deŽelan - predvolilni časopis cirila globočnika

1WWW.CIRILGLOBOCNIK.SIDEŽELAN.

Za več kvalitetnih programov in manj asfalta

intervju s Cirilom globočnikom

02 Radovljica, dežela zmagovalcev

03 Za energetskoučinkovito občino

05 Programskeusmeritve

08 12 Deželazadovoljnih ljudi

Cirilu in njegovi listi na pot Osebna izkaznicaobčine Center kultureMedgeneracijsko

sožitje

Ljubezen do ljudi pravijo, se kaže v ljubezni do živali. In obratno, seveda. In če boste kdaj šli mimo Cirilovega doma,...

Na območju občineje 52 naselij in 12 kra-jevnih skupnosti.

Radovljica je kraj z bo-gato dediščino.

Več na strani 3 > Več na strani 4 > Več na strani 11 >Več na strani 10 >

Večja pozornost kako-vostnemu in aktivnemu preživljanju prostega časa starejših občanov.

September/Oktober 2010

Lista Cirila Globočnika

»Ker so lokalne volitve tik pred vrati, nas posame-zni kandidati za župane in občinske svetnike že seznanjajo s svojimi pro-grami. Tudi ti so kot za vsake volitve polni vsa-

kovrstnih obljub, ki teme-ljijo predvsem na novih nakupovalnih centrih, cestah, parkiriščih, razno-vrstnih dvoranah in drugih zgradbah. Gradnja cest in nasploh zidov je tudi

za letošnje volitve očitno še vedno glavno sporočilo volivcem, čeprav bi morale občine vzpostavljati pogo-je za gospodarski razvoj občine, pospeševati dejav-nosti socialnega skrbstva,

kulture itd.«»Še posebej je to očitno v občinah, kjer se bodo mno-gi potegovali za ponovni mandat, saj so v zadnjih mesecih vzniknila številna nova gradbišča ali pa so

bili položeni »temeljni ka-mni« in podpisana »pisma o nameri« za takšne ali drugačne obnove in novo-gradnje.

Več na straneh 6 in 7 >

Nadaljevanje na strani 2 >

ZAKAJ NA LOKALNEVOLITVE?Tokratne volitve so drugačne. Izbira je lažja, saj v večini ne kandidirajo samo politične stranke in stari obrazi, ampak tudi novi ter neodvisni kandidati in kandidatke s podporo občanov in občank, ki jih poznamo in vemo, da jim smemo in moremo zaupati.

Več na stranI 4 >

“Vstopam prvič”

DEŽELAN

2 WWW.CIRILGLOBOCNIK.SIDEŽELAN.

nadaljni razvoj. Slednje stanje sta finančna in gospodarska kriza še bolj razgalila, saj je le malo ob-čin, kjer se tako gospodarski kot tudi socialni položaj od zadnjih lokalnih volitev nista poslabšala. Seveda ne moremo za to kriviti zgolj lokalne oblasti. Vendar pa je velika razlika v tem, kako so se občine na krizo odzvale. Od tega, kakšno okolje vzpostavljajo in kakšne investitorje znajo prite-gniti v svoje okolje, je odvisna gospodarska rast, socialne raz-mere, zadovoljevanje potreb in zadovoljstvo prebivalcev. Resda gre predvsem za dejavnosti, ki niso v izvirni pristojnosti občin. Opozoriti pa je treba, da lahko le občine načrtujejo in vzpostavijo pogoje za njihovo izvajanje. Za boljše razvojne možnosti posa-meznih dejavnosti bi morale ob-čine na področjih, ki niso v njeni izvirni pristojnosti, začeti bolje načrtovati, aktivneje delovati, se povezovati s sosednjimi občina-mi, pa tudi aktivneje povezovati in usklajevati z državo.

Številka 1 / 2010

Izdajatelj: organizator volilne kampanje Ciril Globočnik Naklada: 7.000 izvodov

Želite izvedeti več o nas, našem delu in načrtih?

spletna stran: www.cirilglobocnik.sitelefon: 031 – 872 – 740e-mail: [email protected]

DRUGA STRAN

Cenim njegovo stremljenje k visokim ciljem in preda-nost ter vztrajnost.

Sara Isaković

Ciril je dokazal, da se tudi iz malegada naredi-ti uspešno, prepoznavno in veliko.

Miro Pogačar

Svoja znanja bom z največjim veseljem po-sredoval Cirilu, ki mu želim vse najboljše.

Peter Šmitek

Radovljica, dežela zmagovalcevVečkrat slišimo koga potarnati o majhnosti, večkrat se naposluša-mo razlag zakaj se nekaj ne da, pogosto tudi poslušamo take, ki v vsaki zgodbi, pri vsakem človeku, najdejo kakšno stvar, ki ni dobra. V vsakem jajcu iščejo kakšno dlako.

Tak odnos do vsake teme in vsakogar pa prinaša s sabo ne-varnost, da sebe in vse druge »za-premo« v povprečje. Eni zato, ker nam je v tem položaju udobno ali višje ne zmoremo, drugi pa zato, da se otresejo konkurence, ki bi kazala znake boljše kakovosti in ambicij. Tudi številni politiki tako retoriko zelo radi uporabljajo.

Pa vendar. Časi, ki jih živimo zah-tevajo od nas več kot le povpreč-no delo in rezultate. Če se želimo izviti iz krča krize, potem si povprečnosti preprosto ne moremo privoščiti. In to velja tako za državo, kot tudi za občino s tolikimi potenciali in dobrimi ljudmi, kot je Radovljica.

Cirila Globočnika poznam ravno dovolj, da vem, da mu je zgoraj opisani besednjak tuj. Nekdo, ki lahko v svojem življenju poka-že toliko vrhunskih rezultatov

Za več kvalitetnih programov in manj asfaltaSedanji in novi kandidati za žal ne razumejo, da občani ravno tako kot nove zgradbe potrebu-jejo tudi druge stvari. Le v redkih občinah se npr. temeljito ukvar-jajo s spodbudami za zmanjša-nje količine odpadkov, izvajajo ukrepe za povečanje energet-ske učinkovitosti občinskih oz. javnih stavb, izvajajo programe vseživljenskega izobraževanja, pomoč za brezposelne, aktiv-no privabljajo mala in srednja podjetja s trajnostno naravnano gospodarsko aktivnostjo ... Občin z novimi trgovskimi centri, no-vimi stanovanjskimi soseskami, največ kilometri asfaltiranih cest na prebivalca ... , s katerimi se hvalijo sedanji oz. jih obljubljajo novi, ne potrebujemo več.

