic@citymagazine.si Tisk: Set, d. o. o., Vevka cesta 52, Ljubljana Layout: samourai.fr Naklada: 70.000 izvodov V urednitvu ne odgovarjamo za spremembe v programu prireditev po zakljuku redakcije. Nenaroenih gradiv in materialov (besedila, fotografije) ne vraamo.KULTURNI IZBOR19 POGOVORIlustrator in grafini oblikovalec Nenad Cizl 20 GLASBAAlter metal: Marilyn Manson22 ODRI IN RAZSTAVENarodna igra: Rokovnjai23 FILMSKA PLATNAFilmska poslastica: Atlas oblakovV ZRAKU10 REPORTAATrend: Smuanje v mestu12 POGOVORportni navduenec Andrej erne14 NOVOSTITehnologija16 BUZZ BUZZDrobne novosti iz vaega mestaUTRIP MESTA24 REPORTAATrend: Pisala27 LOKALILa Storia Evropa inGostilna pri Kuklju28 DOMSodobno pohitvo: Le Vele Video30 MODATrende narekuje udobje34 POGOVORJahalka Tajda Bosio36 DESTINACIJACourchevel v srediu najvejega smuia na svetuZimska idila pod mestnimi arometiCITY MAGAZINE OD 19. NOVEMBRA DO 3. DECEMBRA 2012VSEBINA 032 HELENA PETERLINOdgovorna urednicaCM03-KAZALO UVODNIK15.11.129:54Page 1CM1612-16CCM04_1712-16c_MercatorKoraki11/13/1212:27 PMPage 1Dogajanje v naslednjih tednih. Izbor edinstvenih dogodkov, ki jih gotovo ne bomo zamudili.OdslejimamzistotelefonskotevilkodveSIM-kartici, enozamobitel,drueozatabliniraunalnik.lzkoristilsem promooijsko obdobje do 31. 1. 2013 in si zagotovil brezplane mesene narenlne za $lM 2, ki mi omoeoa klioanje, posilja-nje3M3-/MM3-ovteruporabozakupljenihkoliinizmojeea osnovneeanaroniskeearazmerja.Popretekupromooijskeeaob-dobjapabomesenanaroninaza3lM2le5LuR.vena www.mobitel.siInternet nosim sebojlzkoristil sem dvojne vkljuene koliine za isto oeno in s svojim mobitelomoenejedostopamdoe-poste,laoebookaindrugih intormaoij na spletu. Poslal sem MI200MB na 1918 in za samo 4LuRnameseodobilkar200MBprenosapodatkov,pase oena nad vkljueno koliino, ki velja za prenos podatkov v omreju Mobitel, je bistveno nija.La ve intormaoij o storitvah Mobitel obisite 1elekomov oenter, www.mobitel.si ali pokliite brezplani stevilki 041 700 700(za Mobitelove uporabnike) ali 080 8000.SIM 2 za mojodrugo napravo1elekom 3lovenije, d. d., 1546 Ljubljana E-pota na mobiteluPoslal sem lN1L0RAL na 1919 in izkoristila 30-dnevnl brezplaen preizkusIntegrala.0bvklopustoritvesemdobilseprvidve mesenl narenlnl brezplane. 3edaj za le 2,45 LuR na meseo spremljamsvojoe-postonatrehnaslovihpraktinokjerkoli.v omreju Mobitel jeprenes pedatkev brezplaen, v tujini pa se mi lnteeral avtomatino izkljui: tam se prijavim na lokalni wLAN, kjer je brezplaen prenos podatkov.Hitro, enostavno in preglednoRaunzaplailostoritevMobitelmeponovemakavspletni banki, kjer ea poravnam z nekaj kliki, brez prepisovanja tevilk lnreferenc.Brezplaene-raunsemnaroilprekspletneea obrazoa in si tako zmanjsal stroske provizije, se izoenil papirna-tim raunom in se poskrbel za okolje.akajo me ob dobri glasbiNa http://moj.telekom.si/ v sklopu Moj Mobitel najdem in izbe-rem pesmi za mojo Uverturo. Medtem, ko prijatelji akajo, da se jim oelasim, poslusajo elasbo po mojem izboru za lepsi dan.Oglasna vsebinasreda21/11filmAurora PolarisPo fascinantnem naravnem pojavu se imenujenovi slovenski film. Desetlanska slovenska od-prava je preplezala, ponekod presmuala in po-imenovala11vrhovvdoslejnedotaknjenemdelu pogorja Aljaske. Toda film e zdale ne pri-kazuje le portnih zmagoslavij, temve govo-ritudioobutljivihmedsebojnihodnosihmajhnega tevila ljudi v popolni osami ter o te-meljnih ivljenjskih problemih stotine kilome-trov stran od civilizacije. Ob 19. uri, Linhartova dvorana, Cankarjev dom, Preernova 10, Ljubljana, www.freeapproved.componedeljek19/11dobrodelnostMovemberMesec,kisezanezdnevommrtvihinkona z veselim decembrom, je preimeno-van v Movember. Gospodje ali fantje si vesmesec puamo brke in tako ozaveamoo mokih boleznih in preventivi ter zbiramodobrodelne prispevke za raziskave in pre-preevanje mokih bolezni, predvsem rakana prostati. Dogodki potekajo ves mesec, eposebno odmevna pa bo zakljuna zabava30. movembra. Do 30. novembra, Pri Zelenem Zajcu,Lepa oga, Dobra Vila, Pivoljub, Gostilna Skaruna, Cafe okl, Mi Styling, www.movember.si2 BESEDILO: MARKO KASTELIC DAN ZA ... 05ponedeljek19/11kulturaTedenJaponske V tednu japonske kulture bomo spoznali ra-zline vidike bogate kulture. Govor je o haikupoeziji, izdelavi origamija, japonski kaligrafijiintradicionalnioblailnikulturi.Ogledalisibomo lahko e fotografsko razstavo Japon-ska svetovna dediina. V tem tednu bo KinoUdarnik predstavil tudi tri japonske filme.Do 24. novembra, enote Mariborskeknjinice in Kino Udarnik, Maribor,www.mb.sik.sisreda21/11literatura Knjini sejemNajveji slovenski knjini sejem je eden tistihdogodkov,kinezdruilevsehzalobnaenem mestu, ampak ponuja tudi poglobljenvpogled v slovensko kulturo, povezano z me-dijem rke. Govor je o glasbenih in odrskih do-godkih,otrokihprireditvah,strokovnihpo-svetih ali raziskovanju literature v dobi digi-talizacije. Ker je letos na razpolago nekaj iz-jemnih dogodkov za mlaje, ne pozabimo s se-boj pripeljati celotne druine. Do 25. novembra, Cankarjev dom, Preernova 10, Ljubljana, www.knjiznisejem.siCM05-DAN ZA -111/14/129:51 AMPage 119/11/1206 DAN ZA ...2 BESEDILO: MARKO KASTELICDogajanje v naslednjih tednih. Izbor edinstvenih dogodkov, ki jih gotovo ne bomo zamudili. Rober Smoliketrtek22/11otrociZvezdicaZaspanka Ena najboljih pravljic je v letu svojega 60-letnega obstoja dobila novo odrsko razliico.Vzrokazaveseljenimajolenajmlaji,sajjeprimernazaotrokevsehstarosti,tuditisteez 60 let. Koprodukcija Mini teatra, KD Slo-venj Gradec in Maribora 2012 nas bo pope-ljala na zvezdnato nebo nad Zemljo in nazaj ...Reiser Robert Waltl ima teko nalogo, saj jeskoraj vsak med nami udeno Jekovo delospoznal v svojih najlepih letih. Ob 14. uri, Kulturni dom Slovenj Gradec,Francetova cesta 5, Slovenj Gradec; 24. novembra ob 20. uri, Mini teater, Krievnika 1, Ljubljana, www.mini-teater.sietrtek22/11KulArt urbana umetnostDuh AfrikeFREYWILLEinCityMagazineznovapri-pravljata dogodek s podpisom, tokrat obpredstavitvinovekolekcijeSpiritofAfrica.Ovzorcih,poslikavahinobiajihnajstarejega kontinenta, po katerem senavdihuje FREYWILLE, nam bo nekaj za-nimivosti predstavila umetnostna zgodo-vinarka pela Jana. Ker dogodek radostivsa utila, ne bo lo brez Lolitinih slai-arskih mojstrov z minjoni ivalskih poti-skov in osveujoimi koktajli ivih barv terafrikimi ritmi izpod prstov DJ Ola. Z namisebodruilaestilistkaDanicaibertizfrizerskega salona Lasek, ki bo pletla kiteinnasrazvajalazizdelkizalaseMatrix.Eno izmed srenih obiskovalk aka udo-vito darilo.Ob 17. uri, Slaiarna Lolita, Cankarjevo nabreje 1, Ljubljanaetrtek22/11veerno nakupovanjePravljinaNama e skoraj decembrsko vzduje bo ta veer vnakupovalni hii priaralo Lutkovno gleda-lieLjubljana,kinasbozodlomkisvojihpredstav popeljalo v svet pravljic in domiljije.Posebni popusti nas akajo na oddelku igra,oblail, kozmetike in gospodinjske tehnike. Od 20.30 do 24. ure, VeleblagovnicaNama, Tomieva 1, Ljubljana,www.nama.sipetek23/11glasbeni veerTribute toFrank Sinatra TokratsebomosrealiljubiteljizimzelenihuspenicSinatre,kotsokotFlyMetotheMoon,NewYorkNewYork,TheLadyisaTramp Veer bo poln uglajenosti in razbur-ljivosti,kijolahkovidimovnanizankiMadMan vkljuno z izbranimi pijaami Ob 19. uri, Restavracija Origano, Cesta na Vrhovce 4, Ljubljana,www.origano.siponedeljek03/12festival AnimatekaKot smo e vajeni, je program osrednjega fe-stivala animiranega filma s posebno pozor-nostjonasrednje-invzhodnoevropskiprodukciji vsak leto zelo pester. Deveta razli-icaniizjema.Obtekmovalnihprogramihkratkih animiranih filmov se bodo predstavilie animirani celoveerci, retrospektiva Ani-macija in literatura ter Fokus na brazilsko inpansko animacijo. Druine, najmlaji in mla-dostniki bodo uivali v programu Slon, zani-mivi pa bodo tudi spremljevalni dogodki. Do 9. decembra, Kinodvor in SlovenskaKinoteka, Ljubljana, ter od 10. do 16.decembra, Kino Udarnik, Maribor,www.animateka.sietrtek29/11medijiSemplPod krovno temo Povei se bomo na Sempluzmednarodnopriznanimigostispoznalizdobrimi praksami komunikacijske panoge. Taje vse bolj opredeljena s povezovanjem ra-zlinih programskih storitev in naprav ter po-vezovanjemtehnolokegaindrubenegaelementa komunikacijske panoge. V osred-njem delu programa bodo nastopili tevilnistrokovnjaki,kotsoJonathanGable,FranCassidy ali Steven Van Belleghem.Do 30. novembra, GH Bernardin, Obala 2 a, Portoro, www.sempl.sisobota08/12salonPorokaPo letu dni bomo vnovi pria ekskluzivnemuporonemu sejmu, kjer si bomo lahko ogle-dali nove kolekcije poronih oblek ter doda-tkovzaeninainnevesto.Polegsalonasebodo predstavili tudi razlini poroni ponud-niki. e v prihodnosti nartujemo poroko, nambodotipripraviliposebneugodnosti,kijihlahko izkoristimo pozneje pri poronih naku-pih.Brezplanevstopnicesilahkozagoto-vimo na www.porocnisejem.si. 8. in 9. decembra, Poroni kotiek, Dolenjska cesta 138 a, Ljubljana,www.porocnisejem.sitorek27/11kulinarika & druenje NaturetinakoktejlzabavaBliasemesec,kosebomomarsikdajznalinanenapovedanizabavialipabomocelosamigostiteljinenartova-nega druenja. Dogodek Naturetina kok-tejl zabava predstavlja sproeno oblikodruenja, kjer se bomo ob pokuanju vinDveri-Pax nauili, kako iz desetih izdel-kov Natureta pripraviti trideset za oi inokus slastnih prigrizkov za spontana dru-enja s prijatelji v mesecu veselja. Cena:25 evrov na osebo. Prijave na http://ci-tymagazine.si/city-events/dogodki-s-podpisom/naturetina-koktejl-zabava.Ob 17. uri, Studio Gorenje, Brnieva 39, Ljubljana - rnueCM06-DAN ZA11/15/123:05 PMPage 1FREYWILLE in City Magazine vabita na dogodek s podpisom:KulArt urbana umetnostKAJ: Predstavitev nove kolekcije SPIRIT OF AFRICAdruenje //glasba z DJ Ola // nagrade // sladko preseneenje koktajli // pletenje kit z Danico ibert iz frizerskega salona LasekKJE: Slaiarna Lolita, Cankarjevo nabreje 1, LjubljanaKDAJ: etrtek, 22. november, od 17. ure dalje VABLJENI, VSTOP PROST! CM1712-02CCM07_1712-02c_FreyWille11/15/121:19 PMPage 108 DAN ZA ... EPKV mesecu novembru in decembru nas v Evropski prestolnici kulture2012, Mariboru, priakuje e nekaj vrhuncev razlinih umetnikih produkcij, drubenodgovornih akcij in obiskov svetovno priznanih ustvarjalcev. Ve na www.maribor2012.eu.ponedeljek19/11ahovski velemojsterGariKasparovV sklopu projekta Dvanajst Maribor gosti iz-jemno,nasvojempodrojumednarodnokljuno in vodilno osebnost z razlinih podro-ij ustvarjalnosti. November je rezerviran zaahovskegavelemojstraGarijaKasparova.Rezervacija brezplanih kart je mogoa le obnakupu njegove knjige. Ob 17. uri, SNG Maribor, Slovenska 27,Maribor, www.dvanajst.sipetek30/11razstavaSkorajpomladSkoraj pomlad ali 100 let slovenske umetno-sti z izbranimi deli slovenske vizualne umet-nosti med leti 1912 in 2012 predstavlja glavneakterje slovenske vizualne umetnosti 20. in21. stoletja. Obilica atraktivnih in vrhunskih li-kovnih umetnikov zajema tako impresionisti-na dela Riharda Jakopia, Matije