Projekt SPORAZUMEVANJE V TUJIH JEZIKIH - Uvajanje inovativnih pristopov

k poučevanju tujih jezikov z vključevanjem tujih učiteljev v izvedbeni kurikulum

DELOVNO SREČANJE VODIJ PT IN KOORDINATORJEV TJKatja Pavlič Škerjanc, Ljubljana 4/12-2008

Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjsko učenje;

prednostne usmeritve: Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.

NAČRTOVANJE IZVAJANJA IN SPREMLJANJA

ŠOLSKIH RAZVOJNIH PROJEKTOV

KLJUČNI KONCEPTI

• Medkulturna (komunikacijska) zmožnost

• Avtentičnost (učni cilji - učne situacije - oblike ocenjevanja oz. vrednotenja dosežkov)

• Jezik skozi kurikul (v vsebino usmerjeno učenje TJ, razvijanje strokovne pismenosti)

• Izvedbeni kurikulum (načrtovanje izvajanja – izvajanje - spremljanje izvajanja – vrednotenje izvajanja)

• Integrativni kurikulum (kurikularne povezave – predmetno in medpredmetno povezovanje)

• Sodelovalno poučevanje– Timsko poučevanje

• Projektni pristop (k učenju in poučevanju)

Razvoj(no delo) – Pilotni projekti – Diseminacija rezultatov

Projekt “Tuji učitelji” inpilotni (šolski razvojni) projekti

Ministrstvo za šolstvo in šport

Zavod RS za šolstvo

►preverjanje in dograjevanje ustreznosti rešitev v tesnem sodelovanju s šolami

• šolski projektni timi → pilotni šolski razvojni projekti

• Strateška raven

(→ koncepti → izhodišča, smernice)

• Taktična raven

(→ navodila in priporočila)

• Operativna raven

(→ izvedbene rešitve, preverjene v praksi)

ČEMU ŠOLSKI RAZVOJNI PROJEKTI?

Z razvojnim projektom šola • na načrten in sistematičen način• spreminja (= izboljšuje) • svojo prakso (= ustaljene načine delovanja,

tj. izvajanja vzgojno-izobraževalnega procesa v vseh ali nekaterih elementih),

• da bi spremenila (= izboljšala)

• učne dosežke učencev (oz. nekaj, kar bo posredno izboljšalo učne dosežke učencev).

 

• Nadgrajevanje kakovosti pouka tujih jezikov z inovativnimi pristopi, ki jih omogočata– dvig avtentičnosti učnih situacij (komunikacija med dijakom/dijaki

in učiteljem, ki mu je cilji jezik prvi jezik);– sodelovalno poučevanje v večkulturnih timih (slovenski in tuji

učitelj tujega jezika, tuji učitelj tujega jezika in slovenski učitelj nejezikovnega predmeta);

• Dodelava koncepta in preskušanje alternativnih možnosti za vzpostavitev sistema vključevanja tujih učiteljev v kurikule slovenske osnovne in srednje šole:– vloga in naloge, – profesionalne kompetence (strokovna usposobljenost – zahtevana

izobrazba), – dostopnost (znotraj sistema, tj. šolam, in na šoli, tj. učencem in/oz.

dijakom),– financiranje.

Cilji in pričakovani dosežki projekta

“TUJI UČITELJI”

Cilji in pričakovani dosežki projekta

“TUJI UČITELJI”• Preskrbeti trdne “dokaze”, da z vključitvijo tujih učiteljev

v izvedbeni kurikulum bistveno nadgrajujemo (“dodana vrednost”) oz. izboljšujemo kakovost poučevanja tujih jezikov v slovenski šoli (kazalci kakovosti?)

• Poiskati in preskusiti različne organizacijske modele njihove umestitve v izvedbeni kurikulum (kažipotne rešitve)

• Izdelati didaktična in organizacijska priporočila in učna gradiva za sodelovalno, še zlasti timsko poučevanje (TJ +TJ, TJ + NJP)

• Izdelati zbirko učnih gradiv in (didaktičnih) vodnikov za učitelje , ki podpirajo sodobne pristope k poučevanju TJ (kompetenčni pristop, v vsebino usmerjeni pristop, medkulturni pristop)

VLOGA IN NALOGE TUJEGA UČITELJA

• Je samostojen strokovnjak, ki naj bi ustvarjalno in inovativno prispeval k dvigu kakovosti pouka tujega jezika po načelih sodelovalnega poučevanja (NB različne oblike, ne le timsko!).

• Je ne samo ambasador kulture, katere predstavnik je, ampak tudi dejavni promotor večkulturnosti.

