Čhonesko inkljistipe Kancelarijako pale inkluzija e Rromenđi

Dekada e Rromenđi ande

AP VojvodinaĐindo 56, decembar 2015. ISSN 2217-5024

Pilt

a e

čho

neš

ći:

Anglal Tumende si maj paluno đindo amare magazinosko pala kava brš. Paćas kaj ther-dam Tumare ođalimaske ažućarimata thaj

čačardam Tumaro paćape.E rubrika Sićope anel teksturja palo zurjavipe

rromane studentonenđe sar kotor katar Romaver-sitas projekto, sar vi pale ramosarde kontrakturja palo stipendiripe maškar studenturja Vuče sikavne thanestar andar foro Vršac thaj Kancelarija pale inkluzija e Rromenđi.

Ando kotor Pokrajinaće institucije šaj te đinaven dujto kotor raportosko Pokrajinaće ombudsmanostar pale analiza thanešći rromane koordinatorendar pale rromane pučhimata ande AP Vojvodina.

Lokalosko korkorroortuipe si rubrika savi the-rel intervju e Stevanova Nikolić, savo si bućardo sar rromano koordinatorri pale rromane pučhima-ta ando foro Subotica.

Palo centro palo regionalizmo ramosaras ando kotor BGĆ.

Aktuelno ando kava kotor si vi „Đesa poezija-će katar Trifun Dimić“ save inćardinepe ando than Šangaj ande lilarvarni savi inćarel lesko alav, sar vi lošanipe katar 5.000 emisija „Rromano them“ – osko savi džal po radio Beogrado.

Ando kotor Dumutnipe šaj te đinaven intere-santne teksturja pala godova sar aver thema ak-haren e alava pale Rroma, sar vi godova savo si bučumo alavesko Rrom.

Te das tumen gođi, kaj talo naisaripe katar Ro-dimasko-edukativno centro thaj Vučo sikavno than strukovne studijengo palo sićope vinajengo „Miha-ilo Palov“ andar foro Vršac, amari publikacija šaj te đinavelpes vi ande elektronska forma pe adresa www.rec.org.rs/bilten.

Tumari redakcija

Kamlimašće đinavimatarja,

Lil fundosarda thaj inkalel:Kancelarija pale inkluzija e Rromenđi

Šerutno redaktori:Duško Jovanović

Inkljistimasko redaktori:Aleksandra Mićić

Redakcija:Dragana RajićAleksandra MićićTijana ČubriloLjiljana Maričić

Bućarni po grafičko dizajno Tatjana Bošković

Korespodenturja:Ferenc KosoKoordinatorja pale rromane pučhimata APVIvana Koprivica

Pe rromani čhib nakhada:Nota Bene Centar za prevođenje i učenje stranih jezika Novi Sad

Pe anglikani čhib nakhada:Aleksadnra Vranić

Tehnikano lahčaripe thaj štampa:Lola preduzetništvo, Beogradwww.lolapreduzetnistvo.co.rs

Tiraž: 1000 kotora

Adresa: Bulevar Mihajla Pupina 25, 21000 Novi SadTel: 021/488-17-23inkluzija.roma@gmail.comwww.inkluzijaroma.vojvodina.gov.rs

CIP - Katalogizacija u publikacijiBiblioteka Matice srpske, Novi Sad323.1(=214.58)(=497.113)

DEKADA e Rromenđi ande AP Vojvodina: čhonesko inkljistipe Kancelarijako pale inkluzija e Rromenđi / šertutno redaktori Duško Jovanović. - 2011, đindo 1 - Novi Sad: Kancelarija pale inkluzija e Rromenđi, 2011.30 cm

Mesečno. - Tekst na rom. i srp. jeziku.ISSN 2217-5024COBISS.SR - ID 261837831

2

SićoPe

Kancelarija pale inkluzija e Rromenđi, khe-tanimasa e Vojvodinaće rromane centrosa pale demokratija, ćerdine e promocija ka-

tar Romaversitas projekto savo lundžarelape duj brša. Romaversitas Srbija ando kamipe inćarel te avel ando kontakto thaj te zurjavel rromane studenturja sa jekh vrjama ando lengo sićope. Godova sikavel kaj e Romaversitas Srbija ažuća-rela rromane studentonenđe ando proceso savo inđarel džiko lengo gatisaripe sikavimasko thaj

zumavela te zurjavel len te talo gatisaripe stu-dijengo araćhen bućaripe.

Pe promocija sas e manuša andar Rromano sikavimasko fondo, Studentska unija Srbijaći, Infopolis – ternimasko info centro thaj e studen-turja katar vuče sikavne thana thaj fakultetur-ja. E studenturja ašundine e informacije save si phangle palo projekto thaj so lenđe formal-ne thaj neformalne partnerja den kana si ando pučhipe sićope terne rromengo. „Amaro kamipe

ZURJAViPe PALe RRoMANe STUDeNTURJA

Promocija katar projekto Romaversitas

3SićoPe

si te pindžarentumen sa institucijenca save bu-ćaren ando kotor sikavimasko thaj godoleja so von den“, mothoda e studentonenđe Aleksandar Jovanović, menadžero Projektosko.

Veselin Dickov, direktoro Zavodosko palo sastarimasko lesamalipe studentonengo, sikada bahtalipe kaj ande majbut kotora inćaren are-simasko khetanimasko bućaripe e Vojvodinaće rromane centrosa pale demokratija thaj sa ći-dimatenca save zurjaven sićope thaj sastipe e Rromengo. Vo inkalda kaj e Rroma inćaren zurja-vipe katar Zavodo thaj mothoda kaj maksimalni ažutila lenđe krozal kola manuša save inćarena sikadimata, o than thaj sar logistikano zurjavipe palo sasto projekto.

Mirko Kaldaraš si o studento pe master stu-dije, no del zurjavipe kolenđe save si po anglu-no brš thaj avutnimašće studentonenđe, sar vi kolenđe save džan ande fundošće sikavne tha-na thaj maškartune sikavne thana. Vo lel kotor ando kava programo sar sikavimatari.

O studento katar Vučo sikavno than pale vi-naja ando foro Vršac, Biljana Ređepović, motho-da kaj avili pe promocija sar pindžarelape aver studentonenca thaj sar ašunela informacije save sas trubulimašće palo majlundžardo sikavipe.

Jelica Nikolić andar Rromano edukativno fondo vaćarda kaj ando kava programo kotor line but novosadošće studenturja thaj lilparda kaj godova si baro semnipe pala lende. Voj lun-

4SićoPe

džarda kaj pašo Romaversitas programo, REF nakhavel vi o programo pale stipendije.

Direktori Kancelarijako pale inkluzija e Rro-menđi inkalda kaj e Kancelarija katar piro fun-dosaripe lel kotor ando nakhavipe merengo afir-mativne akcijako. Kancelarija aktivno lel ande promocija kana si ando pučhipe sićope general-ne, detoto akcentova po lundžaripe sikavima-sko. „Savorra von save gîndin kaj či trubun ađes te sikavenpes thaj te sićon hohaven korkorre pes kaj e vrjama ando savo trajisaraas si sa majbut mothodipe te krozal sićope theren vi varesavi statuso ando amalipe thaj šajipe te trajisaren

majlačhe thaj majkvalitetno“ mothoda o Jova-nović. Vo ćerda analiza katar nakhadipe mere-nego afirmativne akcijako ađes no no sas ande anglune trin-štar brša, thaj po bibaht, inkalda kaj godola mere ađes ačhen, no ćerelpes vi go-dova kaj von naštik, jal pharimasa, nakhavelpes. „Sikadipe pala godova si kaj ando nakhlo brš sasmen 14 rromane studenturja po ortosko fa-kulteto save nakhadine andralunimasko egzamo thaj ramosardinepes prdal mere katar afirmativ-na akcija, a ando kava brš sasmen duj studentu-rja“, mothoda o Jovanović.

Vaćardimatarja pe tribina

5

SićoPe

Ando akademikano 2009/2010. brš teljarda ašunimasa te nakhavelpes o projekto Romaversitas ando Novi Sad thaj učhardo si katar Rromano edukativno fondo. Jekh katar semne kamimata sas te ćerenpes jekhutnimaske šajimata palo studiripe thaj sićope rromane studenturjengo po Univerziteto ando Novi Sad. Majanglal sas ćerdine averčhande rodimaske kotora te dićhelpes save si čačimaske trubulimata rromane studentonengo.

Tijana Čubrilo

Romaversitas Srbija programo studentonenđe del: • Sasto lačhardo than palo sićope thaj rodimata,• Lundžarde časurja e sikavnenca mentorenca,• Ažutisaripe ande sikavimaske trubulimata,• Psihičko zurjavipe,• Učharipe poćinimasko pale lila thaj cikne poćinimata,• Sićope anglikane thaj rromane čhibjako,• zurjavipe ando sićoope,• studentske inicijative,• aresipe pale seminarske programurja.

Mothodimata:

E studenturja šaj te alavarenpes

kana si o konkurso ando nakhadipe.

Palutno alavardipe naštik te ćere-

lpes.