Jame, IvanaGroharjainMatejaSternenakottudideladrugih velikanov slovenske umetnosti: od Zo-rana Muia, Gabrijela Stupice, Marija Pregljado Slavka Tihca, Gustava Gnamua in JanezaBernika. Cena vstopnic: od 2 do 3 evre, v so-boto med 11. in 14. uro je vstop prost. Ob 19. uri, Umetnostna galerija Maribor, Strossmayerjeva 6, Maribor,www.ugm.sisreda21/11baletGala baletniveer &GaudeamusGalaEden najvidnejih baletnih dogodkov leta nudiizborarobnihtrenutkovklasinegabalet-nega repertoarja, hkrati tudi sodobne baletnestvaritve, ki navduujejo s svojo izvirnostjo.Poleg mednarodnih baletnih zvezd iz desetihdrav se bodo predstavili tudi mladi evropskibaletni plesalci na pragu svoje bleee ka-riere. Cena vstopnic: od 15 do 25 evrov. Ob 19.30, SNG Maribor, Slovenska 27,Maribor, www.maribor2012.eu Vanja Buenponedeljek19/11dan odprtih vratTrajnostnalokalnapreskrbaProjekt s plemenitim ciljem, ki se kae najedilniku,polnemlokalnihizdelkov,sebodopoldne predstavil najmlajim z Otroa-rijami na vasi. Program se nadaljuje z okro-glomizoopomenutrajnostnelokalnepreskrbe. Popoldne sledi kmeka pojedinaobodprtjutrgovine,protiveerupasebodoprekkulinarikeinobrtipredstavileSlovenske gorice. Na ples nas vabi ansam-belKlapovuhitersevedaokusimladegavina in kmekih dobrot. Vstop je prost. Od 10. ure dalje, Center alternativne inavtonomne produkcije, Valvasorjeva42, Maribor, www.maribor2012.eu2 BESEDILO: MARKO KASTELICsreda21/11jazz legendaThe ChickCorea TrioLegendarnemujazzovskemuklaviaturistuChicku Corei se je pridruil dvojec z izjemnimobutkomzaritem.ChristianMcBridejeeden najboljih in najbolj priznanih glasbe-nikov svoje generacije, bobnar Brian Blade,dolgoletnilankvartetaWayneShorterQuartet, pa spada med najbolje bobnarjenasvetu.Njihovnastopjezagotovilozaveerdinamineinnadvse"swingajoe"glasbe. Cena vstopnic: od 28 do 35 evrov. Ob 21. uri, Festivalna dvorana Lent, Lokaulica 13, Maribor, www.maribor2012.eusreda28/11oderVeliki briljantnivalek Dramo je mariborsko in ljubljansko obinstvoe navdueno pozdravilo, za kar ima kar nekajzaslug reiser Diego de Brea. Tisti, ki Janar-jeve drame e nismo videli v novi podobi, sepa spomnimo srednjeolskih ur knjievnosti,bomo v delu uivali, saj se giblje med slede-njem izvirniku in aktualizacijo. Cena vstopnic:od 8 do 16 evrov. 28. in 29. novembra ob 20. uri, SNG Maribor, Slovenska 27, Mariborponedeljek03/12dokumentarni filmVisokamodaevolucijeV sklopu projekta Soft Control je Nacionalnicenter za sodobno umetnost Kaliningrad iz-bral dokumentarne filme o umetnikih delih,ustvarjenih s pomojo umetnega ivljenja, ro-botike ali biolokega in genskega ineniringa.Gre za prvo pregledno zbirko trenutnega sta-nja sodobne, tehnobioloke umetnosti. V tejlahko vidimo panoramo umetnikih strategij,s katerimi se daje ali jemlje avtentinost. Novemonosti za ustvarjalno produkcijo in kulturnikomentar je ob zbirki filmov vsekakor neizbe-en. Vstop je prost. Ob 19. uri, MMC Kibla, Ulica kneza Koclja 9, Maribor,www.kibla.org19/11/12 Osebni arhiv The Chick Corea Triotorek27/11predstavitev knjigePortugalskiin slovenskipesniki Antologiji, ki vkljuujeta priznane sloven-ske in portugalske pesnike 20. stoletja, stanadaljevanje nedokonanih antologij z na-slovom Trinajst slovenskih pesnikov in Tri-najstportugalskihglasov,kistaizlileta2008 in 2009 v Sloveniji in na Portugal-skem. Antologiji slovenskih in portugalskihpesnikov sta dvojezini, v vsaki pa je pred-stavljenih 25 priznanih pesnikov 20. stole-tja. Vstop je prost. Ob 18. uri, Vetrinjski dvor, Gledalikadvorana, Vetrinjska ulica 30, Maribor,www.sanje.si Tiberiu MartaCM08-DAN ZA EPK15.11.1210:13Page 1CM1712-14CCM04_1712-14c_Samsung11/12/122:20 PMPage 110 ridite! Notri je mrzlo! Tako (aljivo) vabijo nekatera notranja smu-ia smuarje k aktivnosti. Danes lahko smuamo tudi in karsredi mesta, etudi zunaj termometri kaejo trideset plus nekaj stopinjCelzija in veina bei k morju. O primerljivosti izvirnika v naravi in kopi-je v dvorani ne bomo razpravljali, ker pa ni primerjave. Denimo pa, danotranja smuia ponudijo smuarsko izkunjo tudi tistim, ki je sicer nebi nikoli doiveli. In so zanimiva alternativa za nekajurno razgibavanje poslubi. Tokrat se torej odpravljamo na potep po zimskih dogodivinah,za katere ni treba visoko v hrib. Energijska ekstravaganca pri tirideset plus Dubaj je resda na robu puave, a tu ni ni nemogoe. Ne bele strminepri minus dveh stopinjah Celzija in ne dejstvo, da se nahajajo kar v naku-povalnem centru. Ski Dubai je najprestineje in prvo notranje smuiena Blinjem vzhodu, ki se nahaja v Mall of the Emirates. Ski Dubai poose-blja 61 metrov visoka gora v velikosti treh nogometnih igri s petimiprogami razlinih naklonov, dolin in teavnosti. Nekje so projekt poime-novali kar energijska ekstravaganca, saj proizvede trideset ton snega nadan. Najdalja proga je dolga 400 metrov, poseben freestyle park pa jenamenjen tudi deskarjem na snegu. Skozi vse leto je na 22.500 kvadra-tnih metrih mogoe doiveti sneg in prave snene razmere. Poleg smu-2 BESEDILO: PELA DOBNIKARVE TRENDOV NAwww.citymagazine.siV ZRAKUAKTIVNOarskih prog Ski Dubai sestavlja tudi sneni park v velikosti 3000 kvadra-tnih metrov s plezalnimi stolpi, tobogani, sneno votlino in e in e. Naj-noveji tukajnji prebivalci pa so pingvini. Ker veina obiskovalcev, logi-no, nima blizu svoje smuarske opreme, v dubajski sneni pravljici poskrbijoza izposojo prav vsega iz japonk in kopalk vas preobleejo v pancerje inkombinezone, pa e smuati vas nauijo. In da se obiskovalec poutivsaj malo alpsko, lahko spije kavico v St. Moritz Cafeju ali v Avalanche Ca-feju. Na smuiu ohranjajo temperaturo med minus ena in minus dve sto-pinji Celzija, hkrati pa se lahko zabava 1500 obiskovalcev.Po evropskih notranjih smuiihTudi v deelah blije Alpam kot Dubaj nastajajo notranja smuia. Medenega izmed boljih spada nemki Snow Funpark v Wittenburgu, ki so ga od-prli decembra leta 2006 in se nahaja na 30.000 kvadratnih metrih. Glavnaposebnost ali tukajnja atrakcija je, da je del proge namenjen profesional-nim tekmovalcem in je kot takna edina notranja proga v Evropi. Tudinemki Bottrop ima pravo notranje smuie, ki se imenuje Alpincenter. Tanaj bi imel najdaljo notranjo progo na svetu, ki v dolino meri kar 640 me-trov. Proge tu so primerne tako za zaetnike kot tudi za profesionalce. Zaeno najvejih, tako v Evropi kot na svetu, pa velja nizozemski SnowWorld,ki se nahaja v Laandgrafu. Ta ima pet prog razlinih teavnosti, med njimidve zeleni, eno modro in celo eno rdeo ter pet naprav. Najdalja tukajnjaproga ima 520 metrov, ostale pa le kaknih dvajset metrov manj. S skakal-Smuanje v mestu?Zakaj pa ne!19/11/12PSi predstavljate, da se ob zvokih valov in neznosni sopari odenete v zimskikombinezon in odidete smuat? Ali pa tako, med obiskom mestnega jedra, za urico ali dve skoite na bele poljane? Vse je mogoe, pravijo. In smuanje ni ve rezervirano le za visokogorska obmoja in idiline vasice. Zimske radosti so se preselile v mesto in niti poletje in visoke temperature niso ve ovira. CM10,11-REPORTAZA VEC TEKSTA11/14/1210:43 AMPage 1

nicami in ostalimi elementi so poskrbeli tudi za freestyle smuarje in deskarje.Umetni sneg na tem ''smuiu'', pravijo, prednjai pred vsemi ostalimi in jepravi pribliek naravnemu. Morda nepriakovan ovinek, a zavijmo za trenu-tek e v Litvo. Tamkajnja Snow Arena s povpreno temperaturo minusdve stopinjiCelzija je popestrila termalno mestece Druskininkai. Poleg parkaza deskarje ima snena arena tri smuarske proge. Dve sta notranji in delu-jeta vse leto, ena pa je zunanja in deluje, ko se temperature spustijo pod petstopinj Celzija. Na vrh hriba, ki ga prekriva kakovosten sneg brez keminihdodatkov, obiskovalce popelje tirisedenica. Da bi nam e bolj pribliali prist-nost, smuar ob smuanju navzdol viga mimo lesenih alpskih koic, iz ka-terih e skoraj lahko vonjamo domao govejo juhico. Tudi juni del Evropeje privlaen za tovrstne projekte. Eden, o njem ve v nadaljevanju, se pri-pravlja v prihodnosti v Barceloni. V Madridu pa e stoji snena cona Snow-Zone. Z gumami pod zadnjicami se obiskovalci zabavajo na snenem to-boganu, zaetniki imajo svojo progo, resni smuarji pa svojo. Smuie senahaja kar v nakupovalnem centru Madrid Xanad, ki velja za enega vejihtovrstnih centrov, nahaja pa se dvajset minut iz centra mesta. Prihaja najdalja in prihajacarbon-freeMed koncepti, po katerih naj bi se kmalu lahko smuali, je zanimiv TheDome v Veliki Britaniji. Ta je ustvarjen po avstralski licenci in se zdi naprvi pogled kar malo futuristien. A tovrstna tehnologija je bila euporabljena na Kitajskem, v Koreji in v Avstraliji. Napovedujejo, da boto najdalja snena proga na svetu, uresniitev tega pa bo omogo-alo stalno vrtenje osrednje smuarske strmine. Vrtee se sneno po-lje s premerom 175 metrov se vrti s hitrostjo 30 kilometrov na uro.Tako lahko smuar na vrhu zane vonjo in smua in smua in smuain nikoli ne prispe do konca. The Urban Ski Dome, kot je celotno imeprojekta, napovedujejo kot edinstveno destinacijo z vrsto zanimivo-sti, ki bodo privlane za iroko obinstvo. Projekt bo sluil kot re-kreacijsko portno sredie za smuarje, deskarje, drsalce in tudi rol-karje. est smuarskih prog za smuarje in deskarje, promenada v"amsterdamskem stilu" s krogom za drsanje, kavarnami in trgovinami,steza za bob, gondolska vonja, ledeni bar, druinsko sneno igriein e ve aktivnosti bo ponujalo priakovan svet zabave. e en kon-cept urbanega smuanja, vreden omembe, se obeta v Barceloni. ezanemo s preseki gre za (po besedah nizozemskega podjetjaSnowWorld, ki stoji za projektom in ki stoji tudi za Ski Dubaijem) prvicarbon-free (brezkarbonski) notranji smuarski center. e leta 2015naj bi prvi obiskovalci lahko preizkusili to udo, ki se bo nahajalo vobmoju La Zona Franca. Tu bodo na 39.000 kvadratnih metrih progeza drsanje in smuanje. Energijo bodo med drugim pridobivali iz od-padkov in sonca. Mestno smuanje v pravem pomenuZa konec pokukajmo e k pravemu urbanemu smuanju. Tistemu, kisledi svojemu bistvu, ki se dogaja v samem centru mesta, ki je prav-zaprav zimsko rolkanje na snegu, kjer so rolka smui, ostali elementipa velikokrat ostajajo enaki. V zadnjih letih je ta aktivnost v porastu,prav tako pa pogosto poroajo o njej zaradi veliko nesre, ki so se za-ele dogajati. Urbano smuanje se sicer dogaja po mestih, kjer ni te-av s snegom tako se zdijo kanadska mesta logina izbira, kjer seurbano smuanje razvija z veliko hitrostjo. In eprav je v bliini velikopravih smui, so se smuarji s poveano potrebo po adrenalinu na-veliali ustaljenih poti, urbano okolje pa jim nudi vedno nove izzive.Tako se vozijo, da se kar iskri pod smumi od "nedolnih" stopnic,prek ograj in strmih ulic, prek zasneenih avtomobilov, pa naprej poalsfaltu ez cesto in po hribu navzdol, pa nabiranje hitrosti in skok ezavto z vmesnim obratom in znova od zaetka, vse dokler ne skopnizadnja zaplata snega. Slii se adrenalinsko, kajne? In tudi v resnici je.e se zdi to malce preve in notranja smuia malce predale, papoakajmo na naslednji sneg v domaih logih. e dii, e dii ...info_www.theplaymania.com/skidubaiwww.urban-ski.comwww.snowworld.comwww.snowarena.ltwww.madridsnowzone.comV ZRaKU aKTIVNO 111_Snow World na Nizozemskem ima pet prog razlinih teavnosti. 