UNIVERZA V MARIBORU

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Oddelek za športno treniranje

DIPLOMSKO DELO

Janez Ferk

Maribor, 2012

Univerza v Mariboru

Pedagoška fakulteta

Oddelek za športno treniranje

Diplomsko delo

UČENJE TEHNIČNIH ELEMENTOV V NOGOMETU

PRI NAJMLAJŠIH S POMOČJO ELEMENTARNIH IGER

Mentor: mag. Rudi Bračič Kandidat: Janez Ferk

Maribor, 2012

Lektorica: Janja Adanič, profesorica slovenščine

Prevajalka: Ana Marija Potočnik, profesorica angleščine in sociologije

ZAHVALA

Zahvala gre vsem, ki so kakorkoli pripomogli k nastanku tega diplomskega dela. Še posebej

se zahvaljujem mentorju mag. Rudiju Bračiču, ki me je usmerjal in mi pomagal z njegovimi

nasveti.

Neprecenljiv je bil prispevek staršev, omogočila sta mi študij na Pedagoški fakulteti v

Mariboru in verjela vame, ter Zine, ki mi je bila v pomoč ves čas pisanja. Za dano priložnost

trenerskega udejstvovanja, zaupanje in njegovo mentorstvo ob mojih prvih korakih v tem

poklicu, ki so me tudi navdušili za diplomsko delo v tej obliki, se zahvaljujem Roku

Šoštariču.

UNIVERZA V MARIBORU

PEDAGOŠKA FAKULTETA

IZJAVA

Podpisani Janez Ferk, roj. 24. 4. 1987, v Mariboru, študent Pedagoške fakultete Univerze v

Mariboru, smer trener izbrane športne panoge, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom

Učenje tehničnih elementov v nogometu pri najmlajših s pomočjo elementarnih iger pri

mentorju Rudiju Bračiču avtorsko delo.

V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso prepisani

brez navedbe avtorjev.

(podpis študenta)

Maribor, 29. 9. 2011

POVZETEK

Z diplomskim delom želim odpreti oči vsem trenerjem in ostalim, ki delajo z otroki. Za njih je

najpomembnejša zabava, sam pa sem skozi vaje oziroma igre skušal pokazati način, kako jih

učiti tehničnih elementov na njim ljubši način. Obravnaval sem otroke, stare 6–7 let. Za to

starostno dobo sem izdelal igre, ki jih bodo učile nogometa. Bralci tega dela bodo dobili idejo,

kako pristopiti k nogometnemu treningu najmlajših in kako slednjega oblikovati, da bo ta

zanimiv za otroke.

Ideje za izdelavo sem dobil iz različnih elementarnih in družabnih iger ter iz prakse, kjer sem

med treniranjem igralcem zmeraj poskušal ponuditi nekaj novega in učinkovitega. Same vaje

so izključno moje delo in niso povzete po nobenem avtorju. Za problematiko oziroma

razčlenitev nogometne tehnike pa sem se naslanjal predvsem na teorijo Branka Elsnerja in

njegovo literaturo.

Ključne besede: nogometna tehnika, elementarne igre, trening najmlajših, učenje.

ABSTRACT

Diploma thesis would like to shed light over the work with children. It is intended to inform

the coaches and others who teach children how to play football. Fun is the most important

thing for children. This diploma thesis tries to show how to teach children the technical

elements through exercises and games that they find fun. For the purposes of the thesis I have

worked with children who are 6 – 7 years old. I have created the games for them to learn

football according to their age. The readers of this work will get the idea how to approach

football practice having the youngest children in the team and how to form this football

practice to make it interesting to children.

The ideas to create such exercises came from elementary and board games and from

practicing football coaching. During my work as a football coach I have always tried to

provide something new and efficient. I am the sole author of the exercises. However I have

studied the theory of Branko Elsner and his literature to define the problem and to break down

the football techniques.

Key words: football technique, elemental games, coaching the youngest groups, learning.

KAZALO VSEBINE

1. UVOD .............................................................................................................................1

1.1. Nogometna tehnika kot temelj nogometne igre .........................................................3

2. TEORETIČNI DEL .........................................................................................................4

2.1. Delitev nogometne tehnike .......................................................................................4

2.2. Zahtevana znanja nogometne tehnike pri najmlajših do 8. leta starosti (po Elsnerju

2006) ......................................................................................................................................9

2.3. Metodični napotki pri učenju tehnike ...................................................................... 10

2.4. Gibalne sposobnosti ............................................................................................... 11

2.5. Delitev elementarnih iger ....................................................................................... 17

2.6. Primernost posameznih elementarnih iger ............................................................... 18

2.7. Združevanje učenja in igre pri poučevanju .............................................................. 21

3. NAMEN ........................................................................................................................ 23

4. RAZISKOVALNE HIPOTEZE ..................................................................................... 25

5. METODOLOGIJA ........................................................................................................ 26

6. PRAKTIČNI DEL ......................................................................................................... 27

6.1. Seznam preurejenih iger ......................................................................................... 27

6.2. Igre ......................................................................................................................... 29

6.2.1. POIGRAVANJE Z ŽOGO NA TLEH ............................................................. 31

6.2.2. POIGRAVANJE Z ŽOGO V ZRAKU ............................................................ 38

6.2.3. VODENJE ŽOGE Z DODATNIMI NALOGAMI ........................................... 41

6.2.4. ZADEVANJE RAZLIČNIH CILJEV Z NOGO .............................................. 47

6.2.5. POVLEK ŽOGE S PODPLATOM .................................................................. 52

6.2.6. VODENJE ŽOGE S SPREMEMBAMI SMERI .............................................. 56

6.2.7. VODENJE ŽOGE Z VSEMI DELI STOPALA ............................................... 63

6.2.8. UDAREC Z NARTOM ................................................................................... 69

6.2.9. UDAREC Z NOTRANJIM DELOM STOPALA ............................................ 76

6.2.10. SPREJEM KOTALEČE SE ŽOGE Z NOTRANJIM DELOM STOPALA

(PREPREKA)................................................................................................................ 82

6.2.11. SPREJEM (ZAUSTAVLJANJE) ŽOGE S PODPLATOM (PREPREKA)....... 86

6.3. Kako in kam umestiti igre v trening ........................................................................ 91

7. SKLEP .......................................................................................................................... 92

8. VIRI IN LITERATURA ................................................................................................ 93

KAZALO SLIK

Slika 1: Pokaži, kaj znaš _____________________________________________________ 32

Slika 2: Volk ______________________________________________________________ 33

Slika 3: Reši se, kdor … _____________________________________________________ 34

Slika 4: Po verigi v košaro ___________________________________________________ 35

Slika 5: Nogomet v krogu ____________________________________________________ 36

Slika 6: Žoga naj te uboga ____________________________________________________ 37

Slika 7: Človek ne jezi se! ____________________________________________________ 39

Slika 8: Zdrži dalje! _________________________________________________________ 40

Slika 9: Indiana Jones _______________________________________________________ 42

Slika 10: Ledene babe _______________________________________________________ 43

Slika 11: Isto kot kapitan _____________________________________________________ 44

Slika 12: Lahko se rešiš ______________________________________________________ 45

Slika 13: Ne pozabi na žogo __________________________________________________ 46

Slika 14: Kdo bo prvi premagal trikotnik ________________________________________ 48

Slika 15: Brco-stožco-met ____________________________________________________ 49

Slika 16: Gobica z žogo______________________________________________________ 50

Slika 17: Igra na več golov ___________________________________________________ 51

Slika 18: Dirka po črtah______________________________________________________ 53

Slika 19: Vesoljski napad ____________________________________________________ 54

Slika 20: »Rikverc« dirka ____________________________________________________ 55

Slika 21: Ti loviš! __________________________________________________________ 57

Slika 22: Kdo se boji črnega moža? ____________________________________________ 58

Slika 23: Ribarjenje _________________________________________________________ 59

Slika 24: Orel in lovec _______________________________________________________ 60

Slika 25: Izpraznimo mrežo __________________________________________________ 61

Slika 26: Hitro menjaj smer___________________________________________________ 62

Slika 27: Pridi na drugo stran _________________________________________________ 65

Slika 28: Risi, tigri in lev_____________________________________________________ 66

Slika 29: Poišči svoj klobuček_________________________________________________ 67

Slika 30: Pohiti in zmagaj ____________________________________________________ 68

Slika 31: Kdo bo dalje? ______________________________________________________ 70

Slika 32: Podri jih več _______________________________________________________ 71

Slika 33: »Baseball« ________________________________________________________ 72

Slika 34: Natančnost je lepa čednost ____________________________________________ 74

Slika 35: Najmočnejši je udarec z nartom ________________________________________ 75

Slika 36: Bodi natančnejši ____________________________________________________ 77

Slika 37: Iznajdljivejši bodo zmagali! ___________________________________________ 78

Slika 38: Kegljanje _________________________________________________________ 79

Slika 39: Prilagodi svoj udarec ________________________________________________ 81

Slika 40: Prepreči gol! _______________________________________________________ 83

Slika 41: Si pripravljen? _____________________________________________________ 84

Slika 42: Postani kralj! ______________________________________________________ 85

Slika 43: Med štirimi ognji z nogo _____________________________________________ 88

Slika 44: Ravbarji in žandarji _________________________________________________ 89

Slika 45: Prenesi žogo _______________________________________________________ 90

KAZALO TABEL

Tabela 1: Seznam iger glede na nogometno vsebino ............................................................. 28

1

1. UVOD

»Najbolj priljubljena postranska stvar na svetu« je že izrabljena fraza za nogomet, ki združuje

in razdružuje množice ljudi po vsem svetu. Nogomet je posebna, nekoliko atipična igra, ki

površnemu opazovalcu daje vtis enostavnosti. Prav to ga dela velikega in nezamenljivega.

Njegova preprostost vključuje veliko število elementov, ki morajo biti za najvišji, vrhunski

nivo združeni in izpopolnjeni.

Kadar govorimo o vrhunskem nogometu ali mladinskih nogometnih pogonih po 12. letu

starosti (v Sloveniji), nogometno moštvo na igrišču sestavlja enajst igralcev. Njihovo gibanje

in naloge narekujejo različni nogometni sistemi, ki točno opredeljujejo mesto vsakega igralca.

Znotraj slednjih mora vsak član izpolnjevati naloge, ki jih ta zahteva. Ob ekipnih zadolžitvah

ima vsak igralec še individualne zadolžitve. Za izpolnjevanje vseh zahtev v vrhunskem

sodobnem nogometu je osnova, na kateri nogometaš gradi, specialna tehnika. Nogometaš z

izpopolnjeno tehniko brez in z žogo je ob podpori dobro razvitih motoričnih sposobnosti v

nenavadnih situacijah na igrišču hitrejši in okretnejši. Prav tako v specifičnih situacijah bo ljše

rešuje dane probleme.

Z učenjem nogometa pričenjajo že najmlajši otroci, ki so dovzetni za učenje in morajo začeti

z osvajanjem osnovnih prvin nogometne tehnike, zato je potrebna previdnost pri podajanju

vsebin. V času, ko starši hrepenijo po tem, da bodo njihovi otroci pomembni, ko odrastejo, in

ko jim pride prav kakršno koli varstvo, trening pa je super izgovor za to, da je njihov otrok

aktiven, so otroci, ki se znajdejo na treningih, vse mlajši. Velikokrat premladi. Občutljivost od

otroka do otroka, tudi zaradi različne starosti, je različna. Potrebno je biti previden, staršem

svetovati, kaj je prav in kaj ne. Primerna doba za začetek je okrog sedmega ali osmega leta, se

pravi v obdobju, ko se otrok na novo srečuje tudi z obveznostmi v šoli. Pomembno je, da mu

nogometni trening pomeni veselje. Seveda se uči tudi samostojnosti, sprejemanja

odgovornosti in predvsem učenja osnov nogometa. Tukaj nastopi vloga trenerja, ki mora

otroke skozi ta način vzgajanja in učenja peljati skozi igro.

Zakaj ne bi bilo pripravljanje športne torbe pred spanjem vsakodnevna zabava?

Kje piše, da je pospravljanje rekvizitov z igrišča med in po treningu muka?

Zaradi česa bi se otrok ob srečevanju osnov nogometa in učenja slednjega moral mučiti s

suhoparnimi vajami in bi komaj čakal, da je konec treninga?

2

S pravim pristopom je vse lahko igra. Zakaj ne bi pred treningom skupaj vsi otroci pokazali,

kaj so pospravili v športno torbo prejšnji večer. En drugega nevede opozarjali, kaj še kdo

potrebuje in se pozabljivosti nasmejali ter poskrbeli, da naslednjič ne bo več zadrege.

Pospravljanje igrišča je lahko super zabava ali največja tekma dneva. Le stik z najmlajšimi je

potrebno najti. Zakaj ne bi postal vsak čep goba, z veseljem se bodo vsi podili za njimi in

hiteli trenerju pokazat, koliko so jih nabrali. Vsak rekvizit je lahko ovrednoten s točkami, da

se na koncu razglasi velik zmagovalec dneva, ki je pospravil največ rekvizitov.

Tudi učenje tehnike je lahko igra! Seveda je kasneje potrebno določene elemente naučiti do

potankosti, a metode, kjer je potrebno natančnejše delo, trajajo le del treninga, na katerem

mora prevladati igra. Hitrost in koordinacija se lahko razvijata s štafetnimi igrami, ki jih imajo

mladi nogometaši tako radi. Ogrevanje je lahko lovljenje, raztezne vaje pa so oponašanje

najrazličnejših stvari. Najrazličnejše igre so lahko tiste, ki prve navajajo nadebudneže na

pravilno opravljanje žoge. Pravzaprav tako mora biti!

Da je igra pomemben del treninga, navaja Elsner (2006): »Otrok je soočen z igro in mora

znati razreševati posamezne igralne situacije. Prezahtevne igralne situacije so za otroka

nerešljive in lahko povzročijo, da igra celo negativno vpliva na razvoj osebnosti.«

Pri učenju nogometne tehnike slednjih je ključnega pomena raznolikost, preprostost in

ohranjanje igre, ki otrokom vadbo dela zanimivejšo in privlačnejšo, ali kot je zapisal Elsner:

»Igra je prosta umska in telesna aktivnost z neštetimi možnostmi ustvarjalnega izražanja.«

Zato je pomembna inovativnost trenerjev pri učenju. Pomembna je igra otrok. Prehitro, tudi

če bodo zašli v resno treniranje nogometa, bo ta zapostavljena in nepomembna.

3

1.1. Nogometna tehnika kot temelj nogometne igre

Nogometna tehnika (nogometna motorika) je gospodarno izvedeno gibanje, ki omogoča

najvišje športne dosežke. Gibanja v nogometu so osnovna – naravna (teki, skoki) in specifična

»nogometna«. Prav ta so posebnost, saj motorične naloge z žogo izvajamo z manj izurjenimi

okončinami – z nogami in glavo. Igralec mora v igri mnogokrat reševati zelo kompleksne

motorične naloge. Žogo mora ustaviti, sprejeti, prevarati nasprotnika, natančno podati

soigralcu ali streljati na vrata. Naloge mora opraviti v teku, skoku in mnogokrat v

neposrednem dvoboju z nasprotnikom. Zato mora igralec psihomotorične in funkcionalne

sposobnosti pravočasno razvijati, saj le starosti ustrezno razvit organizem omogoča napredek

v nogometni motoriki (tehniki) (Elsner 2004).

Glavni poudarek na razvoju tehnike je med 8. in 12. letom (Elsner, B., Verdenik, Elsner, B.

ml., Pocrnjič, 2010).

Pomen tehnike v nogometu

Omogoča uspešno izvajanje hitrih in natančnih gibanj v različnih igralnih pogojih na

nogometni tekmi.

Boljše tehnično znanje omogoča igralcu najboljšo izbiro taktike v igri in boljšo izrabo

psihičnih in motoričnih sposobnosti.

Je osnova nogometne igre! Če nogometaš ne obvlada gibanja brez žoge ter

najosnovnejšega obvladanja in upravljanja žoge, onemogoča vzpostavitev

medsebojnega sodelovanja s soigralci med igro.

Ni edina in tudi ne glavna sestavina igre, je pa tesno povezana z ostalimi sestavinami

igre.

V razvojni poti igralca ima posebno mesto, saj je prav upravljanje z žogo prva etapa te

poti.

4

2. TEORETIČNI DEL

Nogometna tehnika je najracionalnejša – najekonomičnejša izvedba določenih gibanj v

nogometni igri, ki omogoča posameznim igralcem uspešno reševanje nalog v igri, vezanih na

gibanja brez in z žogo.

Racionalnost – ekonomičnost pomeni, da je potrebno na minimum zmanjšati porabo energije

in izločiti vse odvečne gibe.

Tehnika je sposobnost – znanje posameznika in je ni mogoče nadomestiti z aktivnostjo

drugega igralca, kar je možno v taktiki, v aktivnosti v igri itd. Je motorika človeka, gibanje

motoričnega aparata (sklepi, mišice) s ciljem reševanja motoričnih nalog v gibanju brez ali z

žogo (Elsner, B., Verdenik, Elsner, B. ml., Pocrnjič, 2010).

2.1. Delitev nogometne tehnike

Nogometno tehniko delimo na:

1. osnovno – gibanja brez žoge,

2. specialno – gibanja z žogo (Elsner 2004).