Na županih in občinskih svetni-kih je, da v ospredje postavijo (kreativne) prebivalce in progra-me, s katerimi bodo uresničevali trajnostno naravnano gospodar-stvo, bolj ekološko in socialno politiko, skrbeli za (vseživljenj-sko) izobraževanje, brezposelne, mlade ... Zato se vse bolj kaže potreba po tem, da se uvede le-

stvica občin, v katerih je najpri-jetneje živeti in delati, s katero bi dokazali, da se med najuspešnej-še občine uvrščajo tiste občine, v katerih prebivalci aktivno sodelu-jejo pri ustvarjanju občinskih po-litik, kjer imajo čist zrak in dovolj zaposlitev oz. malo brezposelnih, kjer šole tekmujejo katera ima boljše učence, kjer življenje vrvi od športnih, kulturnih, mladin-skih oz. družbenih aktivnostih, kjer je merilo uspešnosti tudi podatek o tem, kdo ima najmanj smeti na prebivalca ali pa katera občinska oz. javna stavba porabi najmanj energije, koliko podjetij proizvaja trajnostno naravnane izdelke itd.

Poleg tega sedanji in novi kan-didati za župane tudi žal ne razumejo, da lahko namenijo več sredstev za ustvarjanje inve-stitorjem (javnim in zasebnim) prijaznega okolja. Na slednje ka-žejo tudi izsledki več strokovnih raziskav, iz katerih je razvidno, da občine premalo izkoriščajo svoja sredstva za financiranje tistih dejavnosti, ki predstavljajo nujno potrebne aktivnosti za njihov

pri vseh projektih, ki se jih je loteval in tako pozitiven odnos do soljudi, preprosto ne more biti zadovoljen s povprečnim. Prežet je z miselnostjo zmagovalca, ki jo preprosto in uspešno prenaša na vse, s katerimi dela.

Župan ni čarovnik, ki bi zamahnil s paličico in stvari bi se kar same od sebe uredile. Je, oziroma mora biti, predvsem vodja, ki zna svojo ekipo sodelavcev dovolj dobro usmerjati in motivirati, da nare-dijo več in bolje. Konec koncev je naloga vodje tudi v sodelavcih prepoznati tiste kvalitete, ki se jih morda do tistega trenutka niso niti sami zavedali. Prepričan sem, da bo Ciril tak zmagovalni vodja tudi kot župan. Čisto preprosto zato, ker drugačen ne zna biti. V to je prepričal vse, ki smo spremljali dosedanje rezultate njegovega dela.

Radovljica si zasluži več kot pov-prečje. Zasluži si stopiti na pot do zmage, ker si Radolčani zaslužijo deželo zadovoljnih ljudi.

Čas je za korenite spremembe v občinski politiki.

Pri svojem delu sem v neprestanem stiku z ljudmi, ki se na različne načine udejstvujejo na področju kulture oziro-ma umetnosti.

Barbara Boltar Jožica Režonja

S podporo in uresničeva-njem programa bo obči-na Radovljica prijazno okolje za bivanje obča-nov, tako kot si ga vsi želimo. Polona Rob

Pričakujem vodenje ta-kšne občine, ki se ne bo pri odločanju delila na levo in desno, temveč skrbela za dobre rešitve v korist vseh krajanov .

Marinka Šemrl

Občina Radovljica

Občina...Občina...

21

3


jeta okolje, bo občina spodbujala zamenjavo dotrajanih sistemov. Investicije v energetsko sanacijo zgradb v lasti občine

Dejstvo je, da je večina starejših objektov energetsko potratnih, kar se odraža v višji porabi energije za ogrevanje, hlajenje, osvetljevanje in posledično višji-mi računi za porabljeno energijo, ki bremenijo občinski proračun. Z investicijo v energetsko sana-cijo se zmanjša poraba energije, občinska proračunska sredstva pa se lahko namenijo za druge razvojne projekte.

Spodbujanje podjetij, ki se ukvarjajo z »zeleno energijo«

V občini bomo z razvojem infra-strukture, ponudbo finančnih spodbud in spodbujanjem pove-zovanja inovatorjev na lokalni ravni ustvarjali ugodno klimo podjetja, ki se ukvarjajo z razvo-jem produktov in storitev poveza-nih z učinkovito rabo energije in obnovljivimi viri energije. Usmer-jenost v spodbujanje inovacij bo občini posredno omogočala ustvarjanje novih delovnih mest in dvig dodane vrednosti.

Informiranje občanov glede obnovljivih virov energije in učinkovite rabe energije

Skrb za naravo je dolžnost in od-govornost vsakega posameznika. Zato bo občina občanom posre-dovala informacije glede financi-ranja okoljskih naložb, s katerimi bodo lahko energetsko sanirali svoje nepremičnine in/ali začeli proizvajati energijo iz obnovljivih virov za prodajo ali lastne potre-be. Cilj občine je tudi približati skrb za okolje najmlajšim.

Menim da je pomembno, da se turistični ponu-dniki združijo in skupaj predstavijo naš kraj.Tadej Markelj

Vedno znova me preseneti njegov smisel za estetiko in umetnost, natančnost, odločnost in vztrajnost.Petja Zorec

Zagovarjam enakomeren in ekološko naravnan razvoj celotne občine.

Bojan Kozjek

TRETJA STRAN

Za energetsko učinkovito občino

Občina se na račun investicij v obnovljive vire energije in učinkovite rabe energije lahko iz sedanjega pasivnega potrošnika prelevi v aktivnega proizvajalca zelene energije in tako prispeva svoj delež k ohranjanja okolja ter doseganju trajnostnega razvoja. Na področju občine Radovljica predlagamo:

Namestitev sončnih elektrarn na javne objekte Občina bo na vse večje objekte, ki so v občinski lasti in imajo ustrezno lego ter velikost streh namestila sončne panele, ter tako izkoristila naravno moč sonca za proizvodnjo električne energije.

Postavitev vetrnih elektrarn

Vetrna energija je v Sloveniji med najmanj izkoriščanimi obnovljivi-mi viri energije. Občina bo izvedla meritve in na ugodnih lokacijah spodbudila investitorje, da bodo preko oblike javno zasebnega partnerstva financirali postavitev manjših vetrnih elektrarn.

Postavitev sistemov kogeneraci-je (zemeljski plin, lesna biomasa,…)

Občina ima ogromen potencial lesne biomase, ki pa trenutno ni izkoriščen. Hkrati je v občini veliko objektov, ki trenutno kot energent za ogrevanje uporablja-jo kurilno olje. Glede na to, da ze-meljski plin in biomasa z vidika emisij CO2 najmanj obremenju-

“Cirilu in njegovi listi na pot”

Ciril Globočnik niso le podatki o delu, priznanjih in uspehih. Ciril sliši dobro tudi tedaj, ko kdo spregovori o hišnih ljubljencih, saj ima doma dva, ki se razumeta kot »rit in srajca«, čeprav sta pes in mačka. Ljubezen do ljudi pravijo, se kaže v ljubezni do živali. In obratno, seveda. In če boste kdaj šli mimo Cirilovega doma, boste tam opazili dva zadovoljna kosma-tinca. Ja, vedno več nas verjame, da tudi živali pokažejo svoje občutke.Privrženost, zvestoba in lojalnost so lastnosti, ki jih pri Cirilu Globočniku kaj hitro najdeš tudi izven njegovega poslovnega sveta. Minilo je namreč že 15 let, odkar je žlahtna ideja o vi-nogradništvu na gorenjskem, dobila močne korenine. Očitno v pravem krogu ljudi, del katerega je tudi Ciril. Vse odtlej prvo gorenjsko vinogradni-ško društvo Šparoni, v krogu prijate-ljev neguje tudi trs potomke najsta-rejše trte v Sloveniji in na svetu. Ta je v Radovljico prišla po zanimivi poti in Ciril vam bo zgodbo z veseljem povedal. Ljubezen do vinogradništva nagradijo Šparonom trte vsako leto z grozdjem, ki ga družba pobere, stisne in varno spravi.