2_Notranji progi v litvanski Snow Areni delujeta skozi celo leto. 3_Nemki Bottrop naj bi imel najdaljo notranjo progo na svetu (640 metrov). 4_Jasper Gibson v elementu urbanega smuanja v WesternWashington University Campus v Bellinghamu na severu Oregona. 5_Snow Arena je popestrila termalno mestece Druskininkai v Litvi.Ve TReNDOV Nawww.citymagazine.si2_5_1_2_3_4_5_ Ian Koppe PhotographyCM10,11-REPORTAZA VEC TEKSTA11/14/1211:39 AMPage 22 BESEDILo: CITY MAGAZINEvE INTErvJuJEv Nawww.citymagazine.siV 80. in 90. letih si bil znan kot lovek, ki si je zadal pravposebne adrenalinske cilje. Kakni asi so bili takrat inkakne ideje si imel? Za mene so asi enaki kot danes. elel sem si premikati svoje mejeznanja in dosekov. V teh letih sem si s svojimi hitrostnimi spusti uresni-il otroke elje, to je vsaj enkrat se hitro peljati po snegu. Rekel bi, da jebilizzivpredvsemto,daspoznam,kolikosemsposobenomejitisvojstrah in ga podrediti doseku. Ni pa to dandanes ni drugae, le da svoje"sanje" uresniujem na drugih projektih. Znan si bil tudi kot tako imenovani Uitelj porta, saj skorajni rekvizita na snegu, katerega ne obvlada. Ali se e vednoukvarja s pouevanjem?Pouevanje je vseskozi del mojega ivljenja, saj sem imel nemalo te-av s svojim uenjem, ko sem kot pionir deskanja na snegu, kajtanja ine drugih portov utiral te portne poti v Sloveniji. e na zaetku sem seodloil, da to znanje delim z drugimi, da se jim ne bo treba vsega uiti odzaetka. Seveda pa je to danes na drugi ravni, as, namenjen poueva-nju, pa izkoristim v glavnem tako, da kupcem mojih izdelkov pomagamosvojiti znanje, ki jim omogoa izkoristiti prednosti mojih izdelkov. Z ob-vladanjem razlinih portov znanje le-teh v veliki meri kombiniram in takoe bolj pomagam strankam do imprejnjega uivanja v portu.Med drugim e od samega zaetka razvija lastno portnoopremo, vse od smui ter taknih in druganih desk za nasneg in vodo Enako je to izziv, kajti ko smo zaeli deskati pred ve kot 25 leti, vtrgovinah te opreme e ni bilo. Deske, vezi in ostalo smo morali nareditisami. Tako je z leti raslo znanje in elja, da z izdelki lastne proizvodnje ui-vam v portu in to delim z vsemi, ki jih navduuje isto. Seveda pa je k temupripomoglo tudi dejstvo, da z veino podobnih izdelkov nisem bil zado-voljen in sem si elel imeti bolje.Pred leti si lansiral tudi lastno blagovno znamko Sense. Po em se ta razlikuje od ostalih?Sensejeblagovnaznamkavprvivrstiunikatnih,ronoizdelanihportnih rekvizitov, po eljah naronikov, in na tem podroju do zdaj enisem zasledil podobne ponudbe pri nas.Kaknen smisel ima, da si pri tako veliki ponudbi na trgunaroimo prav desko ali smui, narejene po lastnih eljah?Mojnainizdelaveizkoriavsetisteprednosti,kisijihserijskaproizvodnja ne more privoiti zaradi asovnih, finannih ali logistinihvzrokov.Mojiizdelkisozaznaneganaronika,zatolahkopriizdelaviupotevamvsenjegoveelje,znanjekottuditehnineparametre,kivplivajo na uporabnost izdelka. Tovrstnega pristopa v portni industrijie ni toliko prisotnega, dobro primerjavo pa lahko najdemo v avtoin-dustriji ali pri glasbilih. ez zimo te veinoma lahko sreamo na smuiu Vogel,doma pa si iz Radovljice. Kje si privoi dobro veerjo?Dobra veerja je vedno doma, e pa e zatavam v restavracijo, paje to kar blinja picerija Matiek.Kakni so narti za to zimo, ki skoraj ne more biti slaba kotzadnji dve?Narti so enaki kot vse zime doslej. Uivati na snegu pri testiranju iz-delkov Sense, pouevanju in uenju novih, meni e neznanih tehnik ui-vanja na snegu.portni navduenec s smislom Slovenija je e od nekdaj smuarska deela. e pred stoletji so naBlokah domaini izdelovali lesene smui. Rone izdelave smui seje lotil tudi Andrej erne, a njegovi izdelki so plod dolgoletnihtestiranj in eksperimentiranja z razlinimi naravnimi materiali, kateri imajo vsak svoj namen v konnem izdelku.12 v zraku pogovor19/11/12 Klemen Razingerwww.sense4.mewww.kite.siwww.sportservis.si_CM12_INTERVJU11/14/1210:14 AMPage 12 PRIPRAVILA: VANJA HOEVAR V ZRAKUNAKUPOVANJE 13info_1. NA SNEGU. Moka jakna Quiksilver. 190 evrov, trgovina Quiksilver, Mestni trg 16, Ljubljana, in Slovenska cesta 17, Maribor. 2. PINKI. enska smuarska oalaRoxy. 57 evrov, trgovina Quiksilver, Mestni trg 16, Ljubljana, in Slovenska cesta 17, Maribor. 3. NA TOPLEM. Zimski kornji DC Shoes. 138,99 evra, www.superge.si.4. OBJEM MUCKE. Kapa Kjus. 79 evrov, www.eurosport-trade.si. 5. PRAKTINO. Torba za na sneg Kjus. 99 evrov, www.eurosport-trade.si. 6. PO STRMINAH.Smui Stalker, Firefly. 299,95 evra, prodajalne Intersport in www.intersport.si. 7. NA SMUIU IN OB NJEM. enska smuarska jakna Meria, Ice Peak. 139,95evra, prodajalne Intersport in www.intersport.si. 8. DETAJLI SO POMEMBNI. enska deska Forum Star. 379 evrov, www.obsession.si. 9. ZA ZIMSKE RADOSTI.enske smuarske hlae Volcom Legacy. 104,50 evra, www.obsession.si. 10. IGRIVO. Sani Pelican. 50,02 evra, www.amazon.com. 11. OBVEZNA SMUARSKAOPREMA. Moka smuarska elada Poc Frontal blue. 165 evrov, www.extremevital.com. 12. RETRO. Moka kapa Batu. 24,99 evra, www.toper.si.13. DOMILJIJSKO. Moke smuarske rokavice Burton. 34,60 evra, www.burton.com. 14. PISANO. Moka torba za desko Burton. 49,99 evra, www.burton.com. V zasneeni deeliZima in port si podajata roko. e dodamo dovolj zapadlega snega, prijetno drubo,toplo in kakovostno opremo, so zimske radosti zagotovljene. 7_2_3_4_8_9_5_10_13_12_11_14_1_6_CM13-KOLAZ zima11/15/122:52 PMPage 1100 vrstic_Black Ops IINajbolj priakovana video igra letain najambiciozneji Call of Duty dozdaj! Zgodba se odvija v dvehasovnicah primarni futuristini v letu 2025 in sekundarni v 80. letihprejnjega stoletja, ob koncu hladnevojne. Uporabljali bomo lahko vsafuturistina vozila vkljuno z brezpilotnimi letali, bojnimihelikopterji in v asovnici 80. letcelo konje. Tokrat je prvipredstavljen igralni nain StrikeForce, ki nam bo omogoal nadzorcelotne ekipe vojakov hkrati. StrikeForce omogoa tudi pogled nacelotno bojie iz zraka s pomojobrezpilotnih letal, prav tako pa bomolahko "skoili" v koo katerega koliod vojakov v ekipi Strike Force.Cena: od 53,99 evra naprej.www.gameworld.siBodi pametenTablini raunalnik Goclever A73 zaizjemno ceno ponuja zmogljivosti, kiso e pred kratkim bile domenasamo veliko drajih predstavnikovtablinih raunalnikov. Ne glede nato, ali bomo Goclever A73uporabljali za igranje 3D-iger,pregledovanje spletnih strani s flashvsebinami ali predvajanje filmov,tablini raunalnik Goclever A73 bozmogel vse. Za to bo poskrbel 1 Ghzprocesor Allwinner A10 1GHz (Cortex A8, GPU Mali400) zzmogljivim grafinim ipom, 512 MBRAM, 7 na dotik obutljiv zaslon z resolucijo 800 x 480 slikovnih pik,operacijski sistem Android 4.0.3 ter4 GB internega spomina. Bo dovolj? Cena: 99,99 evra.www.bigbang.sivE TrENdOv Nawww.citymagazine.siHP je predstavil pravi tablini rau-nalnik za poslovne uporabnike. HPElitePad je izjemno tanek in lahektablini raunalnik z operacijskimsistemomMicrosoftWindows,kizagotavljafunkcionalnosti,nadkaterimibodonavduenioddelkizainformacijsketehnologijeteroblikovanje,skaterimbopadelvoizaposlenim.Nudicelovitemonostizaservisiranje,visokostopnjo varnosti ter funkcionalno-stizaupravljanje.Opremljenjezbaterijo,kijeprestalavekot115.000 ur preizkusov. Ergonom-ska oblika raunalnika HP ElitePadse udobno prilega roki. Zaslon meri25,7centimetra(10,1palca),na-prava pa tehta le 0,68 kg. Formatzaslona16:10zagotavljanajvepovrinezauporaboposlovnihaplikacij ali predvajanje video vse-bin.HPElitePadimanasprednjistranivideokamerozloljivostjo1080p, na hrbtni pa fotoaparat zloljivostjo 8 milijonov tok in bli-skavico. Naprava je zasnovana zapodjetja,vladneinzdravstveneustanove in maloprodajo ter vklju-ujepametneovitkeHPElitePadSmart Jacket. Cena: e ni znana, navoljo januarja 2013. www.hp.comnovost_iPad miniApple se je naposled vdal. Trg in konkurenca sta pristavila pomemben dele k odloitvi, da so pri "ja-bolnem" gigantu vstopili tudi v segmenet 7-palnih tablinih raunalnikov. eravno pokojni Jobs v temni videl prihodnosti. Ostali so oitno jo. Kaj nam torej ponuja manji brat velikega iPada? Za zaetek je53 odstotkov laji in 23 odstotkov tanji kot iPad 3. Dvojedrni procesor A5 skrbi za tekoo grafiko inhitro delovanje Multi-Touch zaslona na dotik. Ta meri, e smo natanni, 7,9 palca oziroma 20 centi-metrov. Baterija bi naj delovala celo 10 ur, seveda niso pozabili na 5 MP-kamero (FaceTime HD in iSight),vsem opevanim superlastnostim pa pritie tudi temu primeren videz, za kar poskrbita aluminij in ste-klo. iPad mini podpira dvopasovni Wi-Fi s hitrostmi do 150 Mb/s, kar je dvakrat hitreje kot obstojeiiPadi. Minija e poganja iOS6, ki se lahko pohvali z ve kot 200 novostmi. Na voljo bodo 16 GB,32 GB in64 GB razliice, v beli ali rni barvi. Cena: od 330 evrov naprej, na voljo pri vseh pooblaenih proda-jalcih Apple. Ve na www.apple.com. 19/11/12Beats tabletaBeats?Ne?Dr.Dre?Ja?BeatsbyDr.Dre!?Aja!Torejvsegadvapalcavviinotersedeminpolpalcavdolinomeritalezvonatabletaemm...zvonik.Kljubsvoji majhnosti nudi presenetljivodober zvok. Dre, pa. Povezljivostprekbluetooth vmesnikanamolaja izbiro predvajalnika oziromatelefona, prek katerega bomo po-slualinaimuesomurbanezvoke. Pa e za pas ga lahko za-taknemo. Beats Pill, namre! Cena:okoli 200 evrov.www.beatsbydre.comHP za poslovneeOakleyAirwaveKaj ponejo smuarska oala v tejrubriki? Marsikaj. Oala Oakley naj-br ni treba posebej predstavljati, sajnjihova kakovost in oblikovna dovr-enost govorita sami zase, zdaj paso to nadgradili e s epcem teh-nike. Model Airwave so nadgradili zGPS- in bluetooth modulom, t. i.Heads Up Displaypa nam omogoaneposreden prikaz podatkov. In ka-teri podatki so nam na voljo? Pred-vsem uporabni, kot so obveanjeo nevarnosti plazu, zemljevidi, tem-peratura zraka, analize skokov, hi-trosti, seznami predvajanja glasbe,lokacija naih "snenih" prijateljev.Informacije bodo prikazane, kot bijih gledali na 14-palnem zaslonu,z razdalje dobrega metra in pol. Cena:okoli 500 evrov. www.oakley.comNa vsakemkorakuO (vsakodnevni) uporabnosti se natemmestunebomospraevali.VendardejstvoostajaMemotoLifelogging Camera, z vsega 36 mmirine in doline, je idealen sopotnikzazajemanjeutrinkovnaegai-vljenja.Minifotoaparat,kisamo-dejno zajame fotografijo velikosti 5MP vsakih 30 sekund, lahko pritr-dimo na katerikoli del oblaila. Takonam z ramen odpade vasih obre-menjujoavlogafotografa,mipase lahko medtem posvetimo ivlje-nju. Nekaterim je to pomembno Cena: okoli 250 evrov. www.memoto.com2 BEsEdILO: MIHA JARH14 v zraku TEHNOLOGIJaCM14-TECHNO15.11.1210:17Page 1 CM1712-09PCRATIVE TECHNOLOGIEwww.citroen.siCITRON DS5e za259 /MESEC, 0 % EOMCITRON DS3e za149 /MESEC, 0 % EOMCITRON DS4e za199 /MESEC, 0 % EOMCM1712-10PCM1511/12/121:58 PMPage 116 V ZRAKU BUZZ BUZZZa eljneavantureJack Wolfskin je v Ljubljani odprl svojo prvotrgovino pri nas z outdoor ponudbo za vse,eljneavanturevnaravi.BlagovnaznamkaJack Wolfskin v Evropi velja kot ena izmed vo-dilnih ponudnikov funkcionalnih oblail, e-vljev in opreme za preivljanje prostega asav naravi. Trgovina lei v sodobnem nakupo-valnem srediu Citypark, na policah pa lah-ko e izbiramo med vsem iz aktualne jesen-sko-zimske kolekcije.Trgovina Jack Wolfskin, Citypark Ljubljana, martinska 152 g, LjubljanaOdpiralni as: pon.pet. od 9. do 21. ure,sob. od 8. do 21. ure, ned. od 9. do 15. urewww.jack-wolfskin.com19/11/122 BESEDILO: CITY MAGAZINENovosti iz vaega mesta.NovevrhunskeokoladePrava okolada je kulinarini uitek, ki nam gaponuja narava. okoladni Atelje Dobnik, ki jeznan po odlinih okoladnih izdelkih, je jese-ni prenovil svojo kolekcijo okolad. okoladamso dodali nove okuse, kot oreek makadamiz mleno okolado ali temna okolada s ka-rameliziranimibunicamivseskupajvekot 20 okusov. Prenovljeni pa niso le okusi, am-pak tudi nov, eleganten in moderen dizajn ovi-tkov, ki bo zadovoljil najveje sladokusce. eposebej naj omenimo novo linijo okolad s po-reklom Gold Grand Cru, kjer nam je na voljo o-kolada z vsega sveta, med njimi pa tudi naj-bolja okolada na svetu, Puertomar Criollo 100%. Prepustimo se razvajanju naih util. www.cokoladniatelje.siport TV:Igra se nikoline konaV korakali smo e v drugo polovico novem-bra in poasi se pribliujemo prazninemu de-cembru. Na port TV bodo tudi tokrat po-skrbeli, da nam ne bo dolgas. V koarkarskiLigiABAOlimpijapotrebujezmago,zatovarovanceSaaFilipovskegaakajotekepreizkunje, saj se bodo e na dananji dan,ko je izla nova izdaja City Magazina, v lju-bljanskih Stoicah pomerili s petkratnim za-porednimprvakomABA-lige,beograjskimPartizanom. e slab teden pozneje, v nede-ljo, 25. novembra, si bomo lahko na port TVogledali slovenski obraun med Krko in Olim-pijo, na zaetku decembra pa v Stoice pri-haja e zagrebka Cibona. Na e tako pestronedeljo pa nas aka e veliki derbi med Mi-lanom in Juventusom. www.sport-tv.siG DesignHotelLjubljana je bogateja za nov, luksuzni G De-sign Hotel, ki stoji na izvrstni lokaciji. Gostomje na izbiro 22 nadstandarnih sob, ki jih odli-kujeta izvirna dizajnerska zasnova in sodob-na tehnologija. Hotel zdruuje koncept sod-obne gostoljubnosti z dvestoletno tradicijoRestavracije Gorjanc. Njegova izjemna legasredi travnikov ob robu gozda ponuja udo-vite razglede na Ljubljano in hkrati slikovitevrhoveAlp,neposrednaokolicapaodlinemonosti za aktivno sprostitev. Poslovnim go-stomsonavoljotudisodobnoopremljenekonferenne zmogljivosti. G Design Hotel, Traka 330, Ljubljanawww.gdesignhotel.sioglasna vsebinaNovageneracijasteklenikEquaEqua predstavlja novo kolekcijo steklenik, na-rejenih iz elegantnega rono pihanega stekla,CMYK.Tokratnageneracijajenamenjenavsem, ki jim je skrb za zdravje in okolje na prvemmestu, poleg tega pa cenijo kakovostno izdelanin privlaen dizajn. Na voljo sta dve obliki, Dropin Squeeze, prva ponazarja valovanje ob pad-cu kaplje vode, slednja pa se odlino prilega roki.Izbiramo lahko med tirimi barvami, po kate-rih je dobila kolekcija tudi ime, in sicer modro-zelenabarvacyan,magenta jekombinacijardee in ronate barve ter yellowv barvi son-ca in key, rna, ki daje obutek moi in avto-ritete.Steklenikesoopremljenezunikatnoembalao in primerne tudi za darilo.www.equa.siik evlji V Cristobalu, trgovini z najbolj ik evlji v me-stu, tokrat razvajajo moke in ponujajo 30-od-stotni popust na vse najkakovostneje itali-janske blagovne znamke mokih evljev, ki jihzastopajo trendi Bruno Bordese, veno klasi-ni Campanile, portno-elegantni Henderson enskam so na voljo e pravljini Givenchy,Kalliste in neverjetno udoben Sebastian iz Mi-lana. Zaara pa nas lahko tudi nova kolekci-ja torbic slovenske modne oblikovalke MajeFerme, udovit nakit Swarovski Crystal, srebrninakit Olge Koica in Knomo angleke torbi-ce za prenosnike, namenjene mokim in en-skim uporabnikom. Bodimo ik v mestu, slu-bi ali pa kar vsak dan. Cristobal, idovska ulica 5, Ljubljanawww.cristobal.siCM16-BUZZ BUZZ11/14/1210:25 AMPage 12 PRIPRAVILA: Vanja HoeVar V ZRAKU NAKUPOVANJE 17Vedno pri roki1. V CELEM. Kombinezon Max & Co. 199 evrov, Max & Co, Mikloieva cesta 1, Ljubljana. 2. DODATEK VZORCA. Torbica Mango. 59,99 evra, trgovina Mango, TPC Diamant, Letalika 5, Ljubljana. 3. ZIMSKI PRIJATELJ. Pulover Grain deMalice. 34,95 evra, GDM, Mercator, Cesta Ljubljanske brigade 33, Ljubljana. 4. NAJ SE SVETI. Zapestnica Mango. 29,99 evra, trgovina Mango, TPC Diamant, Letalika 5, Ljubljana. 5. BARVNO DOZIRANJE. Pulover H & M. 49,95 evra,www.hm.com. 6. ZA VSAK DAN. Hlae Diesel. 250 evrov, www.diesel.com. 7. VEDNO V EPU. Sonna oala Quiksilver. 94 evrov, trgovina Quiksilver, Mestni trg 16, Ljubljana, in Slovenska cesta 17, Maribor. 8. FINO. Srajca Selection bys.Oliver. 59,95 evra, trgovine s.Oliver po Sloveniji in www.soliver.com. *Akcijska ponudba, ki je na voljo le v Telekomovih centrih, omogoa uporabo naprave Apple iPad WIFI + 3G 16GB za 90 evrov v enkratnemznesku za plailo priprave in izdaje naprave in velja ob sklenitvi/podaljanju naronikega razmerja za storitve Mobitel za naroniki paket Internet neomejeno za 24mesecev. Plailo je enkratno, brez dodatnih obrokov. Velja za vse, ki nimate veljavnega Aneksa GSM t. 8/2005 oz. GSM t. 8/2005 Povezani (12 mesecev) ali UMTS t. 14/2005 oz. UMTS t. 14/2005 Povezani (24 mesecev) ali samostojnega Aneksa GSM t. 16/2009 (24 mesecev) oz. GSM t. 16/2009Povezani (24 mesecev) ali UMTS t. 17/2010 (24 mesecev) ali UMTS t. 18/2011 (24 mesecev) ali UMTS t. 19/2012 (24 mesecev) in izpolnjujete ostale pogoje. Mesena naronina za paket Internet neomejeno je 29 evrov, cenik je objavljen na www.mobitel.si.**Darilo ogled tekemUEFA Lige prvakov vkljuuje letno naronino na dodatek SiOL Nogomet, ki omogoa ogled 130 tekemUEFA Lige prvakov v sezoni 2012/2013 na raunalniku, tablici ali mobitelu prek storitve SiOL TViN na obmoju Slovenije. Delovanje SiOL TViN-a je odvisno od podatkovnepovezave, ki mora biti najmanj 300 kbit/s na mobilnemomreju ter najmanj 500 kbit/s na brezinemomreju. Darilo je v obliki promocijske kartice z uporabnikimimenomin geslom, s katerima se opravi prijava na www.siol.tv.Akcijska ponudba naprav velja do 31. 12. 2012 oziroma do dokonne izdaje zalog. Slike so simboline. Cene so navedene v evrih in vkljuujejo DDV. TelekomSlovenije, d. d., si pridruje pravico do sprememb cen in pogojev. Za ve informacij o storitvah Mobitel in za ostale pogoje nakupa naprav pougodnih cenah obiite najbliji Telekomov center, www.mobitel.si ali pokliite Center za pomo uporabnikomna 041 700 700 ali 080 8000.info_1_ 3_ 5_7_8_Enostaven dostop do svetovnega spletaKo enkrat vzamemo v roke iPad, ga ne moremo ve izpustiti. Novi iPad z zaslonomRetina ima osupljivo loljivost, 2048 x 1536 tok, kar ponuja kakovostno, neskonnouporabo tablice: za brskanje po spletu, za pregledovanje e-pote, gledanje filmov,igranje igric, pregledovanje naih fotografij, za prebiranje revij ali knjig ... e je noviiPad pametneji kot njegov predhodnik in ostajajo dimenzije skoraj enake, zaslon 24,6 cm (9,7"), prinaa tablica pametne nadgradnje in posodobitve (iOS 6).Pripravljen je za do 9 ur delovanja, ima 2 kameri, eno spredaj in eno zadaj, noviprocesor A5X s tirijedrno grafiko, fotoaparat z loljivostjo 5M pikslov ... V kombinaciji tablice iPad za 90 evrov* brez dodatnih mesenih obrokov in paketa Internet neomejeno za 29 evrov* na mesec Mobitel ponuja tudi darilo: promocijsko kartico za ogled 130 razburljivih tekem UEFA Lige prvakov prek SiOL TViN-a** na vai novi napravi.Apple iPad WIFI + 3G 16GB90 evrov* brez dodatnih obrokovs paketom Internet neomejeno za 29 evrov* na mesecApple iPads paketom Internet neomejeno4_6_2_ 08:44CM17-MOBITEL LOOK11/14/1210:28 AMPage 1NASVETI ZA NAKUPMESTNESKRIVNOSTISESTAVI COKOLADNO IMEV Cukrku so ponovno poskrbeli za sladko zabavo naih najmlajih, saj so zgodbo,ki ima najdaljo tradicijo na Nizozemskem, pripeljali tudi k nam. okoladne rke,ki imajo 100g ali 200g, so idealno darilo ob Miklavu, Boiku in morda za rojstnidan.Izbiratelahkomedtemnoalimlenookolado,vsepasonarejeneiznajkvalitetnejega kakava iz Latinske Amerike. okoladne rke bodo e kako izvirnodarilo, saj bodo najmlaji uivali ob sestavljanju svojega imena, malo stareji pabodo lahko preko rk izpovedali lepe misli. In zakaj ne bi zapisali kar s okolado? okoladnice CukrekMestni trg 11Mikloieva 4tefanova 5Mercator center Ljubljanawww.cukrcek.siCEVELJ ZA RAZGIBAN VSAKDANZnamka Salomon je znana po iroki ponudbi obutve za tek in pohodnitvo.Zdaj so dodali e novo linijo za prosti as S-WIND. Posebnost te linije se skrivav posebnem blaenju in podplatu, ki izhaja iz serije RX, vendar je nekoliko boljprirejen vsakodnevni uporabi. Razdelitev blaenja na ve delov poskrbi zavejo odzivnost, lepe prileganje in upogljivost evlja, kar bistveno zmanjaporabo energije med hojo. Model S-WIND so opremili e s CLIMA SHIELDmembrano, ki zaiti stopalo pred mrazom in vodo, in se lepe prilega, saj jenarejena iz mehkejega materiala, kot ostale poznane zaite. S-WIND zauti svoj korak EKSKLUZIVNO samo na prodajnih mestih MASS!www.salomon.com/si RESTAVRACIJA PEKORINORestavracija Pekorino na Nazorjevi ulici, poleg hotela Slon, Vas vabi na novoletnadogajanja v mesecu decembru.Zaeli bomo s klapo Solaris, ki nam bo priarala prijetno dalmatinsko vzdujein konali z veselim silvestrovanjem.Vao udelebo in druenje z nami potrdite na telefon 08 205 5630. Restavracija Pekorino 08 205 5630info@pekorino.sifacebook.com/pekorinowww.pekorino.siSEZONSKA VOZOVNICA PO CENI 198 EURPredstavljamo HIT letonje zimske sezone novo, ugodnejo sezonskosmuarsko vozovnico za Krvavec in Roglo. Sezonska smuarska vozovnica198, veljavna med tednom*, po ceni 198 eur v prodaji do konca novembra. * Pogoji veljavnosti: vozovnica velja izkljuno med tednom, od ponedeljkado vkljuno petka, razen: ob vikendih (sobota, nedelja) praznikih vasu boino-novoletnih praznikov, od 27.12.2012 do vkljuno 31.12.2012v asu boino-novoletnih praznikov od 27.12.2012 do vkljuno 31.12.2012 v asu slovenskih zimskih olskih poitnicod 04.03.2013 dalje kartavelja za vse dni smuke, tudi none do konca smuarske sezone.RTC Krvavec, d.d. Grad 764207 Cerklje na Gorenjskem04 25 25 911info@rtc-krvavec.siwww.rtc-krvavec.siCM18_MestneSkrivnosti11/15/122:56 PMPage 1 19VE kuLturE nAwww.citymagazine.sikuLturni izBOrPOGOVOr2 BESEDiLO: Manja KovaiSte t. i. kreativci res malo posebni? Kako pogosto slii stavek:"Ah, ti umetniki, kdo jih razume?!"Kar pogosto, a se nimam za problematinega. Vsak umetnik je maloteek. On je namre tisti, ki ideji nadene "obraz" in ki ga interpretira kotmono reitev. V umetnosti je teko doloiti, kaj je prav in kaj ne, kaj jelepo in kaj ni. Vsak ima svoje mnenje. V ekonomiji, na primer, tega