6

SićoPe

Pokrajinako inćaripe thaga-rimasko thaj Kancelarija pale inluzija e Rromenđi

lačhardine lošanimasko ramo-saripe kontrakturjengo pale sti-pendije studentonengo rroma-ne nacionoske palo sikavimasko brš 2015/2016. E stipendije si therdine pala 20 studenturja thaj studentkinje rromane na-cionoske, palo studijsko pro-gramo palo sićope vinajengo pe rromani čhib pe Vučo sikav-no than strukovne studijengo palo sićope vinajengo “Mihailo Palov” ando foro Vršac. E stu-dentonenca maladapes džipa-šerutni Pokrajinaće thagarima-sko thaj pokrajinako sekretaro pale privreda, bućaripe thaj jekhetanipe polurjengo, o raj Miroslav Vasin, sar vi o direk-toro pale inkluzija e Rromenđi Duško Jovanović, thaj džipaše-rutni pokrajinaće sekretarosko palo majbuhljaripe thanengo e Rromengo Slavica Denić thaj pašune andar Sekretarijato.

Ando kamipe te lundžarel-pes o proceso arakhadimasko, lesamalimasko thaj buhljari-masko rromane čhibjako ande institucije, Kancelarija pale in-kluzija e Rromenđi thaj Matica rromani ande 2009. brš teljar-dine e inicijativa palo putaripe studijaće programosko pale vi-naja pe rromani čhib. Pokraji-nako thagaripe inćarda lipardi

inicijativa thaj majanglal šov brša sas ramosardi angluni ge-neracija studentonenđi.

Džipašertuno Pokrajinaće inćarimasko Miroslav Vasin in-kalda kaj o Pokrajinako inćari-pe thagarimasko kamel te del adekvatno ažutipe thaj loća-ripe manušenđe andar rroma-no nacionalno amalipe, krozal averčhande mere, programurja thaj projekturja, thaj kaj aka-nutni situacija vi pašo fakto kaj či areslo kamlimasko nive-lo, no džungavel ođimasko pa-ćape ando majlačhe thejarra. “Vi kava brš Pokrajinako tha-garipe inćarimasko lundžarel te nakhavel kvalitetne projek-turja andar kotora buhljarima-ske palo than e Rromengo, no majharne fundurjenca. Godola projekturja sas liparde vuče molimatenca katar maškarthe-mutne evropaće institucije thaj Jekhetane Nacijendar. Traji-saras ande Vojvodina thaj fun-dosko udžilipe Pokrajinaće ga-vermentosko si te inćarel kova so si majbarvalimasko – vojvo-dinaće barvalimata. Von sika-ven khetanimasko trajo katar 26 nacionalne amalimata save kate trajin jekh avrenca, a niči jekh paša aver. Vojvodinaće ba-rimata si tolerancija, haćaripe, paćivalipe katar pire thaj ave-rutne adeturjengo, šukaripe averčhandimasko. Vojvodinako

modelo, savo si but droma si-kado vi ande evropaće institu-cije, si gatisaripe pučhimasko sikavimasko thaj bućarimasko e Rromengo, sar vi modelo gati-sarimasko bešimasko pučhima-tengo e Rromengo. Vojvodina si vi jekhutni regija ande Evropa savi inćarel vučesikavimasko than ande save sikavenpes e Rroma pale trubulimata katar rromano nacionalno amalipe thaj sasto amalipe pe piri čhib. Ađes si ande Vojvodina vi baro đindo cikne firmengo, kašće in-ćarimatarja thaj fundosarima-tarja si e Rroma,” mothoda o Vasin, lundžarimasa kaj denpes bare zuralimata katar Pokra-jinako thagaripe inćarimasko thaj Sekretarijatosko te pe sa kvalitetno varo majbuhljarel-pes than e Rromengo ande po-krajina.

Pale godova kaj si o semni-pe fundosarimasko vučesikadi-masko kotoresko pala rromani čhib, ando kamipe te araćhel-pes identiteto rromane amali-masko pe kala thana, Kancela-rija pale inkluzija e Rromenđi sar kotor pire planosko thaj program bućarimasko čhuta vi finansijako zurjavipe studento-nengo kale kotoresko.

Duško Jovanović inkalda kaj kamipe palo ćidipe thaj mala-vipe stipendisturjengo ando Po-krajinako thagaripe thaj svato

RAMoSARDiNePe KoNTRAKTURJA PALe STUDeNToNeNđe STiPeNDiJe RRoMANe NAcioNoSKe

7

SićoPe

thaj averčhandipe informaci-jengo semne palo dićhipe aka-nutne situacijengo ande Srbija, ando kotor thanesko e Rromen-go. “Tumen san sikadimatarja save hasnardine e mere afirma-tivne akcijako palo sikadipe si-kamnengo rromane nacionosko ande Srbija thaj Vojvodina. Br-šenca zumavas te e Republika-

ne inćarimasa, sar si mištardo ando Kanono palo lesamalipe orturjengo thaj tromalimasko nacionalne minoritengo, save-sa si definišime nakhadipe me-rengo afirmativne akcijako, das thaj te dikhas e standardurja thaj norme save nakhavelaspe ando proceso nakhadimasko go-dole afirmativna akcijako. No, katar 2012. brš teljaren bare pharimata. Therdine uslovurja

palo biačhadimasko sićope rro-mane čhavorrengo sip o vare-savo varo harade, godola mere save hasnardinepe musajine te aven harnjarde thaj lačharde, ando mištaripe e aktuelne situ-acijava, savi či tromal te ćerel efekto pe procesurja sikadi-mašće rromane čhavorrengo”, mothoda o Jovanović, inkaldi-

masa, kaj EU rodel majbuhlja-ripe thanengo rromane amali-masko.

Kancelarija therel stipendi-je katar 6.000 dinarja čhonešće palo jekh studento, sar vi aver kotora zurjavimaske, sar kaj si bešipe ando studentonengo ćher, finansijako zurjavipe palo therdipe lilengo, kompjuteren-go, šejengo palo sićope thaj sa aver palo bućaripe.

Katar: inkaldipe andar Pokrajinako sekretarijato pale privreda, bućaripe thaj jekhetanipe polurjengo

Džipašerutno prezidentosko Pokrajinaće inćarimatarestar, Miroslav Vasin, del svato studentonenđe

8

foToRePoRTAžA

9

foToRePoRTAžA

10

PoKRAJiNAće iNSTiTUciJe

KooRDiNAToRJA PALe RRoMANe PUČhiMATA ANDe AUToNoMNA PoKRAJiNA VoJVoDiNA

E fundurja tale save si angažuime koordinator-ja pale rromane pučhimata ande kotora katar lokaloske korkorroortuimata si averčhande,

sar vi akhardimata lenđe bućarimaske thanesko. Majbut koordinatorja pale rromane pučhimata bućarel ande kotora katar lokalosko korkorroor-tuipe (von 10). Pandž koordinatorja bućardine si ando rromano ćidipe katar civilno amalipe (OCD), no bućarel vi e bućarimatar andar kotor koordi-natoresko rromane pučhimatengo, korkorre jal khetanimasa katar aver bućarne ando kotor lo-kalosko korkorroortuimasko. Jekh koordinatoro bućarel sar pedagoško asistento, a aver bućarel ando kotor arlimasko, a bućaripe koordinatore-sko pale rromane pučhimata ando kotor lokaloske korkorroortuimaske ćerel lačhevojako.

Katar khetane 17 medijatorja katar save therdinepes informacije, efta si ando sevrja-mako bućaripe ando kotor lokaloske korkorro-ortuimasko. Štar si volonterja ande kotora lo-kaloske korkorroortuimasko, trin si angažuime po fundo kontraktosko palo bućaripe, duj talo fundo čhinadimasko kotoresko lokalošće kor-korroortuimasko, a jekh persona si angažuime talo fundo kontrakotsko pale harne vrjamaće bućarimata.

Ande efta katar 20 kotora katar lokalosko korkorroortuimata učharde kale analizava (Gu-

verne Apatin, Sombor, Kula, Bač, Vrbas thaj Be-očin, sar vi e forurja Novi Sad thaj Pančevo), ando generalno akto pale organizacija thaj si-stematizacija bućarne thanengo si ačhado bu-ćarimasko than koordinatorresko pale rromane pučhimata, a ande Guverna žabalj kava bućari-masko than si sistematizuime ando kotor loka-lošće Kancealrijako pale inkluzija e Rromenđi. Aver alavenca: ande 45 procenturja lokalošće korkorroortuimasko ande APV save inćaren ko-ordinatoro pale rromane pučhimata kava buća-rimasko than si dino generalne aktova.

e koordinatorja pale rromane pučhimata pe teritorija APV bućarimava teljardine ande vrja-ma katar 2005. džiko 2010. brš, butimasa prdal projekturja katar Ministerijumo pale manuši-kane thaj minoritane orturja Republikatar Sr-bijatar, a savo dija angažuipe sar akharenaspe vaćardimatarja nacionalne minoritengo ande kotora katar lokaloske korkorroortuimata. Bu-tipe katar kole vrjamaće, majanglune kontrak-turja sas ramosardi pe dini vrjama thaj po buti-pe pale harne vrjamaće bućarimata.

„Pokrajinako lesamalimatari forutnimasko – ombudsmano gîndil kaj e kontrakturja pale har-nevrjamaće bućarimata, kontrakturja palo bu-ćaripe, sar vi čhinadimata katar kotora lokalošće korkorroortuimatendar sar fundosko kotor an-

ANALiZA ThANeNđi KooRDiNAToReNđi PALe RRoMANe PUČhiMATA LoKALoSKe KoRKoRRooRTUiMASKo ANDe AUToNoMNA PoKRAJiNA VoJVoDiNABućarimasko angažmano koordinatoresko pale rromane pučhimata

11PoKRAJiNAće iNSTiTUciJe

gažmanosko koordinatoresko pale rromane puč-himata naj andoo mištaripe e kanonosa, kaj či ni mištarenpes bućarimašće save von bućaren, jal periodo ando savo si trubulipe palo lengo an-gažmano. Paša godova, bućarimasko angažmano rromane koordinatorrengo tale kala fundurja či del šajipe palo čačaripe varesave orturjengo po fundo bućarimaske nakhadimasko, ando ko-tor sastarimaske thaj socijalne lesamalimasko, sar vi penzijako arakhadipe. odolaći kaj si but averčhande fundurja palo angažmano koordina-torrengo pale rromane pučhimata ande kotora katar lokalosko korkorroortuipa naj mištardo e principosa pale nediskriminacija, kaj, formalno kana dićhelpes, e manuša save nakhaven buća-ripe ko bućarimatari inćaren averčhando, jal bi-jekhetanimasko varo.