Ste že srečali človeka, ki potuje predvsem zato, da bi od tam odnesel nekaj koristnega za svoj kraj?! Cirilu je bilo dano, da je s plavalno repre-zentanco prepotoval domala ves svet. A od tam je domov prinesel veliko. Za vse, ne le zase. Domov je prina-šal ideje, ki so naši Deželi prinesle zavidljiv športni objekt. Danes ima za ta objekt novo, še večjo vizijo – da bi tam našle možnosti izvajanja športnih aktivnosti vse generacije.In tudi slednja lastnost, socialna čutnost daje našemu Cirilu dodatne razloge, da ga spoštujemo kot oseb-nost. Medtem ko uradna medicina ne priznava alternativnih prijemov, je Ciril s tem, ko je povabil k sodelova-nju strokovnjaka iz krogov neuradne

medicine dokazal, da se je odločil prav. Prav za svojo ekipo. Ker vedno misli tudi na druge, ne le nase ali enega. Mnogim je že ponudil roko, dal priložnost in čeprav radi rečemo, da je pravih prijateljev malo, jih ima Ciril veliko.

Če je optimizem dobra lastnost, je Ciril zagotovo oseba, ki ga veliko premore. Medtem ko mnogi mislijo, da smo Slovenci v plavalnih discipli-nah dosegli največ, ko smo s pomočjo Sare Isakovič dosegli srebrno medaljo na Olimpijskih igrah v Pekingu, Cirila ne boste našli med njimi. Sam verjame v fante in dekleta, ki vlagajo svoje zadnje atome energije v vrhun-sko izvajanje športa, za katerega so se odločili. In ker jih pri tem spre-mlja, je pripravljen dati roko v ogenj, da jim bo še večkrat uspelo.

Pa to še zdaleč ni vse. Ciril je zbral toliko poguma in vere, da je javnosti predstavil svoj načrt projekta sončne elektrarne. In za to idejo je še danes pripravljen iskati podporo. Hvale-žen je namreč naravi, ki je njegovi Deželi dala toliko sonca, da je ideja

našla pot do njega. In tej isti naravi se je s pomočjo kolegov zahvalil tudi s postavitvijo toplotne črpalke na kopališču. Ta je v nekem smislu postala »kura ki nosi zlata jajca«, saj z njo letno prihranijo prek 30.000€, v nekem drugem smislu pa bi ji lahko rekli tudi »darilo naravi«, saj prihra-ni več kot polovico plina, ki ga sicer potrebuje za delovanje objekta.

Čeprav plavanje v osnovi ni ekipni šport, je vzdušje v ekipi še kako pomembno na poti do rezultatov. In Ciril to dobro ve! Res da je eden, a deluje za vse. Za družino, za Plavalni klub, za Šparone, za Radovljico. In če se boste kdaj znašli v njegovi družbi, verjemite, da vam bo prisluhnil, si vzel čas in pomagal če bo potrebno in če bo le mogoče.

Morda je prav zaradi vseh teh Cirilo-vih lastnosti dozorela naša pobuda, da ga prepričamo v kandidaturo. Ker verjamemo, da lahko naredi veliko.

Za vse nas!

lesna biomasa

bioplin

Obnovljivi viri energije:

vodna energija

sončna energija

www.cirilglobocnik.si

Ciril me je s svojim programom in skupino ljudi okrog sebe nav-dušil. Verjamem, da bo deloval nestrankarsko in bo zastopal interese občanov.

Danijel Kašca

Z odgovornim odno-som do okolja in so-ljudi si bomo ustvarili take pogoje bivanja, ki bodo omogočali kvaliteten razvoj tudi bodočim generacijam.

Monika Ažman


Zakaj na lokalne volitve?Občinski priročnik

Osebna izkaznica občine

PRIROČNIK

Občina Radovljica obsega Radovljiško ravnino, imenovano tudi Dežela, Dobrave in Jelovico. Na območju občine je 52 naselij in 12 krajevnih skupnosti.

Občina Radovljica je del gorenjske statistične regije. Meri 119 km2. Po površini se med slovenskimi občinami uvršča na 52. mesto.

Občina ima približno 18.600 prebivalcev. Po številu prebivalcev se med slovenskimi občinami uvršča okoli 20. mesta.

Na kvadratnem kilometru površine občine živi povprečno okoli 156 prebivalcev.

Gostota naseljenosti je večja kot v celotni državi (100 prebivalcev na km2).

Povprečna starost občanov je preko 42 let in tako višja od povprečne starosti prebivalcev Slovenije (pod 42 let).

Skoraj vsak drugi prebivalec v občini ima osebni avtomobil (51 avtomobilov na 100 prebivalcev); ta je v povprečju star okoli 7 let.

Povprečna mesečna plača na osebo je za okoli 10 % nižja od letnega povprečja mesečnih plač v Sloveniji.

Središče: 438330.74, 130402.2546°18’53.62” 14°11’40.01”

Obseg: 75.37 km

Vir: www.geopedia.si, Slovenske občine v številkah, SURS

“Če pogledamo udeležbo na zadnjih lokalnih volitvah, lahko opazimo negativen trend oziroma vedno nižjo udeležbo. Marsikdo bo verjetno odgovoril, da v tem ni nič pretresljivega, saj ima v demokratični državi vsakdo pravico da se (ne)udeleži volitev. Na prvi pogled verjetno res ni nič pretresljivega. Se bo pač lokalnih volitev 2010 udeležila le polovica volivcev v občini ali pa celo manj. Vendar v tem primeru ne gre zgolj za statistiko in odstotke, gre za to, da nam (ne)udeležba sporoča, da volivci oziroma občani in občanke postajajo vedno bolj ravnodušni in nezainteresirani. In da jim postaja vseeno kdo bo na volitvah izvoljen. Svojo pasivnost pa največkrat pojasnjujejo s tem, da naj bila politika nasploh umazana, da vsi kandidati želijo le oblast in denar, da se po volitvah ne bo nič spremenilo ali pa da od volitev ne bodo imeli nič.

