diplomsko delopefprints.pef.uni-lj.si/3579/1/lucija_šušteršič...univerza v ljubljani -...

UNIVERZA V LJUBLJANI

PEDAGOŠKA FAKULTETA

BIOTEHNIŠKA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

LUCIJA ŠUŠTERŠIČ

UNIVERZA V LJUBLJANI

PEDAGOŠKA FAKULTETA

BIOTEHNIŠKA FAKULTETA

Študijski program: biologija in gospodinjstvo

UPORABA UČNIH CILJEV PREDMETA GOSPODINJSTVO

NA PODROČJU ŠPORTNIH OBLAČIL

DIPLOMSKO DELO

Mentorica: izr. prof. dr. Alenka Pavko Čuden Kandidatka: Lucija Šušteršič

Ljubljana, junij 2016

Zahvala

Zahvaljujem se izr. prof. dr. Alenki Pavko Čuden za sprejem mentorstva in izbor teme, ki sem

jo lahko združila s hobijem in zato veseljem raziskovala.

Hvala lektorici in prevajalki Urški Zajec za spodbudo, bdenje nad projektom in skrb za

urejenost besedila.

Hvala tudi vsem bližnjim, ki ste me podpirali, spodbujali, pomagali in verjeli, ko jaz nisem.

Hvala vsem profesoricam in profesorjem na moji študijski poti za nove razglede ter osebju

referata Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani za ureditev vseh formalnosti za zaključek in

zagovor tega diplomskega dela.

Še enkrat hvala vsem!

Univerza v Ljubljani - Pedagoška fakulteta Šušteršič Lucija; diplomsko delo

POVZETEK

Diplomsko delo »Uporaba učnih ciljev predmeta Gospodinjstvo na področju športnih oblačil«

raziskuje izbiro in vzdrževanje oblačil za šport s strani osnovnošolcev od 5. do 9. razreda

osnovne šole in njihovih staršev. Osredotoča se zlasti na to, v kolikšni meri k njihovemu

ravnanju pripomorejo osvojene šolske vsebine na to temo. S tematiko oblačil se namreč v

Sloveniji seznanimo v 5. razredu osnovne šole pri predmetu Gospodinjstvo; splošne in

specializirane tekstilije oziroma oblačila ter njihovo ustrezno vzdrževanje so sestavni del

učnih ciljev, ki jih nato praktično uporabljamo vse življenje.

Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu sta

najprej predstavljena pojem in zgodovina oblačil za šport in prosti čas. Sledita splošna

razdelitev tekstilij ter obravnava posebnosti športnih tekstilij s teoretičnega in praktičnega

vidika (vzdrževanje). V zadnjem delu teoretičnega dela pa sta opravljeni opredelitev in

analiza učnih ciljev predmeta Gospodinjstvo, pri čemer so podani tudi nekateri predlogi za

doseganje teh ciljev na področju športnih oblačil. V empiričnem delu je predstavljena anketa,

s katero so se ugotavljali vzroki izbire določenega oblačila za šport s strani otrok zadnjih petih

razredov osnovne šole in njihovih staršev, ter njihovo poznavanje posebnosti športnih oblačil

glede na osvojene učne cilje predmeta Gospodinjstvo. Rezultati so pokazali, da je raven

osveščenosti otrok in staršev glede uporabe in nege tekstilij in oblačil precej visoka, pri čemer

svojemu znanju bolj zaupajo starši kot otroci, saj se slednji bolj zanesejo na oznako

proizvajalca glede namembnosti oblačila. Osvojeni cilji pri predmetu Gospodinjstvo torej

uspešno spremljajo tako učence kot njihove starše, čeprav bi jih glede na hiter tehnološki

razvoj na področju športnih in drugih tekstilij veljalo nekoliko razširiti.

Ključne besede: tekstil, športna oblačila, športne tekstilije, oblačila za prosti čas, športni

materiali, gospodinjstvo, učni cilji, izbira oblačil, vzdrževanje oblačil, anketa, osnovnošolci,

starši


ABSTRACT

The thesis "The Use of the Study Goals of the Subject Home Economics in the Field of Sports

and Athletic Clothing" deals with ways in which students from the 5th to the 9thgrades of

primary school as well as their parents choose and take care of their clothes for sports. The

focus is on finding to what extent their actions are influenced by the knowledge acquired at

school in this connection. In Slovenia, the subject of clothing is part of the Home Economics

curriculum; multi-purpose and specialised textiles and clothing with the appropriate

maintenance are some of the Home Economics study goals, and are practically used

throughout one's life.

The thesis consists of the theoretical and empirical parts. The theoretical part first presents the

terminology and history of sports and leisure clothing. This is followed by a general

classification of textiles and the analysis of the specificities of sports textiles from a

theoretical and practical point of view (textile care). The last chapter of the theoretical part is

the definition and analysis of the study goals of Home Economics in this domain. Some

suggestions for achieving these goals in the field of sports clothing are given as well. The

empirical part deals with the results of a survey conducted among students in the last five

grades of primary school and their parents. The survey aimed to find why they choose a

certain piece of clothing for their sports activity, and to what extent they are aware of the

specifics of sports clothing as conveyed by the Home Economics study goals. The results

showed that the level of knowledge of both the students and their parents on the use and

special care of sports textiles is quite high. However, the adults tend to trust their knowledge

more than the children, who rely more on the manufacturer labels on the recommended use of

a clothing item. The learnt Home Economics study goals in this domain thus successfully

remain with both the students and their parents. Nevertheless, these study goals should be

somewhat expanded due to the rapid technological advancement in the field of sports and

other textiles.

Keywords: textile, sports and leisure clothing, sports and athletic clothing, sportswear, sports

textiles, leisure clothing, sports materials, Home Economics, study goals, choice of clothing,

textile care, survey, students, parent


-I-

KAZALO

1 UVOD ................................................................................................................................. 1

2 TEORETIČNI DEL ............................................................................................................ 3

2.1 OBLAČILA ZA ŠPORT IN PROSTI ČAS ................................................................. 3

2.1.1 Terminološka opredelitev oblačil za šport in prosti čas ....................................... 3

2.1.2 Razvoj oblačil za šport in prosti čas ..................................................................... 4

2.2 SPLOŠNI PREGLED TEKSTILIJ .............................................................................. 5

2.2.1 Predstavitev surovin za športne tekstilije ............................................................. 7

2.2.2 Vzdrževanje športnih tekstilij in oblačil – uvod ................................................. 10

2.2.2.1 Splošno vzdrževanje športnih tekstilij in oblačil ............................................ 10

2.2.2.2 Detergenti za pranje športnih oblačil .............................................................. 11

2.2.2.3 Strojni programi za pranje športnih oblačil .................................................... 12

2.2.3 Vzdrževanje športnih oblačil – praktični primeri ............................................... 12

2.2.3.1 Zgornji deli športnih oblačil ........................................................................... 13

2.2.3.2 Spodnji deli športnih oblačil ........................................................................... 16

2.3 PREDMET GOSPODINJSTVO IN ŠPORTNA OBLAČILA .................................. 20

2.3.1 Učni cilji predmeta Gospodinjstvo na področju športnih oblačil ....................... 20

2.3.2 Primerjava učbenikov za Gospodinjstvo za 5. razred glede teme športnih

oblačil ................................................................................................................. 22

3 EMPIRIČNI DEL .............................................................................................................. 26

3.1 OPREDELITEV PROBLEMA .................................................................................. 26

3.2 CILJI RAZISKAVE .................................................................................................. 26

3.3 HIPOTEZE IN RAZISKOVALNA VPRAŠANJA ................................................... 27

3.4 METODE DELA ....................................................................................................... 29

3.4.1 Pripomočki, postopek zbiranja podatkov, obdelava podatkov, demografski

podatki ................................................................................................................ 29

3.4.2 Anketa ................................................................................................................. 30

3.5 INTERPRETACIJA REZULTATOV ....................................................................... 57

4 ZAKLJUČEK .................................................................................................................... 62