Mothodimata:Pokrajinako lesamalimatari forutnimasko –

ombudsmano gîndil kaj si trubulipe te majlun-džarelpes Kanono palo lokalosko korkorroortuipe po varo te andar nomer 98 čholpes nevo membro savo mothol:

Dićhimava pe godova savo si učharipe bućari-masko save e koordinatorja pale rromane puč-himata nakhaven, sar vi pe godova kaj sa jekh kotor lokaloske korkorroortuimasko inćarel pire trubulimata, sar afirmativna mera trubulipe si te ačhavelpes šajipe palo bućarimasko angažui-pe majbut bućarne manušengo save ćerena bući savo učharel majbuhljaripe thanengo e Rromen-go sa džike vrjama džikaj si trubulipe pale go-dova. Mothodipe savo si phanglo palo lačhardipe khetanimasko bućarimasko maškar koordinatoro pale rromane pučhimata thaj sastarimasko me-dijatoro si ando kotor savo si phanglo thaj kaj liparelpes lesamalimasko arakhadipe.Koordinatorrenđe pale rromane pučhimata thaj aver manušenđe save ande kotora katar lokalosko korkorroortuipe bućaren pale pučhimata savenca majbuhljarelpes than e Rromengo trubulipe si te delpes šajipe palo lundžardo formalno thaj ne-formalno therdipe džanglimatengo ande kotora save si phangle palo lengo bućaripe, ande ande godova si čhutino vi trubulimašće averčhande ko-tora edukacijaće (stažiripe, mentorsko bućaripe, konsultantsko zurjavipe, tgm.).Ande kotora katar lokaloske korkorroortuimata ande save si o koordinatoro pale rromane puč-himata trubulipe si te sa organurja, institucije, službe thaj aver kotora save nakhaven ašunima-šće udžilimata trubulipe si te pindžarenpe godo-lesa, sar vi kolesa so si bućaripe koordinatoresko pale rromane bućarimata thaj eventualno aver manušengo save bućaren pale pučhimata savenca majbuhljarelpe than e Rromengo.

E Strategije thaj lokalošće akcione planurja semne si vi palo majbuhljaripe thanengo e Rromengo ande varesave, niči ande sa ko-

tora save si učharde dokumentonenca Dekadaće e Rromendar andine si ande pandž lokalošće kor-korroortuimata (25 % - ando foro Sombor, Apa-

tin, Pančevo, Sremska Mitrovica thaj Beočin). 20 % katar lokaloske korkorroortuimata (Odžaci, Bačka Palanka, Bač thaj Žabalj) kasave ramosa-rimata inćaen pala sa štar kotora, len 11 (55 % - Subotica, Zrenjanin, Alibunar, Bela Crkva, Kovin, Kula, Sečanj, Titel, Novi Sad, Inđija thaj Vrbas)

„Ande kotora katar lokalosko kor-korroortuipe ande save e manuša andar Rromano nacionalno minoriteto ćeren majbut katar 5 % katar sa jekh đindo forutnengo talo majpaluno ramosaripe forutnengo ande Republika Srbija fun-dosarelpes koordinatoro pale rromane učhimata.

Koordinatoro pale rromane pučhi-mata del stručno thaj tehnikano ažuti-pe ando majbuhljaripe thanesko rroma-ne nacionalne minoritengo pe teritorija katar kotor lokalosko korkorroortuipe.

RAMoSARiMATA KATAR KoToRA LoKALoSKe KoRKoRRooRTUiMATA SAVe Si PhANGLe PALA MAJBUhLJARiPe ThANeNGo e RRoMeNGo

Udžilimata thaj bućarimata koordina-toresko pale rromane pučhimata lačha-renpes generalne aktova.”

12PoKRAJiNAće iNSTiTUciJe

či inćarel kasave ramosarimata, a e guverna Ža-balj fundosarda vi e Kancelarija pale inkluzija e Rromenđi. Ando butipe lokalošće korkorroor-tuimatengo ande save kasave ramosarimata naj andine thaj čačarde jal si numaj pale varesae kotora, si ando proceso ćerdimasko jal čačari-masko, ando butipe pale vrjama katar trin brša.

Detot budžetosko kotor palo nakhadipe strateške aktiviteturjengo save si phangle palo majbuhljaripe thanengo manušengo rromane nacionalne minoritengo si numaj ande kola ko-tora katar lokaloske korkorroortuimata ande save si andine strateške dokumenturja pale varesave (individualne) jal sa štar relevantne kotora, a ande sa aver naj detot ulado budže-tosko kotor pale kava. No, ando butipe aver lo-kalošće korkorroortuimatengo e fundurja pale aktiviteturja palo majbuhljaripe thanengo e Rromengo ulavenpes ando butipe sar kotor budžetosko pale individualne kotora, majan-glal palo socijalno lesamalipe thaj sićope. Va-resave kotora katar lokaloske korkorroortui-mata bare semne fundurja pale aktiviteturja

save si phangle palo majbuhljaripe thanengo e Rromengo theren (vi) andar donacije, a talo fundo katar detot projekturja.

e planurja katar sasti regulacija bešimašće thanengo pe teritorija katar lokaloske kor-korroortuimata si majsemno urbanistikano do-kumento ando ktor majbuhljarimasko bešima-sko thaj fundo palo lungovrjamako palniripe ando kava kotor. Vi kote kaj naj čačrde, von butimasa či učharen neformalne thana be-šavimašće ande save trajisaren e Rroma, jal učharen individualne thana, jal lenđe kotora, so majdur majpharavel vi gajda bilačhimašći situacija. Palo grižope si vi godova kaj andar dinipe svatosko therelpes gîndo kaj ande loka-lošće korkorroortuimata ande save si dikhlar-do ćinosaripe bilegalosko thanengo (jal lenđe kotorengo) bešavimašće thanengo ande save trajisaren e Rroma thaj rromnja naj čačimasko dićhipe jal plano sar ćinosaripe nakhavelape, thaj ni godova kaj e manuša save trajisardine kate (pale se vrjama) šaj te džan, jal kaj von trajina ando avutnipe.

Seminaro pale koordinatorja pale rromane pučhimata

13

PoKRAJiNAće iNSTiTUciJe

Ande trin kotora katar lokalosko korkorro-ortuipe (odžaci, Sombor thaj Bač) ćerdipe planosko saste regulacijako savo učharela vi e kotora trajimašće kotorengo ande save trajin e Rroma si ando plano, nakhavelpes. e planu-rja ande trin kotora katar lokalosko korkorro-ortuipe (Kovin, Sečanj thaj Titel) či učharen e thana ande save trajin e Rroma, a pandž mothodimatarja thaj mothodimatarke (Zre-njanin, Alibunar, Bela crkva, Kula thaj Vrbas) či iinćardine džanglipe pale godova dal kasave planurja si, jal te učharen kotora bešimašće thanengo ande save trajin e Rroma. Ande ne-kozom kotora katar lokalosko korkorroortuipe vaćardino si kaj biorganizacija thaj bipindžari-pe thanengo e Rromengo sar pučhipe savo si phanglo pala sasto lokalosko amalipe katar ko-tora lokaloske korkorroortuimasko mekhline si šajimata palo linipe kotoresko ande majbare thaj majlundže projekturja, detot ando kotor infrastrukturako thajbešimasko.

Mothodimata:Trubulipe si te ande kotora katar lokaloske

korkorroortuimata anenpe strateške dokumen-turja, akcione planurja thaj aver ramosarimata kanonošće ande kotora save si semne palo maj-buhljaripe thanengo e Rromengo.

Ando kamipe katar racionalno, efikasno thaj trubulimasko lačharipe e materijalne, finansi-jaće thaj manušikane resursurjenđe ande rea-lizacija planurjenđi thaj nakhadipe akturjengo, trubulipe si te dine aktiviteturja thaj uladima-ta katar kotora lokalošće korkorroortuimatengo rîndova te mištarelpes vi e akanutne aktivite-turjenca thaj uladimava ando kotor projektur-jengo save si nakhadine katar ćherutne thaj maškarthemutne ćidimata katar civilnoo ama-lipe. Ando godova kotor, trubulipe si te kotora katar lokalosko korkorroortuipe den pirio kotor thaj maksimalno zurjavipe kasave projekturjen-đe thaj te len kotor ande lenđi realizacija kana god si šajipe pale godova.

Pokrajinako lesamalimatari forutnengo, Autonomna Pokrajina Vojvodina

14

LoKALoSKo KoRKoRRooRTUiPe

Katar savi vrjama san pe funkcija katar rroma-no koordinatoro?Me sem pe funkcija katar ko-

ordinatoro pala rromane pučhi-mata katar 26.10.2014. brš. thaj mungrro bućarimasko than siste-matizuime. Bućarno sem prdal projekto, a o kontrakto lundža-relpes pe sajk katar duj jal trin čhona. Mungrro rodipe te avav

koordinatoro sas te ačhav ande thana katar Edukativno centro e Rromengo kaj ando nakhlo peri-odo katar deš brša godova than sas biphanglo serviso forutnengo rromane nacionosko. Simen bu-gljardo modelo bućarimasko e rromane amalimava. Sar khetane bućaren e lokaloske korkorroortui-mava?