• Izvaja pouk oz. sodeluje pri pouku – obveznega in izbirnega dela programa (praviloma 80%

neposrednega vzgojno-izobraževalnega dela), – interesnih dejavnosti oz. obveznih izbirnih vsebin

(praviloma največ 10 %) ter– obšolskih dejavnosti (praviloma največ 10 %).

“TUJI” UČITELJ?

• Rojeni govorec vs. UČITELJ ?– učitelj (tujega) jezika in/ali – nejezikovnega predmeta?

• Monokulturalni vs. interkulturalni učitelj?

• Ciljni jezik = – prvi (materni) jezik? – drugi jezik (bilingvalni =

bi-/-plurikulturalni govorci)? – tuji jezik (vendar

njen/njegov prvi jezik ni slovenščina)?

Zahtevana poklicna izobrazba – zahtevane poklice

kompetence?

NAČRTOVANJE: Ravni in smeri

Če ne uspeš načrtovati, načrtuješ neuspeh…

PRIČAKOVANOdijaki, starši, okolje (…ZŠ, konzorcija)

PREDPISANOzakoni, pravilniki … (…MŠŠ)

ŽELENOučitelji, ravnatelj, drugi delavci

MOŽNOkadrovske,

prostorske, finančne idr. omejitve

OKOLJE

ŠOLA

IZVEDBENI KURIKULU

M

• Kaj moramo narediti? → PREDPISANO(predpisi države: obvezno – nacionalni kurikul)

• Kaj naj bi naredili? → PRIČAKOVANO(pričakovanja dijakov, njihovih staršev, ožjega in širšega okolja:

izbirno – izvedbeni kurikul)

• Kaj bi radi naredili/delali? → ŽELENO(nagnjenja in želje izvajalcev, tj. ravnatelja, učiteljev in drugih zaposlenih:

izbirno – izvedbeni kurikul)

• Kaj (z)moremo narediti? → MOŽNO (analiza stanja - ocena razmer, izzivov, omejitev in tveganj, opredelitev nujnih pogojev za

izvedbo - uresničljivost ciljev, izvedljivost dejavnosti… – izvedbeni kurikul)

vs.

NAČRTOVANJE RAZVOJNIH PROJEKTOV

 KLJUČNI POJMI:• razvoj• projekt • cilj(i) projekta• (pričakovani) dosežki

oz. rezultati• dejavnosti (za

doseganje cilja oz. ustvarjanje dosežkov

• kazalniki kakovosti, • kriteriji in merila• spremljava • evalvacija• diseminacija

KAKO BOM(O) SKRAJŠAL(I) ČAS IN

ZMANJŠAL(I) GLOBINO KAOSA?

Spremembe kot stalnica pomenijo nenehno prisotnost določene stopnje kaosa. Sprememb je vedno več in vedno bolj kompleksne so.

Kaj edino lahko storimo? (Po)iščemo zase (kot posameznika, za svojo šolo itd.) najbolj ustrezen odgovor ne naslednje (bistveno) vprašanje:

NALOGE ŠOLSKEGA PROJEKTNEGA TIMA

Naloge PT:

• načrtovanje, • vodenje, • spremljanje, • evalviranje

razvojnega projekta(šolskega razvojnega projekta,

pilotnega šolskega razvojnega

projekta)

UČINKOVITO NAČRTOVANJE:

1.Načrt je izvedljiv. (= uspešno prestane preizkus racionalne evalvacije)

2.Načrt nas pripelje do cilja.

(= predvideva vse potrebne aktivnosti, določa ustrezne časovne okvire, upošteva oz.odpravi vse omejitve…)

NALOGE ŠOLSKEGA PROJEKTNEGA TIMA

Načrt ima • jasne cilje, poleg splošnih

tudi operativne,• pričakovane dosežke

(materialne in nematerialne),

• ter ciljem in dosežkom skladne dejavnosti,

• zagotavlja sprotno spremljavo izvajanja

• ter takojšnje odpravljanje napak in pomanjkljivosti.

Načrt temelji na oceni dosegljivosti ciljev oz. izvedljivosti dejavnosti.

► Učinkovit načrt upošteva vse omejitve:

• ČLOVEŠKE – izvajalcev – razpoložljivost,

pripravljenost/motiviranost, znanje/zmožnosti izvajalcev,

– koristnikov – interesi, pogoji…,

• MATERIALNE – prostor, sredstva

• ČASOVNE…

Medsebojna odgovornost

Komplementarna znanja

in veščine

Prepričanost o smiselnosti sodelovanja

Jasni operativni

cilji

Dogovor o načinu in oblikah

sodelovanja

UČINKOVIT TIM

4 6

Obvladljiva velikost

1

23

5

zahteve in pričakovanja (notranjih in zunanjih udeležencev projekta)

→ cilji (kaj želimo doseči)

→ procesi (strategije in dejavnosti)

► spremljava in evalvacija

kakovosti procesov?