5 VIRI IN LITERATURA ................................................................................................... 63

6 PRILOGE .......................................................................................................................... 66


-II-

KAZALO SLIK, TABEL IN GRAFOV

Graf 3.1: Anketa – vprašanje 1 ................................................................................................. 31









Graf 3.10: Anketa, vprašanje 10 ............................................................................................... 46

Graf 3.11: Anketa – vprašanje 11 ............................................................................................. 48

Graf 3.12: Anketa – vprašanje 12 ............................................................................................. 50

Graf 3.13: Anketa – vprašanje 13a ........................................................................................... 51

Graf 3.14: Anketa – vprašanje 13b ........................................................................................... 52

Graf 3.15: Anketa – vprašanje 13c ........................................................................................... 54

Graf 3.16: Anketa – vprašanje 13d ........................................................................................... 55

Graf 3.17: Anketa – vprašanje 13e ........................................................................................... 56

Slika 2.1: Kolesarska majica. Celotni videz in detajli (etikete)................................................ 13

Slika 2.2: Večnamenska otroška športna majica. Celotni videz in detajli (etikete) ................. 14

Slika 2.3: Ženska tekaška majica. Celotni videz in detajli (etikete) ......................................... 15

Slika 2.4: Spodnji del večnamenske ženske trenirke. Celotni videz in detajli (etikete) ........... 16

Slika 2.5: Večnamenske moške kratke hlače. Celotni videz in detajli (etikete) ....................... 17

Slika 2.6: Ženske pajkice za vadbo. Celotni videz in detajli (etikete)...................................... 18

Slika 2.7: Moške pohodniške hlače. Celotni videz in detajl (etiketa) ...................................... 19

Tabela 2.1: Vlakna, njihove lastnosti in praktični vidiki ............................................................ 7

Tabela 2.2: Vlakna, njihove lastnosti in praktični vidiki ............................................................ 9

Tabela 3.1: Anketa – vprašanje 1 ............................................................................................. 30




-III-

Tabela 3.4: Anketa – vprašanje ................................................................................................ 34






Tabela 3.10: Anketa – vprašanje 10 ......................................................................................... 45



Tabela 3.13: Anketa – vprašanje 13a ....................................................................................... 51

Tabela 3.14: Anketa – vprašanje 13b ....................................................................................... 52

Tabela 3.15: Anketa – vprašanje 13c ....................................................................................... 53

Tabela 3.16: Anketa – vprašanje 13d ....................................................................................... 55

Tabela 3.17: Anketa – vprašanje 13e ....................................................................................... 56


-1-

1 UVOD

Slovenci imamo močno športno tradicijo tako na ljubiteljskem kot na poklicnem področju.

Sama sem aktivna tekačica, športno dejavni pa so tudi moji otroci. S športom je povezana

posebna športna oprema, h kateri spadajo tudi oblačila. Ta so na voljo v vseh mogočih

cenovnih razponih in različicah, od večnamenskih do specializiranih, tako da se je potrošniku

včasih težko znajti v poplavi vse ponudbe. Na ta način je nastalo tudi moje diplomsko delo.

Kot aktivno športnico, mamo ter študentko biologije in gospodinjstva me je namreč zanimalo,

zakaj se odrasli in otroci odločimo za določeno oblačilo, ki ga želimo uporabljati za šport.

Športna oblačila so danes eden najbolj trženih oblačilnih artiklov s hitrim tehnološkim

razvojem, zaradi gibalne aktivnosti Slovencev pa so tudi precej pogost del naše garderobe.

Najpomembnejši vidik oblačila, ki ga je treba upoštevati pred uporabo določenega oblačila za

šport, je tekstilija, iz katere je oblačilo izdelano. Tekstilija mora ustrezati stopnji in vrsti

gibalne aktivnosti, ki ji je oblačilo namenjeno. Poznavanje osnov športnih tekstilij in oblačil

je zato ključnega pomena za aktivnega posameznika, saj je oblačilo potrebno izbrati glede na

to, ali je njegova sestava primerna za določeno fizično aktivnost ali ne. Vsako oblačilo za

šport in prosti čas temu ne ustreza.

Vsekakor je vredno raziskati, kaj se o oblačilih naučimo v šoli. S tematiko oblačil, ki sega od

spoznavanja tekstilij do njihove nege, se srečamo v petem razredu osnovne šole pri predmetu

Gospodinjstvo, del učnega načrta pa so tudi športna oblačila. Takrat se torej naučimo osnov o

različnih tekstilijah in njihovem vzdrževanju. To je pogosto naše edino šolsko izobraževanje

na to temo, vendar tovrstno znanje praktično uporabljamo vse življenje. Zanimalo me je, v

kolikšni meri učenci in starši, ki so prav tako šli skozi proces osnovnošolskega izobraževanja,

to znanje uporabljajo na področju športnih oblačil – torej pridobljena teorija in praksa.

Diplomsko delo je zato sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu

najprej predstavim osnovno terminološko opredelitev oblačil za šport in prosti čas. Šport je

del prostega časa, vendar gre pri njem za zelo specifično, aktivno preživljanje le-tega; čeprav

so sproščena oblačila za neaktivnost (prostočasna oblačila) lahko na videz podobna športnim,

za šport največkrat niso primerna. Razvoj oblačil za šport in prosti čas obravnavam tudi z

zgodovinskega vidika. Sledi splošni pregled tekstilij s poudarkom na najbolj pogostih


-2-

tekstilijah v športnih oblačilih, ki jih podrobneje obravnavam glede priporočene nege, tako

teoretično kot na praktičnih primerih. Zadnji sklop teoretičnega dela pa predstavljata

podrobni pregled in analiza učnih ciljev predmeta Gospodinjstvo. Zanimalo me je zlasti, kako

podrobno učni cilji odražajo razvoj in posebnosti tekstilij, iz katerih so športna oblačila

najpogosteje narejena, zlasti z vidika priporočila in nege ustreznih tekstilij.

V empiričnem delu pa sem želela ugotoviti, v kolikšni meri osvojene učne cilje uporabljajo

učenci od 5. do 9. razreda osnovne šole in njihovi starši. To sem ugotavljala s pomočjo

ankete. Pri anketi najprej predstavljam raziskovalna vprašanja in hipoteze, ki zajemajo dva

glavna tematska vidika. Ker je treba pri športu uporabljati oblačila za aktivno preživljanje

prostega časa, me je najprej zanimalo, ali se sami zavedajo razlik med delovnimi, športnimi in

prostočasnimi oblačili ter ali je osvojeno učno znanje o tekstilijah tisto, ki jih vodi pri izbiri

oblačil za šport in prosti čas, ali pa so pri tem pomembni drugi dejavniki, kot so cena in

blagovne znamke. Kot drugo pa sem želela ugotoviti, ali anketirani učenci in starši pri negi

športnih oblačil uporabljajo osvojeno učno znanje o negi športnih tekstilij in oblačil. Pri

interpretaciji rezultatov ankete ugotavljam, da zlasti starši zelo uporabljajo osvojene učne

cilje, saj se pri izbiri športnih oblačil bolj zanašajo na znanje o tekstilijah kot na navedbe

proizvajalcev in akcijske ponudbe, manj pomemben pa jim je tudi cenovni vidik. Tako otroci

kot starši se tudi zavedajo posebnosti športnih tekstilij glede pranja, nege in sušenja. Sledi

zaključek, v katerem ugotavljam, da so tako otroci in starši dobro osveščeni, čeprav bi bilo

treba učne cilje pri predmetu Gospodinjstvo na področju športnih oblačil nekoliko razširiti in

posodobiti. Športna oblačila nas namreč obkrožajo na vsakem koraku in prav je, da si

izberemo tista, ki bodo za našo športno aktivnost najprimernejša.


-3-

2 TEORETIČNI DEL

2.1 OBLAČILA ZA ŠPORT IN PROSTI ČAS

2.1.1 Terminološka opredelitev oblačil za šport in prosti čas

Za večino ljudi z izjemo poklicnih športnikov je športno udejstvovanje neločljivo povezano z

idejo prostega časa. Prosti čas lahko preživljamo gibalno aktivno, torej športno, ali neaktivno.