Osnovna tehnika gibanja brez žoge

V to skupino gibanj štejemo osnovna – naravna gibanja, ki so prilagojena nogometni igri.

Gibanja brez žoge so:

osnovna (tek in skoki),

padanje, vstajanje in

varanje brez žoge ali »fintiranje«.

Specialna tehnika gibanja z žogo

Gibanja z žogo so:

vodenje žoge,

udarjanje žoge,

zaustavljanje žoge in prenos žoge,

varanje brez žoge, »fintiranje«, in z žogo, »dribljanje«,

odvzemanje žoge,

5

metanje outa ter

tehnika vratarja.

Vodenje žoge

Vodenje je povezava teka in potiskanje žoge. Žogo pri vodenju udarjamo zelo blago, udarec

izvedemo le z iztegovanjem kolena. Žogo udarjamo pod središčem, da rotira nazaj.

Najosnovnejše vrste vodenja so:

s sprednjim zunanjim delom stopala,

z nartom stopala in

z notranjim in sprednjim notranjim delom stopala.

Udarjanje žoge

Vrste udarcev:

z notranjim delom stopala,

s sprednjim notranjim delom stopala,

z nartom stopala,

s sprednjim zunanjim delom stopala,

s konico, peto, kolenom in

udarci z glavo.

Udarci z glavo

Vrste udarcev:

stoje na mestu,

iz teka in

v skoku.

Pri udarjanju z glavo žogo največkrat udarimo s čelom, lahko pa tudi, vendar redkeje, s

stranjo glave in temenom.

Zaustavljanje žoge in prenosi

Načini zaustavljanja:

6

amortizacija ali

postavljanja zapreke.

Načini zaustavljanja po načelu amortizacije:

z nartom,

z notranjim delom stopala,

s stegnenico,

s prsmi in

z glavo.

Načini zaustavljanja žoge s postavljanjem zapreke:

s podplatom,

z notranjim delom stopala,

z zunanjim delom stopala in

s prsmi.

Varanje

Varanje je izvajanje določenih gibov ali gibanja z namenom, da nasprotnik ne bi odkril prave

namere v igri.

Varanje delimo na:

varanje brez žoge (fintiranje),

varanje z žogo (dribling) in

sestavljeno varanje (fintiranje in dribling).

Varanje brez žoge

Varanje brez žoge lahko izvedemo s katerim koli delom telesa. V nogometu varamo brez žoge

predvsem s telesom in nogami. Vsa varanja so zlasti uspešna, če jih izvajamo v teku. Brez

žoge varamo zato, da bi se osvobodili nasprotnika in tako olajšali možnost za izvedbo akcije z

žogo (vodenje, udarec na vrata itd.)

Varanje z žogo

7

Pri varanju z žogo prevaramo nasprotnika s spremembo smeri gibanja žoge. Glavni cilj je, da

s spremembo smeri z žogo preidemo v položaj, ko nam nasprotnik ne more odvzeti žoge, ali

da akcijo lahko nadaljujemo z drugo prvino tehnike. Da bi to dosegli, se moramo gibati tako,

da nasprotnik prenese težišče na eno stran, mi pa se nato s spremembo smeri z žogo gibamo v

drugo smer. Varanje z žogo je mnogo težje kot varanje brez nje. Nasprotnika moramo

prevarati tako, da žogo obdržimo.

Sestavljeno varanje

To je povezava varanja brez in z žogo. V prvem delu nasprotnika z gibanjem telesa

nasprotnika zavaramo, v drugem delu pa ga z vodenjem žoge obidemo oziroma ustvarimo

želeno prednost za uspešno nadaljevanje igre.

Varanja lahko razdelimo tudi po tem, kje je nasprotni igralec:

nasprotnik je pred igralcem,

nasprotnik je za igralcem in

nasprotnik je ob igralcu.

Načini varanja

Varanj brez žoge ne moremo urediti, ker so različna in individualna. Tehniko tega varanja se

posameznik nauči z raznimi vajami.

Za začetno vadbo nogometašev zadostuje vadba naslednjih vrst varanja:

varanje z notranjim delom stopala,

varanje z zunanjim delom stopala,

varanje z obratom,

varanje z zaustavljanjem žoge in

varanje z zamahom nad žogo.

Odvzemanje žoge

Odvzemanje žoge je taktično – tehnična prvina. Tehnika obravnava obliko gibanja, taktika pa

način in trenutek odvzemanja. Odvzemanje je prvina, ki jo morajo obvladati predvsem

obrambni igralci. Obvladati jo morajo tudi napadalci, saj so obrambne naloge napadalcev v

sodobnem nogometu vse bolj poudarjene. Odvzemanje je ena najtežjih tehničnih prvin. V

8

nasprotju z drugimi prvinami, kjer je izvedba gibanja odvisna v glavnem od odločitve igralca,

je pri odvzemanju odvisna tudi od nasprotnega igralca in drugih dejavnikov (hrabrost, telesna

moč).

Odvzemanje je odvisno od tega, kako je postavljen nasprotnik glede na žogo. V skladu s tem

odvzemamo žogo nasprotniku od spredaj, od zadaj in od strani. Po izvedbi delimo

odvzemanja na:

osnovno,

z odrivanjem,

s podrsavanjem.

Metanje outa

Pri metanju outa mora igralec spoštovati pravila igre, ki skoraj v celoti določajo tehniko

metanja.

Razlikujemo metanje z mesta in z zaletom. Zaradi večje stabilnosti in gibljivosti trupa

stopimo v razkorak. Met izvedemo tako, da se najprej močno zaklonimo. Z vzravnavo telesa

in gibanjem rok v ramenih, komolcih in nato v zapestju povečamo daljino meta.

Tehnika vratarja

Tehnika vratarja je prav tako raznolika kot tehnika igralcev. Razumljivo pa je, da so tako

psihofizične kot taktične in tehnične prvine med seboj vedno zelo povezane.

Osnovna delitev tehnike vratarja sloni na delitvi tehnike drugih vratarjev. To je delitev na:

tehniko gibanja brez žoge in

tehniko gibanja z žogo.

Tehnika gibanja brez žoge:

osnovni položaj,

pripravljalni gibi za postavljanje in

odriv ter let.

Tehnika vratarja z žogo:

tehnika pri obrambi (lovljenje žoge, boksanje in odbijanje ter metanje),

9

tehnika pri napadu (metanje žoge z roko in udarjanje le-te z nogo – degažiranje).

2.2. Zahtevana znanja nogometne tehnike pri najmlajših do 8. leta

starosti (po Elsnerju, 2006)

Otroci so radovedni – se radi učijo. Moramo jim zaupati. Živčni sistem je funkcionalno

popoln. Pripravljenost za učenje in zmogljivost sta visoki, zmanjšana je stabilnost naučenega.

Sposobnost posnemanja je zelo velika, zato je dobra in pravilna demonstracija še posebno

pomembna.

Ciljna skupina v nalogi so skupina »najmlajši« (U 6–7) in spadajo v zgodnjo šolsko dobo 6–

10 let.

Elsner učenje nogometne tehnike do 8. leta starosti razdeli v naslednje podcilje:

2.2.1 Tehnika brez žoge (tehnika teka)

tek po sprednjem delu stopala

skiping na mestu

skiping v gibanju

tek z dviganjem kolen

tek z dviganjem pet

tek z dviganjem kolen v ritmu 3 x desna, 3 x leva

tek s povezavo dviganja kolen in pet

2.2.2 Upravljanje z žogo

občutek za žogo – navajanje na žogo

poigravanje z žogo v zraku desna-leva (vmes pade enkrat na tla)

2.2.3 Tehnične prvine

vodenje s spremembami smeri (nart, zunanji-notranji del stopala)

udarec z nartom

10

udarec s sprednjim notranjim delom stopala

sprejem kotaleče se žoge z notranjim delom stopala

sprejem (zaustavljanje) žoge s podplatom

Trendi v nogometu gredo hitro naprej, prav tako so otroci najdovzetnejši za učenje. Tako

večina klubov, kjer se resno ukvarjajo z vzgojo mladih nogometašev, ogromno učenja tehnike

povzema po nizozemskem načinu, oziroma po vajah trenerja Wiela Coerverja, kjer pa otroci

starosti, ki jo jaz obravnavam, izvajajo bistveno težje vaje, kot navaja Elsner. Tudi praksa

sama je pokazala, da je mogoče seznam učenih elementov razširiti. Predvsem pri navajanju na

žogo je veliko maneverskega prostora, saj se otroci radi učijo novih potez z žogo, hkrati pa

jim te pri nadaljnjem razvoju dajejo odlično podlago za napredek.

Prav tako je pri podciljih nujno dodati še razvijanje motoričnih sposobnosti. Predvsem

koordinacije in hitrosti. V starostni dobi 6–7 let je možnost razvijanja teh dveh gibalnih

sposobnosti na visokem nivoju. Zapostaviti ne smemo niti eksplozivne moči (v blažji obliki),

ravnotežja, gibljivosti ter preciznosti. Funkcionalna sposobnost, vzdržljivost se ne razvija

posebej!

2.3. Metodični napotki pri učenju tehnike

Pri učenju je potrebna dobra demonstracija in razlaga. Nazorno je potrebno pokazati položaj

obeh nog, rok in celega telesa. Nato ob izvajanju otrok tako nizke starosti ne obremenjujemo z

natančno izvedbo. Primerno oziroma zaželjeno je, da je vaja ali igra nastavljena tako, da ga ta

sama sili v čim pravilnejšo izvedbo. V nalogi so samo igre oziroma vaje za tehniko z žogo,

zato se neposredno ne razvija tehnika brez nje, zgolj posredno.

Pri tehniki brez žoge smo pozorni, da igralec vse izvaja na prstih. Pri skokih upozarjamo na

blaženje pristanka. Pomembno je, da roke niso spuščene ob telesu ali da otroci pri teku krilijo

z njimi. Učenje skipinga, kjer roke sinhrono sodelujejo z nogami, skrčene pod kotom 90.

stopinj, je lahko izhodiščna točka za njih. Da razumejo postavitev rok med tekom.

Navajanje na žogo ponuja ogromno raznolikega dela obeh nog z žogo. Tudi samo

pojmovanje tega izraza je zelo široko.

11

Ko govorimo o poigravanju z žogo na tleh, je tukaj mišljeno podajanje slednje med obema

nogama, potiskanje v obe smeri in nazaj, poskakovanje na žogo, rolanje ali prestopanje žoge.

Podobno je pri povleku žoge s podplatom, kjer gre za to, da so otroci sposobni žogo

kontrolirati ali spreminjati njeno smer s podplatom. Otroci se na nek način ob takšnih vajah

spoprijateljijo z žogo, dobijo občutek, da jih uboga. Poigravanje v zraku pomeni kontrolirano

udarjanje žoge v zrak pred sabo z obema nogama. Tako imenovano žongliranje, za katerega je

pri tej starosti primerno, da ima otrok po vsakem udarcu čas, da se žoga enkrat ali dvakrat

odbije. Udarjati jo lahko poskušajo tudi s stegnom.

Vodenje žoge z dodatnimi nalogami predstavlja za otroke zabavo in jim nudi kompleksno

razmišljanje. Ob vodenju lahko od njih zahtevamo zaustavljanje žoge s podplatom, usedanje

na njo ali zaustavljanje s katerim drugim delom telesa (recimo komolec). Lahko se vrtijo z

njo, med vodenjem naredijo kakšno vajo ali sodelujejo v parih. Se pravi, da se držijo za roke

in hkrati vsak otrok kontrolira svojo žogo. K vodenju vključujemo lovljenje, varovanje žoge

...

Zadevanje razčličnih ciljev z nogo ponuja dve možnosti. Ali otroci ciljajo postavljene

predmete oziroma zadevajo cilj (razprte noge) ali pa žogo skušajo spraviti v kakšno skrinjo,

tunel, prostor.

Tehnične prvine učimo le v osnovnih oblikah. Cilj je, da vadeči dobi podlago za kasnejše

učenje. Kadar otroku prvič kažemo, kako mora obrniti nogo pri določenemu udarcu, je zanj to

sila nenavdno in zelo težko, če noga ni v naravnem položaju. Z igro, kjer to poskušajo sami in

jih slednje zabava, pa dosežemo, da tega mučenja ob učenju ni.

2.4. Gibalne sposobnosti

Starost sedem do osem let je tisto starostno obdobje, v katerem se pri otrocih izraža posebna

potreba po gibanju. Toda pri izbiri vaj je treba neprestano upoštevati, da njihov organizem še

ni pripravljen na dolgoletne obremenitve. Njihova energija se hitro troši, a tudi hitro obnavlja.

Zato morajo biti vaje za mlade učence kratke in idejno jasne. Cilji vsake vaje morajo biti jasni

in konkretni, vse pa mora povezovati rdeča nit, ki vodi k višjim smotrom olimpijske

zaprisege. Viteštvo in čista zmaga. To je bistvo vsake igre. Za prvi in drugi razred osnovne

šole niso primerne igre z zapletenim gibanjem in zahtevnimi odnosi med člani ekipe. V tej

starosti otroke bolj zanimajo imitacijske igre, v katerih posnemajo zajčke, medvedke itd., toda

tudi Zdovca, Zorzija, prvake s televizijskega zaslona. Za njih je delovanje v večjem koletivu

12

prezahtevno. Učenci imajo v tej dobi vsaj v začetni fazi raje igre teka, skakanja, lovljenja,

metanja žoge na različne načine, kotaljenje, valjenje itd. (Krevsel, 2008).

V starostni dobi 6–7 let je nadvse primerno razvijanje gibalnih sposobnosti (motoričnih

sposobnosti), za učenje katerih so otroci v tej dobi tudi najbolj dovzetni. Kot je že zapisano,

vse te igre otroke silijo v različne situacije, ki te gibalne sposobnosti razvijajo. Hkrati

nenavadne in nenaučene situacije (koordinacija) krepijo tudi otrokov intelektualni razvoj.

Obstaja več različnih terminov, s katerimi lahko poimenujemo ta podsistem človeka. To so

fizične sposobnosti, psihofizične sposobnosti ipd., vendar edino termin gibalne oz. motorične

sposobnosti natančno opredeljuje podsistem, odgovoren za gibalno izraznost človeka. Najširše

lahko trdimo, da so motorične sposobnosti odgovorne za izvedbo naših gibov. Na gibanje

človeka v različnih okoliščinah vplivajo tri različne komponente:

Sposobnosti (ang. – abilities) so naravne danosti človeka, ki so odvisne od nivoja

delovanja različnih upravljalskih sistemov v njegovem telesu in predstavljajo

zmožnost izkoristka potencialov.

Značilnosti (ang. – characteristics) so tisti elementi, ki opredeljujejo zunanji videz

človeka in njegove reakcije na okolje. Od njih je odvisna samopodoba človeka in

gibalna učinkovitost.

Spretnosti (ang. – skills) predstavljajo z učenjem ter vadbo pridobljena gibalna znanja,

katerih realizacija temelji na sposobnostih in značilnostih človeka.

Torej je človekovo gibanje v različnih okoliščinah odvisno od več dejavnikov. Vsi ti dejavniki

medsebojno vplivajo drug na drugega. Ni vse v genetski zasnovi, ki je ključna za človekove

naravne danosti, ampak se veliko da doseči tudi z vadbo in učenjem. Dejstvo je, da se ljudje

13

med seboj razlikujemo po gibalni učinkovitosti. Za to so odgovorne tako gibalne sposobnosti

kot mnogi drugi dejavniki, tako prirojeni kot pridobljeni. Ljudem je že z rojstvom dana

stopnja, do katere se bodo sposobnosti lahko razvile ob normalni rasti in razvoju. Vendar se

da z rojstvom določeno stopnjo razvitosti gibalnih sposobnosti preseči z ustrezno gibalno

dejavnostjo in treningom. Tu je potrebno poudariti, da vse motorične sposobnosti niso v enaki

meri prirojene in da se da na nekatere bolj vplivati kot na druge. To lahko merimo s t. i.

koeficientom prirojenosti (h2). Včasih je veljala klasična delitev, ki je nastala na osnovi

izkustvenih spoznanj ob začetku poglobljenega strokovnega ukvarjanja z različnimi področji

športa. Takrat so poznali štiri temeljne motorične sposobnosti: moč, hitrost, spretnost in

vzdržljivost. V novejšem obdobju razvoja športa in nenehnih poskusov doseganja boljših

rezultatov so se razvile tudi znanstvene metode raziskovanja in pridobivanja informacij.

Področje motorike je bilo vse bolj poznano. Na osnovi teh spoznanj je nastala t. i.

nomotetična delitev, ki temelji na objektivnih rezultatih, dobljenih s preverjenimi merskimi

instrumenti. Ločimo naslednje motorične sposobnosti:

gibljivost,

moč,

koordinacijo,

hitrost,

ravnotežje,

preciznost.

Tu je potrebno poudariti, da vzdržljivost ne sodi med motorične sposobnosti, kot zmotno meni

veliko ljudi. Gre namreč za funkcionalno sposobnost, saj je odvisna od dobrega delovanja

dihalnega in krvožilnega sistema.