Me sem čhutino ando sekre-tarijato pale amalimašće buća-rimata. Ando kotor lokalošeć korkorroortuimasko sima per-sona savi si mungrro supervizori thaj direktno khetanimasa bu-ćarav e džipašerutne sekretare-sa Sekretarijatar pale amalima-šće bućarimata, a e personava katar forosko konsilo savo si ud-žilo pale socijalne pučhimatta

TRAJiSARAS JeKh AVReNcA, NiČi JeKh PAŠA AVeR

STeVAN NiKoLić, koordinatoro pale rromane pučhimata ando foro Subotica – intervju

Stevan Nikolić

15

LoKALoSKo KoRKoRRooRTUiPe

sima lačhi kominukacija. Maj-dur, khetanimasa bućarav sa e strukturenca ando foro Dal si ando budžeto fo-rosko ulade fundurja pale Rroma?Kana ćerdapes o rebalan-

so budžetosko sas uladine 800 000 dinara thaj katar godova 300 000 sas ulade palo kotor sikavimasko, 200 000 pale so-cijalne dinimata, 200 000 palo lačhardipe rromane thanengo thaj 100 000 dinarja palo ćerdi-pe LAP-osko. Katar love savo si ulado palo sićope alavardamen ko Pokrajinako sekretarijato pale privreda, bućaripe thaj jekhetanipe polurjengo palo sufinansirie ćinimasko e lilengo. Ando savo kotor Deka-dako e Rromengo sas maj-but ćerdino ande Subotica?Andko kotor sikavimasko, a

majcîrra ando kotor bešimasko thaj bućarimasko. Sar anasa kvalitetno avutnipe pala rromano amalipe?Angluno thaj fundosko ka-

mipe si averčhandipe varosko sar dićhelpes o than rromane amalimasko odolaći kaj vo dži akana či lija kotor ando ama-limasko lačhardipe ando po-litikano trajo. Akana, krozal nakhadipe inkluzijako ando si-kavimasko sistemo, theras nevo šajipe. No, musaj te avas but čačarde ando dikhavipe godo-le šajimasko. Rromano amalipe poloće sićol sar te avel jekhe-tanimasko kotoe amalimasko. But si semno te fundosaras e rromani intelektualno elita savi ande avutnimašći vrjama avela gatisardi te lel udžilipe. Pala godova, amen ađes vaz-

das e platforma pala godova avutnipe. Kova so ažućaras ka-tar generacija savi agorisarel e studije si moralno udžilipe te lundžarel o drom sar šaj te avas jekhetane ando amalima-sko sistemo. Rromano amali-pe inćarel pire instrumenturja save e raštra čačarda. Godo-va si e pedagoške asistenurja, medijatorja ando sastipe thaj rromane koordinatorja. Kova so šaj te mothav si duj aspek-turja, andar bivladako sektoro thaj sar rromano koordinatori, avavas ođardo bahtalimava te o than rromane koordinato-resko či ulavelpes politikava kaj savorra amen džanas thaj pindžarde sam godoleja kaj va-resave koordinatora aven mu-khline bućarimava, ando lun-džardipe. Sar naćhel tumaro jekh bućarimasko đes?Butipipe bućarimašće vr-

jamako nakhavav ande kan-celarija kaj inćarav svato e forutnenca, đinavav thaj će-rav analize katar averčhande dokumenturja, majdur, džav vi ando lokalosko korkorroortu-ipe. Simen buhljardo sistemo. Kova so ćerdam sar neformalno serviso forutnengo dži akana si čhutino ande forma. Godo-va sikavel kaj sa kova so akana bućarav sar koordinatorrp bbu-ćardem vi majanglal. Pe soste san ašarde ando Tumaro bućaripe?Majbut sem ašarno godole-

star, kaj, sar koordinatoro, sima naćhipe ande sa institucije. O modelo savo hasnaras si majan-glal fundosardo sar te e forutne teljaren te ašunenpes, a godova si odborja pala maškartenikane

nakhadimata. Kova so me dav lokalošće korkorreortuimašće naj sar aver, timo pale inkluzija. Save si tumare planur-ja ando avutnipe?Mungrro avutnimasko bu-

ćaripe avel phanglo pale godo-va te ande sa lokaloske ama-limata kaj si majbaro đindo e Rromengo, te fundosaras o Odboro pale maškarnacionalne nakhadimata. O foro Subotica gatisarda lokalosko akciono plano pale štar kotora Deka-daće. Akana alavardamen ko Pokrajinako sekretarijato pale privreda, bućaripe thaj jekhe-tanipe polurjengo palo ćinipe lilengo pale čhavorra katar pandžto džiko eftato klaso. Evidentirime si duj šela tranda thaj efta sikamne ande godola brša. Simen pandž pedagoške asistenturja savenca inćaras but lačho khetanimasko buća-ripe. Sa pedagoške asistenturja aven andar Edukativno centro e Rromengo. ECR lija kotor kana ćerdapes e definicija ka-tar pedagoško asistento, sar vi e kriterijumurja pala lende. Ando avutnimaski vrjama gati-sarelpes o ortuimasko lil palo bućaripe pedagoške asistentu-rjengo. Mothodipe Tumare fo-rutnenđe. Savorra amen sam manuša

thaj godova naštik te bistras. Talo jekutno opralipe si than pale savorra, no musaj te ha-ćarasmen thaj te ašunasmen gajda kaj trajisaras jekh ave-renca, a niči jekh paša aver, so si akanutni situacija.

Ljiljana Maričić

16

MANUŠiKANe oRTURJA

MAŠKARTheMeSKo đeS MANUŠeNđe oRTeNGo “Se bijande manuša si mukle, e jekhutnimaske izatalipeja thaj ortenca” vaćarel o angluno dženo Opšte poveljako pale manušenđe orte. Bijandimava thaj anglune trajetoske časova e manuše si manušeske orte. Von si garantuime, naštik lenpes thaj regulišime si butimaske maškarthemeske dokumentonenca.

Opšto Deklaracija Ujedinime nacijengo pale manušenđe orturja krlardi si po 10. decembro 1948. odolaće kava datumo katar 1950. semnosarelpe sar Maškarthemesko đes manušenđe ortengo.

”Khonik či bijandape te mrzol avers manušes odolaće kaj si les aver renka morćhaći, dumutnipe jal paćavipe. e manuša musaj te scion te mrzan thaj te šaj te scion te mrzan, šaj te scion vi te kamen varekas, kaj o kamavipe avel majnaturalno džike manušenđe ile sar lesko averčhandipe.”

Nelson Mandela

17MANUŠiKANe oRTURJA

Pale daravimaske varvarizmurja Dujto themeske marimasko, Generalno ćidipe UN usvojisarda e Univerzalno deklaracija pale manušenđe orte po 1948. brš. Vi te nas juristikane dajatvani, zurale apeluisarda pe raštre membrurja te priznajin manušenđe, forutnenđe, ekonomikane

thaj socijalne orte, pašo principo kaj si kala anglune jekh kotor “fundoske muklimasko, čačimasko thaj mirosko ando them”. E Deklaracija sas angluno juristikano kamavipe te e raštre len sama pe piro arakhadipe thaj te ćerelpe o ćićidipe pe lende te akseptuin e obligacije pala pire fortune trujal korelativno modelo ortengo thaj obligacijengo.

Butimaske raštre kamline te džan majdur katar e Deklaracija ortengo thaj te ćeren e pak-turja thaj haćarimata savenca ćerdinesas majbaro ćićidipe pe raštre te akseptuin e norme ma-nušenđe ortengo. Odolaće kaj eksistuisarda bihaćaripe palo kotor dal e jekhutnimaski povelja trubujasas te inćarel vi ekonomikane thaj socijalne orte ( save roden katar e raštre majbaro hićipe), lačharde si duj pakturja.

Po brš 1966. Avilo po zuralipe Maškarthemesko pakto pale forutnenđe thaj politikaće orte, a po brš 1976. Maškarthemesko pakto pale ekonomikane, socijalne thaj kulturaće orte. Jekhimava e Univerzalne deklaracijava pale manušeske orte kale dokumenturja ćeren kova so ađes akharas Maškarthemeski povelja e ortenđi.

ortonenđi patrin po kotoresko dikhavipe

Čhinavdipediskriminacijako

Labaripe e napengo palo tradipe

Labaripe posebne napengo

Respekto politikaće ortengo

Respektoekonomikane ortengo

Respektonacionalosko, kulturaće thaj paćavimaske identitosko

Orto po trajeto

Orto po arakhadipe privatno trajetosko, njamonengo, ćheresko thaj ramosarimasko

Orto po membrunipe ande politikaće partije

Orto pale bući

Respekto bijandimaske jekhimasko

Čhinavipe crdimasko, nahumano pedepsipe jal ćeripe

Orto pale kandidatura po losaripe

Orto palo čačimasko thaj lačhimasko kišlipe bućarimasko

Muklipe gîndimasko, mincomasko, gođi pherimasko thaj paćavimasko

Orto po muklipe thaj bipharipe personako thaj postupko e personenca save si čhindine muklimastar

Orto po muklipe vaćarimasko thaj kupatebućarimasko

Sindikalne muklimata

E Deklaracija po angluno data ando dumutnipe manušikanesko sikavel jekhimaske standandurja manušenđe ortengo save trubun te aresen se nacionurja thaj se nacije themeske. Manušenđe orte si fundoske orte savja si sa jekh persona, save aresenpe bijandimava, save si biaverikane thaj biu-ladimaske, karakteristikane savorrenđe manušenđe, bi samako po raštranipe, bešipe, bijandipe, nacionalno jal etnikako kataravipe, morćhaći renka, paćavipe, čhib, jal bilo savo aver statuso.