V vsakem primeru se v prostem času v nasprotju z delovnimi ali svečanimi oblačili, pri

katerih je najbolj pomemben dejavnik videz in ne ugodje, odločamo za oblačila udobnih

krojev, izdelana iz tekstilij s primernimi udobnostnimi lastnostmi. Oblačila za aktivno in

neaktivno preživljanje prostega časa imajo nekatere skupne značilnosti, od katerih je verjetno

najopaznejši njihov slog – dokaj neformalen kroj, vsekakor pa besedo 'neformalen' v tej zvezi

redko uporabljamo. Če oblačilo ni formalno, ga velikokrat označimo za bolj 'športno'. Tudi

Slovar slovenskega knjižnega jezika razlaga besedo 'športen' v dveh pomenih. Prvi je povezan

s športno aktivnostjo: »nanašajoč se na šport«. Drugi pomen pa se uporablja v zvezi z oblačili

in obutvijo: »izdelan iz trpežnega blaga in krojen udobno, praktično, preprosto: športni

kostim; kupila si je športni plašč; športna bluza; športno krilo« (Špórten -tna -o, b.d.). Jasno

je, da športni kostim, bluza in plašč niso primerni za šport, izraz 'športna majica' pa je

dvoumen.

Oblačila za športno udejstvovanje se od oblačil za neaktivnost razlikujejo po tem, da so

namensko prilagojena gibalnim zahtevam posamezne športne discipline. Kot pa sem

prikazala, v slovenščini oblačila tako za aktivno kot neaktivno preživljanje prostega časa

zaradi podobnega videza v splošnem jeziku radi poimenujemo 'športna', kar je problematičen

krovni termin, ki pavšalno združuje funkcionalno povsem nesorodne kategorije oblačil.

Pravilen krovni slovenski termin za vsa ta oblačila je 'oblačila za šport in prosti čas'. Pri tem

sledimo angleškemu zgledu. V angleškem jeziku namreč nejasnosti ni, saj se za sproščena

oblačila za neaktivnost uporablja izraz 'leisure clothing' (slov. 'prostočasna oblačila') ali

'casual clothing' (slov. 'neformalna oblačila'). Za oblačila za fizično aktivnost pa se glede na

vrsto aktivnosti uporabljajo termini 'athletic clothing', 'sports clothing', 'sports and athletic

clothing', 'outdoor clothing', zasledila pa sem tudi nekoliko pleonastični 'active sportswear'

(prim. Chaudhari, Chitnis in Ramkrishnan, b.d.). (Namesto besede 'clothing' se uporabljata

tudi besedi 'wear' in 'apparel').


-4-

V svojem diplomskem delu zato za oblačila za športno udejstvovanje uporabljam izraze

'športna oblačila', 'oblačila za aktivnost ' ter oblačila za aktivno preživljanje prostega časa'. Za

oblačila, v katerih nismo fizično aktivni, pa uporabljam izraze 'prostočasna oblačila', 'oblačila

za neaktivnost' in 'oblačila za neaktivno preživljanje prostega časa'. Razlikovanje med temi

izrazi je potrebno tako s teoretičnega kot praktičnega vidika, saj se predvsem tekstilije oblačil

močno razlikujejo glede na stopnjo aktivnosti, ki so ji oblačila namenjena.

2.1.2 Razvoj oblačil za šport in prosti čas

Kot pišeta O`Mahony in Braddock (2002), so bili na prvih olimpijskih igrah v 8. tisočletju

pr. n. št. športniki goli, na prvih modernih olimpijskih igrah leta 1896 pa so nosili oblačila, ki

so bila udobna in jih niso ovirala pri gibanju. Do resnične revolucije pri razvoju športnih

oblačil je prišlo v 20. stoletju. Zaradi množičnih selitev prebivalstva iz ruralnega okolja v

urbano je prišlo do razmaha športnih dejavnosti. Zaradi delovnih zahtev se delavci v mestih

niso več dovolj spontano gibali, zato so morali prosti čas začeti namensko posvečati gibanju

in druženju. Prvi večji koraki pri razvoju oblačil za udobno gibanje so se zgodili med prvo

svetovno vojno, in sicer med letoma 1914 in 1918. Za vojaške pilote je bilo namreč treba

razviti posebna udobna oblačila, ki se po lastnostih niso bistveno razlikovala od današnjih

športnih. Leto 1914 je tudi pomemben feministični mejnik na področju športa; francoska

oblikovalka Coco Chanel je predstavila prvo plavalno oblačilo za ženske. Začetni modeli so

nekoliko spominjali na današnje pižame,izdelani pa so bili iz mehkih in lahkih tekstilij.

Leta 1927 so pri igranju tenisa številne ženske uporabljale moška oblačila za ta šport. V tem

obdobju so se na zahodnem trgu prvič pojavile hlače kot žensko oblačilo. Leta 1940 je

ameriška oblikovalka Claire McCardell zasnovala kolekcijo ženskih športnih oblačil rahlo

moškega videza, a iz novih lahkotnejših materialov. Do večjega tehnološkega napredka v

športni tekstilni industriji je prišlo po drugi svetovni vojni. Pojavila so se ogljikova in steklena

vlakna ter vzdržljive tekstilije, ki so se odlikovale po nizki ploščinski masi. Sintetična vlakna

so postala alternativa naravnim. Leto 1950 je prineslo razcvet športnega glamurja v

Hollywoodu, zlasti na področju plavalnih oblačil. Naslednja večja prelomnica je bilo leto

1970, ko so se začeli pojavljati ´stretch´ materiali, ki so zaradi elastičnosti omogočali lahkotno

gibanje in udobje v posebnem slogu. Olimpijske igre leta 1972 so gledalci že lahko spremljali

preko barvnih televizorjev, zato je nov pomen v svetu športnih oblačil dobila tudi barva.

Ugotavljam, da je sprva imel šport povezovalni namen, kasneje pa se je v njegovem okviru

razvila tudi tekmovalnost. Osnovna funkcija športnega in vsakega drugega oblačila je, da ščiti


-5-

človeško telo, drugotna funkcija pa je označevalna. Barve in kroji so pomemben razpoznavni

znak pripadnosti športni ekipi, posameznim športnim disciplinam in podobno. Z označevalno

je seveda tesno povezana tudi dekorativna funkcija. Industrija športnih oblačil zato ne gradi le

na funkcijskih materialih, temveč tudi na estetiki, poleg oblačil pa razvija tudi različne

oblačilne in druge dodatke. V sodobni tekstilni športni industriji niso prepoznavne le

funkcijske tekstilije, temveč tudi blagovne znamke in oblikovalci. Šport je postal najhitreje

rastoča kulturna veja in industrijska panoga, saj ni več povezan le z idejo zdravja in prostega

časa, temveč tudi s področjem znanosti, mode, zabave, zabavništva in trženja vsega naštetega.

Športna oblačila so pomemben razpoznavni znak glasbenih in drugih subkultur ter segajo od

tako imenovane športne elegance in glamurja do oblačil, katerih tekstilije in kroji so dejansko

namenjeni športnemu udejstvovanju. Tudi razvoj oblačil za fizično aktivnost je doživel

neslutene tehnološke in oblikovalske razsežnosti. Tekstilije, funkcija, kroj in barva so

prilagojeni vrsti športne dejavnosti. Športna oblačila prav za vsako disciplino, vse od

sproščujočega sprehoda do ekstremnih športov, pa naj imela skupno eno značilnost, in sicer

udobje.

2.2 SPLOŠNI PREGLED TEKSTILIJ

Tekstilna vlakna (prim. Tekstilna vlakna, b.d.) v grobem delimo na naravna in kemična, obe

skupini pa tudi na organska in anorganska. Naravna vlakna so mineralnega, rastlinskega ali

živalskega izvora, umetna (kemična) pa je ustvaril človek.