→ produkti (rezultati, dosežki)

► spremljava in evalvacija

kakovosti produktov?

Cilj šolskega razvojnega projekta je novost (sprememba oz. nadgradja nečesa obstoječega ali uvedba nečesa povsem novega), ki jo vodstvo šole in učitelji želijo vpeljati v svoje vzgojno-izobraževalne delo, da bi na ta način - neposredno ali posredno – izboljšali učne dosežke dijakov.

Cilj razvojnega projekta si šola zastavi • na osnovi zahtev in pričakovanj, ki jih prednjo postavljajo vsi,

ki so zainteresirani za rezultate projekta (Ministrstvo RS za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo in šport, dijaki, njihovi starši, ožje ali širše okolje itd.),

• subjektivnih možnosti:

– svojih lastnih interesov,

– svojih zmožnosti (znanja in veščine) in

• objektivnih možnosti:

– kadrovskih, materialnih (prostorskih in finančnih), zakonodajnih ipd.

•NAČRT

izvajanja, spremljanja in evalviranja

1. Cilji

2. Pričakovani dosežki3. Kazalniki kakovosti dosežkov (kvantitativni in

kvalitativni)• Kriteriji in merili ocenjevanja kakovosti

4. Dejavnosti za doseganje ciljev5. Kazalniki kakovosti procesov (kvantitativni in

kvalitativni)• Kriteriji in merili ocenjevanja kakovosti

6. Omejitve in tveganja• Načini odpravljanja omejitev in zmanjševanja tveganj

7. Nujni pogoji

Cilj in pričakovani dosežkišolskega razvojnega projekta

Cilj je običajno izražen bolj splošno, npr.:

• vpeljava medkulturne dimenzije v izvedbeni kurikulum,

pričakovani dosežki, materialni in nematerialni, pa so izraženi konkretneje, npr.:

• medkulturna dimenzija kot poudarjeni cilj pri vseh predmetih;

• interdisciplinarni projekti, katerih cilj je razvijanje medkulturne zmožnosti;

• programi medkulturnega sodelovanja s šolami v domovini in tujini.

 

Kazalci/Kazalnikikakovosti

Dosežki morajo biti oblikovani tako, da bodo merljivi tako kvantitivno kot kvalitativno.

• Za merjenje kakovosti dosežkov potrebujemo torej ustrezne kazalnike (tj. nekaj, kar nam bo pokazalo, ali je cilj dosežen),

• opremljene s kriteriji (tj. nekaj, kar bomo uporabili kot vodilo za vrednotenje oz. presojanje kakovosti dosežkov) in

• merili (tj. nekaj, s čimer bomo ugotavljali, do kolikšne mere je pričakovana kakovost dosežena glede na določeno vodilo).

Pričakovani dosežek(materialni)

Kazalnik Kriteriji Merila

Razvijanje strokovne pismenosti (v slovenščini in tujih jezikih) kot poudarjeni cilj pri vseh predmetih

vključenost razvijanja strokovne pismenosti v letne priprave na vzgojno-izobraževalno delo (učiteljev in predmetnih oz. področnih aktivov)

kvantitativni:število predmetov   

 število jezikov          

 število učiteljev

število predmetov:• vsi predmeti• večina predmetov• polovica predmetov• manj kot polovica predmetov

število jezikov• slovenščina kot učni in materni jezik, drugi materni (oz. prvi in drugi) jeziki dijakov v oddelku, vsi tuji jeziki v kurikulu šole (TJ 1, TJ 2, TJ 3…)• slovenščina, TJ 1 in vsi TJ 2 na šoli• slovenščina, TJ 1 in izbrani TJ 2 (poučevan v oddelkih, vključenih v projekt)• slovenščina in TJ 1

število učiteljev:• vsi učitelji predmeta• večina učiteljev predmeta• polovica učiteljev predmeta• manj kot polovica učiteljev predmeta

Pričakovani dosežek(materialni)