Primarnim motoričnim sposobnostim po nomotetični delitvi sta nadrejeni dve splošni ali

sekundarni motorični sposobnosti:

Sposobnost za regulacijo energije je nadrejena moči in hitrosti ter omogoča optimalen

izkoristek energijskih potencialov pri izvedbi gibanja.

14

Sposobnost za regulacijo gibanja je nadrejena koordinaciji, gibljivosti, preciznosti in

ravnotežju ter odgovorna za oblikovanje, uresničevanje in nadziranje izvedbe gibalnih

nalog v prostoru in času.

Obe sposobnosti drugega reda skupaj opredeljujeta gibalni prostor človeka v celoti, to je

generalni faktor motorike. To je osnovna delitev na primarne in sekundarne gibalne

sposobnosti, ki je hierarhično urejena. Potrebno se je zavedati, da se primarne gibalne

sposobnosti navznoter delijo še na pojavne oblike, ki natančneje opredeljujejo posamezno

sposobnost (Pistotnik, 2003).

Hitrost

Hitrost je sposobnost izvesti gibanje z največjo frekvenco ali v najkrajšem možnem času

(Pistotnik, 2003).

Hitrost se da razvijati tudi do 40. leta starosti, vendar je ob tem potrebno vedeti, da je hitrost

tudi do 95 odstotkov prirojena. Hitrost je izrednega pomena za nogometaše, poznamo pa več

oblik izražanja slednje:

hitrost posameznega giba,

hitrost frekvence,

hitrost reakcije,

štartna hitrost,

lokomocijska hitrost,

hitrost spreminjanja smeri teka,

hitrost vodenja žoge.

Hitrost lahko razvijamo posredno ali neposredno, torej z izboljševanjem tehnike, moči

(splošne, odrivne), gibljivosti in koordinacije ali pa s hitrimi teki (Pocrnjič, 2001).

Pri podciljih za najmlajše, torej ciljno skupino, ki jo obravnavam, je pomembno, da se

razvijajo predvsem:

15

Hitrost posameznega giba, s katerim se otroci srečujejo v vseh igrah z žogo. Predvsem

pri izmikanju žoge in varanju z žogo. Tega elementa se ne razvija posebej, saj je

prisoten v večini pripravljenih iger.

Hitrost reakcije je odziv na signal igralca ali žoge z ustreznim gibanjem. V vseh igrah

lovljenja z žogo bo ta izrednega pomena, saj igralec z žogo ne bo prilagajal svoje

hitrosti samo lovilcu, ampak tudi vsem ostalim igralcem, s katerimi bo omejen v

majhnem prostoru.

Štartna hitrost se najbolj razvija pri štafetnih igrah, kjer bo otrok skušal v čim krajšem

času razviti svojo hitrost v tekmovanju z otrokom iz nasprotne ekipe. Štartna hitrost se

izraža tudi med varanjem z žogo, kjer je pomembno, da nato igralec hitro pospeši.

Torej bo slednja prisotna v skoraj vseh moštvenih igrah in igrah lovljenja.

Hitrost spreminjanja smeri teka je prisotna praktično pri vseh igrah. Predvsem pri

štafetnih in lovljenju. Lovilec pri sedmih letih si navadno izbere tarčo in jo skuša

loviti, ostali so takrat nepomembni. To pomeni, da sta oba udeleženca v polni hitrosti

pri spreminjanju smeri. Štafetne igre z ovirami izzovejo podoben efekt.

Hitrost vodenja žoge bo prisotna pri štafetnih igrah in lovljenju, kjer bo cilj vodenje

žoge ali varanje z njo.

Koordinacija

Koordinacija je sposobnost za unčikovito oblikovanje in izvajanje kompleksnih gibalnih

nalog (Pistotnik, 2003).

Koordinacija je osnovna motorična sposobnost za nogometaša in zato pomemben kriterij

pri selekciji mladih nogometašev. Spada k informativni komponenti motoričnih

sposobnosti, kar pomeni, da je kvaliteta te odvisna od kvalitete delovanja človekovih

receptorjev (vid, sluh, ravnotežje), ki zbirajo informacije, in od delovanja možganov, ki

informacije obdelujejo. Koordinacijo lahko poimenujemo tudi kot motorično

inteligentnost, saj velja, da je vpliv nanjo možen (kot pri inteligentnosti) največ pred 7.

letom starosti, ko še ni končana mielizacija živčnih poti in zvez (Pocrnjič, 2001).

V vseh igrah, saj je prav to cilj le-teh, bodo otroci »prisiljeni« v izvajanje kompleksnih

nalog, kar je definicija koordinacije. Predvsem kadar se bodo znašli na manjšem prostoru

z veliko otroki, bo potrebna njihova iznajdljivost, reševanje pozicij in hitrejše

16

razmišljanje. V štafetnih igrah bodo morali reševati predvsem nove situacije v čim

hitrejšem času zaradi ovir oziroma poligona, ki bo pred njimi. Ko se bodo srečevali s

takšnimi situacijami z žogo v nogah, bodo razvijali tako imenovano specialno

koordinacijo pri premagovanju spretnostnih poligonov in različnih vodenjih žoge. Ko bo

cilj elementarne igre navajanje na žogo, vodenje, varanje, bodo razvijali to gibalno

sposobnost.

Moč

Moč je sposobnost za unčikovito izkoriščanje sile mišic pri premagovanju zunanjih sil

(Pistotnik, 2003).

Moč delimo na repetitivno (vzdržljivostno), statično in eksplozivno. V nogometu prevlada

predvsem izkoriščanje zadnje, ki je ena od pomembnejših gibalnih sposobnosti v tem

športu. Nogometaši izkoriščajo tudi statično in repetitivno, kot navaja Pocrnjič (2001):

»Kadar govorimo o moči v nogometu, hitro ugotovimo, da lahko vse pojavne oblike

najdemo tudi v tem športu. Največkrat zaznana pri nogometaših je eksplozivna moč, saj jo

uporabljajo pri startih in hitrih spremembah smeri pa tudi pri zaustavljanju. Kadar so v

kontaktu z žogo, svojo eksplozivnost uporabljajo ob udarcih po njej in recimo tudi ob

metanju žoge iz avta. Repetitivno moč uporabljajo ob dvobojih v zraku, padanju,

pobiranju ... Statična moč prihaja do izraza predvsem pri tehnikah odvzemanja žoge, kot

sta remplanje in osnovno odvzemanje.«

Pri otrocih se bo med igro razvijala samo eksplozivna moč, seveda posredno. Predvsem

med štafetnimi igrami pri raznih poskokih, pri navajanju na žogo (izmenično dotikanje

žoge z eno nog) in lovljenjih, kjer bodo otroci želeli čim hitreje štartati. Prav tako jo bodo

posredno razvijali ob igrah, kjer bo cilj udarec žoge.

Gibljivost

Gibljivost (fleksibilnost) je motorična sposobnost doseganja maksimalnih obsegov

(amplitud) gibov v sklepih ali sklepnih sistemih posameznika (Pistotnik, 2003).

Gibljivost ni ena izmed gibalnih sposobnosti, ki bi se razvijala v nogometu posebej, tako

kot je to pri hitrosti, moči ali koordinaciji. Razvija se jo z razteznimi gimnastičnimi

vajami, ki so sicer sestavni del nogometnega treninga. Igre, namenjene otrokom, pa teh

vaj ne zajemajo.

17

Ravnotežje

Ravnotežje je sposobnost hitrega oblikovanja kompenzacijskih (dopolnilnih,

nadomestnih) gibov, ki so potrebni za vračanje telesa v ravnotežni položaj, kadar je le-ta

porušen (Pistotnik, 2003).

Ravnotežje v nogometu je prisotno predvsem v dinamični obliki, saj so nogometaši v

neprestanem teku in skokih. Predvsem pri skakanju in borbi za žogo pa je ravnotežje

pomembno, saj si lahko le tako izborimo žogo ali pa jo dobro in pravilno udarimo. In v

takšne situacije bodo prihajali otroci med moštvenimi igrami in lovljenjem z žogami. Prav

tako se bo ravnotežje razvijalo med štafetnimi igrami, kjer bodo otroci preskakovali ovire.

Preciznost

Preciznost je sposobnost za natančno določitev smeri in sile pri usmeritvi telesa, projektila

proti želenemu cilju v prostoru (Pistotnik, 2003).

Zaradi slabšega poznavanja strukture preciznosti se ta sposobnost običajno vadi

situacijsko, v oblikah, kot se pojavlja pri posameznih športih. Zato je pri vadbi

pomembno, da se uporabljajo enake gibalne strukture, kot se pojavljajo v športu, za

katerega se vadba izvaja. Potrebno je namreč osvojiti celoten, tipičen program gibanja in

ga avtomatizirati, da se bo lahko izrazil tudi v preciznosti (večkratno zaporedno zadevanje

tarče). Zaradi tega se pri vadbi uporablja tudi metoda večkratnega ponavljanja in se

upošteva načelo postopnega obremenjevanja, če je to le mogoče. Z ustrezno vadbo se

lahko preciznost sorazmerno hitro dvigne na višjo raven, s prenehanjem vadbe pa kmalu

pade na nižji nivo, vendar ne na začetnega. Načini izvedbe namreč še dolgo ostanejo v

gibalnem spominu, zato se jih da hitro obnoviti (Pistotnik, 2011).

Tako se bo preciznost izvajala predvsem pri igrah, kjer bo cilj učenje udarcev. Druga

stopnja metodične lestvice učenja nogometnih elementov narekuje zadevanje cilja z

udarci.

2.5. Delitev elementarnih iger

Različni avtorji elementarne igre delijo na različne načine. Tako je ob prebiranju literature

moč zaslediti, da so elementarne igre ločene od ostalih načinov igranja (lovljenje, štafetne igre

ali igre s prirejeni pravili) ali pa elementarne igre zavzemajo prav vse te oblike igranja.

18

Ob zbiranju zamisli za diplomsko delo in ob izbiri naslova – Učenje tehničnih elementov v

nogometu pri najmlajših s pomočjo elementarnih iger – se pojem »elementarne igre« dojema

kot vse igre, ki se uporabljajo za pomoč pri učenju nogometnih elementov.

Sama definicija elementarnih iger to tudi dopušča.

Igre, ki vključujejo elementarne oblike človekovega gibanja – motorike (hojo, tek, lazenja,

skoke, plezanje, mete itd.) in v katerih imamo možnost prilagajanja pravil trenutni situaciji in

potrebam, smo poimenovali elementarne igre. V športni vzgoji oziroma v športu nasploh

predstavljajo najpomembnejše sredstvo, s pomočjo katerega lahko vadeči igraje in sproščeno

razvijajo svoje motorične sposobnosti (moč, hitrost, koordinacijo, preciznost, ravnotežje) in se

seznanijo z različnimi motoričnimi informacijami (elementi tehnike in taktike različnih

športov, posamična gibanja ipd.), kar predstavlja dobro osnovo za njihov telesni razvoj ter

poznejše učenje in delo (Pistotnik, 2004).

Elementarne igre tako lahko delimo na:

lovljenja,

štafetne igre in

moštvene igre.

2.6. Primernost posameznih elementarnih iger

V pripravi vaj oziroma v predelavi elementarnih iger je pomembno, da upoštevamo njihovo

primernost.

Ko izbiramo elementarne igre, moramo ob upoštevanju izbranega cilja razmisliti še o starosti,

spolu in številu vadečih ter o igralnih pogojih, v katerih bo igra potekala. Zanimanje vadečih

glede igre se namreč s starostjo spreminja; različna starostna stopnja vadečih zahteva tudi

različne obremenitve ... Nadalje se zaradi premajhnega ali pa tudi prevelikega števila vadečih

nekatere, predvsem moštvene, igre ne dajo izvesti ali pa njihov učinek na udeležence ni tak,

kakršnega smo si želeli. Velikost igrišča, podlaga in rekviziti, ki so nam dostopni, vsekakor

omejujejo izbor iger, saj jih brez ustreznih pogojev ne moremo izpeljati. Če organiziramo

vadbo na odprtem prostoru, v naravi, je izbira iger odvisna tudi od vremenskih razmer (zima,

poletje). Z igro samo po sebi pa ne moremo doseči zastavljenega cilja, če sa na njeno izvedbo

temeljito ne pripravimo in je ne domislimo v pogojih, v kakršnih naj bi se udejanila, zato je ob

19

izvedbi elementarnih iger priporočljivo upšoštevati nekatere napotke, ki olajšajo delo in

pripomorejo k uresničitvi ciljev (Pistotnik, 2004).

Ker bodo preurejene igre namenjene predvsem najmlajšim, v nogometu je to kategorija otrok

starih sedem let, morajo igre biti preproste in razumljive ter učinkovite. Namen diplomskega

dela je predstaviti nogometno vadbo, ki bi otroke skozi igro učila osnovnih tehničnih

elementov oziroma nasploh osnov nogometa (sodelovanje z ostalimi otroci, vrednote

nogometaša, nogometno razmišljanje). Prav tako bodo igre zaradi starostne primernosti

oziroma nogometnega predznanja vadečih razdeljene na:

igre, ki ne zahtevajo nogometnega predznanja,

in igre, ki so nadgradnja osvojenega znanja.

Da bodo igre primerne in metodično pravilno zastavljene, smo ob pisanju upoštevali

metododično lestvico, ki se uporablja v nogometu (povz. po Elsner, B., Verdenik, Elsner, B.

ml., Pocrnjič, 2010). Metodična lestvica je urejeno zaporedje postopkov, metod in vaj pri

učenju določene gibalne naloge.

Imenovanje in demonstracija učnega elementa.

Opis bistvenih sestavnih elementov.

Izvedba tehničnega elementa v celoti v gibanju (1.STOPNJA VADBE).

Demonstracija in opozorilo na bistvene napake.

Izvajanje in vadba elementa po posameznih delih za odpravljanje napak ali za

izpopolnjevanje elementa.

Izvajanje in vadba udarca v cilj (2.STOPNJA VADBE – samo pri udarcih!).

Izvajanje in vadba elementa v povezavi z drugimi vsebinami nogometne igre

(3.STOPNJA VADBE).

Izvajanje in vadbe elementa v igralni obliki ali v tipičnih igralni situaciji (4.STOPNJA

VADBE).

Vaje bodo namenjene predvsem otrokom brez predznanja oziroma s šibkim znanjem, kar

pomeni, da bo največkrat uporabljena 1. stopnja vadbe in 2.stopnja vadbe pri igrah, ki bodo

namenjene udarcem. Igre, ki bodo namenjene nadgradnji osvojenega znanja, bodo zavzemale

tudi 3. stopnjo vadbe, se pravi uporabo večih tehničnih elementov hkrati.

20

Pri izvajanju elementarnih iger je pomembno upoštevati nekatere zakonitosti, ki veljajo.

Napotki iz prakse po Pistotniku (2011) dajejo naslednje napotke pred izvajanjem igre:

Igra se kratko in jasno razloži ter se po potrebi tudi demonstrira (prikaže).

Pravila naj ne bodo prezahtevna ali celo dvoumna, tako da jih vadeči čim hitreje

dojamejo in igro izpeljejo.

Vadeče naj bi se razporedilo v številčno in kakovostno enakovredne skupine.

Odvečnih udeležencev pri izvedbi igre ni, zato naj se vadba organizira tako, da so vsi

vključeni v igro.

Pri izbiri in organizaciji iger se mora upoštevati načela postopnega obremenjevanja in

vsem udeležencem omogočiti enakovredne igralne pogoje.

Vsako odstopanje od pravil se sankcionira (kaznuje) z dajanjem prednosti ali

ugodnosti nasprotniku. Pravila so namreč za to, da jih vadeči upoštevajo (vzgojni

vidik), in zato, da se dosežejo zadani cilji vadbe (s pravili se vadeče usmerja k cilju).

Igra naj se razživi in razvije, zato naj se prekinja le, če je to nujno (pri večjem

odstopanju od pravil ali pri splošnem nerazumevanju igre). Zato naj igre ne vsebujejo

omejitev, ki nimajo vpliva na doseganje zastavljenih ciljev (npr. v dvorani avti niso

potrebni, če samo prekinjajo igro in nič ne prispevajo k dosegi cilja) ali niso povezani

z varnostjo vadečih.

Igra se zaključi, ko je dosežen cilj ali ko se opazi, da zanimanje za igro plahni, pri

čemer mora biti vedno razvidno, kdo je zmagovalec oz. kako se je igra razpletla.

Neodločen rezultat ni posebno stimulativen za vadeče.

Ob zaključku igre ali med odmori je igro potrebno komentirati in vadečim dati

napotke za boljšo izvedbo v naslednji ponovitvi ter javno razglasiti rezultate.

Posamezno igro se običajno uvrsti na več vadbenih enot zapored, pa tudi na isti

vadbeni enoti se jo večkrat ponovi ali se pusti, da igra traja dalj časa, saj lahko vadeči

le tako igro dojamejo v celoti in se v njej izrazijo, s tem pa laže dosežejo zastavljene

cilje, zaradi katerih je igra uporabljena (uresniči se poanta igre).

Upoštevani kriteriji pri izbiri in pripravi iger:

primerna zahtevnost glede na starost,

preprosta in razumljiva pravila,

učinkovitost in smiselnost posameznih iger,

21

uresničevanje cilja treninga (če je cilj treninga učenje udarec z nartom, se mora igra

navezovati na ta element),

možnost igranja večjega števila otrok,

dinamičnost in raznolikost,

primerno za vse pogoje, brez kompliciranih pripomočkov,

ohranjanje tekmovalnosti.