Organska naravna vlakna:

živalska vlakna:

- volna

- moher

- svila

- dlake: kašmirska dlaka, dlaka kašgore, dlaka navadne koze, dlaka vikunje, dlaka

alpake, dlaka gvanaka, dlaka lame, kamelja dlaka, angora dlaka, dlaka konja, dlaka

krave, dlaka jaka, dlaka bobra in dlaka vidre.

rastlinska vlakna: bombaž, kapok, abaka ali manila, sisal, heneken, kantala, alfa ali

esparto, lan, ramija, žula ali brnistra, prava, bengalska ali bombajska konoplja, kokos.


-6-

Anorganska naravna vlakna:

azbestna vlakna

Organska kemična vlakna:

iz naravnih sestavin: acetat, alginat, bakrova, modal, protein, triacetat, viskoza, liocel,

elastodien

iz sintetičnih sestavin: akril, klorovlakno, flurovlakno, modakril, poliamid ali najlon,

aramid, poliimid, polilaktid, poliester, polietilen, poliuretan, vinilal, trivinil, elastan,

elastomultiester, elastolefin, melamin, polipropilen.

Anorganska kemična vlakna:

steklena volna, kovinska vlakna, metalizirana vlakna, ogljikova vlakna.

Glede na namen oblačila ga proizvajalec izdela iz vlaken, ki imajo ustrezne lastnosti. Glavne

značilnosti najbolj pogostih tekstilij so povzete v naslednji tabeli (Wulfhorst, Gries in Veit,

2006, str. 11):


-7-

Tabela 2.1: Vlakna, njihove lastnosti in praktični vidiki

Vlakna Mehanske

lastnosti

Uporabne lastnosti

Trd

nost

Raz

teze

k

Vpojn

ost

Meč

kan

je

Pre

pust

nost

Toplo

na

izola

tivnost

Obču

tlji

vost

na

svet

lobo

Vre

men

ska

obču

tlji

vost

Obču

tlji

vost

na

mik

roorg

aniz

me

Odporn

ost

pro

ti

zam

azan

ju

Cen

a

Bombaž + - + + + - 0 0 - + -

Lan ++ - + + + - - -- - - 0

Volna - + ++ 0 0 ++ - -- 0 + +

Svila + - + 0 +/- + - -- 0 +/0 ++

Viskoza 0 0 ++ + + - - - - + 0/-

Bakrovo

vlakno

0 0 ++ + + - - - - + 0

Poliamid ++ ++ - - +/++ -- - 0 ++ + 0

Poliester ++ 0 -- - +/++ -- ++ + ++ + 0

Poliakrilonitr

il

0 ++ -- + +/++ -- ++ ++ ++ + 0/-

Klorovlakno 0 ++ -- +/++ -- ++ ++ ++ + 0

Polipropilen 0 + - - +/++ -- 0 + ++ + --

Razlaga simbolov: ++zelo visoka, +visoka, 0 srednja, - nizka, -- zelo nizka

Kot vidimo, imajo svoje prednosti tako naravna kot kemična vlakna. Kot piše Ana Motnikar

(b.d.), so v sedemdesetih letih kemična vlakna, npr. regenerirana celulozna vlakna, glede

priljubljenosti doživela precejšen razcvet; trend v osemdesetih in devetdesetih letih je bil

ponovno usmerjen k naravnim vlaknom, v sodobnem času pa umetni materiali prinašajo

številne prednosti, ki v marsičem močno konkurirajo naravnim.

2.2.1 Predstavitev surovin za športne tekstilije

Glede na edinstvenih lastnosti in funkcij si vlakna za športne tekstilije vsekakor zaslužijo

ločeno obravnavo. Ker ponujajo posebno raven udobja, privlačijo tako aktivne kot neaktivne

potrošnike.


-8-

Tekstilna vlakna naravnega izvora so pri športnih oblačilih vedno bolj v manjšini. Med njimi

prevladuje bombaž, ki je »zaradi odlične predilne sposobnosti in enostavnosti predelave ter

zaradi dobrih lastnosti pri uporabi in vzdrževanju najbolj iskana tekstilna surovina na svetu«

(Motnikar, b.d., str. 2). V zadnjem času pa se vedno bolj uveljavljajo tudi regenerirana vlakna:

sojina in liocelna vlakna ter viskoza iz bambusa (prim. Soundri in Kavitha, 2015). Športne

tekstilije so najpogosteje izdelane iz sintetičnih ali iz kombinacij sintetičnih in naravnih

materialov. Med njihovimi najpomembnejšimi značilnostmi, ki jih navajata Soundri in

Kavitha (2015), je treba posebej vzpostaviti trpežnost, vedno večjo prijaznost do kože in

okolja ter ugodno ceno.

Kot navajata Soundri in Kavitha (2015), za športne tekstilije in oblačila veljajo posebne

zahteve in merila. Med najpomembnejšimi so naslednji:

udobnost pri nošenju/oblačenju in preprosto vzdrževanje

visoka električna prevodnost in hitra razelektritev tekstilije

lahkotnost, lahkost

dobra vpojnost vlage, odvajanje vlage s telesa in s tem ohranjanje suhe površine kože

barvna obstojnost proti znoju

vzdrževanje optimalne telesne temperature

elastičnost, razteznost, prožnost

ohranjanje normalne količine bakterij in ravnovesja kože

zaščita pred UV žarki

trpežnost in dolga življenjska doba materiala

kakovostnejše športno udejstvovanje.

V naslednji preglednici sem skušala zajeti najpogostejša vlakna za športne tekstilije in

oblačila, njihove najpomembnejše značilnosti, ki jih povzemam po Soundri in Kavitha (2015),

ter vrste športnih oblačil, za katere se najpogosteje uporabljajo.


-9-

Tabela 2.2: Vlakna, njihove lastnosti in praktični vidiki

Vlakna Pomembnejše značilnosti Primernost za oblačila

Poliester

(npr. Coolmax,

Lumiac)

odporen proti zamazanju

trpežen

odporen proti alkalijam

ne vpija vlage (hidrofoben)

ohranja toplotno stabilnost telesa

cenovno ugoden

oblačila za vodene

vadbe

kolesarstvo

atletika

tek

fitnes

Polipropilen

(npr. Dryarn)

ne prepušča vlage, a prepušča paro

neodporen na toploto – pri srednji

temperaturi sušenja v stroju se stali

uravnava temperaturo

večplastna športna

oblačila

oblačila za hladno

vreme

nogavice

pokrivala za glavo

Poliamid

(npr. Nylon)

se hitro suši

odvaja vlago

zadržuje toploto

se kombinira z zračnimi materiali

kopalke

pajkice

nogavice

lahka zgornja

oblačila (jakne)

Bombaž mehak na otip

vpojen

se počasi suši

zadržuje vlago

moker se lepi na kožo in s tem ovira

gibanje

trenirke

zgornja in spodnja

oblačila preprostih

krojev

Viskoza zadržuje vlago

ni primerna za neposreden stik s

kožo

primerna za zunanje plasti pletenih

delov dvoplastnih športnih oblačil

vpije več vode kot bombaž

dresi


-10-

Vlakna Pomembnejše značilnosti Primernost za oblačila

Elastan

( npr. Lycra)

izjemna razteznost kopalke

gimnastični dresi

Hygra

(bikomponentno

vlakno, proizv.

Unitika Ltd.

lahko vpije do 35-kratnik svoje teže,

hitro pa vlago tudi prepušča

antistatične lastnosti tudi pri nizkih

temperaturah

atletika

smučanje

golf

Killat N23

(votlo

poliamidno

vlakno, proizv.

Kanebo Ltd.)

odlično vpija vlago vodni športi

Kot vidimo, so surovine za športne tekstilije raznolike in namenjene zelo različnim športnim

dejavnostim, saj se tudi slednje med seboj močno razlikujejo. Če smo v dvomih, je vsekakor

je treba preveriti, ali je oblačilo večnamensko ali specializirano.