Tokratne volitve so drugačne. Izbira je lažja, saj v večini ne kandidirajo samo politične stranke in stari obrazi, ampak tudi novi ter neodvisni kandidati in kandidatke s podporo občanov in občank, ki jih poznamo in vemo, da jim smemo in moremo zaupati. Z udeležbo novih sposobnih kandidatk in kandidatov se odpirajo nove možnosti resničnega napredka naših krajev in občine. Zato so volitve župana in občinskih svetnikov še kako pomembne, saj gre za prihodnost naših krajev in občine.

Na koncu bi želel poudariti, da je (ne)udeležba na svobodnih volitvah pravica vsakega posameznika, a hkrati tudi odgovornost. Z (ne)udeležbo bonamreč vplival na vodenje lokalne skupnosti, ki ji pripada.

Torej….vidimo se 10. oktobra na voliščih.”

Občina Radovljica


…energetska prenova občinske infrastrukture in starejših bivalnih objektov s skupno vodenimi pro-jekti učinkovite rabe energije (tudi sodelovanje več občin z enakimi ali podobnimi cilji) in s skupnim pristopom k pridobivanju nepovratnih virov finan-ciranja;

…oblikovanje razvojnega centra občine Radovljica tako za proizvodne kot tudi storitvene dejavnosti;uporaba neizkoriščenih, že obstoječih gospodarskih objektov za dodatne dejavnosti. Interes z možnostjo odprtja novih delovnih mest je bil izkazan na področju industrijske proizvodnje tehnologij za koriščenje obnovljivih virov tehnologije in letalskih delov;

…priprava izobraževalnih programov s poudarkom na ročnih spretnostih in tradicionalnih lokalnih izdelkih (šola kovaštva, ….);

…oblikovanje enotnega centra za nujne službe medicinske pomoči, gasilcev, gorske reševalne službe in koriščenje ravnokar obnovljene letališke infra-strukture za helikopterski reševalni center Goren-jske;

…vpeljava info točk s celovito predstavitvijo občine Radovljica na avtocestnih postajališčih;

…pokrivanje turističnih točk v občini Radovljica s sodobnimi komunikacijskimi mediji;

…povezava krajevnih skupnosti s kolesarskimi stezami in pešpotmi;

…povečanje števila otokov za sortiranje odpadkov in povečan nadzor nad individualnimi odpadki;

…posledično zmanjšanje stroškov sortiranja na de-ponijah in odvoza v nadaljnjo predelavo;

…pridobitev »blagovnih znamk« Olimpijski športni center in Center kulture, ki bosta omogočali trženje športnih objektov in trženje kulturnih dogodkov tudi v tujini. S tem bodo zagotovljena dodatna sred-stva za financiranje teh dejavnosti, posredno pa tudi razvoj gostinstva, hotelirstva, domače obrti in podeželskega turizma;

…dokončanje otroških igrišč po krajevnih skup-nostih;

umiritev prometa v okolici šol, vrtcev, zdravstvenih in ostalih javnih ustanov in v centru mesta;

…izpeljava projekta oživljanja kmetij in njihove vpe-tosti v vzporedne gospodarske dejavnosti, načrtno urejanje in vzpodbujanje vrtičkarstva na občinskih zemljiščih;

…izpeljava načrta preureditve vseh javnih površin z vidika splošne uporabnosti ter dostopnosti ljudem z omejenimi gibalnimi sposobnostmi;

Nabor projektov in aktivnosti, ki so izvedljivi v nasled-njem mandatu:

Programske usmeritve

PROJEKTI

Ustvarjajmo vzpodbudno, ekološko naravnano in družbeno odgovorno poslovno okolje

Radovljiška občina je mesto za podjetne in inovativne posameznike in skupine. Njena pomembna naloga bo ustvarjanje zdravega in družbeno odgovornega poslovnega okolja, kar bo omogočilo nadaljnjo rast obstoječih dejavnosti ter realizacijo podjetniških idej, ki bodo pazljivo umeščene v prostor. Kreiranje novih delovnih mest in s tem zagotavl-janje sredstev za življenje, ki bodo pridobljena z delom, bo oživilo tudi vzporedne storitvene dejavnosti.

Postali bomo okoljsko visoko osveščena občina, ki izkorišča naravne vire (sonce, voda, les) in se zaveda pomena ločevanja odpadkov in ravnanja z njimi. Potrebna bo energetska prenova obstoječih objektov – porabnikov energije, novi strateški razvojni projekti občine pa bodo že pripravljeni na osnovi koriščenja obnovljivih virov energije.

Izvršena bodo le tista investicijska vlaganja, ki bodo ali ekonomsko upravičena ali pa bo njihovo financiranje dolgoročno zagotovljeno. Več sredstev bo namenjenih vzdrževanju obstoječih nepremičnin. Upoštevana bo dobra praksa občin, ki so že bile uspešne na določenih področjih. Pred-nost pri pridobivanju poslov bodo imele gospodarske družbe iz Gorenjske, seveda ob pogoju, enake cene in enake kvalitete kot konkurenti.

Povezujmo mesto in podeželje, povezujmo se s slovenijo in tujino Negovali bomo tradicijo, zagotavljali enakomeren razvoj in skrbeli za celostno podobo cele občine. Mesto in kraje bomo povezali s ponudbo podeželja ter ostalih občin in jih na področju turizma, kulturne dediščine in športa z izvedbo tradicionalnih dogodkov naredili še bolj atraktivne ter prepoznavne (olimpijski športni center, občinski center kulture).

Izobražujmo in obdržimo motivirane ter inovativne kadre

Pestre možnosti pridobivanja izobrazbe v občinskem prostoru, nadgradnja teorije s praktičnimi znanji ter ročnimi spretnostmi, zagotavljanje zapo-slovanja, spodbujanje partnerstev med družinami in podjetji ter prijazne oblike bivanja bodo mladim omogočili osebnostni razvoj v domačem okolju.

Občina, kjer vsakdo najde športno dejavnost zase

Vzpodbujali bomo vključevanje vse ljudi v občini v športne dejavnosti (raznovrstnost športov, rekreacija za starejše, šport v naravi, bolj kako-vostna, pestra in strokovna športna vadba za vse otroke in mladostnike, ne le tiste v športnih klubih). Vsem zainteresiranim bomo omogočili dostopnost do javne športne infrastrukture ter odprli šolska igrišča. Sistemsko bomo pristopili k upravljanju in vzdrževanju. Podpirali bomo organizacijo in prirejanje tradicionalnih amaterskih in profesionalnih športnih dogodkov.

Nadgrajujmo kakovost življenjskega okolja

Vsem starostnim skupinam bomo omogočali aktivno preživljanje pros-tega časa. Spodbujali bomo delovanje nevladnih organizacij in društev, v katere bo vključeno maksimalno število otrok, mladostnikov in odraslih. Več sredstev bo namenjenih za izvedbo programov. Poleg strokovnosti bo posebna pozornost posvečena razbremenitvi staršev pri vključevanju otrok v izvenšolske aktivnosti na področju celotne občine. Občina Radovljica - poskrbimo za zdravo življenje vseh generacij.