Samo dobro izbrana, nadzorovana ter vodena elementarna igra lahko postane v športu

primerno vzgojno in praktično uporabno sredstvo. Potrebno se je namreč zavedati, da ima

vsaka elementarna igra poleg zahtev iz področja gibalnega razvoja tudi vzgojni pomen. Med

igro se namreč vadeči znajde v različnih okoliščinah, v katerih se lahko nanj deluje vzgojno.

Že samo upoštevanje pravil je dejavnik vzgoje, ki zagotavlja čisto, tj. pošteno igro (fair play),

v kateri lahko vsi uživajo. Obvladovanje agresivnosti, obzirnosti do nasprotnika ipd. so še

ostali elementi vzgoje, ki pomagajo pri izgradnji odgovorne, socializirane osebe. Vendar se je

potrebno zavedati, da igra sama po sebi ne vzgaja, vzgaja pedagog, ki je igro izbral in jo

ustrezno vodil. Zato pedagog na vadbeni enoti ne more biti le nem opazovalec dogajanja na

vadišču, temveč mora biti aktiven dejavnik, ki posega v igro in jo usmerja k želenemu cilju

(Pistotnik, 2011).

2.7. Združevanje učenja in igre pri poučevanju

Že sama beseda učenje je za otroke moreča in ponudi z njihove strani takojšen upor. Ne

zavedajo se, da na njihovo igro, dobro ali slabo, vpliva pridobljeno znanje posameznih

nogometnih elementov. Hkrati pa nogomet dojemajo kot igro in ne stvar, pri kateri se je

potrebno učiti. Zato je bistvenega pomena, da čim več stvari učimo skozi igro. Otroci se takrat

ne zavedajo učenja, hkrati se zabavajo in so zadovoljni.

Ker je igra tista, ki jo obožujejo, je tudi dovzetnost za navodila in popravke, ki jih med igro

dobivajo, večja. Ne naveličajo se tako hitro, kot bi se sicer, koncentracija je večja, predvsem

pa se ne počutijo obrmenjene in ohranjajo ljubezen do nogometa, saj se na treningih dobro

počutijo. Tudi obiskanost treningov, kjer prevladuje igra, je večja, kar sama po sebi otroke sili

v napredek, saj so neprestano v kontaktu s tem športom.

22

Nogomet je ekipni šport, kjer je potrebno sodelovanje. Uspešna moštva so zmeraj tudi znotraj

ekipe na socialni ravni izredno dobro povezana. Igranje otroke sili v sodelovanje, skozi igro

pa se tudi zbližajo. Ključnega pomena je to, da se znajo sprostiti eden z drugim, sodelovati in

se vključevati v skupine.

23

3. NAMEN

Trener v nogometu pri najmlaših mora poiskati pot, da se jim približa in razume njihove želje.

Ko mu to uspe, bi morala biti njegova naloga približevanje nogometnih elementov na njihov

način. Skozi igro, kot imajo to najraje.

Ob načrtovanju nogometnih treningov za najmlajše je zahtevana znanja potrebno razdeliti

enakomerno skozi vso obdobje treningov. Pri načrtovanju posameznega treninga, ko mu je že

znano, kaj naj bi bil cilj tiste enote, pa je potrebno najti vzvod, ki bi pritegnil otroke, da bi se

načrtovanega učili z veseljem.

Če jim to ponudimo skozi igro, se učenja ne bodo zavedali, veseli in zadovoljni otroci na

treningu pa bi morali biti cilj vsakega trenerja.

Le igra za njihov napredek ni dovolj, je pa skozi njo mogoče otroke napeljati na pravo pot.

Namen diplomskega dela – Učenje tehničnih elementov v nogometu pri najmlajših s pomočjo

elementarnih iger – je prikazati način, kako to izvesti. Cilj je čim večje število elementarnih

iger, v katere bodo vključeni nogometni elementi v obliki, ki bi otroke navduševala in učila

hkrati. Da vaje oziroma igre ne bodo zasnovane zgolj teoretično, so bile vse večkrat

preizkušene pri otrocih primerne starostne skupine, pridobljene izkušnje pa nudijo čisto sliko

o smotrnosti in primernosti določene igre.

Pomembno se je zavedati, da skozi igro lahko pride do nepravilnosti pri izvajanju posameznih

tehničnih elementov, zato so te igre primerne le za navajanje otrok. Namen učenja skozi igro

na ta način je, da bodo ob učenju pravilne tehnike v prednosti. Specialna zahteva jim bo že

znana, čas do osvojitve zahtevanega pa bo bistveno krajši, saj bodo gibe in občutek že

poznali.

Z nalogo želimo obogatiti slovenski nogometni prostor tako, da bodo trenerji s pomočjo

elementarnih iger lahko učili igralce v starosti U 6–7 osvajanja znanj iz nogometne tehnike.

Program učenja tehninčnih elementov je v nalogi razdeljen:

Tehnika brez žoge:

tek po sprednjem delu stopala

skiping na mestu

skiping v gibanju

tek z dviganjem kolen

24

tek z dviganjem pet

tek z dviganjem kolen v ritmu 3 x desna, 3 x leva

tek s povezavo dviganja kolen in pet

hopsanje

tek s spremembami smeri

vzratni tek, tek branilca

sonožni in enonožni poskoki

Navajanje na žogo:

poigravanje z žogo na tleh

poigravanje z žogo v zraku

vodenje žoge z dodatnimi nalogami

zadevanje različnih ciljev z nogo

povlek žoge s podplatom

Tehnične prvine:

vodenje s spremembami smeri

vodenje žoge z vsemi deli stopala (nart, notranji del stopala, zunanji del stopala,

sprednji notranji del stopala)

udarec z nartom

udarec z notranjim delom stopala

sprejem kotaleče se žoge z notranjim delom stopala (prepreka)

sprejem (zaustavljanje) žoge s podplatom (prepreka)

25

4. RAZISKOVALNE HIPOTEZE

Literature, ki bi ponujala predstavitev takšnega načina vadbe z otroci, je zelo malo oziroma je

ni. Zato so v tem delu vse igre natančno opisane in preizkušene v praksi, spoznanja ob

uporabi slednjih pa skrbno uporabljena. V našem okolju smo si ogledali že veliko treningov

pri raznih klubih in trenerjih, pa takšnega načina treniranja še nismo videli. Veliko je tudi

trenerjev, ki bi si želeli takšne vrste pomoči, s preglednim seznamom iger, ob katerih je

zabeleženo, katere nogometne elemente zavzema.

Igre so primerne predvsem za uvodni del treninga, kjer je ob ogrevanju pomembno, da se

navezuje na glavni del treninga. Če je v glavnem delu treninga predvidena vadba udarca z

nartom, je smotrno, da v uvodnem delu otrokom ponudimo elemetarno igro, ki ta element

vsebuje.

V kolikor najmlajše želimo le napeljati na izvajanje določenega tehničnega elementa, lahko

igre uporabimo tudi v glavnem delu.

Manj dinamične igre, kjer ni v ospredju gibanje, so primerne za zaključek treninga, kjer

otroke ohlajamo. Takšna igra za zaključek bo obdržala nit treninga vse do konca, hkrati bo

otrok lahko videl, do katere mere je določen element osvojil.

26

5. METODOLOGIJA

Metodologija pri nastajanju tega diplomskega dela je razdeljena na dva dela. V prvem smo se

posluževali deskriptivne metode raziskovanja, saj smo navajali teoretična dejstva in

povzemali že dokazane stvari, ter metode klasifikacije, s katero smo proučevali in opisovali

definicije pojmov. Vse to z razlogom, da bi bralca diplome do mojega dela (drugi del), kjer se

rezultira izključno naše delo in zamisli, pripeljali s potrebnimi informacijami za dobro

razumevanje praktičnega dela. Pri zbiranju in preurejevanju iger smo predvsem izhajali iz

praktičnih preizkusov, ki smo jih ves čas izvajali. Vse elementarne igre, s katerimi bi

najmlajše učili tehničnih elementov v nogometu, so večkrat preizkušene na otrocih, v

diplomski nalogi obravnavane starosti, in so bile pred zapisom ter objavo tudi prilagojene

njihovim zahtevam.

27

6. PRAKTIČNI DEL

6.1. Seznam preurejenih iger

Vse nogometne igre so bile pripravljene premišljeno in smiselno s točno določenim ciljem. Ta

cilj je bilo tehninčno znanje, ki bi ga naj otroci, stari 6–7 let, osvojili. Osredotočili smo se na

naš seznam podciljev tehnike, ki je v nalogi tudi predstavljen.

Vsaka igra ima namen navajanja na žogo ali razvijanja osnovnih tehničnih prvin. Tiste bolj

kompleksne igre seveda ne vsebujejo le enega elementa, a važno je, da se znamo osredotočiti

na to, kaj je v danem trenutku, v trenažnem procesu, pomembno. Če je cilj treninga udarec z

nartom, v igri poudarimo predvsem to. Takrat nas ne sme motiti, kako si je pred tem ustavil

žogo, saj bodo drugače otroci pri tej starosti postali zmedeni.

Igre so narejene izključno za tehniko z žogo. Kar pa ne pomeni, da se ob tem ne razvija

tehnika brez žoge in motorične sposobnosti. Tako kot se uči upravljanja z žogo, se uči tudi

pravilnega teka in poskokov. Razvija se njihova koordinacija, hitrost ... A najpomembneje je,

da so pri tej starosti z žogo, saj so zaradi nje sploh prišli na trening.

28

Tabela 1: Seznam iger glede na nogometno vsebino.

Nogometni element, na katerem je poudarek v izbrani igri.

Ostali nogometni elementi, ki se v igri razvijajo.

TABELA 1

Seznam iger glede na

nogometno vsebino

Po

igra

van

je z

žo

go

na

tle

h

Po

igra

van

je z

žo

go v

zrak

u

Vo

de

nje

žo

ge z

do

dat

nim

i nal

oga

mi

Zad

eva

nje

raz

ličn

ih

cilje

v z

no

go

Po

vle

k žo

ge s

po

dp

lato

mV

od

en

je ž

oge

s

spre

me

mb

ami

sme

ri

Vo

de

nje

žo

ge z

vse

mi d

eli

sto

pal

a

Ud

are

c z

nar

tom

Ud

are

c z

no

tran

jim

de

lom

sto

pal

a

Spre

jem

ko

tale

če s

e

žoge

z n

otr

anji

m d

elo

m

sto

pal

a (p

rep

reka

)

Spre

jem

(za

ust

avlj

anje

)

žoge

s p

od

pla

tom

(pre

pre

ka)

Pokaži kaj znaš √√

Volk √√

Reši se, kdor... √√ √ √

Po verigi v košaro √√ √

Nogomet v krogu √√ √ √ √ √ √

Žoga naj te uboga √√ √ √

Človek ne jezi se! √√

Zdrži dalje! √√

Indiana Jones √√ √ √

Ledene babe √√ √ √ √ √

Isto kot kapitan √ √√ √ √

Lahko se rešiš √√ √ √ √

Ne pozabi na žogo √ √√

Kdo bo prvi premagal trikotnik √√ √ √

Brco-stožco-met √√ √

Gobica z žogo √√ √ √

Igra na več golov √ √√ √ √ √ √ √ √

Dirka po črtah √√ √ √

Vesoljski napad √√ √ √ √

Rigverc dirka √√

Ti loviš! √√ √

Kdo se boji črnega moža? √√ √

Ribarjenje √ √√ √

Orel in lovec √√ √

Izpraznimo mrežo √√ √

Hitro menjaj smer √√ √

Pridi na drugo stran √ √ √√ √

Risi, tigri in lev √ √ √√ √ √

Poišči svoj klobuček √ √ √√ √

Pohiti in zmagaj √√

Kdo bo dalje? √√ √

Podri jih več! √ √√ √ √ √

"Baseball" √ √√ √ √

Natančnost je lepa čednost √ √√ √

Najmočnejši je udarec z nartom √√

Bodi natančnejši √ √√ √

Iznajdlivejši bodo zmagali! √ √ √√ √

Keglanje √ √ √ √√

Prilagodi svoj udarec √ √ √ √√

Prepreči gol! √ √ √√ √

Si pripravljen? √ √ √√ √

Postani kralj √ √ √√ √

Med štirimi ognji z nogo √ √ √ √ √ √ √√

Ravbarji in žandarji √ √ √ √√

Prenesi žogo √ √ √ √√

√√

√

29

6.2. Igre

30

LEGENDA

POT ŽOGE

VODENJE ŽOGE

GIBANJE IGRALCA BREZ ŽOGE

ČEPI

STOŽCI

ŽOGA

OVIRE ZA PRESKOK

NIZKE OVIRE

NIZKI GOLI

VELIK IN MALI GOL

ZASTAVICI

IGRALCI

IGRALEC NA KATEREGA MORAMO BITI POZORNI

TRENER

31

NAVAJANJE NA ŽOGO

6.2.1. POIGRAVANJE Z ŽOGO NA TLEH

Pokaži, kaj znaš

Volk

Reši se, kdor ...

Po verigi v košaro

Nogomet v krogu

Žoga naj te uboga

32

Pokaži, kaj znaš

Nogometna vsebina:

Navajanje na žogo – poigravanje z žogo na tleh

Pravila: Trener ima eno žogo in z njo stoji v polju. Otroci stojijo ali sedijo ob polju. Polje je

dovolj veliko za izvajanje vseh osnovnih vaj. Nato trener kliče igralce, ki se javijo, da pridejo

v polje in pokažejo, kaj so se naučili na preteklih treningih ali doma. Dovoljeno je vse,

varanja z žogo, različni triki, rolanja.

Nasvet: Če želimo popestriti igro, lahko naredimo več skupin, ki morajo skupaj pokazati eno

vajo (vsak igralec ima svojo žogo), za katero se pred tem dogovorijo, da jo vsi poznajo.

Prostor: Na prostem in v dvorani.

Rekviziti: Žoge in čepi ali stožci.

Slika 1: Pokaži, kaj znaš.

33

Volk

Nogometna vsebina:

Navajanje na žogo – poigravanje z žogo na tleh

Pravila: Vsak igralec ima svojo žogo. Eden izmed njih je določen za volka in stoji z žogo na

sredini malega kroga. Ostali (ovce) so postavljeni v večjem krogu okoli njega prav tako z

žogami. Ovce na glas postavijo vprašanje: »Volk, volk, ali si pripravljen?« On zmeraj odvrne:

»Ne, igram se!« in kaže vajo, ki si jo izbere na sredini. Ostali ga morajo posnemati in

ponavljati za njim. Ko se volk po nekaj časa odloči, ustavi žogo in se brez nje zapodi za

ovcami, ki bežijo pred njim. Tisto, ki prvo ulovi, je v naslednji igri volk.

Nasvet: Trener lahko volku prišepne, katero vajo naj pokaže, če je to smiselno. Recimo za

nadaljevanje treninga ali utrjevanje kakšnega elementa, ki so se ga že učili.

Prostor: Na prostem in v dvorani.

Rekviziti: Žoge in čepi ali kreda.

Slika 2: Volk.

34

Reši se, kdor ...

Nogometna vsebina:

Navajanje na žogo – poigravanje z žogo na tleh ali v zraku

Tehnične prvine – vodenje žoge z vsemi deli stopala (nart, notranji del stopala, zunanji

del stopala, sprednji notranji del stopala)

Pravila: Določimo lovilca, ki stoji izven polja. Ostali otroci so z žogami v polju. Lovilec na

glas zakriči: »Reši se, kdor ...« ter poimenuje vajo, ki jo nato še pokaže. Vsi v polju ga

poskušajo posnemati, lovilec pa brez žoge polovi tiste, ki ne delajo tega, kar je naročil, tako

da se jih dotakne, oni pa dvignejo žogo visoko v zrak. Ko lovilec pokaže vajo, trener začne

štopati, po eni minuti ustavi igro in prešteje polovljene. Vsak tak za lovilca predstavlja eno

točko, nato je na vrsti drugi, tretji ... Na koncu imamo zmagovalca, lovilca z največ točkami.

Nasvet: Igro lahko zastavimo tudi tako, da ima trener lovilca, sam pa kaže vaje, ki želi, da jih

otroci izvajajo. Če se za to spremembo odločimo, so točke za lovilce nesmiselne.

Prostor: Na prostem in dvorana.

Rekviziti: Žoge, čepi, stožci in štoparica.

Slika 3: Reši se, kdor …

35

Po verigi v košaro

Nogometna vsebina:

Navajanje na žogo – poigravanje z žogo na tleh in povlek žoge s podplatom

Pravila: Sestavljene so ekipe z enakim številom igralcev. Vsaka ekipa ima svoj poligon, ki ga

sestavljata stožec, okoli katerega so žoge, in na drugi strani kvadratno polje, ki predstavlja

košaro. Razdalja med nima je tolikšna, kot je dolžina ekipe, če se igralci v ravni vrsti držijo za

roke in se raztegnejo, kolikor gre. Igralci v ekipi se morajo obvezno držati za roke, cilj pa je s

predajanjem žoge z nogo (vsi v verigi se morajo žoge dotakniti) v čim krajšem času žogo

spraviti od stožca v košaro. Zmaga ekipa, ki je prva spravila vse žoge v košaro. Žoge, ki jim

pobegnejo ali ne končajo v košari, se jim ob koncu odštejejo.