2.2.2 Vzdrževanje športnih tekstilij in oblačil – uvod

2.2.2.1 Splošno vzdrževanje športnih tekstilij in oblačil

Kot pri vseh drugih tekstilijah je vzdrževanje športnih tekstilij pogosto jasno označeno na

etiketah oblačil. Gre za navodila za uporabnika oblačila in zaščito proizvajalca. Navodila se

nanašajo na pranje, beljenje, sušenje in likanje oblačil, zapisana pa so v obliki mednarodnih

simbolov. Simboli določajo temperaturo vode, ravnanje v primeru beljenja, sušenje (v stroju,

naravno), likanje in kemično čiščenje. Pri športnih oblačilih iz kemičnih vlaken so pogosto

dodane tudi etikete z opozorili, kot so 'vnetljivo', 'peremo s sorodnimi barvami', 'peremo

ločeno' in 'odsvetovana uporaba mehčalca'. Redni uporabniki športnih oblačil lahko pridejo

tudi do dognanj, ki niso zapisana na etiketah. Dobra vira podatkov o negi športnega oblačila

sta tudi njegov prodajalec in svetovni splet.

Kot piše Eva Mrhar (2015), so športna oblačila kategorija oblačil, ki zahteva posebno nego.

Ker so izpostavljena potenju in se na njih nabirajo odmrle kožne celice, se pri njih hitro

razvije neprijeten vonj. Zato jih je treba temeljito oprati, vendar so funkcionalna tekstilna

vlakna občutljiva na vročino, detergente in mehčalce. Zato svetuje nizko temperaturo vode pri


-11-

pranju, manjšo količino detergenta, kot jo priporoča njegov proizvajalec, in dodaten cikel

izpiranja, pred pranjem pa oblačilo lahko namočimo v kis. Slabo oprana športna oblačila in

tista, ki jih takoj po treningu ne posušimo, imajo še vedno neprijeten vonj, možen pa je tudi

razvoj glivic. Neprijeten vonj in bakterije lahko uničimo z belim kisom, limoninim sokom ali

sodo bikarbono, vendar omenjenih pripravkov ne smemo uporabljati skupaj z belili.

E. Mrhar (2015) navaja tudi, da naj bi športna oblačila pred pranjem obrnili, saj je bolj

umazani del na notranji strani, na ta način pa zavarujemo tudi površino oblačila. Zaradi

občutljivosti oblačil iz specialnih vlaken za športne izdelke ne peremo skupaj z oblačili z

zadrgami, brisačami in džinsom. Če imamo to možnost, svetuje strojno pranje s programi

'sport'. Za sušenje priporoča sonce, saj sončna svetloba uničuje bakterije. Če uporabimo

sušilec, je treba sušiti na najnižji temperaturi.

2.2.2.2 Detergenti za pranje športnih oblačil

Mrharjeva navaja, da naj bi pri športnih oblačilih uporabljali detergent, ki je učinkovit že pri

nizkih temperaturah, in o primernem detergentu povprašali tudi prodajalca oblačila.

V Sloveniji je v prosti prodaji Active & Sport znamke Perwoll, specializiran detergent za

pranje športnega perila. Na navodilih (Perwoll Active & Sport, b.d.) je navedeno, da gre za

detergent, ki je primeren za športne in funkcionalne tekstilije: mikrovlakna, elastanska,

poliesterska in poliamidna vlakna, bombaž, membranske tekstilije, tekstilije iz mešanic

vlaken, pliš. Detergent nevtralizira neprijetne vonjave, tekstilija pa ohrani membranske

funkcije (neprepustnost vode, dihanje).

Na detergentu je navedeno tudi, da je primeren tako za strojno kot ročno pranje pri

temperaturi od 20 do 60°C. Za pranje športnih oblačil je potrebna nizka temperatura vode,

zato je lastnost – možnost pranja do 60°C odveč. Za primerjavo naj navedem AlmaWin Sport

& Outdoor Detergent, biološki detergent za športna oblačila, ki se ga v Sloveniji lahko naroči

po internetu. Uporablja se za pranje podobnih tekstilij od 20 do 40°C, ima pa tudi certifikata

Ecocert in Ecogarantie; tudi učinki detergenta so podobni (AlmaWin, b.d.).


-12-

2.2.2.3 Strojni programi za pranje športnih oblačil

Na tržišču so za gospodinjstva na voljo tudi stroji za pranje perila s funkcijami, ki so

prilagojene pranju športnih oblačil. Mednje sodi Gorenjev stroj SensoCare, ki ima tudi

program za športna oblačila SportWash, pri katerem je raven vode zelo visoka, število obratov

je nizko, voda pa se ne segreje več kot do 40°C (SensoCare, 2015).

Pralni in sušilni stroj znamke Indesit ponuja še nekoliko več možnosti (Indesit, b.d.). Ima dva

programa za športna oblačila. SportIntensive je namenjen pranju zelo umazanih, SportLight

pa rahlo umazanih športnih tekstilij in oblačil. Pri obeh programih se pere pri 30°C, nekoliko

nenavadno pa je, da je v navodilih za stroj za oba programa dovoljena uporaba mehčalca.

Strojno sušenje športnih tekstilij in oblačil v navodilih ni priporočljivo. Stroj ima tudi poseben

program za pranje športne obutve.

2.2.3 Vzdrževanje športnih oblačil – praktični primeri

V tej točki diplomskega dela predstavljam nekaj praktičnih primerov specializiranih športnih

oblačil za zgornji ali spodnji del telesa. Fotografije so bile posnete v nekaterih velikih

športnih trgovinah v Ljubljani.

Vzdrževanje oblačil je prikazano na fotografijah etiket. Njihovi skupni značilnosti sta nizka

temperatura pranja ter prepoved sušenja v sušilcu oziroma sušenje na najnižji temperaturi,

vendar pri nekaterih obstajajo tudi druge posebnosti vzdrževanja.


-13-

2.2.3.1 Zgornji deli športnih oblačil

A. Kolesarska majica

Slika 2.1: Kolesarska majica. Celotni videz in detajli (etikete)

Surovinska sestava: elastan, poliester

Lastnosti oblačila: občutek hlajenja, razteznost, odvajanje vlage

Vzdrževanje: pranje pri temperaturi vode do 40°C, prepovedano beljenje, sušenje v

sušilnem stroju ni dovoljeno, najvišja dopustna temperatura likanja je 110°C


-14-

B. Večnamenska otroška športna majica

Slika 2.2: Večnamenska otroška športna majica. Celotni videz in detajli (etikete)

Surovinska sestava: poliester

Lastnosti oblačila: vnetljivost, ohranjanje hladnosti v vročini, odvajanje vlage oziroma

znoja, omogočeno sušenje kože

Vzdrževanje: priporočeno pranje z oblačili podobnih barv, pranje pri temperaturi vode

do 40 °C, prepovedana uporaba mehčalca za perilo, sušenje v sušilnem stroju pri nizki

temperaturi, prepovedano likanje, prepovedano kemično čiščenje


-15-

C. Ženska tekaška majica

Majica je sestavljena iz dveh različnih poliestrskih pletiv. Mrežasto pletivo ob strani majice

omogoča potenje.

Slika 2.3: Ženska tekaška majica. Celotni videz in detajli (etikete)

Surovinska sestava: zgornji del in mrežasto pletivo – poliester

Lastnosti oblačila: oznaka proizvajalca za namembnost 'running' (tek)

Vzdrževanje: priporočeno pranje z oblačili podobnih barv, prepovedana uporaba

mehčalca za perilo, po pranju je potrebno oblačilo takoj odstraniti iz stroja in sušiti

poravnano, prepovedano likanje logotipa, pranje pri temperaturi vode do 30°C,

prepovedano beljenje, sušenje v sušilnem stroju pri nizki temperaturi, najvišja

dopustna temperatura likanja 110°C, prepovedano kemično čiščenje


-16-

2.2.3.2 Spodnji deli športnih oblačil

A. Spodnji del večnamenske ženske trenirke

Pri tej trenirki se pri pranju zahteva uporaba blagega detergenta.