Inćarimatarja manušenđe ortengo si e fortune, a e obligacija raštraći si kaj e orte thaj e mukli-mata si fundome e Ustavova thaj kanonenca či phađenpe već paćanpe. Manušenđe thaj minoritenđe orte thaj muklimata fundosko si barvalipe pe save, pašo thagaripe ortengo thaj socijalno čačimasko, kanonurja forutnenđe demokratijako thaj kataravipe evropaće principonengo thaj barvalimasko, fundosarelpe e Republika Serbija. Aleksandra Mićić

18

BGć

*Kana si fundosardo Centro palo regiona-lizmo thaj save kamimava?Centro palo regionalizmo si fundosardo po

28.10.1998. brš, a čučo alav mothol kaj o kami-pe sas te bućaras pale pučhimata save si phan-gle pale decentralizacija, regionalizacija Srbijaći thaj maškarregionalno khetanimasko bućaripe. Kotor kodole kamimasko čačardam, a nakhavas les vi majdur. Sasmen baro đindo projekturjengo save sas phangle pale godova. Bućardam vi pale mothodimašće inkladimata pala lenđe gatisari-mata, pala averčhandipe kanonosko palo regio-nalno buhljaripe, sar vi lesamalipe manušikane thaj minoritane orturjengo. Godova si, po ćhe-rutnipe, semne šeja savenca bućardam kale de-šuefta brša. O Centro sas fundosarimatari vi katar trin regionalne kotora (kujbo). Angluni si Igman-ska inicijativa save fundosardapes majanglal de-šupandž brša thaj voj si vortosari pale siđarimaski normalizacija thaj palunto vazdipe relacijengo, haćarimasko thaj paćimasko maškar raštre save ramosardinepe po Mištarimasko Lil Dejtonosko: Srbija, Bosna thaj Hercegovina, Hrvatska thaj Crna Gora. Ćidel paša šel thaj biš ćidimata an-dar kala raštre. Ćerdapes te inćarel bari thaj te lako gîndo avel semno dićhimasa pe godova kaj šov droma pe pire bešimata ćida šertune manuša kale štar raštrengo. Fundosardam vi e Asocijacija katar multietnikane forurjengo katar jugostočna Evropa (FILIJA), no voj khančardape. Lundžarda piro trajo šov brša thaj ćida paša 80 forurja andar majbuhli jugoistočna Evropa. Triti regionalno kuj-bo akharelpes Civilni dijalog thaj voj si vortosardi palo palutno vazdipe khetanimaske bućarimasko ćidimatengo civiloske amalimasko maškar Srbija thaj Kosovo. Godova projekto lundžarelpes katar 2002. brš thaj šerutne kamimaske kupe si terne, manušnja thaj mediji. Inćardem majbut maladi-

mata pe averčhande mothodimata, no bućardam vi varesave ekspertske projekturja ando kodova kotor save si phangle palo lesamalipe minoriten-go ande lokaloske amalimata, tromalipe dromari-masko manušengo, šejengo, tgm.

* Ande save kotorenca bućaren thaj so si prioriteturja ando Tumaro bućaripe?Butimasa bućaras ekspertske projekturja,

kasko kamipe naj te ćeras ekspertiza, no simen vi aktivistikano kotor bućarimasko. Bućaras palo majbuhlo ašunipe, a vi zurjavas bućaripe, sar lobi džike kola save inćaren thagaripe, sar ande Srbi-ja, gajda vi ande raštre save učharel e Igmanska inicijativa. Majdur, ando kotor Centrosko simen vi inkaldimasko bućaripe, gajda kaj butimašće eskpertske projektura sas inklade ande štampa thaj lesko đindo si majbaro katar biš.

* Ko sas Tumare partnerja thaj savi i koo-peracija e raštraće institucijenca thaj ći-dimatenca?Amare partnerja ande Igmanska inicijativa

si Forutnimasko odboro pale manušikane ortur-ja andar foro Zagreb (Građanski odbor za ljudska prava iz Zagreba), Forum forutnengo Tuzla andar Tuzla (Forum građana Tuzle) thaj Inicijativa pale regionalno khetanimasko bućaripe andar foro Podgorica (Inicijativa za regionalnu saradnju iz Podgorice). Po Kosovo amaro partnersko ćidipe si lačhevojako amalipe „Majka Tereza“ andar foro Priština, savjava dešutrin brša inćaras but lačho khetanimasko bućaripe. Po ćherutno kotor simen jekh ande Vojvodina, koalicija bivladaće ćidi-matengo, savi akharelpes Građanska Vojvodina (Fortutnimašći Vojvodina) thaj savi si vortosardi pe godova te bivladaće ćidimata khetane buća-ren pe negativne kotora save ćerenpe, sar kaj si neonacizmo, zurjavipe nacionalizmosko, no vi pe sa aver. Kava ćidipe si fundosardo katar Cen-

intervju – ALeKSANDAR PoPoV, direktori centrosko pale regionalizmo

KATAR SeGReGATiVNA DžiKe iNTeGRATiVNA PoLiTiKA BUTeKULTURAći

19BGć

tro palo regionalizmo thaj Korkorrutno amalipe žurnalistonengo Vojvodinako, no aviline amenđe inke ohto ćidimata thaj bućaras ando kontinuite-to. Kana si ando pučhipe e raštraće institucije, po varesavo nivelo simen khetanimasko bućaripe po pokrajinako thaj republikano nivelo, kheta-nimasa bućaras e varesave ministerijumonenca, sar vi e parlamentošće kotorenca. Akana si ando nakhadipe realizacija projektošći savo si phanglo palo linipe kotoresko Vojvodinako ando svato e Evropaće unijava. Kate inćardam e konferenci-ja thaj butimasko đindo angrustijale sinijiengo, sar inkalasas mothodimata save si interesurja Vojvodinaće save trubul te avel sikadine krozal proceso svatosko. Godova projekto učharda o Pokrajinako sekretarijato pale maškarregionalno bućaripe thaj lokalosko korkorroortuipe. Nakha-dam vi o projekto talo zurjavipe katar nordij-ske raštre savo si phanglo palo fundosaripe katar interparlamentarno khetanimasko bućaripe talo nordijako modelo raštrengo Mištarde lilesko Dej-tonosko. Kate inćardam e khetanimasko bućaripe e parlamentošće kotorenca sar vi e udžilimašće odborenca katar Parlamento Srbijako. Bućardam vi palo specifično projekto savo si phanglo palo tromalipe dromarimasko bućarimaske zurjasko maškar raštre katar Dejtonosko mištarimasko lil hasnarimasa katar nordijsko modelo thaj kate šaj te mothav kaj arakhlam pherdo zurjavipe thaj kooperacija udžilimašće odborako palo bućaripe, sar vi Ministerijumo bućarimasko. Pala godova, me paćav kaj godova anela te ramosarenpes bila-teralne mištardimašće lila. Liparelpes ando avut-nipe vi o mištaripe e Crna Gorava thaj Bosnava thaj Hercegovinava, sar bućaripe „po kalo“ čhu-dulapes po minimumo.

* Dikhlan vi bućaripe nacionane konsilur-jengo ande Srbija. Save si džanglimata?Ande duj droma nakhada e projekturja save

sas čačarde pale analiza bućarimašći. Ando pučhi-pe si pandž nacionalne konsilurja: ungrikano, slo-vačko, bugarsko, rumunsko thaj rromano nacio-nalno konsilo. Ćerdam e evaluacija bućarimašći kale nacionalne konsilurjengo, sar vi monitoringo ando kotor dikhavimasko ando bućaripe. Krozal godola duj rodimata sikadapes kaj majbaro na-cionalno minoriteto thaj minoriteto savo si maj lačhe organizuime ungrikano, kaj von inćaren

maj baro kapaciteto te hasnaren e orturja save inkljen andar Kanono pale nacionalne konsilruaj nacionalne minoritengo, a aver minoriteturja či inćaren kasavo kapaciteto thaj pe godova trubul te bućarelpes. Inkaldam gîndipe kaj bućaripe na-cionalne konsilesko či dićhelpes but, majanglal palo minoriteto savo učharel, a askavi palo maj-buhlo ašunipe thaj kaj naj dori savi trubul maškar nacionalno konsilo thaj minoriteto savo sikavel. Godova detot dićhelpes kana intelektualna eli-ta naj kotor thaj či lija kotor ando konsilo, ando butipe inćarel negativne gîndimata palo konsilo thaj lesko bućaripe. No, sistemsko bilačhipe si godova kaj kava modelo krozal Kanono pale na-cionalne konsilurja, sar vi krozal aver kanonurja sikavel kaj si po dićhipe segregativno sistemo bu-tekulturasko kaj simen uladipe katar hurdalina, thaj sa džike maškarutne sikavne thana. Godova naj lačho kaj aska sićivas te trajisara jekh paša aver, a niči jekh avresa. Nekozom bivladaće ći-dimata save bućaren pale kala pharimata fundo-sardine e Mreža palo interkulturalnost thaj amaro inkaldipe gîndimasko si kaj kava sistemo musaj te averčhandelpes e integrativne sistemova.