ni. S podroja marketinga vedno bolj prehaja na ilustracijo.Zakaj?Ljudje me poznajo prek mojih komercialnih projektov. elim si pred-staviti tudi drugo plat svojega kreativnega izraanja, ki je bolj osebna. Ne-davnosemvMariboruvokviruEPKrazstavildesetslik.Grezamojoosebno izpoved in projekcijo misli, obutkov in spominov zadnjih dese-tih mesecev na platno.Tvoje slike so polne razlinih pisanih bitij. Kdo so ta bitja?To so moji obutki, ki so se manifestirali v obliki razlinih bitij oziromademonov nekateri so veseli, drugi ivni, tretji alostni gre pa za mojestanje duha in doivljanje nekega asa.Ali komercialnim projektom doda tudi osebno noto?Imamnekinainrisanja,kimudrugipravijoosebnistiloziromanota, a izdelek je tisti, ki doloa stil, vsebino in nain pristopa. Lastnonoto brzdam, ampak nekih osebnih potez, ki te definirajo, ne more po-polnoma izkljuiti.Kako se povezujeta ilustracija in marketing?Fotografij nasmejanih, lepih ljudi je mogoe na internetu kupiti natone. Ilustracija pa da nekemu komercialnemu projektu veliko ve do-datnih, predvsem osebnih informacij, in to se mi zdi izjemna prednost.Gre za samo izraznost, ki prispeva k veji prepoznavnosti. Ilustracija jesamosvoja in edinstvena, podobne fotografije pa lahko funkcionirajotako za oglas za zobno pasto kot za novi telefon.Kakni so trenutni trendi v oblikovanju in kako vplivajo natvoje delo? Zdi se, da je vse retro.Trendi teijo k personaliziranemu pristopu in ilustracija k temu ve-liko pripomore. e je v marketingu potreben retro moment, ga seve-da izkoristimo, a se ne oziram na trende. Dobro je biti pred trendi, nez ali pa celo za njimi. Celovit pristop je formula za uspeh izvirnost,dobra izvedba in zgodba.Kako pomembna je skicirka v dobi elektronike?Zdi se mi, da vedno bolj. Jaz ne morem brez. Raunalnika ilustraci-ja je sicer zanimiva, ampak preve kontrolirana in tudi laja. Bistveno bolj-i ilustrator si lahko elektronsko kot analogno. To mi predstavlja izziv, zatoprisegam na papir. Hkrati pa ima tak izdelek vejo umetniko in izraznovrednost, ki pa se prav tako lahko uporabi v oglaevalske namene.Kdaj si ugotovil, da si res dober na svojem podroju?Saj ne vem, e sem tako dober, vsak naj zase presodi. Jaz sem za-dovoljen, a seveda je vedno tako, da pozneje vidi, kaj vse bi e lahkoizboljal. Seveda so mi moje slike ve, a razlog, da jih imam razobeenev svoji dnevni sobi, ni lastna samovenost, ampak dejstvo, da si tujihza zdaj e ne morem privoiti (smeh). Sem precej samokritien. Veli-ko bolj kot do drugih. No, razen kaknih 15-letnikov, ki mislijo, da e vseznajo. Pri marketinkih projektih se e dolgo niemur ve ne udim, na-roniki so namre postali kralji. Dobre izjeme seveda pohvalim, druga-e pa ne sodim in spotujem vsakrno umetnost. Kaj pa, e bi se lahko sam e enkrat odloil?el bi na Havaje. Poslikaval bi surferske deske in veliko sufral ali pabi se potapljal, haha ...Kakne narte ima za prihodnost?Na podroju grafinega oblikovanja sem delal 14 let. To si elim po-eti tudi v prihodnje. A rad bi ve ilustriral. Predvsem zase, ne le za na-ronike. Je pa ilustracija pri nas e vedno precej nedonosen posel.S skicirko in svinnikom VE intErVjujEV nAwww.citymagazine.siinfo_www.cizl.siwww.twitter.com/cizlwww.facebook.com/Cizl.incNenad Cizl je ilustrator, grafini oblikovalec in tvorec vseh vrst vizualnih komunikacij. Z izkunjami v marketingu in oglaevanju, z lastnimi likovnimi razstavami in tevilniminagradami, na katere je najbolj ponosnanjegova mama, bi ga z lahkoto oznaili zatipinega nadutega kreativca, a bi se zmotili. Luka CajnkarCM19-KULT INTERVJU S PIKO11/15/121:08 PMPage 120 KULTURNi izBoRgLAsBA 2 BEsEdiLo: NiNa V. Orlijazz_22. novemberChocolate DisasterSatchmo, Strossmayerjevaulica 6, Maribor. Zaetek: ob21. uri. Vstop je prost.tiri mlade glasbenice, ki so sespoznale v grakem glasbenemkonservatoriju, so svojo ljubezen dojazz glasbe izrazile v projektuChocolate Disaster. Anna Doblhoferna kavirju, basistka LeonoreHollauf, alt saksofonistka AnnaKeller ter bobnarka Lada Obradoviso na kakovosten nain predelalevrsto znanih uspenic, kot so On AClear Day, What Is This Thing CalledLove?, Someday My Prince WillCome in, naslovna skladbanjihovega albuma, Maiden Voyagefestival_24. novemberJesenski GodibodiLutkovno gledalie, Krekov trg2, Ljubljana. Zaetek: ob 20.uri. Cena vstopnic: 10 evrov. Festival sodobne avtorske in etnoglasbe Godibodi bo tokrat vznamenju pisanih jesenskih barv.Festival, ki ga po navadispremljamo spomladi, nas bo tokratglasbeno razvajal v zanimivemambientu Odra pod zvezdami. Meddrugim nam bosta svojo glasbopredstavila priznani nagrajenipevec in skladatelj Rudi Buar vdrubi spremljevalne zasedbeIstrabend ter vsestranska pevkaEva Hren s skupino Sladcore.alter metal_Marilyn MansonVnaibliinisebomudilBrianHugh Warner, bolj znan kot Mari-lynManson.Vsklopusvojeev-ropske turneje se bo ustavil tudi naDunaju. Manson je glasbenik, ki jev svoji dobri dve desetletji traja-joi karieri dvignil e veliko prahu,in to na vseh celinah. To mu uspe-va tako z glasbo kot tudi s svojopojavnostjoindejanji.Ssvojoglasbo in provokacijami eli rui-ti tabuje in predsodke veine, ki jihje v dananji drubi zaradi taknihali druganih razlogov vedno ve.ezizbirosvojegaumetnikegaimena je dvignil kar nekaj pogle-dov. Zdruil je dve meni ikon, ki stazaznamovali ameriko zgodovino.MarilynpoigralkiMonroejeviinMansonposerijskemmorilcu.Vsvoji karieri je prejel e tevilne na-gradeinnavduilrazlinegene-racije ljubiteljev te anrske zvrsti.epravmunekaterinjegovina-sprotniki pripisujejo skorajda sa-tanistinelastnosti,jessvojoglasbo in koncerti dokazal, da jeglasbenikvelikegakova.Izdaljetevilne albume in nastopil e navseh celinah. Letos je izdal svoji-mi novi glasbeni izdelek in ga po-imenovalBornVillain.Predstavilnam ga bo na turneji, ki so jo po-imenovaliTwinsofEvilTour.Naturneji mu dela drubo Rob Zom-bie,amerikiglasbenik,reiser,scenaristterproducent.Prinasmogoe bolj znan kot White Zom-bie. Za Mansonove koncerte ve-lja, da so vedno scensko dovre-ni in da so prav posebno doive-tje. Sam pravi, da je svoj najslab-i poslualec pri procesu ustvar-janjaglasbevsedotrenutka,kopostane njen izvajalec. Takrat pasevednopotrudisvojimoboe-valcem dati kar najve. In to se prinastopih v ivo lahko vidi in uti.Seveda pa starejih uspenic tudine bo manjkalo. Cena aranmaja:94,99 evra.8. decembra ob 20. uri, Stadthalle, Dunaj, Avstrijawww.koncerti.nethouse_Defected In The Housejazz_Jan Garbarek VE KULTURE NAwww.citymagazine.siKar poltretje leto je minilo, odkarsmo ga gostili. Da, eden najpre-poznavnejih evropskih in svetov-nih saksofonistov, Jan Garbarek, sevraa v Ljubljano. Z isto vrhunskoekipo glasbenikov, a popolnomanovim koncertnim programom. Nor-veki saksofonist je v svoji dolgo-letni karieri sodeloval s tevilnimivrhunskimi glasbeniki, kot so KeithJarrett, Bobo Stenson, Gary Pea-cock, Eberhard Weber, ter z mno-gimi drugimi. Njegovo ime se poja-vlja poleg velikih imen Amerike in jepovezano z rojstvom originalnegaevropskega zvoka v jazzu. V Kinoika spet prihaja z izjemnimi glas-beniki. Oder bo delil s klaviaturistomRainerjem Brninghausom, ki Gar-bareka spremlja e vrsto let, brazil-skim basistom Yurijem Danielom terz velikim indijskim tolkalskim moj-strom Trilokom Gurtujem. Ta izvrstnazasedba obeta izjemno koncertnodoivetje, s pravim razmerjem medzvonim ambientom in napetostjo.e prvi so nas navduili s svojimimojstrskimi improvizacijami. Zgoljugibamo lahko, kaj je za njihov glas-beni izraz naredilo poltretje letoskupnega igranja. Bolje pa je, dasvojo radovednost poteimo z obi-skom koncerta, o katerem se bo edolgo govorilo. Cena vstopnic: 32evrov v predprodaji, 35 evrov nadan koncerta.21. novembra ob 20. uri, Kinoika, Trg prekomorskih brigad3, Ljubljana19/11/12Ljubljana in Novo mesto bosta po-stavljena ob bok urerskim pre-stolnicam. Zabavali se bomo tako,kot se zabava v klubih Ibize, Mia-mija, New Yorka, Amsterdama terostalih svetovnih metropol, kjerkraljuje klubska kultura. K nam pri-haja namre kar est protagoni-stov znamke Defected In The House.To tvorijo svetovno znani dideji inproducenti, ki so se zdruili z enimsamim ciljem ustvarjati kakovo-stno house glasbo za ljudi, ki ne-kaj dajo na dobre plesne ritme. Spravo Defected energijo in filozo-fijo nas bosta navduevala kar dvabritanska dvojca, Copyright terFlashmob, veer pa bosta dodatnozainila Showell na bobnih ter AndyDaniel. Defected je ena najbolj zna-nih klubskih znamk. Tekom let jo jegradila ljubezen do glasbe. Pred-stavila nam je ene izmed najve-jih in najbolj talentiranih glasbeni-kov, kot so Bob Sinclair, Junior Jack,ATFC, Sandy Rivera ter mnogi drugi.Del njihove zgodbe pa smo lahkotudi mi z obiskom njihove zabave,ki bo z gotovostjo prebudila u-rersko ivalco v nas. Ob vrhunskiglasbi in dobri drubi pa se bomozabavali dolgo v no. Cena vstop-nic: od 7 evrov dalje.23. november ob 22. uri,portna dvorana Marof, Novo mesto24. november ob 22. uri,Arena, BTC, LjubljanaCM20-GLASBA11/14/1210:57 AMPage 1CM1612-04PCM1712-13PCM0911/12/122:38 PMPage 1PoodmevneminprovokativnemprojektuPrekletnajboizdajalecsvojedomovine!sejegledalikiterorist, kot ga nekateri imenujejo,odloil,daboraziskalfenomenkomedijskih strojev Georgesa Fey-deauja. Odloitev reiserja OliveraFrljia nekoliko presenea, saj grezanajuspenejegafrancoskegakomediografa po Moliru. Ta je obkoncusvojekarierenavduilob-instvo predvsem zaradi komedij-skih ikonografij in obratov. ZnotrajnjegovegaopusaFrljiazanimapredvsem splet gledalike norosti,ki hkrati zabava, a tudi zaree v in-timozakonskegaindrubenegaivljenja.VpredstaviKlistirajmoSrka!vnasprotjuzveinodelmojstra komedije nismo pria vrto-glavemuodpiranjuinzapiranjuvrat, ampak groteskno smenemuseciranju poblagovljene drube inrazgaljanjuintimnostizakonske-ga ivljenja. Cena vstopnic: od 7,50do 21 evrov. Od 20. do 22. novembra ob 20.uri, Mladinsko gledalie, Vilharjeva 11, Ljubljana,www.mladinsko.comDelo Josipa Juria in Janka Kers-nika najverjetneje poznamo vsi, sajje tako pravijo srednjeolski ui-telji eno temeljnih del slovenskeliterature. To dejstvo je lahko ne-koliko odbijajoe, marsikdo mednami namre ni doivljal ravno naj-lepih trenutkov med poukom lite-rature. Vendar dejstvo, da sta seteksta lotila igralec in reiser MihaNemec ter dramaturg Nejc Valenti,stalie popolnoma spremeni. Po-znamo ju kot duhovita dramatiza-torja predstave Liferanti, ki je nalanskem Bortnikovem sreanjuprejela posebno nagrado po pre-soji irije, na festivalu SKUP pa sa-tirja za reijo. V krstni izvedbi Ro-kovnjaev se v nasprotju z gledaliko,ki sta jo predstavila v Lifeantih, lo-tevata "mitske" zgodovine Sloven-cev. Ravno ta element pa je privla-en tudi za sodobni oder. Obeta senam preplet romantike in junatva,saj gre za zgodbe o ljudeh onkrajzakona, ki si ivljenje organizirajopo svoji meri. Osnovni potek zgodbenajlaje predstavi kar podatek, dagre za domao inaico Robina Hooda,a je vseeno dobro obuditi nekaj"srednjeolskega" znanja