Slika 2.4: Spodnji del večnamenske ženske trenirke. Celotni videz in detajli (etikete)

Surovinska setava: bombaž, elastan

Lastnosti oblačila: vnetljivost

Vzdrževanje: uporaba blagega detergenta, priporočeno pranje z oblačili podobnih

barv, likanje obrnjene strani oblačila, pranje pri temperaturi vode do 30°C,

prepovedano beljenje, sušenje v sušilnem stroju pri nizki temperaturi, najvišja



-17-

B. Večnamenske moške kratke hlače

Slika 2.5: Večnamenske moške kratke hlače. Celotni videz in detajli (etikete)

Surovinska sestava: poliester

Lastnosti oblačila: vnetljivost, udobnost, mehkoba, prijetnost

Vzdrževanje: priporočeno pranje z oblačili podobnih barv, pranje pri temperaturi vode

do 30°C, prepovedano beljenje, prepovedano sušenje v sušilnem stroju, najvišja



-18-

C. Ženske pajkice za vadbo

Pri izdelku se zahteva obrnjeno pranje in rahlo ožemanje.

Slika 2.6: Ženske pajkice za vadbo. Celotni videz in detajli (etikete)

Surovinska sestava: poliester, elastan

Lastnosti oblačila: odvaja vlago in znoj s telesa, zagotavlja prijeten občutek suhe kože

Vzdrževanje: prati obrnjeno oblačilo, priporočeno pranje z oblačili podobnih barv z

detergentom za barvna oblačila, pranje pri temperaturi vode do 30°C, rahlo ožemanje,


-19-

prepovedano beljenje, prepovedano sušenje v sušilnem stroju, najvišja dopustna

temperatura likanja 110°C, prepovedano kemično čiščenje.

D. Moške pohodniške hlače

Pri izdelku se zahteva likanje na notranji strani oblačila

.

Slika 2.7: Moške pohodniške hlače. Celotni videz in detajl (etiketa)

Surovinska sestava: poliamid, elastan

Lastnosti oblačila: žepi na hlačnicah, zapenjanje na zadrgo in gumb

Vzdrževanje: priporočeno pranje z oblačili podobnih barv, likanje na notranji strani

oblačila, pranje pri temperaturi vode do 40°C, prepovedano beljenje, prepovedano

sušenje v sušilnem stroju, najvišja dopustna temperatura likanja 110°C, prepovedano

kemično čiščenje


-20-

2.3 PREDMET GOSPODINJSTVO IN ŠPORTNA OBLAČILA

2.3.1 Učni cilji predmeta Gospodinjstvo na področju športnih oblačil

S predmetom Gospodinjstvo učenci pričnejo v petem razredu devetletke. Tematiko

potrošništva, tekstilij in oblačil obravnavajo v prvem letu tega predmeta. Zagotovo je

smiselno, da so navedene tematike obravnavane v okviru enega leta, saj so močno povezane.

Tematika športnih in drugih oblačil predstavlja odlično medpredmetno povezavo, saj

povezuje predmete gospodinjstvo, biologijo, kemijo in fiziko. Oblačila zaradi kulturne in

sociološke dimenzije posegajo tudi na področje družboslovja.

Učni cilji predmeta Gospodinjstvo so določeni s strani Ministrstva za izobraževanje, znanost

in šport Republike Slovenije. Na področju tekstilij in oblačil so naslednji: »Pri pouku

gospodinjstva učenec usvoji temeljno znanje o tekstilnih surovinah in tekstilijah. Znanje

uporablja za izbor, nego in vzdrževanje svojih oblačil in ga medpredmetno povezuje z

naravoslovjem in tehniko. Poleg ekonomskega in ekološkega vidika so pri tekstilu in

oblačenju poudarjeni estetski vidiki in primernost oblačil za različne priložnosti. Na podlagi

izkušenj, ki jih imajo učenci z obleko in obutvijo, vpeljemo osnove vzgoje potrošnika: izbor

in nakup, načrtovanje nakupov, dobavitelji, kje kupovati, reklame in zaščita potrošnika, nega

in vzdrževanje tekstilnih izdelkov« (Simčič idr., 2011, str. 10).

Operativni cilji in vsebine v povezavi s tekstilijami, oblačili in potrošništvom so navedeni na

straneh 10-13 (Simčič 2011). Na kratko jih lahko povzamemo z naslednjimi petimi širšimi

tematskimi sklopi:

1. Tekstilije. Pri vrsti in namenu blaga naj bi se učenci naučili tudi, za katero vrsto

oblačila je določeno blago primerno.

2. Oblačila. Pri oblačilih naj bi učenci spoznali namen spodnjih, gornjih, poletnih,

zimskih in športnih oblačil.

3. Potrošništvo. Obravnavajo se dobavitelji in zaščita potrošnikov.

4. Izbor in nakup tekstilnih izdelkov. Zanimivo je, da je ta sklop operativnih ciljev in

vsebin v učnem načrtu ločen od drugih s potrošništvom in oblačili povezanih tem. Ima

svoj tematski sklop, kar je zaradi kompleksnosti in tudi zanimivosti teme vsekakor

smiselno.

5. Nega tekstilnih izdelkov.


-21-

V poglavju 4 Standardi znanja (Simčič, 2011, str. 17-20) je snov razdeljena na tematske

sklope, ki naj bi jih učenci osvojili v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju. Na straneh je

razdelan modul Tekstil in oblačenje, ki pa zajema tudi v operativnih ciljih in vsebinah

navedene teme potrošništva. Tekstil, oblačenje in potrošništvo se torej tematsko obravnavajo

kot en sam modul. V njegovem okviru naj bi se dosegli naslednji standardi, pri čemer so

minimalni v krepkem tisku (Simčič, 2011, str. 18-19):

»Po predelani snovi učenec:

loči naravna in umetna vlakna,

našteje in ovrednoti rastlinska, živalska in umetna vlakna,

loči vlakna s čuti: otip, vid,

loči tkanine s čuti: otip, vid,

loči osnovne tkalske vezave in jih uporablja pri izdelavi praktičnega izdelka,

izdela vzorčno mapo,

pozna oblačila glede na namembnost,

pozna oblike, namembnost in lastnosti oblačil,

razlikuje med oblačili za različne priložnosti,

zna predlagati najprimernejšo barvo, vzorec, vrsto blaga in linijo oblačila za neko

osebo,

skicira model svojega oblačila za izbrano priložnost,

utemelji pomen zdrave obutve,

pozna vrste in namembnost obutve glede na zdravje,

ovrednoti materiale za obutev,

zna vzdrževati obutev,

pozna svoje potrebe po ustreznem oblačilu,

zna razumno nakupovati in ovrednotiti modne nakupe,

pozna vzdrževanje obleke po navodilih s konfekcijskega lističa,

pozna in razbere osnovne informacije s konfekcijskega lističa,

določi pomen in način načrtovanja nakupov,

ve, da je treba nakupe načrtovati,

loči tipe trgovin,

interpretira prednosti in pomanjkljivosti različnih oblik nakupov,


-22-

določi pomen varstva potrošnikovih pravic

pozna vlogo potrošniških pravic,

pozna osnovno sporočilo oglasa oziroma ga zna razbrati,

ovrednoti oglase in jih zna kritično sprejemati,

zna pretehtati potrebnost ponujenega izdelka,

razume pomen oznak in simbolov za nego in vzdrževanje perila,

pozna osnovne simbole vzdrževanja perila,

zna razvrstiti perilo pred pranjem glede na barvno obstojnost, tekstilno surovino in

namen ter zna določiti temperaturo pralne kopeli,

razume oznake za vzdrževanje perila,

pozna in razlikuje različna pralna sredstva ter njihov vpliv na okolje.«

(Simčič, 2011, str. 18-19)

2.3.2 Primerjava učbenikov za Gospodinjstvo za 5. razred glede teme športnih oblačil

Šole morajo učne cilje izpolniti, kar pomeni, da je treba predelati predpisano snov in doseči

predpisane standarde znanja. Pri tem učitelji predmeta Gospodinjstvo lahko izbirajo med več

različnimi učbeniki. V povezavi s športnimi oblačili bom primerjala tri.

a. Učbenik Gospodinjstvo 5, Mladinska knjiga (Hribar Kojc, 2009)

Učbenik vrste tekstilnih izdelkov deli na naslednje kategorije: oblačila, izdelki za dom in

izdelki za ostale namene. Pod naslovom Oblačila je razložen koncept namenskih oblačil, in

sicer s primerjavo, kdaj se oblečemo elegantno in kdaj športno – slednje, ko gremo na igrišče

ali v telovadnico. Oblačila imajo svoje naloge: varovanje pred mrazom, vlago, sončnimi žarki

itd. (prim. Hribar Kojc, 2009, str. 56-57).