Komunicirajmo odprto, prijazno in kon-struktivno

Delovanje občine bo potekalo transparentno s pomočjo rednega in celovitega informiranja o oblikovanju in sprejemanju odločitev. Možnost sodelovanja pri odgovornem delu bo dana vsem krajevnim skupnostim in zainteresiranim drugim javnostim.


spraševala: I . M.

Vstopam prvič.Intervju s Cirilom Globočnikom, neodvisni kandidat za župana občine Radovljica

Zakaj ste se odločili za kandida-turo?

Kandidatura temelji na resnem in odgovornem premisleku o možnem prispevku pri soustvar-janju naše skupne prihodnosti. Podpora prijateljev, znancev in sodelavcev, ki jim moj način dela in predanost delu nista tuja, pa mi je to odločitev zelo olajšala.

Kakšen se vam zdi svet politike, v katero vstopate prvič?Res vstopam prvič. Nikoli nisem bil član nobene politične stranke in se na političnem parketu tudi

nisem udejstvoval. Svet politike, ki ga sedaj osebno izkušam, je mnogokrat groba, neodgovorna in nepremišljena igra besed, katere pač ne podpiram in sam tako ne ravnam. Vem, da ogromno ljudi veliko in dobro dela, čeprav ni-majo enakih izhodišč. Med nami so strokovnjaki različnih znanj, potrebno jih je povezati. Mislim, da v tem trenutku druge poti ni.

Športniki ste v osnovi tekmovalni – se vam zdi ta lastnost prednost za življenje med politiki, ki – tako se zdi – nenehno tekmujejo, sami s seboj, eden proti drugemu, celo

eden proti vsem – brez sramu in dlake na jeziku?

Absolutno je šport v tridese-tih letih na meni pustil pečat tekmovalnosti, vztrajnosti in inovativnosti ter zahteval veliko različnih znanj, negovanja odno-sov v dobrih in slabih trenutkih in seveda trdega dela. Vedno sem si postavljal visoke cilje in verjel vanje, zato sem bil tako timsko kot tudi osebno uspešen.

Zdaj že nekaj časa okušate bitke za podporo volivcev. Vas je vmes že kdaj prijelo, da bi odnehali?

INTERVJU: CIRIL GLOBOČNIK

Tisti, ki me poznajo, vedo, da me ne ustavi vsaka motnja in da ne odneham kar tako.

O b č i n a R a d o v l j i c a - D e ž e l a z a d o v o l j n i h l j u d i .


Tisti, ki me poznajo, vedo, da me ne ustavi vsaka motnja in da ne odneham kar tako.

Pred časom ste rekli, da vas stik z ljudmi bogati – česa imate torej danes več?

V življenju mi je bilo dano spo-znati ogromno ljudi z različnih področij, tako doma kot tudi v tujini. Zaradi odgovornega in korektnega sodelovanja mi je pot do njih vedno odprta. Tudi to me bogati.

Sestavili ste spodobno listo kan-didatov za občinski svet – katere so osnovne prednosti vaše liste, vaših ljudi?

Uspelo mi je sestaviti listo, na kateri so zastopani ljudje iz vseh dvanajstih krajevnih skupnosti. To so mladi z naprednimi ideja-mi, starejši z veliko izkušnjami, so ljudje različnih poklicev. Vsi so neobremenjeni s politiko, njiho-va pripravljenost za angažiranje v občinskem prostoru je velika. Spoštovali bodo različnost mnenj, ki bodo temeljila na strokovnih argumentih.

Pa se dotakniva še programa, ki vas bo spremljal cel mandat. Kaj so glavni poudarki, cilji?

V trenutni gospodarski situaciji in, pošteno povedano, glede na omejene informacije o stanju na že sprejetih občinskih projektih, ki jih bo potrebno zaključiti, in zato tudi omejene informacije o možnih prostih denarnih sred-stvih, menim, da kakršnekoli obljube in neosnovane napovedi niso primerne. Moje razmišlja-nje in nameravana ravnanja pa so razvidna iz poudarkov, ki so

navedeni na naslednjih straneh te publikacije. Moram pa poveda-ti, da je bilo v mesecu avgustu in septembru že opravljenih veliko srečanj z ljudmi, ki obvladajo svoja področja, zelo pozitivno razmišljajo in obenem živijo z obema nogama na realnih tleh. In ki so seveda pripravljeni sode-lovati pri izvedbi načrtov.

Navajate ključna področja življe-nja; pa pojdiva po vrsti – zdravo gospodarstvo je pogoj za dobre načrte. Se strinjate?

Zato je tudi izpostavljeno na prvem mestu. Funkcioniranje ostalih dejavnosti je pogojeno z uspešnostjo gospodarstva. Ljudje, ki se s tem ukvarjajo, bodo ključ-ni element prihodnosti. Ni in ne bo jim lahko. Stanje nezaposle-nosti v občini Radovljica (trenu-tno preko 600 ljudi) je izredno pereča tema. Osebno menim, da je program javnih del, tudi zaradi politike države, preveč okoren. Menim, da je ljudem, ki nimajo službe, potrebno ponuditi delo tudi preko javnih del. Pa dosledno preverjati upravičenost socialnih transferov, le- ti naj pridejo do tistih, ki res nimajo drugih lastnih možnosti.

Če izhajam iz prejšnjega vpra-šanja, je prihodnost v veliki meri odvisna od energije zdravih ljudi. Drži?

Primarna skrb za zdravje je na nas samih. Zato preživljajmo prosti čas v naravi, bodimo aktivni tako fizično kot tudi umsko, možnosti za to so v naši občini že sedaj velike. Kako nujne so dobre zdravstvene službe, pa nam običajno postane jasno šele, ko jih potrebujemo.

Kakšna je po vašem mnenju kvaliteta okolja?

Mislim, da pogoji bivanja v naši občini omogočajo visoko kvaliteto življenja, za vsakega posameznika pa to pomeni nekaj drugega. Z upoštevanjem te raznolikosti interesov pa pride-mo tudi do programskih načrtov. Čas je za nadgradnjo obstoječega stanja z manjšimi vložki v stvari in večjimi vložki v programe. Vsem izgrajenim objektom bodo življenje vdihnili ljudje, ki bodo v njih našli možnost uresničitve svojih zanimanj. Drugače njihova izgradnja ni bila upravičena in imamo druge vrste problem.

V občini Radovljica imamo na področju tradicije in kulturne dediščine kaj pokazati. Kako bi ji vi odpirali vrata? Se strinjate, da samozadostnost nikoli ni prava pot?