in pred-staviti zgodbo. Rokovnjaki pogla-var Groga, lovek plemenitega rodu,ki mu je bila v preteklosti storjenakrivica, v asu francoske okupacijeprevzame vodenje rokovnjake tolpe.Skozi zgodbo spremljamo njegovodvojno ivljenje; ez dan namreivi tudi kot premoen mean Ce-lja. Po priakovanju je v srediu lju-bezenska zgodba, ki je e zaradi pri-kritega in preganjanega nainaivljenja zapletena, poleg vsega,podobno kot v Romeu in Juliji, za-ljubljenca prihajata iz nasprotujo-ih si druin, zato morata zbeati.Iz dananje perspektive pa je naj-bolj interesanten ravno drubenielement, saj se Grogov boj protiokupatorju, eprav ta vseskozi za-gotavlja, da mu gre za pravico ma-lega loveka, na koncu iztee v ose-bno maevanje. KoprodukcijaPreernovega gledalia Kranj inSNG Nova Gorica je tako domavestern, ki je hkrati tudi igra o uporuproti zatiranju. V uprizoritvi se pre-pletajo narodna igra, ljubezenskazgodba, kriminalka, muzikal Cenavstopnic: od 10 do 22 evrov. Od 21. do 24. novembra ob19.30, Preernovo gledalieKranj, Glavni trg 6, Kranj, in29. novembra ob 20. uri, SNGNova Gorica, Trg Edvarda Kardelja 5, Nova Gorica,www.pgk.siPod naslovom celoveernega ovastand-upkomedije se skrivajo noveale in prepoznavni stil bizarnih, ne-navadnih in vsakodnevnih situacijTina Vodopivca. Odkar je zael predestimi leti, nas je nasmejal s ko-mentarji na temo porta, modernetehnologije, lovekih odnosov, na-pisov na zidovih parkov v NoviGorici in e marsiesa drugega. Do-daten razlog za obisk nove pred-stave se ponuja tudi v Tinovem pro-doru na tuji trg. Govora je predvsemo Veliki Britaniji, ki pozna izjemnokakovostne komike e vrsto let. Onjem so v UK Comedy Guide zapi-sali: "armantni Vodopivec je imelnajbolj originalen material, s tevil-nimi prebrisanimi opaanji", v Birg-mingham Comedy Clubu pa: "Odli-en v ve pogledih, in to v svojemdrugem jeziku." Svojega komikegazaleta vsekakor e ni izrpal, kar boznova dokazal v simpatino bizar-nem, nepredvidljivo sproenem innoravo l ahkotnem veeru naslovenskem odru. Cena vstopnic: od7 do 12 evrov. Od 27. novembra do 2. decembra ob 20. uri, Cankarjev dom, Preernova 10,Ljubljana, www.tinvodopivec.comkoprodukcija_21. novembraButalciSNG Nova Gorica, TrgEdvarda Kardelja 5, NovaGorica. Zaetek: ob 10. in12. uri. Cena vstopnic: od 8do 25 evrov.V delu Butalci je prila do izrazapredvsem subtilna ironija, saj greza prvovrsten opis naih pokrajin inivljenja v njih. Kljub letom delo niizgubilo svoje poante. Zgodb oimenitnem rodu, imenitnem kraju inimenitni pameti se je lotil reiser inscenograf Jaka Ivanc. V predstavoje strnil nekaj nepozabnih prigodbutalskih policajev, gasilcev inseveda prebivalcev. virtuozni kabaret_2. decemberGrand pok!Kavarna GH Union,Mikloieva 1, Ljubljana.Zaetek: ob 21. uri. Cenavstopnic: od 13 do 15 evrov.Virtuozni kabaret je glasbeno-gledaliki projekt, ki na odru prikaeizzivalno igro med pevko AnjoStrajnar, klovnom TomaemDeklevo in pianistom TadejemHorvatom. Reiser Marko Bratuaje predstavo zastavil kot humornoin lahkotno, a z eljo popoglobljenem pogledu na skladbe, ki so del nae skupne kulturne identitete. farsa_Klistirajmo srka!balet_GiselleNesporna mojstrovina klasinega romantinega baleta raziskuje idejoljubezni kot nekaj obiajnega in neobiajnega hkrati. V srediu zgodbestoji verovanje, da posledice izdaje niso zgolj osebne ali zaasne, mar-ve univerzalne in vene. Junakinja Giselle se tako sooi s posmrtnimivljenjem, v katerem se mora odloiti, ali naj izbere pravinost in semauje ali naj odpusti krivico zemeljskega ivljenja. David Dawson,eden najvznemirljivejih koreografov dananjega asa, izloi zgodboiz asovne pogojenosti 19. stoletja. Odloil se je raziskati le njeno brez-asnost skozi jezik sodobnega klasinega baleta. Cena vstopnic: od 10do 33 evrov (sede) in od 60 do 225 evrov (loa). Od 21. do 24. ter 27. in 28. novembra ob 19.30, SNG opera in baletLjubljana, upanieva 1, Ljubljana, www.opera.siVe kulture nAwww.citymagazine.sistand-up_22 kulturni izBorodri in rAzstAVe2 Besedilo: MARKO KASTELICReplika19/11/12narodna igra_Rokovnjai Urka BoljkovacCM22-ODRI15.11.1210:41Page 1 Oglasna vsebina2 BESEDILO: CITY MAGAZINE KULTURNI IZBOR FILMSKA PLATNAAtlas oblakovCloud Atlas, Hongkong, Nemija, Singapur, ZDA, 2012Reija: Tom Tykwer, Andy Wachowski, Lana Wachowski. Igrajo: Tom Hanks, Halle Berry, Hugh Grant, Hugo Weaving, Susan Sarandon, Jim Sturgess, Ben Whishaw, Keith David, Xun Zhou, Jim Broadbent, James D'Arcy, Doona Bae, Zhu Zhu.22. 11., Kolosej & Planet Tu MISTERIOZNA ZNANSTVENOFANTASTINA DRAMAFilm je ganljiva in navdihujoa epska drama po istoimenski knjini predlogi Davida Mitchella, kiprikazuje, kako dejanja posameznika in njihove posledice vplivajo na ivljenja drugih, tako v prete-klosti kot tudi v sedanjosti in prihodnosti. V zgodbi se dramatino prepletajo dogodki, skrivnosti inromantika, ob tem pa se ena dua iz morilske prelevi v junako. Eno dobro dejanje se prenaaskozi stoletja in predstavlja navdih za odloilno spremembo v daljni prihodnosti. V estih prepleta-joih se zgodbah nastopi zvezdnika igralska zasedba z oskarjevimi nagrajenci v drubi uvelja-vljenih imen, vsak lan pa se pojavlja v ve vlogah, saj zgodba potuje skozi as. Odlina priredbascenarija in ekranizacija bo prav gotovo navduila tudi tiste, ki ste knjigo e prebrali. filmska poslastica_Nahrani me z besedami Nahrani me z besedami, Slovenija, 2012Reija: Martin Turk. Igrajo: BorisCavazza, Sebastian Cavazza, JureHenigman, Maa Derganc. 22. 11., Kolosej & Planet TuDRAMAZgodba o izginotju mlajega sina, kiprisilidruinovsooenjesprete-klostjozrazlogomrazumetiseda-njost.Dabiizpopolnilsvojonena-vadno raziskavo, Robert odpotuje vItalijo,kjernaletinanenavadnegabrezdomca. Prevzet in zmeden za-radinenadnegasreanjasskriv-nostnim mokim mu zane slediti inza njim se izgubi vsaka sled. Rober-tovo izginotje tako prisili oeta Ja-neza, da po mnogih letih in neree-nih sporih na pomo poklie starej-egasinaMateja.KerpaJaneznemore pustiti svoje ene Irine, ki bo-leha za demenco, same, se k njej za-asno preselita Matejeva ena Anain njuna hi Veronika. Zadnji obhodEnd of Watch, ZDA, 2012Reija: David Ayer. Igrajo: JakeGyllenhaal, Michael Pea, AnnaKendrick, Natalie Martinez, FrankGrillo, David Harbour, AmericaFerrera, Cody Horn.22. 11., Kolosej & Planet Tu AKCIJSKA DRAMAPolicista Brian in Mike sta ob svoji za-prisegi, da varujeta in itita, ustva-rila mono navezo, ki jima zagota-vlja, da se po zadnjem obhodu obavrneta domov. Sredi utripanja mo-drih lui, tuleih siren in sunkov adre-nalina se rojeva iskren in mnogokratzabaven dialog med partnerjema, kiveino svojih dni prebijeta v policij-skem avtu, akajo na naslednji po-ziv. Film se v celoti odvija pred ronimikamerami, tovrstna perspektiva papredstavi neolepan in neposredenportret nekaterih najtemanejih innajbolj nasilnih ulic mesta ter mo, kipo njih patruljirajo. Zaetniki Beginners, ZDA, 2010Reija: Mike Mills. Igrajo: EwanMcGregor, Christopher Plummer,Mlanie Laurent, Goran Vinji, KaiLennox, Mary Page Keller.20. 11., KinodvorKOMINA DRAMAKogrezaljubezen,smovsiza-etniki,inpravtakoje38-letnigrafini oblikovalec Oliver, ki osta-ne po oetovi smrti sam z Arthur-jem, pronicljivim in duhovitim te-rierjem, in svojim projektom Zgo-dovina alosti. Ko srea ivahno innepredvidljivoAnno,mednjimavzklije ljubezen, ki Oliverja zbegainpreplavisspomini.Duhovita,igrivainodkritosrnakominadramaoljubezniinizgubi,oza-etkih in o koncih ter o tem, kakozelo smeno je lahko ivljenje tudiv najresnejih trenutkih. Ustvarjalci Madagaskarja in Shre-ka so nam postregli z novo animi-ranodogodivinopravljinihle-gend.Tokratsenesmrtnivaruhizdruijo, da bi s svojo mojo zai-tilivero,upanjeindomiljijovsehotrok tega planeta. Nagajivi fantiJakec Mraz je preseneen nad va-bilom legendarnega Boika, Veli-kononegazajca,ZobnevileinZaspanka, ki ga povabijo v svojevrste varuhov otrokih sanj, da bi seskupaj zoperstavili zlobnemu duhu,po imenu Pitch, ki se odloi napa-stiZemljoinprevladatisvetudo-miljije. Toda vse le ne gre po na-rtu,sajJakecspoznaneprijetnoresnico o svoji preteklosti. Pet legend Rise of the Guardians, ZDA, 2012Reija: Peter Ramsey. Igrajo: Hugh Jackman, Alec Baldwin, Isla Fisher, JudeLaw, Chris Pine, Dakota Goyo, Khamani Griffin, Dominique Grund.29. 11., Kolosej & Planet TuANIMIRANA PUSTOLOVINACM23-FILMSKA PLATNA 5 filmov11/15/121:11 PMPage 124 Piem, torej sem Ljudje e od trenutka, ko smo izumili pisavo, uporabljamo takna ali dru-gana pisala v elji svoje misli, zgodovino, dogovore ali zgolj poutjeovekoveiti. Pisarji v asu faraonov ali zapisovalci svetih besedil razli-nih kultur, vsi so za svoje delo uporabljali pisala. Ta so se v letih razvi-jala in se izpopolnjevala. Tako imamo dandanes na voljo kemine svin-nike, nalivna peresa, markerje, flomastre ... Postala so del naega vsakdanain jih skorajda niti ne opazimo. Samo po sebi je umevno, da smo lastnikivsaj enega pisala. Naj si bo reklamne narave ali pa dedkovo nalivno pero,ki nam slui kot spomin na ase, ko smo pisali pisma in si poiljali kar-tice s potovanj. Vsekakor igra pisana beseda e vedno veliko vlogo vnaih ivljenjih. In prav pisala ji dajo neko dodano vrednost, nek pridihnostalgije. Poslati email ali pismo za posebno prilonost? Odloitev jeosebne narave ... a e se odloimo za slednjega, v igro vstopijo pisala!Od gosjih peres do nalivnihperes pete generacijeSvojo pot so pisala zaela z gosjimi peresi, ki so jih pioi namakali vrnilo. Mnoge iznajdbe in velika dela so bila napisana s pomojo teh pre-prostih pisal. Sledila so lesena in kovinska peresa, ki so jih tudi namakali vrnilo. Tehnologija peres se dolgo ni spreminjala, saj so jih uporabljali zgoljizobraenci, ki jih je bilo v srednjem veku malo. Vsekakor pa se je pri tovrs-2 BESEDILO: NiNa V. OrliVE TRENDOV NAwww.citymagazine.siUTRIP MESTAPISALOV dobi eksponentnega tehnolokega napredka, kjer vsak dan izmenjamona tisoe elektronskih sporoil, v asu, ko otroci ubenike prebirajo stablinih raunalnikov in ko si zapiske delamo s pomojo elektronskegapisala, se poraja vpraanje, ali so ''staroolska'' pisala e sploh potrebna. A odgovor je sila preprost. Seveda! Tehnologija rada zataji. Marsikdo pa sieli ohraniti tradicijo, ki nam je tako dobro sluila na tisoe let. Zvokdrsenja pisala po listu papirja pa ostaja za mnoge poezija za uesa. tnih peresih pojavljala teava pack rnila na prstih in razmazane besede napapirju. Razvoj in preboj med iro mnoico uporabnikov so pisala doivelaz izumom tiska. Okoli patentov pisal se je vedno dvigalo dosti prahu. Takoje nalivno pero, kot ga poznamo danes, v devetnajstem stoletju prvi pa-tentiral Romun Petrache Poenaru med svojim tudijem v Parizu. Nalivnaperesa so tako postala vedno bolj nepogreljiv pripomoek medosebnegakomuniciranja tako preprostih ljudi kot tudi vladarjev, intelektualcev, skriv-nih ljubimcev Leta 1884 je prvo uinkovito nalivno pero z integriranimrnilom izdelal Lewis E. Waterman. Desetletje pozneje pa je podjetje Par-ker izdelalo sistem, pri katerem rnilo nalivnega peresa ne zaliva, saj se potej inovaciji rnilo po uporabi vrne v pisalo in ne ostane na peresu. Zani-miva je tudi zgodba o razvoju keminih pisal. Prvi je kemini svinnik pa-tentiral John J. Loud leta 1888, ko je iskal reitev, kako oznaiti kroj usnja,preden ga razreejo v elene oblike, vendar patenta nikoli ni uporabil v trnenamene. Madarski novinar Lszl Br ga je nato izpopolnil leta 1938 in gapatentiral v Argentini, kamor se je umaknil pred nacisti. Ideja o nadgradnjikeminega svinnika se mu je porodila takrat, ko je ugotovil, da se rnilo, kiga uporabljajo v tiskarski industriji, zelo hitro sui in da pri pisanju niso po-trebni pivniki razlitega rnila oziroma da do neelenih pack pri pisanju sko-rajda ne prihaja. Nakljuje je hotelo, da je britanski Royal Air Force potre-boval nov tip peresa, ki ne bi pualo na visokih nadmorskih viinah v bojnihletalih. Tako je za raziritev keminega svinnika zasluen predvsem bri-tanski poslovne Henry George Martin. Odkupil je licenne pravice za ke-V peresu je mo!19/11/12CM24,25-REPORTAZA VEC TEKSTA11/15/121:35 PMPage 1