Na področju športa se omenjajo športna oblačila, obutev in rekviziti iz tekstila, npr. padala

(prim. Hribar Kojc, 2009, str. 42). Smiselno je, da so navedeni tudi tekstilni rekviziti, saj

predstavljajo pomemben del športne tekstilne industrije.

Pod naslovom »Športna oblačila« (prim. Hribar Kojc, 2009, str. 58) so tovrstna oblačila

opredeljena kot posebna, vrhunsko izdelana in sredstvo za doseganje boljših rezultatov.

Glavni lastnosti blaga za športna oblačila sta vpojnost in izhlapevanje telesne vlage. Oblačilo

mora tudi ščititi pred naravnimi dejavniki in ne smejo ovirati gibanja (dobro se morajo torej


-23-

prilegati telesu). Tekstilne surovine za športna oblačila so lahka prožna vlakna z elastanom.

Terminološko je učbenik zaradi uporabe podobne terminologije za različne kategorije oblačil

morda nekoliko nejasen, zlasti za to starostno stopnjo. Športno elegantna oblačila se nosijo v

šoli in prostem času. Kosi iz te kategorije so hlače, krila, majice in srajce. Značilnosti

tovrstnih oblačil so udobnost, praktičnost in enostavno vzdrževanje. V prostem času nosimo

udobna športna oblačila, športna oblačila pa uporabljamo tudi za rekreacijo v zaprtih prostorih

ali na prostem. Osebno se mi delitev oblačil za šport in prosti čas na oblačila za aktivnost in

oblačila za neaktivnost zdi bolj jasna.

b. Učbenik Gospodinjstvo za petošolce, i2 družba za založništvo (Breskvar idr., 2005)

Tema oblačil se obravnava na straneh 60-61 (prim. Breskvar idr., 2005), in sicer se uvede z

vprašanjem »Kaj naj oblečem?« (prav tam, str. 60). Sledi opis, da smo v šoli oblečeni drugače

kot doma ter da se preoblečemo tudi za dejavnosti v telovadnici.

Oblačila za šport se obravnavajo na strani 61 in sicer v primerjavi z oblačili za delo. Športna

oblačila so izdelana tako, da omogočajo čim boljše rezultate. Vrhunski športniki uporabljajo

oblačila iz prožnih materialov.

Terminološka opredelitev oblačil za šport in prosti čas sledi v nadaljevanju na isti strani.

Navedeni učbenik jih imenuje oblačila za rekreacijo in prosti čas. Gre za preprosta oblačila, ki

jih lahko uporabljamo tudi za vsak dan. Primer: vetrovke in trenirke. Na ta način se je izgubil

koncept športne elegance, torej preprostih oblačil za neaktivnost, ki za rekreacijo niso

primerna.

c. Učbenik Gospodinjstvo za 5. razred devetletne osnovne šole, Rokus Klett (Torkar in

Bratož Opaškar, 2003b)

Druga izdaja omenjenega učbenika je bila izdana leta 2010 (Torkar in Bratož Opaškar, 2010),

vendar ima na področju športnih oblačil enake vsebine kot v prvi izdaji, le da so te združene

na strani 64.

Kot pri učbeniku Mladinske knjige (prim. Hribar Kojc, 2009, str. 42) so kot tekstilni izdelki

za športne dejavnosti navedeni tudi npr. jadra, padala, nahrbtniki in vrvi.

Na str. 69 (Torkar in Bratož Opaškar, 2003b) gre delitev športnih oblačil v primerjavi z


-24-

ostalima dvema učbenikoma nekoliko dlje, in sicer se jih deli na oblačila za tekmovalce ter za

rekreacijo in šport. Športna oblačila so primerna tudi za prosti čas, nošenje športnih oblačil je

lahko tudi slog oblačenja.

Oblačila za tekmovalce so dresi, majice, hlače, dresi, trenirke, vetrovke ter tudi nekaj

zaščitnih oblačil. Kot lastnosti oblačil za šport se omenjajo vpojnost, zaščita pred vetrom,

sušenje. Omenja se, da se nekatere tkanine tudi apretirajo. Funkcija športnih oblačil je, da se

morajo dobro prilegati telesu ter ne ovirati gibanja. Za njihovo izdelavo se uporablja pleteno

blago iz močno raztegljivih elastanskih vlaken.

Uvedba kategorije oblačil za profesionalni šport je vsekakor na mestu, kot pa je razvidno, se

prav vsa navedena oblačila v skrajni konsekvenci terminološko združujejo pod krovnim

terminom ‘športna oblačila’, pri čemer se posebne kategorije oblačil za neaktivnost ne

omenja. Omenja se tako imenovani ‘športni slog’, vendar ni jasno, kakšen naj bi bil. Ali ta

slog sestavljajo le oblačila, ki so primarno namenjena aktivnosti?

Naj povzamem tudi nekatere vidike vseh treh učbenikov, kjer bi se glede na učne cilje lahko

dodalo še nekatere posebnosti glede športnih oblačil:

Pri negi oblačil nobeden od učbenikov ne omenja posebne nege za športna oblačila, kot npr.

pri kategorijah volna, svila, temno/svetlo perilo ali občutljivo perilo.

Enotne definicije tega, kaj so športna oblačila, ni. 'Športno' lahko pomeni tudi 'udobno',

udobje pa je glavno merilo tako za oblačila za aktivnost kot neaktivnost. Zato je krovni izraz

'oblačila za šport in prosti čas' ter ločevanje med oblačil za aktivnost in neaktivnost vsekakor

na mestu.

Športna oblačila so že dolgo pomemben del vsakdanjosti. Glede na hiter razvoj tekstilij in

kulture oblačenja na tem področju bi jim lahko posvetili nekaj ločenih ur pouka, saj je športna

oblačila možno ločeno obravnavati po vseh standardih iz točke 2.4.1 in ne le v obliki pouka,

temveč tudi v okviru medpredmetnega povezovanja, na primer v obliki športnih ali

naravoslovnih dni. Kot način ocenjevanja osvojenih standardov bi učenec na primer lahko

izbral športno disciplino ter za športnika pripravil oblačilo. Določil bi najprimernejšo tekstilno

surovino ter samostojno izrisal oziroma predlagal kroj oblačila – z utemeljitvijo. Sestavil in

predlagal bi lahko tudi postopek za pranje ter vzdrževanje oblačila. Določil bi točke, kjer je

oblačilo najbolj izpostavljeno obrabi, in predlagal izboljšave. Podal bi lahko tudi mnenje,


-25-

kakšna oblačila svetuje za uporabo v času pred treningom, med treningom ter na tekmovanju.


-26-

3 EMPIRIČNI DEL

3.1 OPREDELITEV PROBLEMA

Šport povezujemo s prostim časom, vendar gre pri njem za gibalno disciplino, pri kateri naj bi

se tekstilije za oblačila razlikovale glede na vrsto gibalne dejavnosti. Zato je pomembno, da

ločujemo med oblačili za aktivno in neaktivno preživljanje prostega časa. V neaktivnem

prostem času nosimo oblačila udobnih krojev, tudi v tako imenovanem 'športnem slogu', ki

obsega oblačila za najrazličnejše priložnosti od športne elegance do povsem neformalnih

oblačil. Za aktivno športno udejstvovanje pa naj bi posegli po specializiranih (funkcionalnih,

namenskih) oblačilih, prilagojenih gibalnemu slogu posamezne discipline.