* Kana si ando proceso nakhadipe projek-tosko savesa zurjavelpes kapaciteturja katar Rromano nacionalno konsilo? Pala soste si o alav?Kana si ando pučhipe o minoriteto savo si

čhutino maškar maj dukhalde, amen katar Fondo palo putardo ćidpe therdam zurjavipe pale rea-lizacija projektošći talo alav Zurjavipe kapacite-tosko Nacionalne koniselesko e Rromengo. (Jača-nje kapaciteta Nacionalnog saveta Rroma). Ando kava projekto kamipe amaro sas te majzurjavas lenđe džanglimata, sar te majlačhe hasnaren or-turja save inkljen andar Kanono pale nacionalne konsilurja nacionalne minoritengo. Čhutam o ak-cento pe kotora save si semne palo lesamalipe nacionalne identitetosko, a godova si orto po si-ćope, informišipe, kultura, ašunimasko hasnaripe čhibjako thaj lilengo. Paša godova bućardam vi o treningo palo ramosaripe evropaće projekturjen-go pala savo gîndis kaj sas si hasnarimasko pale Konsilešće membrurja. Ando plano si vi o trenin-go palo dikhavipe bućarimasko, sar barjvelaspe putaripe ando bućaripe nacionalne konsilurjengo thaj sar vi e nacionalne minoriteturja thaj ašuni-

20BGć

pe inćarenas šajipe palo majlačho dićhipe ande godova so bućarelpe ando nacionalno konsilo.

* Than e Rromengo ande Srbija si but pha-ro. So gîndin sostar si gajda?Pharipe si ande godova kaj najmen kozom

trubul lačhe instrumenturja sar te nakhavas o pharipe integracijako e Rromengo ando amalipe. Paša godova inke či džanelpes čačimasko đindo e Rromengo odolaće kaj si but Rroma save si ortu-imasa bidikhavne. Vi kote kaj si dićhipe, simen but aver pharimata, katar godova dal e raštra lel adekvatne mere thaj dal dićhel dal si von efika-sne krozal Kancelarija pale inkluzija e Rromenđi džike godova dal godola mere den rezultaturja jal si godova numaj forma te šaj temotholpes kaj si čačaljardi. Gîndiv kaj kate trubul te avel maj bu-hli amalimašći kacija palo gođaveripe thaj buti-maske thaj rromane minorritesko palo majlačha-ripe thanengo e Rromengo thaj andralunipe ando amalipe. Jekh katar semne čhinadimata si te sa

majbaro đindo Rromengo sikavelpe. Tradicional-no varo trajosko e Rromengo varekaj naštik te khančarelpes. Te godova inćarelpes ando dićhipe, sar vi fakto te von po butipe trajisaren ande ne-higijenske thana, ulade, trubulipe si te zumavel-pes te majlačharelpes standardo trajisarimasko ande godova thana. Gîndisaras kaj si godova but semno bućaripe. Kana si ando pučhipe e Dekada e Rromenđi, dićhelpes kaj si anglunimata, no naj gadići kozom trubul. Gîndiv kaj e situacija ande Vojvodina si inke majlačhi kaj simen lačhi pokra-jinaći Kancelarija pale inkluzija e Rromenđi pala savi gîndiv kaj si sikadipe thaj trubul te avel palo dićhipe vi averenđe, a godova sikaven vi e rezul-taturja. Kasavi kancelarija trubul te fundosarelpe vi ande aver kotora Srbijaće, thaj te voj vi trajil, a niči te pherel e forma so ćerelpes ando butipe. Kombinacijava katar sa e mere aresasa kamipe. Godova naj loko bućaripe dićhimasa pe godova kaj si godova pučhipe čhutino pe rig.

Aleksandar Popov

21

BGć

* Ande siđarni vrjama,a ažućarelpes iri-saripe baro đindosko e Rromengo andar raštre Evropaće unijako save či inćaren gatisardo statuso bešavimasko. Kasavo si tumaro gîndipe, dal si e Srbija gatisardi te inćarel kale pharimata?Pharipe si ande godova kaj hamisardinepe

majbut kotora šejendar save bilačhimasa ćerel efekto pe godova pučhipe, a godova si baro mi-grantko kriza. Akana teljardapes te ćerelpes e tri-jaža našavnenđi save našen e marimatestar thaj ekonomikane migranturja. Godova ande Evropa ćerda bare gîndimašće uladimata palo varo lini-masko thaj politikasko pale godola manuša. Aver rigatar, simen domino efekto savo sikadapes pe Rroma, baro avipe našavde manušengo siđarel o proceso irisarimasko e manušengo save si andar amare agora. Evropa pale godova siđarimava bu-ćarel palo gatisaripe inke jekh pharimasko, a go-dova si pharipe manušengo save avena irisardine

talo Mištarimasko lil pale readmisija. Godova šaj te ćerel bare pharimata amenđe kaj avelamen našavde, sar vi kola save irisardinepe. E situaci-ja naj lačhimašći, vi jekh sar vi aver hasnaren e resursurja save šaj te lenpes palo majbuhljaripe thaj majvazdipe thanengo etnikane kupengo.

* Save si majsemne projekturja save inćar-dine, a save si phangle pala Rroma?Majanglal lipardam o projekto savo sas phan-

glo palo bućaripe katar Nacionalno konsilo e Rro-mengo savi inke nakhavelpes, no sasmen vi jekh regionalno projekto savo sas phanglo pe Rroma. Zurjardales o Fondo palo putardo ćidipe andar Budimpešta thaj sas phanglo pale realizacija ka-tar regionalno bešavimasko programo. O projekto palo teljaripe te phandavelpes našavdimatengo pučhipe kana si o alav palo lengo bešipe phanda-dimasa katar ćidimaske centrurja thaj gatisaripe lengo bešavimasko lesamalipe. Učharel štar ra-štre andar Dejtonosko mištarimasko lil thaj paša 47 000 familije. Dino si te ćidelpes pandž šela ohtovardeš thaj štar milionurja evra palo lesa-malipe thaj arakhadipe sa našavde manušengo. Dićhimasa pe godova kaj si e Rroma kupa savi si maj dukhadi, čačardino si amenđe o projekto te ando nakhadipe godole regionalne bešavimašće programosko detot lesamalipe las po bešimasko lesamalipe e Rromengo. Godova si palo baro ko-tor šajimatengo, sar kaj si lengo ortuimasko bi-dićhipe. Pale godova, kana e ramosarenpes kon-kursurja, von butimasa naj lačharde palo lenđe trajimašće uslovurja. E Rromenđe si majlačhe te theren trujalipe ćheresko jal materijalo palo lačhardipe ćherengo no e bešimašće kotora ande bešimašće objekturja. Paša godova, o pharipe si vi ande godova kana ramosarenpes e konkursurja, von či aresen džike hasnarimatarja kana si e Rro-ma ando pučhipe. Pala godova semas vi po tereno thaj kate sasmen lačhi partnersko ćidipe – Huma-nitarno centro pale integracija thaj tolerancija savi inćarel kvalitetna evidencija. Kane e infor-macija avel vi džike Rroma save si našavde, avel džike pharimata palo therdipe dokumentacijako savo si trubulimasko palo alavardipe palo konkur-so thaj godova si bari procedurja savo mol kuč, thaj odolaće von trubun jal si trubulipe te von theren bipoćindimasko ortuimasko ažutipe thaj loćaripe. Ljiljana Maričić

22

KuLtuRA

Aleksandra Aleksandrović ando alav ćidi-masko „Phralipe – Novi Sad“, mothoda kaj o kamipe manifestacijako si lesamallipe,

majbuhljaripe thaj arakhadipe dejaće čhibjako. Palo finansijako zurjavipe udžilo sas Pokrajinako sekretarijato palo sićope, ramosarimata, ortu-

ipe thaj nacionalne minoriteturja – nacionalne amalimata, a direktoro forošće lilarvanako dija o than. Voj inkalda semnipe kale maladimasko odolaći kaj ašunelpes ko sas o Trifun Dimić, so ramosarda, pala soste ramosarda, sar vi pale go-dova save gîndimata sas ande lešći vrjama.

đeSA PALe PoeZiJA KATAR TRifUN DiMićĆidipe forutnengo „Phralipe – Novi Sad“ andar Novi Sad ćerda ande than lilarvanasko „Trifun Dimić“ ando Šangaj e manifestacija talo alav „Đesa katar Trifun Dimić“, kana sikadape barvalo lilarimasko-artistikano programo. Kamipe projektosko si lesamalipe pe terne sikade manuša save sikaven talento palo ramosardo alav thaj sikadipe katar rromane lilarne.

Čhavorra đinaven e đilja

23KuLtuRA

rromani čhib thaj ođarenpes neve lilenca“, mot-hoda e raji Nikolić. Voj mothoda te hasaras ama-ri čib či avela ni amen, Rroma.

E manifestacija inćarda duj đesa: lilarima-sko thaj đilabimasko programo. Palo đilabipe sas udžile e sikamne andar fundosko đilabimasko si-kavno than „Isidor Bajić“, Miroslav Gubić thaj Uglješa Vukov, save bašaldine e kompozicije an-dar romantizmo thaj barok pe harmonika thaj godolesa andipe čuduripe thaj majphardine e poezija.