Nasvet: Navadno je treba prepeljati toliko žog, kot je število igralcev v eni verigi, saj ima

vsak le eno žogo na treningu. Če je v verigi malo igralcev, lahko spremenimo pravilo in

naročimo, da morajo vse žoge najprej popeljati do košare in nato še nazaj.

Prostor: Na prostem in dvorana.

Rekviziti: Žoge, stožci, čepi ali kreda.

Slika 4: Po verigi v košaro.

36

Nogomet v krogu

Nogometna vsebina:

Navajanje na žogo – poigravanje z žogo na tleh in zadevanje različnih ciljev

Tehnične prvine – udarec z notranjim delom stopala in nartom in sprejem žoge s

podplatom in notranjim delom stopala.

Pravila: Igralci se držijo za roke in skupaj tvorijo krog. V njem je igralec, katerega skušajo

igralci v krogu z žogo, katero si podajajo med seboj, zadeti. Tisti igralec, ki ga zadane, je

naslednji na sredini.

Nasvet: Igro lahko popestrimo z večimi žogami ali z večimi igralci na sredini. Prav tako

lahko pravilo spremenimo tako, da vsaka runda traja eno minuto, zmagovalec pa je tisti, ki je

v eni minuti najmanjkrat zadet. Ali pa na sredini sploh ni nikogar in je cilj, da žoga ne

pobegne iz kroga.

Prostor: Na prostem in dvorana.

Rekviziti: Žoge in štoparica.

Slika 5: Nogomet v krogu.

37

Žoga naj te uboga

Nogometna vsebina:

Navajanje na žogo – poigravanje z žogo na tleh in vodenje žoge z dodatnimi nalogami

Tehnične prvine – vodenje žoge z vsemi deli stopala

Pravila: Narejene so ekipe, vsaka ima enak poligon. Tekmujejo, katera bo prej (vsi igralci

ekipe) končala.

Levi poligon od igralca zahteva, da si žogo dvigne preko obeh rumenih ovir, si potisne žogo v

obe strani pod rdečima ovirama in jih pri tem preskoči, žogo vodi do konca poligona in jo v

roki čim hitreje prinese naslednjemu.

Desni poligon od igralca zahteva vodenje žoge med gosto postavljenimi stožci. Pri vijoličnih

mora narediti krog z žogo in nadaljevati naprej. Nazaj, k naslednjemu žogo odnese v roki v

hitrem teku.

Nasvet: Ekipe naj bodo enakovredne. Goljufanje se kaznuje z odvzemom zmage.

Tekmovanje je smiselno večkrat ponoviti.

Prostor: Na prostem in dvorana.

Rekviziti: Žoge, stožci, nizke ovire ali palica in ovire za preskok.

Slika 6: Žoga naj te uboga.

38

NAVAJANJE NA ŽOGO

6.2.2. POIGRAVANJE Z ŽOGO V ZRAKU

Človek ne jezi se!

Zdrži dalje!

39

Človek ne jezi se!

Nogometna vsebina:

Navajanje na žogo – poigravanje z žogo v zraku

Pravila: Vsak igralec ima svojo žogo, ena žoga se da v polje, kjer otroci »žonglirajo«. Vsak

igralec dobi številko in po takem vrstnem redu so na vrsti, »da mečejo kocko«. To pomeni, da

pridejo v polje, kjer je žoga, in skušajo čimvečkrat zaporedoma žogo udariti v zrak (med

vsakim udarcem se žoga enkrat odbije). Število priznanih udarcev pomeni zanj število mest,

za katera se premakne. Ko je naslednjič spet na vrsti za metanje kocke, s svojo žogo označi

mesto, na katerem se nahaja. Čepi označujejo normalna polja, stožci pa nevarna polja. Če

igralec konča na vijoličnem, se mora pomakniti nazaj za tri polja, oranžni ga pošlje na

začetek. Na enem mestu se lahko nahaja več igralcev. Zmagovalec je tisti, ki prvi premaga

poligon in pride na cilj.

Nasvet: Igro lahko popestrimo tako, da sestavimo ekipe. Pravila lahko prilagodimo tudi tako,

da se igra na izbijanja. Izbit igralec, to je tisti, na katerega mesto pride drugi igralec, se vrne

na začetek. Igro in pravila prilagajamo številu igralcev. Vsak udarec s slabšo nogo lahko

ovrednotimo za dve točki, podobno kot udarec s stegnom.

Prostor: Na prostem in v dvorani.

Rekviziti: Žoge, čepi in stožci v različnih barvah.

Slika 7: Človek ne jezi se!

40

Zdrži dalje!

Nogometna vsebina:

Navajanje na žogo – poigravanje z žogo v zraku

Pravila: Sestavljene so ekipe (2, 3 ali 4 igralci v eni ekipi), vsaka ima eno žogo in stoji v

svojem polju. Tekmujejo med seboj, katerim bo dlje uspevalo udarjati žogo v zrak po pravilih.

Ta pravila so: žoga se med vsakim udarcem mora enkrat odbiti, nikoli ne sme enak udarec

žoge udariti dvakrat zaporedoma in če žoga pobegne izven polja, je konec. Polja so dovolj

velika, da jih ne omejuje še prostor. Zmaga ekipa, ki ji uspe najdlje izpolnjevati vse te pogoje.

Nasvet: Da igro popestrimo, lahko določimo, na koliko zmag igramo, ali določimo točen

vrstni red menjavanja igralcev za udarec. Dodatne točke lahko namenimo ekipi, katere igralec

je žogo udaril s stegnom.

Prostor: Na prostem in v dvorani.

Rekviziti: Žoge in čepi ali kreda.

Slika 8: Zdrži dalje!

41

NAVAJANJE NA ŽOGO

6.2.3. VODENJE ŽOGE Z DODATNIMI NALOGAMI

Indiana Jones

Ledene babe

Isto kot kapitan

Lahko se rešiš

Ne pozabi na žogo

42

Indiana Jones

Nogometna vsebina:

Navajanje žoge – vodenje žoge z dodatnimi nalogami

Tehnične prvine – vodenje žoge z vsemi deli stopala in vodenje žoge s spremembami

smeri

Pravila: Vsak otrok ima svojo žogo, ki jo vodi v omejenem prostoru. Trener poljubno med

igro spreminja stanje, ki vlada na njihovem »nevarnem potovanju«, tako da zakriči: »Sonce«

– pomeni, da igralci normalno vodijo svojo žogo, »Poledica« – hodijo po ledeni ploskvi, zato

morajo iti čisto počasi, da ne padejo, »Požar« – igralci bežijo pred ognjem, zato vodijo žogo

čim hitreje, »Prepad« – otroci žogo takoj ustavijo tako, da stopijo na njo in ne zdrvijo v

prepad ali »Poplava« – igralci se usedejo na žogo v najkrajšem možnem času.

Nasvet: Trener si lahko prilagodi pravila tako, da morajo igralci voditi žogo z določenim

delom stopala, kar je zelo smiselno. Priporočljivo je tudi, da čim večkrat izreče prepad ali

poplava za požarom, saj otroci tako dojamejo, da tudi če tečejo hitro, mora žoga biti ves čas

ob njihovih nogah.

Prostor: Na prostem in dvorana.

Rekviziti: Žoge, čepi in stožci.

Slika 9: Indiana Jones.

43

Ledene babe

Nogometna vsebina:

Navajanje na žogo – vodenje žoge z dodatnimi nalogami in zadevanje različnih ciljev

z nogo

Tehnične prvine – vodenje žoge z vsemi deli stopala, vodenje žoge s spremembami

smeri in udarec z nartom ali notranjim delom stopala

Pravila: Določen je lovilec, ostali igralci imajo žoge. Lovljenje poteka v omejenem prostoru,

če otroku žoga pobegne ven, velja zanj pravilo kot, da bi bil polovljen. Lovilec ne izbija žoge,

ampak se skuša dotakniti igralca. Ko mu to uspe, se ta igralec postavi s široko razprtimi

nogami narazen in žogo dvigne visoko v zrak. To je znak za ostale, še nepolovljene igralce, ki

ga lahko rešijo tako, da mu žogo podajo med nogami. Zmagovalec je tisti lovilec, ki ima po

eni minuti največ polovljenih – zmrznjenih igralcev.

Nasvet: Igra je kompleksna, zato je možnost prilagajanja pravil velika. Če je število

sodelujočih veliko, je smiselno, da imamo več lovilcev. Prav tako lahko določimo, na kakšen

način je potrebno voditi žogo ali s katerim delom stopala podajamo žogo med nogama.

Prostor: Na prostem in dvorana.

Rekviziti: Žoge, stožci, čepi in štoparica.

Slika 10: Ledene babe.

44

Isto kot kapitan

Nogometna vsebina:

Navajanje na žogo – vodenje žoge z dodatnimi nalogami in poigravanje z žogo na tleh

Tehnične prvine – vodenje žoge s spremembami smeri in vodenje žoge z vsemi deli

stopala

Pravila: Določen je kapitan, za katerega se v koloni (cca. meter razdalje med vsakim

igralcem) postavijo še ostali. Vsi sodelujoči v igri imajo žoge. Kapitan na to poljubno vodi

žogo po prostoru na način, ki mu je pri srcu, ali se z njo poigrava, kot želi. Preden začne z

izbranim, to naglas sporoči ostalim. Recimo: »Vodite žogo za mano, na znak se usedite

nanjo!« In vsi ga oponašajo.

Nasvet: Vse skupaj lahko popestrimo tako, da po določenem času (1 minuta ali manj) trener

poda znak in kapitan se pomakne na rep kolone, novi vodja pa že določi novo vajo. Tako tudi

otroci ne bodo nergali, zakaj niso prišli na vrsto.

Prostor: Na prostem in dvorana.

Rekviziti: Žoge in štoparica.

Slika 11: Isto kot kapitan.

45

Lahko se rešiš

Nogometna vsebina:

Navajanje na žogo – vodenje žoge z dodatnimi nalogami

Tehnične prvine – vodenje žoge s spremembami smeri in z vsemi deli stopala ter

zaustavljanje žoge s podplatom.

Pravila: V omejenem prostoru poteka lovljenje. Vsi razen lovilca (on ima v roki markirko)

imajo žogo in bežijo pred njim z njo. Lovilec ne izbija žoge, ampak se skuša dotakniti igralca!

Ta se lahko pred njim reši tako, da pravočasno stopi na žogo. Za otroka, ki lovi, je to znak, da

se osredotoči na koga drugega, igralec z žogo pa nato nadaljuje beg. Ko lovilec koga pravilno

ulovi, z ulovljenim zamenjata vloge. Slednji dobi markirko, bivši lovilec pa žogo. Med seboj

se ne smeta takoj po menjavi loviti. Igralec, ki z žogo pobegne izven določenega prostora, je

avtomatično ulovljen.

Nasvet: Ob velikem številu sodelujočih je v igri več kot le en lovilec. Med igro lahko

določimo, s katerim delom stopala otroci vodijo žogo. Prav tako lahko za rešitev igralca z

žogo stvar bolj zapletemo. Recimo: igralec mora najprej stopiti na njo, nato čez njo naredi

most.

Prostor: Na prostem in dvorana.

Rekviziti: Žoge, stožci, čepi, markirke.

Slika 12: Lahko se rešiš.

46

Ne pozabi na žogo

Nogometna vsebina:

Navajanje na žogo – vodenje žoge z dodatnimi nalogami in poigravanje z žogo na tleh

Pravila: Sestavljene so ekipe, ki med seboj tekmujejo. Potrebno je čim hitreje, a pravilno (v

kolikor pride do napake, jo mora igralec popraviti in nato nadaljevati) premagati poligon.

Igralec nazaj teče z žogo v roki in jo preda naslednjemu.

Zgornji poligon od igralca zahteva, da dve nizki oviri preskoči tako, da drži med nogami

žogo. Nato jo vodi dalje, se z njo zavrti okoli stožca, si jo poda skozi oviro za preskok in jo

preskoči. Žogo odpelje mimo zadnjega stožca in jo v rokah prinese naslednjemu.

V spodnjem poligonu igralec brcne žogo ob zidu in ob teku po drugi strani stožcev preskoči

dve nizki oviri. Nato se med vodenjem z žogo dvakrat ustavi (med obema modrima stožcema)

ter teče okoli bližnjega vijoličnega stožca ter nadaljuje z vodenjem do konca.

Nasvet: Poligone lahko prilagodimo glede na zahtevnost, dolžino in število otrok oziroma

skupin. Pomembno je, da se otroci srečajo s čim več različnimi nalogami in situacijami, ki

krepijo njihovo nogometno in motorično inteligenco ter znanje.

Prostor: Na prostem in dvorana.

Rekviziti: Žoge, barvni stožci, nizke ovire ali palice in ovire za preskok.

Slika 13: Ne pozabi na žogo.

47

NAVAJANJE NA ŽOGO

6.2.4. ZADEVANJE RAZLIČNIH CILJEV Z NOGO

Kdo bo prvi premagal trikotnik

Brco-stožco-met

Gobica z žogo

Igra na več golov

48

Kdo bo prvi premagal trikotnik

Nogometna vsebina:

Navajanje na žogo – zadevanje različnih ciljev z nogo

Tehnične prvine – udarec z nartom in udarec z notranjim delom stopala

Pravila: Organizirano je tekmovanje v natančnosti. Vsi otroci imajo svojo številko in začnejo

na istem položaju. Vsak ima svojo žogo. Nato po vrstnem redu številk pristopajo k zadevanju

gola. Zadet gol pomeni, da se igralec pomakne na naslednjo stopnjo. Zmagovalec je tisti, ki

prvi zadane vse gole.

Nasvet: V igri ni nujno, da je najtežja stopnja na sredini poligona. Poligon lahko poteka od

najlažje do najtežje stopnje. Obvezno je le, da se začne z najlažjo stopnjo in nato gre k

težjemu. Število golov je neomejeno, lahko pa prirejamo njihovo velikost. Iz velike razdalje

bi recimo otroci skušali zadeti večji gol kot drugod. Ne sme se zgoditi, da je za otroke doseg

gola nemogoč. Pred igro lahko določimo, s katerim delom stopala naj ciljajo gol, če tega ne

upoštevajo, lahko gol razveljavimo. Gole lahko naredimo iz stožcev ali palic.

Prostor: Na prostem in dvorana.

Rekviziti: Žoge, goli, stožci ali čepi.

Slika 14: Kdo bo prvi premagal trikotnik.

49

Brco-stožco-met

Nogometna vsebina:

Navajanje na žogo – zadevanje različnih ciljev z nogo

Tehnične prvine – vodenje žoge s spremembami smeri

Pravila: Sestavljeni sta dve ekipi, ki se med seboj borita za točke. Igrata znotraj velikega

kroga, ki je narejen iz enakomerno postavljenih stožcev. Cilj ekipe je, da podre čim več

stožcev, pri katerem vsak šteje eno točko. V kolikor žoga pobegne izven kroga, trener takoj v

krog poda drugo žogo. Stanje igralca pred samo enim stožcem je prepovedano. Ko so podrti

vsi, zmaga ekipa z več točkami.

Nasvet: Trener mora pozorno prešteti točke obeh ekip. Igra je zelo kompleksna, prilaganje

pravil pa zelo široko. Smiselno je, da ob večkratni uporabi igre pravila spreminjamo in jo

naredimo zanimivejšo otrokom. Lahko jo igramo večkrat zapored v eni vadbi in vsakič

dodamo kaj novega. Možno je (če je število otrok veliko, celo priporočljivo), da igra med

seboj več ekip naenkrat. V igri je lahko naenkrat več žog. Z barvnimi stožci (lahko jih

označimo kako drugače, naprimer s čepom na vrhu) lahko določimo, katere je prepovedano

podreti, in za njih dobijo otroci minus točke. Ali jih po barvah različno točkovno

ovrednotimo. Če so otroci že miselno pripravljeni, lahko določimo, katero barvo podira katera

ekipa. Če igralci nogomet razumejo zelo dobro, lahko postavimo stožce na vsaki strani igrišča

(namesto golov) in igro izvedemo na tak način.

Prostor: Na prostem.

Rekviziti: Žoge, stožci (več barv ali čepi), markirke.

Slika 15: Brco-stožco-met.

50

Gobica z žogo

Nogometna vsebina:

Navajanje na žogo – zadevanje različnih ciljev z nogo

Tehnične prvine – udarec z nartom in notranjim delom stopala

Pravila: Vsak igralec ima svojo žogo in številko, ki mu jo določi trener. Iz označenega mesta

po zaporedju številk otroci skušajo žogo spraviti v določen prostor. Vsi igralci začnejo s

ciljanjem enke, ko jim to uspe, ciljajo dvojko, nato trojko in tako naprej. Če žoga konča na

željenem mestu, igralec po njo skače po eni nogi, jo pobere ter priskače nazaj. Če ne zadane,

gre po žogo in v naslednjem krogu cilja isto mesto. Zmaga igralec, ki prvi zadane vseh deset

prostorčkov.