mini svinnik in prvih trideset tiso kosov prodal vojski. Njegova uporab-nost pa je botrovala temu, da je tudi po vojni kemini svinnik postajal vednobolj priljubljen. A Br svoje iznajdbe ni patentiral v Zdruenih dravah Ame-rike. Posledino so se zaele ''vojne'' za kupce med razlinimi prodajalci, kiso s svojimi pisali preplavili trg po drugi svetovni vojni. Na koncu so vojnoodloili kupci, ki so jih kupovali glede na kakovost. Med najveje proizva-jalce pisal na svetu tako med drugim uvramo Parker, pri katerem sorazvili peto generacijo nalivnih peres, ki nao izkunjo pisanja naredijo pravposebno doivetje. Izdelaj nekaj boljega in ljudjebodo to kupili!S to filozofijo je George Safford Parker daljnega leta 1888 ustanovil pod-jetje, ki e danes navduuje s svojimi izdelki tako staro kot mlado. ImetiParkerjevo pisalo e vedno nekaj pomeni. Parkerjeva pisala so koristiliumetniki, kot je Giacomo Puccini, ko je spisal svetovno znano opero LaBoheme. Tudi Sir Arthur Conan Doyle, avtor detektivk Sherlocka Holmesa,je slednjega oivil prav s Parkerjevim pisalom. Dandanes pa Parkerjeva pi-sala uporabljajo tako tudentje, poslovnei kot tudi politiki pri podpisova-nju pomembnih listin, ki vplivajo na ivljenja vseh nas. elezna Lady Mar-garet Thacher, angleka kraljica, Ronald Regan, Mihail Gorbaov so sParkerjevimi pisali spreminjali zgodovino. Parker pokriva vse cenovne ra-zrede pisal. Od tistih, ki jih uporabljamo vsak dan, do prestinih, ki so iz-delani iz visokokakovostnih materialov. Gre za pisala nove generacije, kjerse ergonomija zdruuje z umetnostjo ter nekonvencionalna oblika po-vezuje z odlino teo in ravnotejem. Parker pisala nagovarjajo tako mo-ke kot enske, tako stareje kot generacije mladih. Z barvo, obliko in ka-kovostjo pa zadovoljijo e tako zahtevnega kupca. Pisala pete generacijeso izdelali prav zaradi zahtev svojih kupcev, saj so prisluhnili potrebamsodobnega loveka. Razvili so prav posebno tehnologijo, s pomojo ka-tere se pisalo prilagodi pisalnim navadam oziroma pisalnemu vzorcu upo-rabnika. Z novo tehnologijo pete generacije pa nagovarjajo nove gene-racije uporabnikov pisal. Njihova nova pisala zdruujejo moderen dizajn,hiter, ist in predvsem praktien nain polnjenja ter najnovejo tehnolo-gijo lahkotnega pisanja, ki pisalu omogoi, da se prilagodi naemu nainupisanja e po nekaj napisanih besedah. Pisalo lahko tako postane odraznae osebnosti. Z izbiro pisala lahko povemo marsikaj. Nekaj tako pre-prostega lahko postane simbol prestia, moi ali zgolj nadgradnja naegaosebna stila.Nostalgija po (na)pisanem ...Seveda se svet okoli nas spreminja in naa komunikacija postaja vse hi-treja. A ni ga ez obutek, ki ga dobimo tik preden odpremo teko pri-akovano pismo, ko podpiemo pogodbo, ki nam bo spremenila ivlje-nje na bolje. Vsak med nami ima svojevrstno pisavo. Je kot neke vrsteosebni intelektualni prstni odtis in prav je, da si izberemo pisalo, ki nambo kar najbolje ustrezalo. Tako naemu osebnemu stilu pisanja kot tudiivljenjski prilonosti primerno. Le uporabiti ga moramo in dati naim mi-slim, nai roki s pisalom prosto pot v peresu je mo! www.discoverparker5th.comUTRIP MeSTa PISaLO 25Ve TReNDOV Nawww.citymagazine.si1_e ve desetletij odlina zamisel za darila v asu okoli novoletnih praznikov. 2_elezna lady je verjela, da je v pisalu mo. 3, 4_Oglaevanje stare ole. 5, 6, 7_Pisanje zgodovine. 8, 9_Pisala pete generacije.1_5_6_7_ 2_ 3_ 4_8_9_CM24,25-REPORTAZA VEC TEKSTA11/15/121:36 PMPage 2PriznanopodjetjegospodinjskihaparatovMielenenehnovlagavrazvojinkakovostizdelkov,zre-volucionarnimi doseki in izbolja-vamikakortudiskakovostjotersodobnimdizajnompajevednokorakpredkonkurenco.Kuhinjskiaparati Miele so prava prva pomovsem gospodinjam. Ohranjanje in-tenzivnegapristnegaokusaivilin vrste konsistence sta eni izmedglavnihznailnosti.Vitamini,mi-nerali in nosilci okusov se kar naj-bolje ohranijo in zagotavljajo naj-vijo kakovost jedi. S kuhanjem vpari lahko neno pripravimo zele-njavo, ribe, meso, patete, kipnikein sufleje. Naj bo na obrok pripra-vljenhitroinpredvsemzdravo.Gospodinjske aparate Miele si lah-ko ogledamo in preizkusimo njiho-vo delovanje v salonu Miele Galle-ry na Brnievi 41 g v Ljubljani.www.miele.si100 vrstic_26 CITY CHEFKUHARSKA AKADEMIJACITY CHEF kuharska akademija_Domae na licoKo zunaj zane pritiskati mraz, se v zavetju toplega doma prileejo domae juhe, enolonnice, obare ingolai z mesom ... Novembrski kulinarini popoldan smo tako v salonu Miele Gallery s Kavalovimi kuharskimimojstri pripravljali domae jedi na lico po receptih naih babic s pridihom hitrega sodobnega ivljenjskegasloga. Za mesne dobrote je poskrbela Skupina Panvita z mesnimi izdelki Ave, za izbor vin vinska ola Belvinin Robert Gorjak, za lahko vroo okoladno tortico z vanilijevo in mangovo kremo pa Nupo. 2 BESEDILO: CITY MAGAZINE, FOTOGRAFIJE: ANA ERecept: Pianjaobara z vodnimiliniki Sestavine (za 4 osebe): 800 gpianjega stegna brez koe inkosti, 1 dcl belega suhega vina,400 g june zelenjave, ebula, dva stroka esna, lovor, timijan,majaron, sol, poper, 0,5 dclolivnega olja, 2 jajci, 300 g moke, vodaPriprava: Na olivnem olju prepraimo ebulo, da postekleni. Dodamo sesekljanesen, na kocke narezano zelenjavo in jo rahlo prepraimo. Zalijemo z belim vinom in poakamo, da izpari.Zalijemo z vodo ali juno osnovo. Ko je zelenjava kuhana do polovice,dodamo v juho na poljubno velikekocke narezano meso, zaimbe in natihem ognju kuhamo od 30 do 40minut. Ko je obara kuhana, z licovkuhamo majhne linike in jihkuhamo e 10 minut. Obaro po okususolimo in popramo, po elji jo lahkookisamo s pehtranovim kisom alilimoninim sokom. linike pripravimotako, da v presejano moko dodamojajci in malo vode ter zmeamo v gladko zmes.Leseni mlinek terilnik Znailnost piranske soli je bogatavsebnost mineralov in matina voda,ki jo vsebujejo kristali soli, kar dajepiranski soli poln in izviren okus.Leseni mlinek terilnik, izdelan izbukovega lesa, je namenjendrobljenju majhne koliine soli. Z drobljenjem soli sprostimo v kristalihujeto matino vodo, ki omoi mletazrna, kar ima za posledico sprijemanjesoli. Na koncu drobce soli z likoodstranimo iz utorov drobilnika. www.soline.si19/11/12Hrenovke Ave V Skupini Panvita so za ljubiteljemesnih izdelkov pripravili slastnenovosti iz linije mesnih izdelkov Ave.V oktobru so poleg e obstojeihhrenovk iz mesnega programa pri-pravili tudi tri novosti: pianji hotdog brez ovoja s sirom, hrenovkobrez ovoja in hrenovko, pripravljenov kontrolirani atmosferi v 390-gramskem pakiranju. Hrenovke sobrez ojaevalcev okusa, jajc, soje,glutena in laktoze, na voljo vednosvee ter v vejih pakiranjih kot do-slej. Posamezni izdelki iz obstoje-ega programa pa so dobili novopreobleko. Nova embalaa hre-novk je tako usklajena z ostalimiizdelki iz linije mesnih izdelkov Ave,poleg tega pa tudi zagotavlja, daso hrenovke res vedno svee.www.ave.siPloica Nupoz okusomokolade inpoprove meteNupo Slovenija predstavlja novonadomestilo obroka ploico,povsem primerno za prihajajoehladneje dni. Ploica Nupo z oku-som okolade in poprove mete,ki je lahek polnovreden obrok brezslabe vesti, nas spomni na legen-darne okoladice After Eight. Mehkatekstura okolade ter poprove metenas bosta s svojim boanskim oku-som prepriali. Nizkokalorina plo-ica Nupo vsebuje vse potrebnevitamine, minerale in hranljive snoviter je v slubi, pri portnih aktivno-sti ali zdoma vedno priroen, oku-sen in hranljiv obrok. www.nupo.siJP ChenetCabernet Syrah VregijiLanguedocRoussillonserazprostirajo najveji vinogradi. Tuzorijovina,katerihkakovostsevedno znova izpopolnjuje. V vinu semeajoudovitearomesveegasadja, zaimb in podrastja, so bla-ga na okus, a vseeno dovolj monater ognjevita in okusna. Sem soditudi JP Chenet Cabernet Syrah, ki jenajbolj prodajano francosko vino nasvetu. Na voljo v izbranih trgovinahMercator, Spar in E.Leclerc. www.jpchenet.comKuhinjski aparati Miele CM26_KULINARCNA AKADEMIJA11/14/1212:50 PMPage 1100 vrstic_udene okoladne igraeZdi se, da je nekaj v modernitehnologiji, ki z vso silo privlaiotroke vseh starosti. Tako so iPhoni,iPadi in iPodi najzanimiveje igraeza najmlaje kot tudi za odrasle.Predstavljajmo si, koliko veselja biele bilo, e bi bile vse te "udene"naprave iz okusne okolade. Izdelekje narejen iz bele okolade z dodatkom naravnih barvil. Kotdarilo bo razveselil tako poslovnepartnerje kot nae najmlaje. Splohas obdarovanj, ki je pred nami, jeravno pravnji as za to. www.benedict.sidolenjske specialitete_Gostilna pri KukljuGostilna pri Kuklju je gostilna, kjerse sreata tradicija in odlinost. Vsi,ki radi dobro jemo, se preprostomoramo ustaviti pri njih. Z velikoljubezni in inovativnosti dajejo tra-diciji prosto pot v na vsakdan. Vnjihovi kulinariki se zrcali mehkobadolenjske pokrajine od Turjaka prekVelikih La in Ribnice vse tja dokol pske dol i ne.akaj o nas te-matsko obarvani jedilniki, vezanina praznike, obiaje in kulturno tra-dicijo. Njihov jedilnik se prilagajaletnim asom in praznikom. Jedi sooesu in brbonicam prijazne ter izsestavin, ki so zdravo pridelane.Tako se bomo v asu, ko se ptikienijo, in na debeli etrtek gostili spustnimi dobrotami, po pepelnicinam bodo postregli z dalmatinskimijedmi, ki bodo nastajale izpod spre-tnih prstov gospodarja Pera Dal-matinca z otoka Hvara. Pripravljajotudi dneve regrata, v maju pa nampripravijo kozlika. Posegajo tudipo receptih bogate druinske ku-linarine tradicije. Tako bomo lahkoposkusili jedi babice Lojze ob trkemdnevu. V novembru nas bodo go-stili po Martinovo, konec leta pa zdobrotami, ki si jih brez slabe ve-sti privoimo ob praznikih. Pri Ku-klju se dobro je, in to vse leto.Gostilna pri KukljuTrubarjeva cesta 31, Velike LaeTel.: (01) 788 90 98Odpiralni as: sre.pet. od 12. do22. ure, sob. od 11. do 22. ure, ned.in prazniki od 11. do 18. ure, pon. in tor. zaprtodobrote sredi mesta_La Storia EvropaV bivi kavarni Evropa v Ljubljani senahajagostilnicaLaStoria.Go-stilnica je pribealie za vse lanein sprostitve eljne gurmane, ki e-lijo svojim brbonicam ponuditi ne-kaj ve. Naj bo to zgolj kosilo meddelavnikom ali veerja z naimi naj-drajimi.Nudijonampesterizbordnevnih menijev, kosil, malic, zani-miv izbor testeninskih jedi, za tiste,kisielimonekajlahkega,jenavoljo velika ponudba sveih solat, zatiste,kiprisegamonamaloboljkrepke obroke, pa so na voljo oku-snopripravljenemesnejedi.Go-stilnica La Storia Evropa je raziri-la tudi svojo ponudbo s skrbno pri-pravljenimi ribjimi jedmi na medite-ranskinain.Kulinarinoizkunjolahkozaokroimoskozarcemiz-branega rujnega vina. Tudi na slad-kosnedenisopozabiliinnampri-pravili zanimiv izbor sladkih razva-janj. La Storia je lahko tudi prostorzazakljunezabave,zaposlovnepartnerje,druinskasreanjaalipraznovanja nam ljubih dogodkov.Osebjesevednoznovapotrudiinnam pripravi nekaj novega, mi pa sebomo vedno znova pri njih poutilidobro in dobrodolo.Gostilnica La Storia Evropa,Gosposvetska 2, LjubljanaTel.: (05) 90 10 888Odpiralni as: pon.sob. od 11. do 22. urehttp://lastoria.siKlub CirkusTrg mladinskih delovnih brigad 7, LjubljanaRezervacije in informacije: 041 777 747rezervacije@cirkusklub.siwww.cirkusklub.siwww.facebook.com/cirkus.klubCantina MexicanaPrivoite si doivetje mehikih okusov v izvirnem am-bientu,obarvanemvivihbarvahinzainjenimstemperamentno mehiko glasbo. V nadstropju lahkoob prvovrstnih cocktailih, ki jih pripravlja naa bar-manska ekipa, ter hini tequili priakate jutro ... Cantina MexicanaWolfova 4, 1000 Ljubljanatel. 