Sava Aleksandrović andar ćidipe „Phralipe – Novi Sad“ mothoda kaj lengo ćidipe efta brša rîndova ćerel kaja kulturna manifestacija. Vo lundžarda kaj si o kamipe projektosko te krozal kulturna manifestacija araćhel, lesamalel thaj majbuhljarelpes rromani čhib.

Trifun Dimić bijandapes ando cikno vojvodi-nako than, Gospođinci, po 29.02.1956. brš. Sa-sto piro trajo dija pala piro, rromano them thaj leski kulturna emancipacija nakhadimasa đesa thaj rjaća opral lila. Lesko bućaripe palo buhlja-ripe rromane čhibjako thaj kulturako, naštik te učharelpes merenca. Sas jekhvar katar majba-re romologurja, niči ande ćherutne, no vi ande themešće barimata. Lesko bućaripe savo mekla si kasavo baro, si but kotora ande save bućarda, ande sa jekh lendar ćerda but, a paša godova čhuta vi o drom pala kola save teljardine lešće dromesa.

Ljiljana Maričić

đeSA PALe PoeZiJA KATAR TRifUN DiMić

ćidipe forutnengo „Phralipe – Novi Sad” si bivladako, apolitikano thaj ne-profitno ćidipe, registruime ko Ministe-rijumo pale manušikane thaj minori-tane orturja ando Beogrado. „Phralipe – Novi Sad“ sas fundosardo katar deš manuša po fundo lačhe vojako. o ćidi-pe detot čhon akcento pire bućarima-sko po kotor palo funkcionalno sikavipe bućarimašće aktivne manušengo katar dešupandž džike štarvardeš brša, save mekhline šajipe palo sićope ande kano-nosa dini vrjama.

E čhavorra andar štar sikavne thana save džan po sićope rromane čhibjako ke sikavni Alek-sandra Nikolić thaj Đorđe Fan đinadine e poezija katar Trifun Dimić, sar vi e poezija katar Raj-ko Jovanović. E čhavorra sas andar štar sikavne thana „Jovan Jovanović Zmaj“ andar Đurđevo, „Miloš Crnjanski“ andar Žabalj, „Dositej Obra-dović“ andar Novi Sad thaj „Veljko Vlahović“ an-dar Šangaj. Đinadipe poezijako sas pe rromani thaj dasikani čhib. Kale štar sikavne thana ther-dine e naisarimašće lila odolaći kaj line kotor ando projekto.

Aleksandra Nikolić, sikavni rromane čhibja-ko, mothoda kaj si bahtali kaj e čhavorra ćidi-nepe thaj inkalda kaj si semne te kasave mala-dimata inćarenpes ando butipe sar či hasarelape e dejaći čhib. „E čhavorra kamen te đinaven pe

24KuLtuRA

Vaćardimatarja po lošanipe

UTSVALiKANe SeMNoSARDAPe 5000. eMiSiJA “RRoMANo TheM”Ande Barrustuni sala Radio Beogradosko, utsvalikane si semnosardi 5000. emisija Rromano Them, savi već 15 brš rindova emituilpe po Radio Beogrado. Kaja emisija inćarel ćeravipna, informacije, aktuelne šeja, reportaže thaj intervjue pe Rromani thaj Serbonenđi čhib.

Rromano them sa jekh đes anel majimportantne vjasta andar e phuv thaj o them pe Rromani thaj Serbonenđi čhib. Inćarel e teme andar trajeto e Rromengo, sikavel pharimata thaj napa save ćerenpe pale emancipacija thaj integracija majbare Evropaće minoritoske. Inćarel aktuelne teme phangle pale Rroma thaj po specifično čhand senzibilišil javinoske pale problemurja kale populacijaće.

Pale emisija

“Emisija po anglunipe sas lungo 30 minutur-ja, akana si lungo 40, e ekipava savi đinel štar džene thaj jećhe honorarno kupatebućarimata-re. Sukcesutne pheras o program savo či vaćarel samo pale Rroma po lokalo, thaj kava si vareso so e emisijaće del posebno roš”,liparda ašarutne o Branko Đurić, o lačharutno Rromane theme-sko.

Teme emisijaće si e kultura, sićope, e pro-blemurja savenca e Rroma malavenpe sa jekh đes, sar vi e paramiča andar Rromengo trajeto. “Kamas te e Rromen sikavas ando averčhando rošaripe. Podatkurja phenen kaj ande sa jekh časo Radio Beogrado ašunen varekaj džike 200 000 džene thaj vov či hasarel pire ašunalen, vi kana aver programurja hasaren piren ašunalen. Kamas te phangas men aver Rromane medijenca ando them thaj te kate ćerelpe arlisaripe pro-gramosko, so barvardasas amaro inćaripe, numaj pale kava vaćaras još samo sar ideja. Dikhasa so ćerelape”, phenda o Đurić. Vov lundžarda piro svato thaj phenda kaj si but pozitivne misala e Rromenđe, majbut terne thaj sikade manuša thaj kaj vov, sar lačharutno, insistiril kaj trubul te sikavelpe pe kasave misala.

Utsvalipe“Emisija Rromano them si miškuime odolaće

kaj e Rromen ando Beogrado si lundži tradicija”, liparel lako angluno lačharutno Dragoljub Acko-vić. Počmisarda godova 1935. Patrinava, lun-

25

KuLtuRA

džardape 1981. emisijava po Studio B pe Rroma-ni čhib, athoska vi e emisijava Rromano them. Acković sikada piro paćape kaj vi aver phuvja, sar kaj e Serbija ćerda, lačharena o đesutno pro-gram pale Rroma. Vov bahtarda 15 brš bućari-masko saste redakcijaće.

Direktoro Radio Beogradosko, Milivoje Mi-hajlović, phenda kaj e Emisija Rromano them si la zadatko te ande Serbija ašunelpe o krlo e Rromengo thaj phenda kaj si ando plano te emi-tuilpe o radio program pe čhibja aver minoriten-go. Vov liparda kaj si 5000 emisija čačipe kaj si ando them e Rromengo uložime baro bućaripe thaj kaj voj ćerel bari misija.

“Radio Beogrado pindžardasas o trubusaripe pale emisija sar palo phurd maškar džene Rro-mane ćidimasko thaj maškar aver fortune Ser-bijaće”, phenda šerutni thaj phučimaski lačha-rutni Anglune programosko Radio Beogradosko, Biljana Vujasinović Zec.

Direktoro Kancelarijako pale inkluzija e Rro-menđi, Duško Jovanović, najisarda e Radio Beo-gradoske kaj miškuisarda e inicijativa te kasavi

emisija emituilpe ando kontinuiteto katar 2001. brš. “Kale emisija si but majbuhle dimenzije kaj vaćaras palo Rromano nacionalno ćidipe savo araćhelpe pe socio – ekonomikane, kulturaće, politikaće thaj se aver margine”, phenda o Jo-vanović.

Prezidento Amalimasko žurnalistonengo Ser-bijako, Nino Brajović, liparel kaj si kava posebno jubilejo, niči samo pale cîkni redakcija, numaj vi palo baro žurnalistengo ćher, sar kaj si o Ra-dio Beogrado. “Kaja emisija majlačhe phenel pale godova kaj si Rroma zuralikane, saisiutne čhandeske thaj kaj si len sićope thaj kaj zurale kamen te kova so ćeren ulaven se forutnenca Serbijaće, kaj emituin dočhibjaći emisija”, ago-risarda o Brajović.

O šefo ekspertske kupako pale inkluzija e Rromenđi, Goran Bašić, dija o predlogo te kaja emisija dobil e nagrada pale tolerancija odolaće kaj dija čačimasko mažutisaripe palo demokra-tikano barvalipe.

Tijana Čubrilo

26

DUMUTNiPe

Rromane alava (*save e Rroma dine korkorro peske) Alav/Akharipe Semnosaripe Registripe* dikhavipe kaj ačhel “Ciganin” ačhel “Rrom”

Craftsmen processing silver

Romania

Argintari Phirnutnarja palo lačharipe rupujako

Rumunija

Aškali Crna Gora, Kosovo, Makedonija; či ćeren Rromane svato

Aurari Thoven o sumnakaj RumunijaBetikos Andaluzijaće Rroma save ćeren svato Kastiljanski,

pale se vrjame trajin ande ćhera – bareske hîvja jal ande ćhera ando foro Granada thaj Guadikso

Bašalde Muzičarja Bijande njamurja “ungriko – slovakonenđe” Rromenđe ande Amerika

Boša Rroma ande Armenija save pes akharen Lomi; ćeren svato maškaral – rromane dijalektova thaj Armenijski

Bojaš (vi Bajaš jal Bejaš)

Populacija vlaške Rromengo but buhljarde ande sasti Evropa thaj liduj Amerike, save si bijande njamurja madenđijenđe saven si Rumunsko dijalekto

Čergarja Trajin tale cahra Albanija (Grabijan), nomadurja, ''turske'' RromaČingianes TurskaČivute (Spoitoresele)

Thovimarja Rumunija

Čhurarja Čhuri = Nož; Pindžarde kaj ćeren vasurja thaj aver pindako priboro katar o aluminijum thaj kašt

Costorari (Kostorari)

Pleharja Rumunurja

Cutitari (Kutitari)

Sirviutne Pindžarde kaj sanjaren se sirviutne, kaćenđe, čhurjenđe, sa so sile sastruni sirviutni (Rumunija)

Džambas Arlisaripe/bićinipe/ ćeren bući e grastenca thaj akrobaturja

Makedonija

Erlide BugarskaErlije ''Turske'' Rroma

ALAVA PALe RRoMAAđes malavamen e butimaske alavenca pale Rroma. Šaj te ulavas len ande duj kupe. Ande angluni kupa alavenđi rindosarasa e alava save e Rroma dine korkorro peske a saven si čhinado semnosaripe. Ande dujto kupa alavengo arakhadon e alava pale Rroma, save dine len aver nacionurja.