Tekmovalnost je vedno dobro-došla in jo bom tudi vzpodbujal. Z občinskim centrom kulture bodo tako profesionalni kot tudi amaterski akterji izzvani k še večji aktivnosti. Predvsem tisti v krajevnih skupnostih, ki so sicer danes prepoznani le v ožjem lokalnem okolju in nimajo prilo-žnosti, da se predstavijo širše. Za konec skočiva še v vaše vode – šport. Vaš prispevek k razvoju športa v občini in državi je jasen. Je še veliko odprtih možnosti?

V polni meri se zavedam po-membnosti športa v življenju. Imamo pogoje, imamo organi-zirana društva. Vključevanje otrok in mladostnikov v različne športe se mi zdi nujno. Današnji tempo življenja mlajše genera-

cije postavlja pred preizkušnje tako imenovanega sodobnega življenja. Vse niso dobre in starši smo zaskrbljeni, ko razmišljamo o prihodnosti naših otrok. Toliko kot bo naša aktivna generacija v programskem in družinskem smislu podpirala mlajšo genera-cijo, toliko podpore lahko tudi mi in prihodnje generacije pričaku-jemo od njih. Je program nastajal kot kritika dosedanjih oblasti?

Ne, program je nastajal izključno kot razmišljanje o možnih izbolj-šavah in nadgradnji dosedanjega dela v občini.

Prisegate na dialog, strpnost in spoštovanje – se vam zdi to v politiki sploh mogoče?

Mora postati mogoče. Verjamem v moč dialoga, v nujnost med-generacijskega sodelovanja, zah-tevam spoštovanje sogovornikov. Enako pričakujem tudi od mojih morebitnih bodočih sodelavcev.

»Funkcioniranje ostalih dejavnosti je pogojeno z uspešnostjo gospodarstva.«

»Mislim, da pogoji bivanja v naši občini omogočajo visoko kvaliteto življenja, za vsakega posameznika pa to pomeni nekaj drugega. Z upoštevanjem te raznolikosti interesov pa pridemo tudi do pro-gramskih načrtov.«

INTERVJU: CIRIL GLOBOČNIK

O b č i n a R a d o v l j i c a - D e ž e l a z a d o v o l j n i h l j u d i .


KANDIDATI ZA SVETNIKE - LISTA

LISTA CIRILA GLOBOČNIKA.

1. Miran Rems 2. Miroslav Pogačar 3. Jožica Režonja 4. Vili Praprotnik 5. Monika Ažman 6. Miloš Šter 7. Blaž Trček 8. Miloša Kos Ovsenik 9. Marjan Potočnik 10. Mojmir Faganel 11. Marinka Šemrl 12. Danijel Kašca 13. Bojan Kozjek 14. Petja Zorec 15. Tadej Markelj 16. Zdravko Mohorič 17. Jana Kunčič 18. Peter Šmitek 19. Peter Kramar20. Barbara Boltar21. Tanja Resman Tomše22. Jurij Smolej 23. Polona Rob24. Aljaž Mezeg25. Ciril Globočnik

dr. med. – specialist splošne kirurgije – bolnica Jesenicegradbeni tehnik – strokovni delavec planinskega društva Radovljicaekonomski tehnik – pomočnica direktorja Albatross Fly, d.o.o.strojni tehnik – uslužbenecdipl. med. sestra – izvršna direktorica zbornice zdravstvene in babiške negeuni. dipl. ekon. – direktor Elan Inventa, d.o.o.mag. art – Big band RTV SLO – saksofonist solistuni. dipl. psihologinja – direktorica CSD Radovljicagradbeni tehnik – Dominvest Jesenicesmučarski trener – upokojenecorganizator poslovanja – svetovalka za kmetijsko pravne zadevedipl. ekon. – davčni svetovalecelektrotehnik – vodja trženjauniv. dipl. oblikovalka tekstilij in oblačilprof. športne vzgoje – učitelj športne vzgoje in računalništvavoznik, avtomehanik – montaža navtične oprememag. angleškega jezika – predmetna učiteljica angleščineuniv. dipl.oec., ing. strojništva – upokojenecmag. elektrotehnike – asistent na Fakulteti za elektrotehnikodipl. umetnostna zgodovinarka – vodja galerije ŠHpredmetna učiteljica geografije in zgodovine – predmetna učiteljicauni. dipl. ekon. – komercialni direktor OEMuni. dipl. ekon. – upravnica kampa in kopališča Radovljicadipl. ing. strojništva – smer letalstvo – študent psihologijepredmetni učitelj športne vzgoje – trener plavanja – športni direktor

Blaž Trček Miran Rems

Podpiram Cirila Globočnika za župana občine Radovljica, ker je s povabilom gospe ministrice za kulturo Majde Širca izkazal veliko pozornost do kulture v občini Radovljica. Prepričan sem, da bo veliko prispeval tudi k prepoznavnosti domačih kulturnih in glasbenih umetnikov in skupin.

Blaž Trček, mag. art., saksofonist-solist Big Band Rtv Slo

Zakaj se ne grem politike, ampak svetništvo.Svetnik v občinskem svetu je izvoljeni predstavnik soob-čanov za zagotavljanje prijaznega in kulturnega okolja. Okolja ki sprošča, ki ponuja mir in ravnotežje, a hkrati tudi možnosti za razvoj. Vsem. Tako na desni kot na levi stra-ni politične scene, kot na desnem in na levem bregu Save. Prav zato imamo občinske svetnike in ne občinske poslance. Združujemo se zaradi skupnih interesov in ne zaradi politič-nih opredelitev. Če le te pustimo poslancem, bomo v Deželi zadovoljnih ljudi.

Miran Rems, dr. med.

Deželani za občinski svet


S svojo kandidaturo za svetnika občine Radovljica želim doprinesti k enakovredni zastopanosti staro-stnih skupin pri sousvarjanju pri-hodnosti v naši občini. Aljaž Mezeg

KANDIDATI

Petja Zorec iz Radovljice

Univerzitetna diplomirana obliko-valka tekstilij in oblačil Petja Zorec iz Radovljice, nagrajenka natečaja za oblikovanje ekološke nakupo-valne torbice, ki je med kandidati tudi najmlajša, je že v preteklosti uspešno sodelovala z Globočnikom, zato: »zaupam v njegova prizadeva-nja in se veselim Cirilove napovedi, ki mladim napoveduje čas priložno-sti.«

Barbara Boltar iz Radovljice

Diplomirana umetnostna zgodovi-narka, Barbara Boltar iz Radovljice je poudarila, da: »je lahko kultu-ra temeljni element povezovanja različnih področij v občini Rado-vljica. Ta se lahko ponaša z dolgo in bogato tradicijo, saj ni kraja v občini, kjer se ljudje ne bi ukvarjali s kulturo. Prepričana sem, da se bo dosežen nivo kulture ohranil in razvijal ter postal tudi pomemben

del turistične ponudbe, ki velja za pomembno gospodarsko panogo.«

Marko Smrekar iz Lesc

Diplomiran inženir arhitekture, Marko Smrekar iz Lesc, ki mu prostorski akti občine predstavljajo področje bivanja in združevanja, je poudaril dopolnjevalne lastnosti arhitekture. »Verjamem, da bomo kot ekipa uspeli nadgraditi doseda-nje delo v občini in preseči »vrtičkar-stvo« ter doseči združevanje še tako različnih programov.«