Nasvet: Gobico lahko oblikujemo po svoje, bolj kot bo razgibana, bolj bo otrokom zanimivo.

Če sodeluje večje število otrok, je smiselno narediti več gobic, da ni preveč čakanja. Igra je

lahko tako naravnana, da mora igralec najprej priti po vrsti do desetega prostorčka, nato pa po

vrsti nazaj do prvega. Igro lahko popestrimo tako, da tekmujejo v parih. Izmenično eden cilja

prostor, drugi skače po žogo.

Prostor: Na prostem in dvorana.

Rekviziti: Žoge, čepi in stožci ali kreda.

Slika 16: Gobica z žogo.

51

Igra na več golov

Nogometna vsebina:

Navajanje na žogo – zadevanje različnih ciljev z nogo in vodenje žoge z dodatnimi

nalogami.

Tehnične prvine – vse prvine.

Pravila: Sestavljene so dve ali tri ekipe, ki v omejenem prostoru igrajo nogomet. Zmaga

ekipa z več doseženimi goli. Če žoga ob udarcu potuje skozi več golov, se priznajo tudi ti.

Trener ves čas šteje na glas. V kolikor žoga pobegne s polja, trener takoj poda v prostor

drugo.

Nasvet: Igra je zelo kompleksna, saj otroke sili v uporabo vseh elementov, ki so zahtevani pri

nogometu. Pomembno je, da je prostor glede na število otrok dovolj velik in da je v njem

veliko število golov. Večkrat kot bodo otroci zadeli gol, raje bodo imeli nogomet. Kasneje

lahko gole (lahko so tudi različnih velikosti) različno označimo in jih točkovno ovrednotimo.

Prav tako lahko določimo gole, ki jih je prepovedano zadeti, saj prinašajo minus točke.

Prostor: Na prostem in dvorana.

Rekviziti: Žoge, čepi, markirke, stožci in palice ali goli.

Slika 17: Igra na več golov.

52

NAVAJANJE NA ŽOGO

6.2.5. POVLEK ŽOGE S PODPLATOM

Dirka po črtah

Vesoljski napad

»Rikverc« dirka

53

Dirka po črtah

Nogometna vsebina:

Navajanje na žogo – povlek žoge s podplatom

Tehnične prvine – vodenje žoge z vsemi deli stopala in zaustavljanje žoge s podplatom

Pravila: Razen lovilca imajo vsi ostali žogo. Lovljenje poteka zgolj po določenih črtah na

tleh, ki jih pred igro določimo. Najprimernejše so navadno črte od košarkarskega in

odbojkarskega igrišča hkrati, saj so skoraj v vseh dvoranah in se med seboj križajo, kar je

nujno. Vsi se obvezno gibajo po črtah, kjer ni dovoljeno prestopati iz ene na drugo, ampak

moraš na drugo črto priti po črtah. Lovilec ne izbija žog, ampak se skuša dotakniti igralca! Ko

mu to uspe, ta na istem mestu obstoji in stopi na žogo ter dvigne roke za boljšo

prepoznavnost. Lovilec nadaljuje pot v nasprotni smeri od njega. Nobeden ne more mimo

ulovljnega igralca, saj stoji na črti. Igralci ga lahko rešijo tako, da se ga dotaknejo, nato pa

žogo potegnejo s podplatom v drugo stran in nadaljujejo vodenje.

Nasvet: Ob velikem številu sodelujočih je lovilcev več. Pozorni moramo biti na to, da se

zares vsi gibajo po črtah. Če žoga pogosto pobegne iz črte, lahko igro nastavimo tako, da se

na znak trenerja izmenično gibajo po črtah enkrat igralci z žogo in enkrat lovilci. Tako se

otrokom ne mudi tako zelo in jim je lažje, hkrati pa je igra zanimivejša, saj razmišljajo že za

naprej, kako in kaj.

Prostor: Dvorana.

Rekviziti: Žoge in kreda.

Slika 18: Dirka po črtah.

54

Vesoljski napad

Nogometna vsebina:

Navajanje na žogo – povlek žoge s podplatom

Tehnične prvine – vodenje žoge s spremembami smeri in udarec z notranjim delom

stopala in nartom.

Pravila: Igralci so razdeljeni med vesoljce in astronavte. Astronavti branijo vesoljsko ladjo,

ki ima več vrat (vrat mora biti več, kot je astronavtov). Samo skozi slednja pa lahko pridejo

noter vesoljci. Ti dobijo točko tako, da žogo pripeljejo čez prag vrat, nato pa žogo takoj s

podplatom potegnejo ven. Astronavti to preprečujejo tako, da žoge znotraj vesoljske ladje

lahko izbijajo ven. Naredimo zmeraj več enako številčnih ekip (primer: tri ekipe s po štirimi

igralci). Nato vsaka ekipa pride enkrat na vrsto, da brani vesoljsko ladjo. Zmaga tista, ki

prejme najmanj točk. Vse igre potekajo enako časa (vsak cca. 2–3 minute).

Nasvet: Vesoljsko ladjo vsakič oblikujemo drugače. Velikost vedno prilagodimo številu

igralcev. Več kot bo vrat, več točk bodo ekipe dosegale. Da popestrimo igro, lahko igralca, ki

uspe vdreti pri enih vratih, ven pa priti pri drugih, nagradimo s tremi točkami. Astronavtom

lahko določimo, s katerim delom stopala naj izbijajo žoge. Če se tega ne držijo, dobijo minus

točke.

Prostor: Na prostem.

Rekviziti: Žoge, čepi, stožci ali palice, markirke in štoparica.

Slika 19: Vesoljski napad.

55

»Rikverc« dirka

Nogometna vsebina:

Navajanje na žogo – povlek žoge s podplatom

Pravila: Sestavljene so ekipe in tekmujejo med seboj. Igralci v vzvratnem teku vlečejo s sabo

žogo, tako da jo vsak korak potegnejo s podplatom. Do stožca, okoli njega in nazaj. Zmaga

ekipa, ki prej konča s poligonom.

Nasvet: Poligon naj ne bo predolg, saj je skakanje po eni nogi zelo zahtevno za otroke te

starosti. Lahko ga popestrimo z več stožci, da igralci žogo vlečejo cik-cak ali v krogu okoli

njih.

Prostor: Na prostem in dvorana.

Rekviziti: Žoge in stožci.

Slika 20: »Rikverc« dirka.

56

TEHNIČNE PRVINE

6.2.6. VODENJE ŽOGE S SPREMEMBAMI SMERI

Ti loviš!

Kdo se boji črnega moža?

Ribarjenje

Orel in lovec

Izpraznimo mrežo

Hitro menjaj smer

57

Ti loviš!

Nogometna vsebina:

Tehnične prvine – vodenje žoge s spremembami smeri in vodenje žoge z vsemi deli

stopala

Pravila: Vsi otroci razen lovilca imajo svojo žogo. V omejenem označenem prostoru

(velikost prilagajamo številu otrok) lovilec skuša ujeti katerega od igralcev, ki bežijo pred

njim in hkrati vodijo žogo. Lovilec nikoli ne izbija žoge! Skuša se dotakniti katerega od

prijateljev, ko mu to uspe, glasno izreče: »Ti Loviš!« Z lovljenjem nadaljuje polovljeni otrok,

žogo pa odda prejšnjemu lovilcu, katerega ne sme uloviti takoj ob predaji žoge. Otroci se

morajo držati prostora, ki je za igro določen, če pobegnejo ven, je isto, kot da bi bili ujeti.

Nasvet: Lahko določimo več lovilcev hkrati, da je igra bolj dinamična in zanimiva.

Prostor: Na prostem in dvorana.

Rekviziti: Žoge, čepi in stožci.

Slika 21: Ti loviš!

58

Kdo se boji črnega moža?

Nogometna vsebina:

Tehnične prvine – vodenje žoge s spremembami smeri in vodenje žoge z vsemi deli

stopala

Pravila: Na eni strani polja so otroci z žogami v vrsti, na drugi strani je igralec, lovilec brez

žoge (črni mož). Za začetek igre črni mož zakriči: »Kdo se boji črnega moža?« Otroci z

žogami mu kriče odgovorijo: »Nihče!!« In igra se začne. Črni mož ne sme izbijati žoge,

ampak se skuša dotakniti igralca med potjo na drugo stran. Med lovljenjem se lahko giba

samo naprej ali na stran, nikoli nazaj! Igralci, ki so polovljeni, se mu pridružijo pri lovljenju.

Primejo se za roke in spet zakričijo: »Kdo se boji črnega moža?« Tako se igra nadaljuje,

dokler ne ostane le en igralec z žogo. Ta je zmagovalec in v naslednji igri črni mož.

Nasvet: V kolikor črnemu možu ne uspe poloviti nikogar, lahko ožamo prostor, da je

igralcem z žogo težje. Za popestritev lahko igralcem določimo, s katerim delom stopala naj

vodijo žogo. Prav tako se lahko igra v parih. En par je črni mož, ostali pari imajo eno žogo ali

celo vsak igralec v paru svojo. V primeru parov povečamo polje za igro, saj je tak način

veliko zahtevnejši za otroke. A tudi zabavnejši!

Prostor: Na prostem in dvorana.

Rekviziti: Žoge, čepi in stožci.

Slika 22: Kdo se boji črnega moža?

59

Ribarjenje

Nogometna vsebina:

Tehnične prvine – vodenje žoge s spremembami smeri, vodenje žoge z vsemi deli

stopala

Navajanje na žogo – zadevanje različnih ciljev z nogo

Pravila: Podobno kot igra Kdo se boji črnega moža?. Na eni strani igralnega polja je lovilec,

na drugi strani so igralci z žogami. Lovilec je tokrat ribič in lovi ribe. Igra se začne tako, da

ribič zakriči: »Ujel vas bom ribice moje!« Med lovljenjem se skuša dotakniti igralca in ne

izbija žoge. Giba se lahko samo naprej ali na stran, nikoli nazaj. Ribe, ki se jih dotakne,

obstanejo na tistem mestu, kot se je to zgodilo, in se spremenijo v ribiško mrežo. V

naslednjem poskusu ribiča mu pomagajo loviti ribe, tako da se jih dotaknejo, če so jim na

dosegu roke. Ribiška mreža se ne sme premikati, le ribič to počne. Zmaga riba, ki edina

ostane v morju.

Nasvet: Za popestritev lahko ribiški mreži dovolimo, da žoge igralcem prestreza, kar je isto,

kot da se ribe dotakne. Ribiški mreži lahko dovolimo, da ima z žogo en poskus, da zadane

katero od rib in jo ujame na tak način. Če se odločimo za to, so veljavni le zadetki po tleh.

Prav tako lahko določimo ribam, s katerim delom stopala vodijo žogo. Igra se lahko na čas, v

tem primeru polovljene ribe ne pomagajo ribiču, ampak se umaknejo iz polja. Zmaga ribič, ki

v eni minuti ujame največ rib.

Prostor: Na prostem in dvorana.

Rekviziti: Žoga, stožci, čepi in štoparica.

Slika 23: Ribarjenje.

60

Orel in lovec

Nogometna vsebina:

Tehnične prvine – vodenje žoge s spremembami smeri in vodenje žoge z vsemi deli

stopala.

Pravila: V igri nastopajo orel, lovec in igralci z žogo. Orel stoji na drugi strani igrišča kot

otroci z žogo, lovilcu je mesto v sredinski coni, po kateri se lahko giba. Orel vedno pokliče

enega od igralcev po imenu in ta skuša priti k njemu čez sredinsko cono, kjer ga bo skušal

poloviti lovec tako, da se ga bo dotaknil. Pri tem ga lahko ovira orel, a se lovilca ne sme

dotikati. Če igralcu uspe priti preko, se pridruži orlu, če je polovljen, pa lovilcu. Nato orel spet

pokliče enega igralca ... Igra se nadaljuje tako dolgo, dokler ne pridejo na vrsto vsi otroci. V

tekmi orla in lovilca zmaga tisti, ki ima ob sebi več igralcev.

Nasvet: Igralcem lahko naročimo, s katerim delom stopala vodijo žogo. Igro lahko

popestrimo tako, da se morajo lovci in orli držati za roke. Otrokom bo všeč, če bo lahko

lovilec ne samo lovil, ampak tudi izbijal žoge igralcem. Če imajo otroci probleme s prehodom

k orlu, lahko ta vedno pokliče dva igralca in gresta hkrati k njemu. Lovilcu bo tako težje.

Prostor: Na prostem in dvorana.

Rekviziti: Žoge, čepi in stožci.

Slika 24: Orel in lovec.

61

Izpraznimo mrežo

Nogometna vsebina:

Tehnične prvine – vodenje žoge s spremembami smeri in vodenje žoge z vsemi deli

stopala

Pravila: Žoge so v mreži, zaboju ali pa kar na tleh na kupu. Imamo sestavljene ekipe, vsaka

je v svojem prostoru. Na znak se vsi člani vseh ekip naenkrat zapodijo po žoge. Cilj je

pripeljati čim več žog v svoje polje. Igra se konča, ko zmanjka žog na sredini, zmaga ekipa z

največ žogami.

Nasvet: Žog mora biti dovolj, da se lahko igralci večkrat vračajo na sredino po njih. Igro

lahko popestrimo tako, da si lahko ekipe med seboj iz prostorčkov kradejo žoge. Takrat se

igra na določen čas, po izteku tega pa se prešteje število žog v poljih. Otrokom lahko

določimo, s katerim delom stopala naj vodijo žogo.

Prostor: Na prostem in dvorana.

Rekviziti: Žoge, čepi, stožci, markirke in štoparica.

Slika 25: Izpraznimo mrežo.

62

Hitro menjaj smer

Nogometna vsebina:

Tehnične prvine – vodenje žoge s spremembami smeri in z vsemi deli stopala

Pravila: Sestavljene so ekipe in tekmujejo v hitrem vodenju žoge med stožci. Vsi poligoni so

nastavljeni tako, da mora igralec menjavati smer. Hitreje in natančneje, kot mu to uspeva,

hitrejši je. Zmaga ekipa, ki prva premaga poligon (vsi igralci).

Nasvet: Od igralcev lahko zahtevamo, s katerim delom stopala naj vodijo žogo. Poligon mora

biti tako nastavljen, da si le z natančnim premagovanjem dovolj hiter.

Prostor: Na prostem in dvorana.

Rekviziti: Žoge in stožci.

Slika 26: Hitro menjaj smer.

63

TEHNIČNE PRVINE

6.2.7. VODENJE ŽOGE Z VSEMI DELI STOPALA

Pridi na drugo stran

Risi, tigri in lev

Poišči svoj klobuček

Pohiti in zmagaj

64

Pridi na drugo stran

Nogometna vsebina:

Tehnične prvine – vodenje žoge z vsemi deli stopala , vodenje žoge s spremembami

smeri in zaustavljanje žoge s podplatom

Navajanje na žogo – povlek žoge s podplatom

Pravila: Sestavljeni sta dve ekipi, v katerih ima vsak igralec svojo žogo. Med seboj

tekmujeta, katera ekipa bo prej v celoti prišla na drugo stran igrišča. Zmaga tista, pri kateri

imajo vsi igralci prej žoge točno na črti in stojijo na njih. Pred znakom za začetek trener

sporoči igralcem, s katerim delom stopala morajo voditi žogo. Izbijanje žog med seboj je

prepovedano.

Nasvet: Ožje kot je igrišče, težje bo otrokom. Za črtami mora biti še veliko prostora (brez

stene ali ograje), saj se bodo le tako potrudili, da žogo čim prej ustavijo in je ne bodo kar

nabili na drugo stran. Za popestritev lahko priredimo tekmo, kdo bo prej tja in nazaj. Se pravi,

da bodo igralci vodili žogo na eno stran, jo ustavili na črti, nato pa bodo s povlekom žoge s

podplatom oddrveli nazaj. Ekipa je lahko sestavljena iz parov, z eno ali dvema žogama.

Igrišče mora biti takrat širše kot sicer.

Prostor: Na prostem.

Rekviziti: Žoge, stožci, čepi in markirke.

65

Slika 27: Pridi na drugo stran.

66

Risi, tigri in lev

Nogometna vsebina:

Tehnične prvine – vodenje žoge z vsemi deli stopala , vodenje s s premembami smeri

in udarec z nartom ter notranjim delom stopala.

Navajanja na žogo – poigravanje z žogo na tleh.

Pravila: Igra poteka med velikim in malim krogom. Na robu velike kroga so razporejeni risi,

ki imajo za hlače zatlačeno markirko tako, da jim visi ven in ponazarja rep. Vsak ima svojo

žogo. Na robu malega kroga so razporejeni tigri (brez žog ali markirk), tako da so obrnjeni k

risom. Na sredini kroga je trener, ki predstavlja leva. Lev sporoči, s katerim delom stopala

morajo risi vodit žogo in poda znak za začetek igre. Risi skušajo z žogami priti v sredino k

levom (tja tigri nimajo vstopa) brez, da bi jim tigri ukradli rep (markirko). Če jim to uspe,

lahko določijo enega tigra, ki se mora usesti. Prav tako se usede ris, če izgubi rep. Ko vsi risi

sedijo ali so ob levu, se vloge zamenjajo. Na koncu zmaga ekipa, ki je imela več risov v

brlogu pri levu.