01/426 93 25www.cantina.siDelovni as: pon. - sre. 11.00 - 01.00, et. - sob. 11.00 - 03.00, nedelje in prazniki 11.00 - 01.00Bufe vas med nakupovanjem v trgovskem centru Les-nina na Brdu zagrabi lakota, vam vBUF-u nudimopestroizbiropic,testenin,riotinsolat.Alipasisamo malo odpoijete v prijetnem ambientu s irokoponudbo toplih in hladnih napitkov in pestrim izbo-rom dnevno sveih sladic, ki jih pripravljamo sami.Pizzerija in pageterija Buf (Lesnina center Brdo)Cesta na bokalce 40, 1000 Ljubljanatel. 01/256 75 27www.buf.siDelovni as: pon. - sob. 8.00 - 22.00, nedelje in prazniki zaprto2 BEsEdiLO: NiNa V. Orli utrip mEstA LOKALi 27VE LOKALOV NAwww.citymagazine.siBuf KranjPrijetenprostoropremljenvmediteranskemstiluzdruuje elemente kamna, lesa in opeke. Prijetno no-tranjostnadgrajujepestraponudbapic,testenin,riot, solat in dnevno sveih sladic, ki jih pripravljamosami. Izbor pija obsega tople in hladne napitke, al-koholne in brezalkoholne pijae ter ve vrst vin.Pizzerija in pageterija Buf (Trgovski center Mercator)Stara cesta 25b, 4000 Kranjtel. 04/236 01 79www.buf.siDelovni as: pon. - pet. 9.00 - 22.00, sobote 9.00 - 24.00

Cuttyjezanimiv, klasi~nopubovski inspristnimlesenim angle{kim {ankom. @e leta pridobiva na svojipristnosti in zaradi svojega piva. Zabava pa je zelorazgibana in divja, saj se je v pubu dogodila e mar-sikatera divja fe{ta.Cutty Sark PubKnafljev prehod 1, LjubljanaRezervacije in informacije: 051 686 209info@cuttysarkpub.siwww.cuttysarkpub.siDelovni ~as:ponedeljek - sobota: 9.00 - 01.00nedelja in prazniki: 12.00 - 01.00Cutty Sark Pub Ljubljana

CM27-LOKALI VIZITKE15.11.1211:04Page 1pohitvo_Le Vele VideoSodobno pohitvo gre v smeri vefunkcionalnosti in modularnosti, s imer se im bolj priblia in-dividualnim potrebam in eljam posameznika. Osnovna odlika in znailnost sedene garniture LeVele Video je njena vestranskost. Je zofa stotih obrazov. Je dinamien, spremenljiv kos pohitva,ki prisluhne trenutni potrebi uporabnika. Lahko je udoben naslonja ali fotelj, s preprostim premi-kom pa se preobrazi v posteljo. Ta prilagodljivost in spremenljivost namembnosti je bila rdea nitoblikovalcev italijanskega proizvajalca Futura, ki so eleli ustvariti izdelek, ki s svojimi stilom, fun-kiconalnostjo in kakovostjo dosee in zadovolji im ve ljudi. Pomemben del sedene garniture sodrsni mehanizmi, ki omogoajo hitro, tekoe in enostavno premikanje v ve smereh. Prevleka iz na-ravnega, antibakterijskega materiala je snemljiva in pralna ter tako enostavna za vzdrevanje. Ve na www.elementare.si. 100 vrstic_Nova vzorna hiaV Zamuanih, kraju ObineGorinica, je podjetje iher, ki je znano po nizkoenergijskih inpasivnih montanih hiah, konalogradnjo atraktivne pasivne vzornehie Exclusive. Moderno inuporabno zasnovana hia, ki dajevtis prestia, estetike inindividualnosti, je z neto bivalnopovrino 200 kvadratnih metrovprimerna za veje druine ali vegeneracij. Hia ter svetli, prostorniin dovreni notranji prostori so naogled po predhodnem dogovoru.Podjetje iher, znano ime napodroju montane gradnje,sodeluje s priznanimi in uveljavljenimi poslovnimipartnerji, kot so Tilo, Stabil,Bramac, Demit, Fibran, Knauf ...www.ziher.siAgorV kolekciji radiatorjev Elements,oblikovalca Nicola De Ponti, je tudimodel Agor, ki je s svojoraznolikostjo primeren za vsakosobo. Izdelan v celoti iz aluminija ssvojimi modularnimi elementiponuja irok spekter nenavadnihkombinacij in postavitev. Na voljoje v 190 razlinih velikostih,primeren pa je tako za novogradnjekot za zamenjavo e obstojeihradiatorjev. Ne samo tehnoloka inokolju prijazna dimenzija, opazna inglasna je tudi njegova estetskaplat, ki z razlinimi modeli,obdelavami in barvami ponujaneskonno monosti. Prisluhneosebnemu okusu s tradicionalnimpridihom ali tistemu bolj drznemu,arhitekturnemu izzivu, ki omogoaoblikovalcu popolno svobodo. www.tubesradiatori.com28 utrip mesta dom 2 Besedilo: Vanja HoeVarVe trendoV nawww.citymagazine.siKlii meHowardPriznani oblikovalec in arhitekt Jean-Marie Massaud je spet ustvarjal zaitalijansko podjetje Poliform in bo-gatemu naboru kosov z njegovimpodpisom sta se tako pridruili ko-lekcija stolov Ventura ter jedilnamiza Howard. Ta je preprosta, pre-iena, s podpisom brezasnegastila. Elegantna, vitka, dolga mizaje s svojo masivno leseno strukturoujeta v preproste in iziene linije.Deluje lahkotno, toplo in skoraj brez-asno, moderen pridih pa ji dajetanka zgornja ploa, ki je polegstekla na voljo tudi v lesu in mar-morju. Klie po modernem, sodob-nem, svetlem ambientu, kjer bi zav-zela veji del prostora.http://poliform.luster.si19/11/12Po naroiluArhitekturni biro Arhicenter, kate-rega vodi Nika Uakar Golob, po-nuja investitorjem reitve, ki odse-vajo njihove individualne elje inprostorske danosti in omejitve. Neponujajo tipskih projektov, saj sto-jijo za preprianjem, da mora bitivsaka reitev edinstvena, zasnovanana osnovi lokacije, ki jo zaznamujejoznailni pogledi, osonenje, dostopin morebitna okolika kakovostnaavtohtona arhitektura. Po naroiluizdelajo nart za hio in za vse ostaleobjekte, ki jih e med projektiranjemzasnujejo z mislijo na notranjo ure-ditev. Oboje poskuajo zdruiti videalno funkcionalno in tehnolo-ko zaokroeno celoto. www.arhicenter.siistoa doma je delikatna tema, kije ne zaupamo kateremu koli iz-delku ali istilnemu preparatu. Pre-den se odloimo za enega, imamoza seboj e malo analizo ponudbena trgu. Trenutno je eden izmedmnogih v ponudbi tudi sesalnikBosch BSGL31232, ki se ponaa znovo kompresorsko tehnologijo, kizagotavlja odlien pretok zraka,ima izjemno sesalno mo (hitrejekonamo s sesanjem) in do 50 od-stotkov manjo porabo energije (vprimerjavi s sesalnikom z 2400Wmoi). Kot je e praksa pri novih se-salnikih, ima tudi ta vgrajen higien-ski filtrirni sistem Air Clean HEPA, kizadri prane delce in poskrbi zaisti zrak ter je zato primeren tudiza alergike. Na zadnjem VIP-te-stu klasinih in ciklonskih sesalni-kov, ki ga je oktobra2012 izvedlaZveza potronikov Slovenije, so po-trdili njegove dobre karakteri-stike, predvsem uinkovito sesa-nje, vzdrljivost in prironost. Navoljo je v Merkurjevih trgovskih cen-trih z belo tehniko. www.bsh-group.siPrijeten brlogMraz in zima ter kraji dnevi nas vtem letnem asu spodijo v toplozavetje naega doma. V ospredjetako stopijo toplina, udobje in spro-eno okolje. Res je, da letni asivplivajo tudi na podobo naega do-movanja. Pozimi se radi zadrujemodoma, zato ga opremimo kot svojudoben, topel, prijeten zimski brlog.Na plano postavimo ve dodatkov fotografske okvirje, vaze, plad-nje s sveami, obealnike, skode-lice za tople napitke, ajnike, okra-sne pladnje, s katerimi se razvajamo,tople odeje, predvsem si privoimoposebne dodatke, ki dajo peatambientu. Od kopalnice in vroekopeli do spalnice in dnevne sobe.In seveda kuhinje, ker je aj e ob-vezna oprema. Trgovina Vonj narave, Prena ulica 2,Ljubljana, in www.vonjnarave.siVzdrevanje istoeCM28-DOM11/15/1211:14 AMPage 1NATURETA in CITY MAGAZINE vabita na dogodek s podpisom:Naturetina koktejl zabavaKULINARINI NAMIG: Kako pripraviti 30 za oi in okus slastnih prigrizkov za popestritev zimskih koktejl zabavPRAKTINI NAMIG: Iz prirone zaloge 10 Natureta lonkovDRESSCODE NAMIG: Kar v koktejl obleki ... pripravljeni za takojnjo zabavoKJE: Studio GORENJE Ljubljana, Brnieva 39, LJ-rnueKDAJ: torek, 27.novembra, od 17. ure daljePRIJAVE IN INFO NA: www.citymagazine.si/city-events/dogodki-s-podpisom/naturetina-koktejl-zabava ali 051 310 102PRIJAVNINA: 25 evrov na osebo 3:01 PMPage 1CM1712-24PCM1612-03QCM1712-07QCM2911/15/1210:50 AMPage 1novost_Trende narekuje udobjeSvoje nakupovalne razvade bomo odslej lahko razpustili tudi v prvi samostojni trgovini z oblailiMarx, ki jo je Sportina Group dodala na svoj seznam ve kot 80 blagovnih znamk. Jesen torej ne bole v znamenju novih modnih kolekcij, temve tudi nove ponudbe nakupovalnih lokacij. Marx bo nav-dueval tako dame kot gospode s sveimi kroji, kakovostnimi materiali in maksimalno udobnostjo.Ideja znamke je zagovarjanje klasike pred vedno hitreje spreminjajoimi se modnimi trendi. Slogoblaenja, ki je neobremenjen z modnimi zapovedmi. Marxovo vizijo poudarja slogan Clothes For thePeople oz. Oblaila za ljudi, ki eli pribliati sproen in moden slog prav vsem uporabnikom. V ospredjuso drzne barve, energini vzorci in razigrani kroji, zapakirani v udobje materialov, ki bodo naravnostzasvojili. Moda, ki jo narekuje udobje torej. Pisane jakne s puhom, mehki puloverji in hlae iz volne to je le nekaj osnovnih kosov, ki si zasluijo prostor v nai garderobi. Marx je osvoboditev od in-stant modnih trendov, je stil, kjer imajo prednost klasika in kakovost. Trgovina Marx, E.Leclerc, Jurkova 225, Ljubljana, www.sportina.siHabitat urbane modeLjubitelji uline mode in dizajner-skihoblailsosevmultibrandtrgovini ZOOO e povsem udoma-ili. Ta vsakodnevno razkriva noveaktualne trende svetovno znanihznamk, kot so Scotch & Soda, Twin Set, High, Trickers, MET, Melissa,ASH in druge. Med vroimi jesen-skimi kosi so se tako znali pulo-verji v zemeljskih tonih, mladostenjeans, udobne balerinke in evlji spolno peto.Trgovina ZOOO, Cankarjeva 4,Ljubljana, www.zooo.si100 vrstic_Kristalna ekscentrikaRebecca, ki je v svetu nakita e pravaikona stila, je svojo revolucionarnostrazvila predvsem z uporabonekonvencionalnih materialo