Kazalnik Kriteriji Merila

Razvijanje strokovne pismenosti (v slovenščini in tujih jezikih) kot poudarjeni cilj pri vseh predmetih

vključenost razvijanja strokovne pismenosti v letne priprave na vzgojno-izobraževalno delo (učiteljev in predmetnih oz. področnih aktivov)

kvalitativni:• opredelitev cilja    • opredelitev dejavnosti za dosego cilja

opredelitev cilja:• kompetenčni pristop• procesni pristop• procesno-vsebinski pristop• vsebinski pristopopredelitev dejavnosti za dosego cilja:• intra- in interdisciplinarno sodelovalno poučevanje z multidisciplinarno in interdisciplinarno izvedbo (timski pouk)• intra- in interdisciplinarno sodelovalno poučevanje z multidisciplinarno izvedbo• interdisciplinarno sodelovalno poučevanje z multidisciplinarno izvedbo (pri pouku jezikov ali nejezikovnih predmetov)• intradisciplinarno sodelovanje z izvedbo samo pri jezikih

učna gradiva za razvijanje strokovne pismenosti v slovenščini in v tujih jezikih za vse predmete

kvantitativni:• število predmetov• število jezikov• število gradivkvalitativni:• kakovost učnih gradiv

??

didaktična priporočilaza razvijanje strokovne pismenosti v slovenščini in v tujih jezikih

kvantitativni:• število predmetov• število jezikov• število gradivkvalitativni:• kakovost gradiv

??

Pričakovani dosežek(nematerialni)

Kazalnik Kriteriji Merila

Usposobljenost učiteljev za razvijanje strokovne pismenosti v slovenščini in tujih jezikih

vključitev v programe usposabljanja

kvantitativni:• število eksternih usposabljanj  

• število internih usposabljanj   

• obseg kolegialnega učenja        

 • obseg samoizobraževanja (npr. število strokovnih vprašanj, samostojno preštudiranih in predstavljenih kolegom)

število eksternih usposabljanj:• nad 5 8-urnih na leto• 5 8-urnih na leto• manj kot 5 8-urnih na leto• nič

število internih usposabljanj:• nad 5 8-urnih na leto• 5 8-urnih na leto• manj kot 5 8-urnih na leto• nič

obseg kolegialnega učenja • nad 5 dejavnosti oz. dogodkov na leto• 5 dejavnosti oz. dogodkov na leto • 3 - 5 dejavnosti oz. dogodkov na leto• 1 - 2 dejavnosti oz. dogodka na leto

obseg samoizobraževanja• 3 strokovnih vprašanj• 2 strokovnih vprašanj• 1 strokovno vprašanje• 0 strokovnih vprašanj

Pričakovani dosežek(nematerialni)

Kazalnik Kriteriji Merila

Usposobljenost učiteljev za razvijanje strokovne pismenosti v slovenščini in tujih jezikih

vključitev v programe usposabljanja

kvalitativni:• cilji/vsebina programa usposabljanja  

     • struktura programa usposabljanja         • oblike in načini kolegialnega učenja

cilji/vsebina programa usposabljanja:• vsi deli seminarja so povezani razvijanjem strokovne pismenosti• polovica programa je namenjena strokovni pismenosti• tretjina programa je namenjena strokovni pismenosti• petina programa je namenjena strokovni pismenosti

struktura programa usposabljanja:• program vključuje teoretični in praktični del (predavanja in delavnice) ter izmenjavo primerov dobre prakse• program vključuje teoretični in praktični del (predavanja in delavnice) • program vključuje samo teoretični ali praktični del in izmenjavo primerov dobre prakse• program vključuje samo izmenjavo primerov dobre prakse

oblike in načini kolegialnega učenja• timsko poučevanje• vzajemno opazovanje pouka (kolegialne hospitacije)• študijske diskusije• organizirana izmenjava idej (npr. vodenje skupne mape gradiv)

Učni cilji, povezani s cilji šolskega razvojnega projekta

Učni cilji (TJ in NJP) Pričakovani učni dosežkiRazvijanje strokovne pismenosti v tujih jezikih

Dijak prepoznava in v okviru sobesedila razume temeljno predmetno specifično besedišče v tujem jeziku (leksikalno-semantična raven – receptivna zmožnost).Dijak pozna in zna uporabljati izbrano temeljno predmetno specifično besedišče v tujem jeziku (leksikalno-semantična raven – produktivna zmožnost).Dijak pozna strukturo in razume lažja strokovna besedila izbranih predmetov oz. disciplin v tujem jeziku (sintaktična raven – receptivna zmožnost).

► RAVEN DIJAKOV (tj. učni cilji in pričakovani učni dosežki dijakov, ki jih bodo omogočile spremembe v izvajanju učnega procesa)

UČNI CILJI: RAZVIJANJE STROKOVNE PISMENOSTI V SLOVENŠČINI IN TUJIH JEZIKIH