Jožica Režonja iz Begunj

Ekonomski tehnik in pomočnica direktorja Albatross Fly d.o.o., Jožica Režonja iz Begunj, kjer izdelujejo dele za letala družbe Pipistrel se je na povabilo Globočnika odzvala zaradi zaupanja v Cirilov posluh na različnih področjih. »To je dokazal tudi s sestavo ljudi na listi. Ciril razume, da gospodarstvo v občini

potrebuje nov veter!« je še dodala.

dr. Miran Rems iz Radovljice

Doktor medicine – specialist splošne kirurgije v bolnici Jesenice, dr. Miran Rems iz Radovljice, je javnosti po-vedal, da je situacija v občini zrela za spremembe. »Verjamem, da bodo odslej zastopani interesi ljudi in ne strank!« je bil odločen Rems, ki si je s tem prislužil aplavz prisotnih.

Miroslav Pogačar iz Lesc

Gradbeni tehnik – strokovni delavec planinskega društva Radovljica, Miroslav Pogačar iz Lesc je povedal, da je prvič privolil, da stopi v poli-tiko, saj je ugotovil, da: »smo prišli do meje. Prišel je čas, ko moramo preseči strankarske razprtije, imeti isti cilj in stopiti skupaj.«

Miloša Kos Ovsenik iz Lesc

Univerzitetna diplomirana psiholo-

ginja – direktorica CSD Radovljica, Miloša Kos Ovsenik iz Lesc je življenje namenila pomoči ljudem s težkimi usodami, zato je vabilo kandidata sprejela s prepričanjem: »da je prišla priložnost, ko bom ljudem v stiski lahko zares poma-gala. Žal so ti ljudje vedno nekje na repu družbe. Slednja mora spoznati, da je ta rep del kroga, ki ga težko ločimo od ostalih delov.«

Marinka Šemrl iz Lesc

Organizatorka poslovanja – sveto-valka za kmetijsko pravne zadeve, Marinka Šemrl iz Lesc, je ugo-tovila, da je podobna tudi usoda kmetijstva, saj da: «je bilo premalo sodelovanja in povezovanja. Kme-tijstvo je področje, kjer se lahko srečujeta arhitektura, ekologija, dediščina,… in tu so priložnosti za nova delovna mesta. Verjamem, da jih bo Ciril prepoznal in ljudem dal priložnost.«

Peter Šmitek iz Krope

Diplomiran komercialist v pokoju, Peter Šmitek iz Krope je tako povzel glas iz svoje Krajevne skupnosti: »Trajnostni razvoj, ki ga mnogi žal narobe interpretirajo, je moje podro-čje. Svoja znanja bom z največjim veseljem posredoval Cirilu, ki mu želim vse najboljše.«

Zdravko Mohorič iz Mošenj

Voznik – avtomehanik, Zdravko Mohorič iz Mošenj je vesel, da je v ekipi, ki: »ima cilje. Eni jih pač nimajo.«

Vili Praprotnik iz Ljubnega

Gradbeni tehnik, Vili Praprotnik iz Ljubnega je za konec dodal, da: »bom z veseljem dobesedno zavihal rokave ko bo potrebno!«

Kandidati za svetnice in svetnike občine Radovljica so pozdravili snidenje, kjer so ugotovili, da je Ciril Globočnik uspel zbrati ljudi iz vseh področij življenja. Za tiste ki so na snidenju umanjkali zaradi službenih obveznosti, ki so jih zadržale v šolah ali tujini, pa bodo srečanje ponovili v najbližji prihodnosti.

Ciril Globočnik predstavil listo


rniki strinjali, saj so se ponekod o tem že sami prepričali.

Ministrica je srečanje zaokrožila z mislijo: »da bo občina ki bo imela župana ki bo razumel jezik gospo-darstva, imela veliko srečo. Vesela sem, da imate v Radovljici takšnega kandidata,« se je mag. Darja Radić zahvalila gostitelju, neodvisnemu kandidatu za župana Cirilu Globočniku, ki je s tem srečanjem dokazal, da ima posluh za doga-janje v svoji občini, državi in zna pogledati tudi širše.

Radovljica, 27.9.2010

V Radovljici se je zbrala smetana gospodarstvenikov te občine, ki so v pogovoru z ministrico za gospodarstvo, mag. Darjo Radić, na svetovni dan turizma in povabilo neodvisnega kandidata za župana občine Radovljica, Cirila Globočnika, spregovorili o tematiki, ki je na tem območju

med poglavitnimi. V razpravi so aktivno sodelovali Ivo Bo-scarol iz Pipistrela, Jani Grašič iz Seawaya, Roman Bernard iz Flycoma, Peter Frantar iz Siop elektronike, Klemen Ferjančič iz Gradbenega podjetja Gorenc Ra-dovljica, Miha Šter iz Elan inven-te, Tomaž Peternel iz Uko Kropa, Nataša Mikelj iz Zavoda za turizem Radovljica, Franc Novak

iz Območne obrtno-podjetniška zbornice Radovljica, Pavel Škofic iz Alpskega letalskega centra Lesce, Jože Andrejaš iz gostilne Lectar in mnogi drugi. Srečanja z ministrico pa so se udeležili tudi kandidati z Liste Cirila Globočni-ka in predstavniki stranke Zares in DeSUS, ki sta izrazili podporo Globočniku.

2. septembra je kandidata pod-prla stranka DeSUS. Odločitev za podporo kandidatu je prisotnim utemeljil predsednik stranke Karl Erjavec, ki je poudaril, da kandidatovo kariero spremlja že lep čas, zato je glede na rezultate, ki jih dosega v svoji poklicni ka-rieri, trdno prepričan da bo uspe-šno opravljal tudi odgovorne na-loge župana Občine Radovljica. Predsednik DeSusa Karel Erjavec je podprl tudi program kandida-ta, ki posveča veliko pozornosti kakovosti življenja starejših v ob-čini Radovljica. Predsednik DeSu-sa je še poudaril, da je za stran-ko, ki ima močno socialno noto predvsem pomembna tudi prava vizija razvoja občine, saj lahko

socialne pravice občank in ob-čanov najlažje uresničujemo na zdravih gospodarskih temeljih.