27DUMUTNiPe

Ferari (Herari) Lačharen o sastri Tradicionalne loharja(kovača), majstorja te lačharen karuce, ađes lačharen sastrune kontajnerja ande Rumunija

Gabori Tradicionalno ćeren thaj lačharen e bova, , termosurja thaj termoforurja (palo tato paj) (''Rumunurja'')

Gelderari Njamcicko; KalderašaGrastari Bugarska, aka Lovara, arlisaripe, bićinipe, bućaren

grastenca Hungaros Kalderaša ande Španija, crden o bučumo andar

maškarutni EvropaJeniše NjamcickoKabuđi Albanija (Tirana)Kalderaš Loharen o xarkumo Kale Kale Španija, RromaKantarai Kola save len e napa

pharimaskiValašija, Moldavija

Kirpači Krošnicarja (khuven e rranja ćeren krošnica)

Rumunija

Kobzari Bućaren sumnakajava Valašija/MoldavijaKopanari Ćeren svato rumunski, Rroma – bulgarijaće

čačepaćivaleKotorara Trajin ande cahra, ande karpatske voša thaj plaina

thaj ando angrusnipe Ukrajinaće umaljengoKovači Loharja-kovača Gajda phenen e Rumunurja, numaj Kovač si

slovensko alavLaješi Membro hordako RumunijaLaleri "dumb", (nakhavipe

katar njamcicko, nemo), vorta semnosaripe si “ćerel svato aver dijalektova”, či ćerel “amaro” svato

Njamcicko

Lautari Muzičarja; đilaben ande laute

Rumunija, varekana sas ande Tursko thaj ande Arapske phuvja

Lingurari Ćeren e rroja Ćeren kaštune rroja, klagije thaj sastrune sirviutne; Rumunija

Lovara Trguin e grastenca Mačvaja ”čače Rroma”;phenen kaj si andar Mačva - SerbijaMango Crna Gora, Kosovo, Makedonija; či ćeren rromane

svatoManuš ''Francuske'' Rroma; silen francusko vaćaripeMečkari Albanija (Tirana)Mestere-Lacatuči Ćeren e ćije (ćijarja), brave thaj reze (Rumunija)Netotsi Našline andar robija, trajin ande Karpati

28DUMUTNiPe

Padureani Vošarja Valašija/MoldavijaPotcovari Bilaven o sastri thaj potkuin (Rumunija)Rlia Albanija; či ćeren rromane svatoRom Romaničal (Romničal, Romničel)

Phuraboski Evropa (posebno Britanija), Rroma

Romungro rroma save ćeren svato Rromane-UngrikoRudari Madenđija Ande Rumunija, či ćeren Rromane svato;Slovensko

alav rudari;si vi alav LudariRudari (vi Rudari, Ludari, Blidari, Lingurari)

Ćeren kaštune rroja, balaje, kaštune site, hajingaće čekrkurja, alaturja saveja halavelpe o sumnakaj

Salahori Vazden e ćhera RumunijaSfirnari Tradicionalno trgovcurja džuvdimatenca thaj

dreserja (Rumunija)Šošoraja ke Lovarja=šošoja Poljsko xarkumoske loharja Sinti NjamcickoSitari Ađes si pindžarde kaj ćeren e vasurja, klagije thaj

aver priboro palo ćiravipe (Rumunija)Ursari Mečkarja Balkan

Foto: Internet

29

DUMUTNiPe

Vatraši kanden, sikaven, ćiraven e habenata ande RumunijaXoraxane Turske jal muslimanske Rroma, Bugarska (pašo

Sliveno)Xoraxai Rroma katar pašuno phurab (Tursko thaj arapske

phuvja)Jevkos Albanija, Makedonija; či ćeren rromane svatoCingaros Kalderaša ande Španija, save teljardine andar

maškarutni EvropaZlatari Bućaren sumnakajava Slovensko alavGoldsmiths Goldsmiths Slovenian name

ALAVA PALe RRoMA KATAR AVeR NAcioNURJA (*sar dine len alav aver nacionurja) Alav Registripe/thavdipe"Fools styled Greek Bohemians"

Adsincani Gruzijsko čhand katar AtsinganoiAthingani Pe Grecijaći čhib “na dir”, “na astar”Atzinganoi GrecijaBohemians

30

DUMUTNiPe

Cadegipti ItalijaCascarots Francusko BaskiCigani SlovenurjaCiganyok UngureCikan ČehurjaCingali ItalijaCinguli ItalijaCyganie PoljskoCzygenier NjamcickoEgyptians Giofog Irske GalurjaGipcyan Englesko; nakhavutno čhand katar ''Egyptian'' ko ''gypsy''Gipson Englesko; nakhavutno čhand katar ''Egyptian'' ko ''gypsy''Gitano ŠpanskoGreeks Heiden (Heathens) NjamcickoJats TurskoJews Kibtian TurskoLuri, Luli Persijsko alav pale 'cigani'Manouches Francusko alav ande Francija – ManushNuri (množina Nawar) Sirija, Palestina, Egipat, čhand katar Luri, LuliPharaones (pharaoh's people) Ungriko, TransilvanijaRomiti Saracens FrancuskoTatarre (Tartars) ŠvedskoTsiganes FrancuskoŢsigani RumunskoTurks Zegynen Ande ŠvajcarskoZigeni NjamcickoZigenari ŠvedskoZigeuner NjamcickoZingari ItalijanskoZotti (plural – Zott) Zott si čhand pe arapsko čhib katar Jat, alav savo

semnosarel ''indijsko pleme''; Persijsko alav pale 'cigani';thaj pale Indusurja save trajin ande dole

www.ric.org.rs

31

DUMUTNiPe

Phirimaske nja-monenđe ande averčhandimaske

vrjamaće kotora dine si averčhandutne alava.

E Rroma sas šelebr-šutnenca tradine ande averčhandutne maškari-mata thaj ande averčhan-dutni vrjama. Odolaće dine si lenđe koturale ala-va kana teljarelpe katar o Avganistano po phurab, thaj sa džike Bari Britanija po paščim. Ando Avganista-no si pindžarde talo alav Kauli, ando Turkmenistano sar Multani, ando Egipto sar Gvodari, ande Palestina sar Nuri, ande Per-sija thaj ando Azerbejdžano e Rromen vazda semnosaren talo alav Karaki, so po Tursko čhib haćarel kova savo manđel lačhi-masko dipe. Ande Tursko e Rro-men akharenas Čingenci, Kipti, talo alav purine Egipatske nja-monenđe Kopta. Ande varesave dokumenturja godova naciono akharen Mori, a ande XIV šele-bršutnipe ćerdape e teorija tru-jal savi si o alav Rrom anagramo alavesko Mor. Ande Španija thaj Portugalo akhardine len Kara-kos. Godova si prasajimasko alav, savo semnosarel e čorida-ren thaj phirutnen. Ande Baskija sas len prasajimasko alav Kaska-rot, so semnosarel bedno manu-šani morćhi. Ande Bari Britanija pindžarde si talo alav Džipsi.

Si indicije kaj ande Evropa ando V šelebršutnipe džanglo-

KATARAViPe ALAVeSKo RRoM

pe kaj kale alaven si mincope pala peste thaj kaj si lengo alav Rrom. E dokumenturja kale čačimatenca datirin andar VII šelebršutnipe. Paspati, pin-džardo Rromologo, haćarel kaj kava alav kataravel katar o alav Rama, so palem semnosarel e inkarnacija e Devlikaneski Viš-nu, odolaće kaj si sar gîndil o Kohanovsko e Rroma e čhavora Ramaće.

Trujal kava, Rroma sar bu-čumo alavesko ando sanskri-to arakhadolpe ande složene alava save haćaren e manušen lundže balengo thaj čhorvale. Kava bučumo šaj anelpe ando phanglipe korkorre alaveja.

Angluno alavipe e Rromen-go ramosardo si po 1100. brš sar Atsincana po fundo Grecija-će alaveske Athigganien, so se-mnosarel “ na dir” (“na astar”) thaj savi si transformišime ando Atsinganein,sar dobisardasas definitivno alav Ciganin. Kale alavesko sigo hasavol e vurma

thaj arlisarel les o alav “Egipća-nin”, alav savo si phanglo pale Rroma save ande Evropa avile andar o Egipto.

E Rroma si Indijako etnikosko kotor, majbut arijevsko katara-vimava. O Rrom semnosarel ma-nuš (fundo kale alavosko si Man, so po sanskrito semnosarel miš-kuipe ođako thaj gîndimasko).

Naciono talo alav Rroma jal Rroman liparelpe ande Mahabha-rata thaj ande Višnu Puranama. Numaj, tale kava alav aver naci-onengo osim e Rroma naj ni ande Indija ni khatende ando them.

Po angluno kongreso e Rro-mengo, savo inćardape katar 6 – 8. Aprilo 1971. brš ando Lon-dono, andinepe agorisarimata palo phučipe emancipacijako thaj afirmacijako e Rromen-go ando them thaj vi amende. Ando angrusnipe andine ago-risarimatengo, andape o alav Rrom (Rroma) pale sa džene Rromane etnikosko ando them.

www.ric.org.rs

Foto: Internet