Nasvet: Krog mora biti velik, da imajo risi dovolj prostora. Igra se lahko igra tudi brez

markirk, takrat tigri risom skušajo izbiti žogo izven velikega prostora (določimo, s katerim

delom stopala jo izbijajo). Lahko omogočimo pravilo, po katerem sedeči tigri v dosegu roke

prav tako kradejo markirke. Ena od možnosti je, da trener meri čas, v katerem tigri pokončajo

rise, preživeli ris pa pomeni dodatek dvajsetih sekund. Na koncu pa zmagajo tigri, ki so

porabili manj časa. To je smiselno predvsem takrat, ko vidimo, da se risi zelo težko prebijo do

leva.

Prostor: Na prostem.

Rekviziti: Žoge, čepi, stožci, markirke in štoparica.

Slika 28: Risi, tigri in lev.

67

Poišči svoj klobuček

Nogometna vsebina:

Tehnične prvine – vodenje žoge z vsemi deli stopala in vodenje žoge s spremembami

smeri ter zaustavljanje žoge s podplatom

Navajanje na žogo – zadevanje različnih ciljev z nogo

Pravila: Narejena sta dva kroga. Znotraj prvega otroci vodijo žogo z določenim delom

stopala. Na zunanjem so postavljeni stožci. Razen ob prvem znaku, je vedno en stožec manj,

kot je igralcev. Cilj slednjih je, da ob znaku trenerja čim hitreje najdejo prosti stožec z žogo,

si jo tam ustavijo in se ga dotaknejo. Igralec, ki je ob stožcu in nima ob sebi žoge, je

diskvalificiran, kot da stožca ne bi našel. Igralec, ki ne najde stožca, izpade. Zmaga tisti, ki

ostane do konca.

Nasvet: Nujno je, razen če gre za zaključek treninga, da se otrokom, ki izpadejo, najde

zaposlitev do konca igre. Vse skupaj lahko popestrimo s stožci druge barve, h katerim igralci

ne smejo ali jim pa celo pod nekatere stožce skrijemo čepe. Tako otrok ob dotiku stožca

najprej preveri, če je kaj pod njim. Če je, takoj začne iskati drugega. Možnost je, da ni cilj

dotik stožca z roko, ampak da ga je potrebno izbiti z žogo po udarcu z nogo. Drznejši otroci

bodo tako poskušali že od daleč priti do stožca, zgrešeni streli pa bodo igro naredili

živahnejšo, saj bo treba hitro teči po žogo, če ne bodo želeli izpasti.

Prostor: Na prostem.

Rekviziti: Žoge, stožci (več barv) in čepi.

Slika 29: Poišči svoj klobuček.

68

Pohiti in zmagaj

Nogometna vsebina:

Vodenje žoge z vsemi deli stopala.

Pravila: Sestavljene so ekipe in tekmujejo, katera bo prej pravilno premagala poligon. Trener

pred začetkom igre določi, s katerim delom stopala je potrebno voditi žogo, in igra se lahko

začne. Pri drugem poligonu lahko kombiniramo. Recimo vodenje žoge z nartom, okoli stožca

z zunanjim delom stopala.

Nasvet: Trener se na podlagi razpoloženja otrok in njihovega znanja odloči, ali naj žogo

vodijo tudi nazaj do skupine ali z njo raje tečejo v rokah. Odvisno je tudi od vsebine treninga,

v kolikor razvijamo tehniko ali hitrost z žogo, je smiselno, da jo vodijo še nazaj. Če želimo

razvijati osnovno hitrost, je smiselno, da tečejo z žogo v rokah.

Prostor: Na prostem in dvorana.

Rekviziti: Žoge in stožci.

Slika 30: Pohiti in zmagaj.

69

TEHNIČNE PRVINE

6.2.8. UDAREC Z NARTOM

Kdo bo dalje?

Podri jih več!

»Baseball«

Natančnost je lepa čednost

Najmočnejši je udarec z nartom

70

Kdo bo dalje?

Nogometna vsebina:

Tehnične prvine – udarec z nartom ali udarec z notranjim delom stopala

Pravila: Vsi igralci s svojimi žogami so razporejeni v isti vrsti. Vsak ima svojo številko in po

tem vrstnem redu so na vrsti. Cilj igre je, da igralec žogo z določenim delom stopala brcne

čim dlje. Če ne uporabi dogovorjenega udarca, se mu rezultat ne šteje. Zmagovalec je tisti, ki

brcne žogo najdlje.

Nasvet: Vaja je primerna predvsem za udarec z nartom, saj bodo ob pravilni izvedbi žogo

brcnili precej dalje. Smiselno je, da se igra več iger zapored, skupni zmagovalec pa je tisti, ki

ima največ zmag. Igro lahko popestrimo in tekmujemo, kdo jo je brcnil najdlje po zraku.

Prostor: Na prostem.

Rekviziti: Žoge, čepi in stožci.

Slika 31: Kdo bo dalje?

71

Podri jih več!

Nogometna vsebina:

Tehnične prvine – udarec z nartom, udarec z notranjim delom stopala in sprejem

kotaleče se žoge z notranjim delom stopala ter zaustavljanje žoge s stopalom

Navajanje na žogo – zadevanje različnih ciljev z nogo

Pravila: Sestavljeni sta dve ekipi, ki si stojita ena nasproti druge. Vsaka na svoji strani igrišča

v določenem polju, iz katerega ne smejo. Točno na sredini je postavljeno veliko število

stožcev, večje, kot je število žog. Na začetku ima vsak igralec eno žogo. Na znak trenerja se

igra začne, cilj pa je zadevanje stožcev z dogovorjenim udarcem. Nasprotnikove žoge, ki

pridejo v polje z igralcem, se nato spet uporabijo. Žoge, ki ostanejo med linijami

nasprotnikov, so uničene. Igra se konča, ko zmanjka stožcev ali žog, zmaga ekipa z več

točkami (podrtimi stožci).

Nasvet: Med stožci so lahko tudi takšni, ki jih ni dovoljeno podreti in prinašajo minus točke.

Z barvnimi točkovno ovrednotenimi stožci bomo od otrok dosegli, da bodo samoiniciativno

začeli ciljati določene stožce in ne bodo samo streljali proti sredini.

Prostor: Na prostem in dvorana.

Rekviziti: Žoge, stožci, čepi in markirke.

Slika 32: Podri jih več.

72

»Baseball«

Nogometna vsebina:

Tehnične prvine – udarec z nartom, udarec z notranjim delom stopala, vodenje žoge z

določenim delom stopala in sprejem kotaleče se žoge z notranjim delom stopala

Pravila: Podajalec je vedno trener, ki podaja rahlo ravno žogo. Izmenično se menjujeta

sestavljeni ekipi na izbijanju in lovljenju. Pri izbijanju se izmenično menjavajo še igralci

znotraj ekipe. Izbijanje se ponavlja samo, če žoge ne udari čez linijo polkroga, ki je oddaljena

od zastavic 10 metrov, prostor podajalca je na sredini med obema linijama. Ima največ tri

poskuse. Po izbiti žogi odbijalec skuša preteči trikotnik za seboj (vsaka stranica je dolga osem

metrov) in priti nazaj med zastavice prej kot eden od lovilcev iz drugega moštva, z že pred

igro dogovorjenim načinom vodenja žoge, v prostor podajalca. Tistemu, ki uspe prej, prinese

svoji ekipi točko. Prav tako je točka za nasprotno moštvo, če odbijalec žoge v treh poskusih

ne uspe brcniti izven polkroga. Na koncu zmaga ekipa z več točkami, igra se konča, ko

pridejo igralci obeh ekip na mesto izbijalca.

Nasvet: Smiselno je pravila otrokom čim bolj enostavno razložiti. Pomembno je, da

razpolagamo z dovolj velikim prostorom za igro.

Prostor: Na prostem.

Rekviziti: Žoge, stožci, čepi, markirke in zastavici ali palici.

Slika 33: »Baseball«.

73

Natančnost je lepa čednost

Nogometna vsebina:

Tehnične prvine – udarec z nartom in notranjim delom stopala

Navajanje na žogo – zadevanje različnih ciljev z nogo

Pravila: Narejene so ekipe z najmanj šestimi tekmovalci v eni. Ti se nato poljubno

razporedijo po poligonu. Začne igralec med oranžnim stožcem, kjer ga čaka žoga. Njegova

naloga je zadeti v prostor med štiri modre stožce. Ko mu to uspe, igralec, ki čaka ob tej

postaji, takoj začne ciljati dva skupaj postavljena stožca. Ko ju zadane (i ju treba podreti),

naslednji igralec od tam cilja skozi tri ovire za preskok zid narejen iz stožcev. Žoga mora

potovati skozi vse ovire hkrati in se dotakniti vsaj enega od stožcev v steni. Nato naslednji

igralec od tam cilja mali gol, ko mu to uspe, naslednji vzame žogo iz gola in sam cilja

naslednji gol. Igralec, ki čaka pri drugem golu, žogo ponovno zanese na štart in sedaj on cilja

žogo v prostor med štiri modre stožce ... Ko igralcu uspe naloga (z udarci poskuša, dokler ne

izpolni cilja, sam teče po žogo če cilj zgreši), se pomakne na naslednjo postajo. Igra se

zaključi, ko eni od ekip uspe, da njeni člani izvedejo ves krog. Postanejo zmagovalci. Igralci

morajo priti na mesto, kjer so začeli, in dvigniti roke.

Razdalje med postajami: 1–2 (3 metre), 2–3 (3 metre), 3–4 (3 metre), 4–5 (6 metrov), 5–6 (6

metrov), 6–1 (3 metre). Kvadrat iz stožcev, postaja 2, naj bo velik 2 m x 1 m.

Nasvet: Razdalje, na katere zadevajo igralci cilj, je potrebno prilagoditi terenu in predvsem

njihovem predznanju. Odvisno je tudi od velikosti golov. Predlagam, da se za začetek

postavijo mali goli (širine cca. 1 m) in se upoštevajo razdalje mojega poligona. Ko vidimo, da

otrokom to ne predstavlja več izziva, postopoma za 1 meter povečujemo razdlje.

Prostor: Na prostem.

Rekviziti: Žoge, čepi, stožci, ovire za preskok in mali goli ali palice.

74

Slika 34: Natančnost je lepa čednost.

75

Najmočnejši je udarec z nartom

Nogometna vsebina:

Tehnične prvine – udarec z nartom

Pravila: Igralci tekmujejo med seboj. Ko igralcu uspe zadeti gol z nartom (strelja tako dolgo,

dokler ne izpolni zahtevanega), kot je dogovorjeno, steče po žogu in jo preda naslednjemu.

Razadalja med prostorčkom in golom naj bo 5 do 6 metrov. Zmaga najhitrejša ekipa.

Levi poligon zahteva vodenje žoge z nartom do označenega prostorčka, iz katerega igralec

nato z nartom strelja na velik gol. Žoga mora preleteti ovire, ki so na pol poti med

prostorčkom in golom.

Desni poligon je zasnovan tako, da je žoga že na tleh v prostorčku. Proti njej steče igralec in

jo iz prve udari z nartom na gol. Nato steče po žogo, jo nastavi naslednjemu igralcu v sredino

prostorčka ter steče nazaj na rep kolone. Znak, da lahko štarta naslednji, je, da se ga igralec, ki

je bil pred njim na vrsti, ob tem ko je pritekel v kolono, dotakne.

Nasvet: Igro lahko popestrimo z različnimi detajli, kot so, da mora žoga prileteti v gol po tleh

ali po zraku. Prav tako lahko spreminjamo razdaljo do gola ali z palico zmanjšamo prostor, v

katerega morajo zadeti. Otroci lahko tudi določijo golmana v svoji ekipi, ki nato brani

nasprotnikom. Igralci pa morajo tako dolgo streljati, dokler mu ne dajo gola.

Prostor: Na prostem.

Rekviziti: Žoge, stožci, nizke ovira ali palice in veliki goli.

Slika 35: Najmočnejši je udarec z nartom.

76

TEHNIČNE PRVINE

6.2.9. UDAREC Z NOTRANJIM DELOM STOPALA

Bodi natančnejši

Iznajdljivejši bodo zmagali!

Kegljanje

Prilagodi svoj udarec

77

Bodi natančnejši

Nogometna vsebina:

Tehnične prvine - udarec z notranjim delom stopala in udarec z nartom

Navajanje na žogo – zadevanje različnih ciljev z nogo

Pravila: Sestavljeni sta dve ekipi, v obeh ima vsak igralec eno žogo. Moštvi sta postavljeni

ena nasproti druge na nasprotnih straneh igralnega polja. Na sredine tega je označena cona,

cilj vseh otrok. Izmenično med ekipama z dogovorjenim udarcem streljajo proti tej coni tako,

da žoga ostane v njej. Ko vsi udarijo žogo, se igra zakljkuči, zmaga ekipa, ki ima več žog

znotraj te cone.

Nasvet: Razdaljo do cone lahko poljubno določamo, pomembno je le, da je za obe ekipi

enaka. Igro lahko popestrimo tako, da je igralcem dovoljeno izbijanje žog nasprotniku s svojo

žogo. Tako bo prišlo do več zapletov, hkrati bodo otroci skušali izvest čim natančnejši udarec.

Prostor: Na prostem in dvorana.

Rekviziti: Žoge, stožci, čepi in markirke.

Slika 36: Bodi natančnejši.

78

Iznajdljivejši bodo zmagali!

Nogometna vsebina:

Tehnične prvine – udarec z notranjim delom stopala in vodenje žoge s spremembami

smeri ter zaustavljanje žoge s podplatom

Navajanje na žogo – zadevanje različnih ciljev z nogo

Pravila: Sestavlejni sta dve ekipi, vsaka stoji na drugem koncu velikega kroga. Znotraj tega

je toliko žog, kot je vseh igralcev skupaj. Na znak trenerja se obe ekipi zapodita v krog, vsak

igralec si mora najti svojo žogo. Ko je ta del za nami, se začne prava igra. Izmenično enkrat

igralec ene in enkrat igralec druge ekipe z notranjim delom stopala po tleh skušajo zadeti

enega od nasprotnih igralcev, ki se ne sme premikati. Začne ekipa, ki je prva zasedla vse

žoge. Igra se konča, ko vsi igralci poskusijo s strelom, zmaga ekipa z več točkami (več

zadetimi nasprotniki).

Nasvet: Večji kot bo krog, večje bodo razdalje med žogami in težje bo otrokom. Pred

začetkom igre lahko njim dovolimo, da poljubno zbrcajo žoge v krog. Igra bo zanimivejša, če

bodo zadeti igralci dvignili roke in jih otroci, ki še imajo žoge, ne bodo smeli več ciljati. Ena

od možnosti je, da ob tem, ko vsi zasedejo žoge v krogu, trener poda možnost premikanja z

žogo znotraj kroga (deset sekund). Tako se bodo igralci skušali nastaviti v čim boljši položaj.

A se morajo ob poteku tega bonusa na znak takoj ustaviti.

Prostor: Na prostem in dvorana.

Rekviziti: Žoge, čepi, markirke in štoparica.

Slika 37: Iznajdljivejši bodo zmagali!

79

Kegljanje

Nogometna vsebina:

Tehnične prvine – udarec žoge z notranjim delom stopala in udarec z nartom ter

vodenje žoge z vsemi deli stopala

Navajanje na žogo – zadevanje različnih ciljev z nogo

Pravila: Sestavljena je ena ali več ekip, ki med seboj tekmujejo v podiranju stožcev. Deset jih

je postavljenih v štirih linijah (4–3–2–1). Vsak igralec za svojo ekipo »keglja« trikrat.

Nastopajoči poizkuša tako dolgo, dokler ne podre vseh stožcev. Zmaga ekipa, ki je v tekmi

porabila manj poizkusov. Na primer: če je ekipa imela šest članov in je vsak kegljal trikrat, je

to minimalno osemnajst poskusov. Ker vsi niso zadeli prvič, je številka seveda še večja.

Razdalja med črto za žogo in stožci je 8 m.

Nasvet: Razdalja, na katero kegljajo otroci, je relativna. Trener mora znati oceniti znanje

svojih otrok in razdaljo, katera bi bila v danem trenutku najbolj primerna. Igro lahko

popestrimo tako, da določimo, ali streljamo z nartom ali notranjim delom stopala. Prav tako

lahko ciljamo stožce iz teka oziroma vodenja žoge.

Prostor: Na prostem in dvorana.

Rekviziti: Žoge, čepi in stožci.

Slika 38: Kegljanje.

80

Prilagodi svoj udarec

Nogometna vsebina:

Tehnične prvine – udarec z notranjim delom stopala, vodenje žoge z vsemi deli

stopala

Navajanje na žogo – zadevanje različnih ciljev z nogo in vodenje žoge z dodatnimi

nalogami

Pravila: Sestavljene so ekipe in tekmujejo med seboj. Cilj je čim hitreje premagati poligon.

Najhitrejši zmaga.

Levi poligon od igralca zahteva vodenje okoli stožcev in vmesno podajanje žoge z notranjim

delom stopala skozi oviro s tako močjo, da mu žoga ne pobegne. Ko poligon konča, jo v

rokah čim hitreje prinese nazaj in izroči naslednjemu.