Neodvisni kandidat Ciril Globoč-nik se je stranki DeSus zahvalil za podporo in poudaril, da je skrb za kakovost življenja starejših ena od pomembnejših prioritet nje-govega programa. Občina lahko

v prihodnjih letih še večjo pozor-nost nameni kakovostnemu in aktivnemu preživljanju prostega časa starejših občanov, hkrati pa gospodarski del njegovega pro-grama županovanja vključuje hitrejši in uspešnejši razvoj, saj bo to dalo tisto najpomembnejšo podlago vsem socialnim temam in medgeneracijskem sožitju.

V drugem delu se je razvila zelo pestra debata s predstavniki dru-štev upokojencev o prioritetah Občine Radovljica kot jih vidi-jo prisotni. Neodvisni kandidat za župana Občine Radovljica je prisotnim zagotovil, da bo svoj program dopolnil in dogradil na podlagi slišanih tehtnih razprav.

ZA SVETLO PRIHODNOST

Radovljica, dežela priložnosti za podjetne in inovativneIvo Boscarol, lastnik Pipistrela, ki ima večino dobaviteljev v Radovljici, je svoj nagovor začel z ugotovitvijo: »Gospodarsko okolje se začne v občini in ne državi. In prav ta mikro nivo mora znati zadržati podjetja v svojem okolju, pot do tega pa je vizija države.« Ugotovil je, da posluha za to, da bi slovensko gospodarstvo postalo bolj ambi-ciozno ni in da »status podjetja kot zgolj člena v verigi« ni pot v razvoj, kar da se je pokazalo v nekaterih bivših paradnih konjih slovenskega gospodarstva kot je Mura, Prevent…

Kritike na odnos državne bi-rokracije do podjetnikov pa je bilo slišati tudi v kontekstu sla-bega odzivanja ali – najpogosteje – neodzivanja na pobude in vprašanja podjetnikov. »Nas kaznujejo, če ne odgovorimo v roku, ki nam ga država postavi v drob-nem tisku, sama pa nima nobenih rokov, ko prejme naše zapise. Kdaj se bo to spremenilo?« je bilo slišati v dvorani. Ob tem je bil podan tudi predlog državi, ki naj bi uvedla poseben pregled poslovanja tistih podjetnikov, ki v bilancah navaja-jo poslovanje z izgubo, saj da: »si morajo taki, pač poiskati službo drugje!«

Srečanje, ki se je odvijalo na sve-tovni dan turizma, se je dotaknilo tudi te teme, ki ima v Radovljici velik potencial, a po mnenju ministrice ne bo nikoli zaživel tam, kjer se ljudje s tem ne bodo strinjali. »Ljudje ki v kraju živijo, se morajo strinjati s tem, da bodo živeli s turizmom. V nasprotnem primeru se ta v kraju ne bo nikoli razvil.« je povedala, s čimer so se sogovo-

MEDGENERACIJSKOSOŽITJE.

»Občina ki bo imela župana ki bo razumel jezik gospodarstva, imela veliko srečo. Vesela sem, da imate v Radovljici takšnega kandidata,«

»Občina ima po-membne pristoj-nosti na področju sociale in če je župan socialno občutljiv, potem smo prepričani, da lahko dobro opra-vlja tudi to delo,«

Predsednik DeSUS Karl Erjavec in Ciril Globočnik


vodna�energija

sončna�energija

bioplin

lesna�biomasa

ustvarjajmo�vzpodbudno,

kološko�naravnano�in�družbeno

odgovorno�poslovno�okolje

e

k

p

omunicirajmo

odprto, rijazno�in

konstruktivno

nadgrajujmo�kakovost

žini�prijaznega

bivanjskega�okolja

dru

občina,�kjer�vsakdo�najde

portno�dejavnost�zaseš

povezujmo�mesto�in�podeželje,

povezujmo�se�s lovenijo�in�tujinoS

{

izobražujmo�in�obdržimo

motivirane�ter�inovativne�kadre

www.cirilglobocnik.si

V sredo, 25.8. 2010, je na pova-bilo neodvisnega kandidata za župana občine Radovljica, Cirila Globočnika, Radovljico obiskala ministrica za kulturo, Majda Šir-ca. Dogodka, kjer je beseda tekla o Centru kulture v Radovljici, se je udeležilo mnogo zaslužnih in aktivnih ljudi, ki so pomembno prispevali k razvoju kulture v ob-čini. »Ne vem, če se nas je že kdaj zbralo toliko vodilnih kulturnikov na enem mestu,« se je slišalo med udeleženci po zaključku razprave.

Ministrica za kulturo, Majda Širca je razpravo začela z iskrenim pre-senečenjem, ki človeka z njenim

poslanstvom in zanimanjem tež-ko spravi v slabo voljo: »Zelo red-ko se zgodi, da nekdo svojo kandi-daturo začne prav s temo kulture. Ta je običajno na zadnjem mestu. Malokdo namreč pravočasno spo-zna, da je kultura eden močnejših potencialov.« Kandidatov špor-tni duh je označila kot prednost v času do volitev, predvsem pa po njih, če bodo prinesle zmago. »Radovljica je kraj z bogato de-diščino. Zato se zdi vaša želja po združevanju mesta in podeželja več kot odlična iztočnica za ra-zvoj okolja in kulture v njem, vse to pa vrhunska podlaga za poga-janja z državo. Rekli ste, da boste vztrajali pri tem, da država opra-vi svoje delo. Nimam razloga, da vam ne bi verjela in dala prav.«, je še dodala ministrica, ki je z zani-manjem prisluhnila tudi mnogim vidnim osebnostim s področja kulture v Radovljici.

Ciril Globočnik se je zavezal, da bo ostal zvest svojim načelom in bo gradil na kvaliteti. »Verjamem, da je prišel čas za zdravo tekmo-valnost tudi na področju kulture, a smisel le-te mora biti razvoj.« je povedal Globočnik, ki so mu dobri odnosi, sodelovanje in strpnost, dobro znani sopotniki, od katerih se ne namerava nikoli ločiti.

»Radovljica je kraj z bogato dediščino. Zato se zdi vaša želja po združevanju mesta in podeželja več kot odlič-na iztočnica za razvoj okolja in kulture v njem, vse to pa vrhun-ska podlaga za pogaja-nja z državo. Rekli ste, da boste vztrajali pri tem, da država opra-vi svoje delo. Nimam razloga, da vam ne bi verjela in dala prav.«

KULTURA

Center kultureObisk ministrice za kulturo Majde Širca v Radovljici

Povežite simbole z besedilomwww.cirilglobocnik.si


Dežela zadovoljnih ljudi.

OBČINA RADOVLJICA...

Skupinska slika na Stolu s pohodniki

Ciril Globočnik s predsednikom KS Janezom Praprotnikom na prazniku krajevne skupnosti Brezje

Ciril in Drago Šiftarv prijetnem pogovoru

Druženje na trgatvi 2010

Na otvoritvi razstave Podobe zvoka, Ivan Prešeren Žan in Ivanka Kraševec

Slikarke so donirale svoje slikeza KS Kamna Gorica

deŽelan - predvolilni časopis cirila globočnika

Documents