V srednji različici tekmovanja mora igralec žogo z notranjim delom stopala podati mimo

»stene« in teči po drugi strani te. Odvoditi žogo cik–cak in jo pripeljati z nogo nazaj do

naslednjega. Če je žoga prerahlo podana in ne pride mimo stene, se lahko igralec vrne po njo

šele, ko je pritekel mimo.

V desnem poligonu igralec vodi žogo do prostorčka za strel, nakar z notranjim delom stopala

cilja gol. Steče čim hitreje po žogo in jo preda naslednjemu. Igralec strelja tako dolgo, dokler

ne zadane. Vedno iz prostorčka.

Nasvet: Smiselno je, da žogo igralci že vodijo z notranjim delom stopala. Dolžino stene pri

sredinskem poligonu in razdaljo do gola pri desnem poligonu prilagodimo otroškemu

predznanju. Otroci morajo imeti možnost, da so uspešni, to jih motivira za naprej.

Prostor: Na prostem in dvorana.

Rekviziti: Žoge, stožci, ovire za preskok in gol ali palice.

81

Slika 39: Prilagodi svoj udarec.

82

TEHNIČNE PRVINE

6.2.10. SPREJEM KOTALEČE SE ŽOGE Z NOTRANJIM DELOM

STOPALA (PREPREKA)

Prepreči gol!

Si pripravljen?

Postani kralj

83

Prepreči gol!

Nogometna vsebina:

Tehnične prvine – sprejem kotaleče se žoge z notranjim delom stopala (prepreka),

sprejem žoge s podplatom (prepreka) in udarec z notranjim delom stopala ter vodenje

žoge s spremembami smeri

Pravila: Sestavljeni sta dve ekipi, vsaka zasede mesto v omejenem širokem prostorčku pred

svojim golom. Žog je toliko, kot šteje ena ekipa članov, razporejene so enakomerno med obe

ekipi pred začetkom igre. Cilj moštva je preprečiti, da žoga pobegne za njihov hrbet v gol.

»Tekma« se konča, ko so vse žoge izven dosega igralcev ali v golu ali v nebranjenem

prostoru. Zmaga ekipa, ki je prejela manj golov. Pri pripravi igrišča pazimo, da ne bo

preširoko, saj bo nato nemogoče zaustavljati strele nasprotnika, cilj igre pa je prav to.

Smiselno je takšno igrišče, da je gol po tleh doseči zelo težko, prav streljanje po tleh pa je

obvezno.

Nasvet: Igra lahko poteka na čas in trener po potrebi še dovaja žoge v igro. Nato se po

določenem času (cca. 7 minut) preštejejo goli in se določi zmagovalca. Pravila so lahko tudi

zahtevnejša. Recimo prejet gol šteje dve minus točki, slabo zaustavljena žoga, ki pobegne

igralcu izven prostorčka, pa ena minus točka.

Prostor: Na prostem in dvorana.

Rekviziti: Žoge, stožci, čepi, goli ali palice, markirke in štoparica.

Slika 40: Prepreči gol!

84

Si pripravljen?

Nogometna vsebina:

Tehnične prvine – sprejem kotaleče se žoge z notranjim delom stopala, sprejem žoge s

podplatom in udarec z notranjim delom stopala

Navajanje na žogo – zadevanje različnih ciljev z nogo

Pravila: V sredini je igralec z žogo, če so otroci še zelo nespretni, je primerno, da to mesto

zasede trener. Okoli njega v krogu so enakomerno razporejeni otroci. Podajalec

nenapovedano podaja žogo okoli sebe, katero skušajo naključno izbrani igralci v krogu

zaustaviti tako, da jim ne pobegne za njih ali ven iz kroga. Če se mu to zgodi, je izpadel iz

igre. Zmaga tisti, ki ostane v igri kot zadnji.

Nasvet: Za izpadajoče igralce je potrebno najti zaposlitev. Lahko priredimo igro na tak način,

da se ne igra na izpadanje, ampak napaka prinese minus točko, zmagovalec pa je tisti otrok, ki

jih zbere najmanj. Igro lahko popestrimo tako, da se ob dobro zaustavljeni žogi igralci v krogu

začnejo podajat med seboj in nato eden od njih nenadejano poda žogo nazaj na sredino, na

preizkušnji pa je podajalec. Če žogo sprejme slabo, ga nekdo drug na njegovem mestu

zamenja.

Prostor: Na prostem in dvorana.

Rekviziti: Žoge in čepi ali kreda.

Slika 41: Si pripravljen?

85

Postani kralj!

Nogometna vsebina:

Tehnične prvine – sprejem kotaleče se žoge z notranjim delom stopala, sprejem žoge s

podplatom in udarec z nartom ter notranjim delom stopala

Pravila: Vsak igralec ima svojo številko in po vrstnem redu teh številk so tudi v igri na vrsti.

Igralec 1 udari žogo ob steno (prva, začetna žoga mora biti zmeraj podana lepo, v sredino

stene), nato je na potezi igralec 2, ki ima na voljo dva dotika z žogo. Prvega, da jo ustavi, in

drugega, da jo ponovno udari v steno. Sledi 3., nato 4. itd. Cilj igralcev je, da jim žoga po

odboju od stene ne pobegne iz označenega polja. Če se to zgodi, igralec, ki je bil na vrsti,

izpade. Tisti, ki ostane do konca, postane »kralj«.

Nasvet: Ob igri na izpadanje je potrebno igralcem poiskati zaposlitev, razen če je to vaja za

zaključek treninga. Lahko se igra na čas in namesto izpadanja igralci dobivajo minus točke.

Po preteklem času, namenjenem za igro, je zmagovalec tisti, ki ima najmanj minus točk. Za

otroke je zanimivo in predvsem zahtevnejše, če se igrajo v parih. Recimo 2:2 in vsak pokriva

svoj del igrišča.

Prostor: Na prostem.

Rekviziti: Žoge, stožci, čepi in štoparica.

Slika 42: Postani kralj!

86

TEHNIČNE PRVINE

6.2.11. SPREJEM (ZAUSTAVLJANJE) ŽOGE S PODPLATOM

(PREPREKA)

Med štirimi ognji z nogo

Ravbarji in žandarji

Prenesi žogo

87

Med štirimi ognji z nogo

Nogometna vsebina:

Tehnične prvine – sprejem žoge s podplatom (prepreka), sprejem kotaleče se žoge z

notranjim delom stopala, udarec z nartom in udarec z notranjim delom stopala ter

vodenje žoge s spremembami smeri

Navajanje na žogo – povlek žoge s podplatom in zadevanje različnih ciljev z nogo

Pravila: Igra spominja na igro med štirimi ognji, le da se igra z nogo. Začne se tako, da sta na

nasprotnih straneh rezervi svoje ekipe (2 življenji, v polje gresta, ko tam ostane le še en

soigralec), v notranji poljih bližje nasprotni rezevi pa preostanek ekipe. V telovadnici se igra

navadno po črtah odbojkarskega igrišča, kjer je meja sredinska črta in stranski auti. Rezerva

se lahko giba okoli celega igrišča na svoji polovici, ki je ne sme prestopiti, tako kot ne linij

polja. Cilj vseh je z nogo poslati žogo v nasprotnika in ga izločiti (visoke žoge so

prepovedane). Izločen igralec gre v pomoč rezervi svoje ekipe, kjer se igralci, glede na

število, zmeraj enakomerno razporedijo okoli polja. Med seboj si lahko podajajo, tako kot

igralci izven polja in v polju. Zadetek je vsak dotik žoge, ki jo brcne nasprotnik, razen če jo

igralec ustavi s podplatom (v originalni različici bi bilo to lovljenje žoge). Zmaga ekipa, ki

prva izloči vse nasprotnike.

Nasvet: Igra ob velikem številu igralcev traja zelo dolgo. Če nimamo toliko časa, lahko igri

določimo čas, po izteku tega pa enostavno preštejemo igralce v obeh poljih in ugotovimo, kdo

je zmagal. Če se žoga v telovadnici od česa odbije, se igra normalno nadaljuje. Pravzaprav se

je to igro s tako malimi otroci na prostem igrati nemogoče, saj žoga prepogosto beži otrokom.

Prostor: Dvorana.

Rekviziti: Žoge, markirke, štoparica in kreda.

88

Slika 43: Med štirimi ognji z nogo.

89

Ravbarji in žandarji

Nogometna vsebina:

Tehnične prvine - zaustavljanje žoge s podplatom, vodenje s spremembami smeri in

vodenje žoge z vsemi deli stopala

Navajanje na žogo – povlek žoge s podplatom

Pravila: V igri imamo ravbarje, ti kradejo žoge iz sredine in jih vozijo k stožcem na rob

kroga, ter žandarje, ki hodijo po te žoge in jih vračajo v prostor na sredino. Navadno naredimo

tri ekipe, le eni sestavljajo žandarje, ostali dve pa ravbarje. Igra se na čas, vsaka ekipa pa je

enkrat tista, ki žoge vrača na sredino. Vsakič po izteku časa (cca. 4 minute) se preštejejo žoge,

ki so jih žandarji uspeli zadržati na sredini. Zmaga ekipa, ki je v tem elementu najboljša. Med

igro je pomembno, da se žoge med seboj ne izbijajo niti kradejo med potjo. Žoga se lahko

vzame le, če je čisto ob stožcu (tja jo mora ravbar natančno nastaviti) ali v prostorčku na

sredini. Ob enem stožcu je lahko le ena žoga.

Nasvet: Stožce na robu kroga lahko različno ovrednotimo in žandarjem ob koncu, če je žoga

ob le-teh, prinašajo še dodatne minus točke.

Prostor: Na prostem in dvorana.

Rekviziti: Žoge, čepi, stožci, markirke in štoparica.

Slika 44: Ravbarji in žandarji.

90

Prenesi žogo

Nogometna vsebina:

Tehnične prvine – sprejem žoge s podplatom, udarec z nartom in udarec z notranjim

delom stopala

Navajanje na žogo – povlek žoge s podplatom

Pravila: Ekipe med seboj tekmujejo, katera bo hitreje prenesla žoge iz leve košare v desno.

Vsak igralec ima točno določeno mesto (označeno s čepom), žoga pa mora potovati od prvega

igralca v levi košari vse do zadnjega igralca v desni košari. Žoga se k naslednjemu igralcu

pošilja tako, da se pokotali po tleh z rokami, naslednji igralec jo ustavi s podplatom, se obrne

in jo pokotali naslednjemu. Tako to poteka vse do košare. Zmaga ekipa, ki prva prenese vse

žoge.

Nasvet: Igra lahko poteka tako, da je potrebno žoge prenesti najprej desno in nato še nazaj

levo. Možno je, da namesto kotaljenja z rokami otroci uporabljajo katerega od udarcev z

nogo, a morajo biti za takšne zahteve pripravljeni. Število žog, ki jih je potrebno prenesti, je

vedno isto številu zasedbe ekip. Primerna razdalja med igralci (čepi) je 4–5 metrov.

Prostor: Na prostem in dvorana.

Rekviziti: Žoge, čepi, stožci in markirke.

Slika 45: Prenesi žogo.

91

6.3. Kako in kam umestiti igre v trening

Igre je potrebno smiselno umestiti v zastavljen trening. Potrebno je imeti jasno zastavljeno,

kaj je cilj treninga, ki ga bomo oddelali z otroki. Ko poznamo cilj, je izbira igre lažja.

Potrebno je oceniti, katera bi bila v danem trenutku primerna, če sploh katera, in kam v

treningu jo bomo umestili. Ob sestavi treninga upoštevamo intenzivnost in namen vaje.

Uvodni del treninga je namenjen uvajanju igralcev na glavni cilj v treningu, element, ki ga

bomo izpopolnjevali ali vadili, in postopnemu ogrevanju njihovega telesa, da bo to

pripravljeno za največje napore (glavni del).

Glavni del treninga je namenjen intenzivnejšemu treniranju, kjer se igralcem podaja glavna

vsebina tistega dne. Trener mora poskrbeti, da so igralci neprestano v gibanju, da so primerno

zaposleni in da je vaja smiselna.

Zaključni del je namenjen postopnemu ohlajanju in umiritvi igralcev. Kljub temu je vaja

smiselno izbrana, da se trening zaključi z izvajanjem elementa, ki je bil ves trening v središču

pozornosti. Vaja je lahko zabavna.

Pri otrocih 6–7 let je izgled treninga enak, le da naštete zakonitosti ne veljajo povsem. Ker je

pri njih glavna igra in zabava, so lahko lovljenja, ki so sicer pri starejših kategorijah

namenjena predvsem ogrevanju oziroma uvodnemu delu treninga, v glavnem delu. Tudi

štafetne igre, ki so sicer namenjene zaključku treninga, so pri najmlajših lahko v uvodnem

delu treninga, oziroma v zaključku uvoda, saj otroci sicer niso ves čas v gibanju, a je njihovo

gibanja zelo intenzivno. Pomembno pa je, da poskrbimo, da ekipe niso prevelike, na ta način

zmanjšamo stanje v kolonah. V vsakem primeru je pomembno, da ima trening rdečo nit od

začetka do konca.

Igre v tem diplomskem delu so zelo široko zastavljene, kar daje trenerjem možnost različne

uporabe. Z majhnimi popravki, številčnost ekip, pravila itd., lahko skoraj vse vaje uporabimo

v uvodnem in glavnem delu. Nekaj vaj je tudi za zaključni del. Prav tako so te vaje primerne

in uporabne za starejše kategorije. Pomembna je predvsem organizacija treninga, da otroci ne

čakajo ali se dolgočasijo. Trening mora teči s stopnjevanjem ritma do vrhunca in nato s

postopnim ohlajanjem.

92

7. SKLEP

Igra je tista, ki je ključ do otrokove naklonjenosti. Otroci se morajo igrati in zabavati. In kje,

če ne na treningu, bodo to počeli? Trenerjeva naloga je, da najde mejo med učenjem in igro

ter ubogljivostjo in sproščenim vzdušjem. Najlažje z igro, ki jo imajo otroci radi, hkrati pa jim

ta postavlja določena pravila in zahteve. Takšnih je v tem diplomskem delu veliko. Raznolikih

in smotrnih. Vaje so ob pravilih in najnujnejših informacijah, ki jih potrebujemo za izvedbo ,

podprte še z nasveti, kako igre razširiti, spremeniti ali dopolniti. Končno število iger, ki jih

lahko povzamemo iz tega dela, pa je tako še mnogo večje, kot je osnovnih 45 vaj.

Niso nedotakljive. Možnih sprememb je veliko. Od osnovnih navodil in organizacije iger do

same izvedbe. A to je tudi namen. Pokazati drugačen način treniranja otrok in spodbuditi

razmišljanja v tej smeri.

Vse prikazane vaje v diplomskem delu zagotovo pustijo pečat pri otrocih, ki se preizkusijo v

njih. Praksa je tako pokazala. Potrdila je idejo o igri in učenju. Le kako bi lahko dvomili v to,

ko pa so bila vprašanja pred začetki treningov vedno ista. »Se bomo danes igrali tisto ...?«

Takrat je bilo jasno, da je to prava pot.

Treningi pa niso postali samo zabavnejši. Prav tako so učinkoviti. Izjemen napredek v

obvladovanju žoge, občutku za njo se je pokazal v zelo kratkem času. Medsebojno

sodelovanje otrok in njihova iznajdljivost v najrazličnejših situacijah (z žogo in brez) so

rezultati takšnega dela. Obiskanost treningov je bila velika, otroci so prihajali in odhajali s

treningov zadovoljni. Predvsem pa neobremenjeni s stvarmi, ki se jih pri sedmih letih ne

tičejo.

Razlog, da sem avtor takšnega dela, je samo en. Kot nov trener v tem poslu sem bil postavljen

pred dejstvo, kakšen trening ponuditi otrokom. In začel sem razmišljati, prebirati literaturo, se

ozirati po ostalih delavcih v nogometu in njihovem načinu dela. Ostal sem razočaran. Praznih

rok, brez gradiva in »ukradenih« zamisli. Le ena stvar me je še preganjala. Kako narediti vaje

zabavne in učinkovite hkrati? Praktičen del diplomske naloge »Učenje tehničnih elementov v

nogometu pri najmlajših s pomočjo elementarnih iger« je moj odgovor.

93

8. VIRI IN LITERATURA

Elsner, B. (2004). Nogomet, teorija igre. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport.

Elsner, B. (2006). Nogomet trening mladih. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport.

Elsner, B., Verdenik, Z., Elsner, B. ml., Pocrnjič, M. (2010). Trener C, študijsko gradivo,

Ljubljana: NZS.

Pistotnik, B. (2004). Vedno z igro. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport.

Pistotnik, B. (2011). Osnove gibanja v športu.0Osnove gibalne izobrazbe. Ljubljana:

Fakulteta za šport.

Krevsel, V. (2008). Vzgoja mladih športnikov. Ljubljana: Forma 7.

Pistotnik, B. (2003). Osnove gibanja. Gibalne sposobnosti in osnovna sredstva za njihov

razvoj v športni praksi. Ljubljana: Fakulteta za šport.

Pocrnjič, M. (2001). Kondicijska priprava nogometašev. Ljubljana: Fakulteta za šport

Otrin, G. (2008). Igra je zakon. Ljubljana: Salve.

Perez E., Rius M. (2000). 100 najboljših iger. Radovljica: Didakta.