Razlikovanje med prostočasnimi in športu namenjenimi oblačili je pomembno zaradi tekstilij,

iz katerih so oblačila izdelana. Za prosti čas naj bi uporabljali oblačila iz naravnih vlaken ali

mešanic, za športno udejstvovanje pa namenska oblačila ali drese iz kemičnih vlaken.

Različne tekstilije imajo namreč zelo različne lastnosti. V primeru izbire napačnega materiala

oziroma napačnega kombiniranja plasti iz različnih tekstilij ima lahko oblačilo ravno

nasprotni učinek od želenega.

3.2 CILJI RAZISKAVE

Predvidevala sem, da se tako osnovnošolski kot odrasli potrošnik (starš) za določeno

prostočasno ali športno oblačilo odloči zaradi pričakovanja udobja, ki naj bi mu ga oblačilo

ponujalo. Predvidevala sem, da učenci za ure športne vzgoje uporabljajo predvsem oblačila

športnih krojev, izdelana iz naravnih vlaken, odrasli (njihovi starši) pa za športne dejavnosti

posegajo po oblačilih iz kemičnih vlaken z namenskimi funkcijami.

Cilj raziskave je bil ugotoviti, zakaj se otroci in starši odločajo za uporabo določenega

športnega oblačila. Ker je področje oblačil za šport in prosti čas terminološko nekoliko

zavajajoče in udobna neformalna oblačila včasih veljajo za 'športna', otroci razlike med

oblačili za aktivno in neaktivno preživljanje prostega časa najverjetneje ne poznajo. Pri

otrocih lahko glede uporabe oblačil za šport pričakujemo tudi določeno stopnjo

pragmatičnosti; starši lahko menijo, da so večnamenska oblačila iz bombaža povsem primerna

za otrokovo športno udejstvovanje in da otrok specializiranih športnih materialov ne

potrebuje. Pričakovanje udobja in temu ustrezna izbira tekstilije sta vsekakor pomembna


-27-

dejavnika, vendar k dokončni odločitvi tako odraslega kot otroškega potrošnika morda ne

prispeva toliko poznavanje lastnosti posamezne tekstilije kot drugi dejavniki, na primer

kakovost ali morda prepoznavnost blagovne znamke (marketing). Ker se z lastnostmi

posameznih tekstilij seznanimo v procesu osnovnošolskega izobraževanja, me je zanimalo

tudi, ali otroci in starši pri nakupu športnih oblačil in ravnanju z njimi uporabljajo osvojene

učne cilje pri predmetu Gospodinjstvo.

3.3 HIPOTEZE IN RAZISKOVALNA VPRAŠANJA

Pri raziskavi sem zato postavila naslednje hipoteze:

Hipoteza 1: Glavni cilj pri izbiri športnega oblačila je udobje, torej odpravljanje fizičnih

dejavnikov neudobja (vročina, oviranje gibanja, potenje...).

Hipoteza 2: Otroci ne razlikujejo med oblačili za prosti čas in športnimi oblačili.

Hipoteza 3: Odrasli in otroci za enake športne dejavnosti uporabljajo različne tipe oblačil.

Hipoteza 4: Pri izbiri, nakupu, uporabi in negi oblačil za športne dejavnosti tako otroci kot

odrasli uporabljajo znanje, ki ustreza osvojenim učnim ciljem pri predmetu Gospodinjstvo.

Hipoteza 5: Odrasli pri izbiri športnega oblačila bolj zaupajo lastnemu znanju o tekstilijah in

oblačilih kot blagovnim znamkam.

Pravilnost hipotez sem ugotavljala z iskanjem odgovorov na naslednja raziskovalna

vprašanja:

Raziskovalno vprašanje 1: Ali odrasli in otroci razlikujejo med delovnimi oziroma šolskimi

oblačili, športnimi oblačili in oblačili za prosti čas?

Da bi dobila odgovor na to vprašanje, sem v anketi v zvezi s tem postavila več različnih

vprašanj. Vprašanje 6 v anketi izbirno sprašuje po tem, ali v prostem času anketiranec nosi

druga oblačila kot v šoli oziroma na delovnem mestu. Vprašanje 8 se nanaša na to, kakšna

oblačila anketiranec uporablja za športno dejavnost (večnamenska športna oblačila,

specializirana športna oblačila, poletna oblačila ali udobna prostočasna oblačila). Na ta način

sem želela preveriti, v kolikšni meri se odrasli in otroci zavedajo razlike med prostočasnimi in

športnimi oblačili, pa tudi to, ali se otrokom za športne dejavnosti namenjajo dejanska športna

ali splošna prostočasna oblačila, na primer lahka poletna garderoba. Na ta način sem želela


-28-

preveriti, ali otroški in odrasli potrošniki vsa omenjena oblačila jemljejo kot oblačila za šport,

čeprav oblačila za šport in prosti čas zaradi različne stopnje aktivnosti delimo na dve ločeni

kategoriji. Z drugimi besedami: ali potrošniki ločijo med športnimi in prostočasnimi oblačili,

ali pa je oblačilo že zato, ker je na videz udobnega kroja in izdelano iz lažje tekstilije

(poletno), zanje avtomatično dobro tudi za šport?

Raziskovalno vprašanje 2: Ali je glavni dejavnik pri izbiri športnega oblačila udobje ali pa

potrošnika pri izbiri pomembno vodijo tudi drugi dejavniki?

Lahko predvidevamo, da je udobje – torej prisotnost lastnosti, povezanih z udobnostjo gibanja

v oblačilu določenega kroja in s termičnimi lastnostmi določene tekstilije, oziroma odsotnost

lastnosti, ki povzročajo fizično neugodje v njem – eden najpomembnejših dejavnikov izbire

športnih oblačil. Po fizičnih dejavnikih neugodja sprašujem v vprašanju 9, pri čemer je možno

izbrati več odgovorov hkrati. Oblačilo mora ustrezati svojemu namenu (praktičnemu vidiku),

zato vprašanje 10 izbirno sprašuje, ali anketiranca pri izbiri športnega oblačila vodijo prav ti

dejavniki. Vprašanje 11 gre še nekoliko dlje, saj izbirno sprašuje po tem, ali kakovostno

športno oblačilo pripomore k boljšim športnim rezultatom.

Vprašanje 12 pa preverja obnašanje potrošnika v praksi. V trgovino pridemo z namenom, da

bi za šport kupili nekaj udobnega in športu primernega, vendar se tam vedno soočimo tudi s

številnimi drugimi dejavniki, ki na nas vplivajo v dejanskem trenutku izbire – torej ne le vrsta

ali funkcija tekstilije in oblačila oziroma opredelitev oblačila s strani proizvajalca (npr.

'trekking' ali 'running'), temveč tudi blagovna znamka, videz, cena ali akcijska ponudba. Pri

tem vprašanju anketiranec vse navedene dejavnike rangira.

Zelo pomemben dejavnik pri izbiri oblačila je tudi lokacija, kjer oblačilo kupujemo, saj

ponudba določene trgovine diktira izbiro kupca. Lahko predvidevamo, da trgovine

splošnejšega tipa (Spar, Mercator, Hofer itd.) ponujajo cenovno dostopnejše artikle, vendar

gre pri tem verjetno za prostočasna oblačila udobnih krojev, za katera je vprašljivo, ali bodo

lahko zadovoljivo opravljala funkcijo športnih oblačil. Vprašanje 13 zato izbirno sprašuje, kje

anketiranec kupuje športna oblačila – v velikih športnih trgovinah (npr. Hervis, Gigasport), v

specializiranih športnih trgovinah (npr. Kibuba) ali trgovinah splošnejšega tipa (npr. Interspar,

Hofer).


-29-

Raziskovalno vprašanje 3: Ali se pri izbiri, nakupu, uporabi in negi oblačil za športne

dejavnosti uporabljajo osvojeni učni cilji pri predmetu Gospodinjstvo?

Odrasli slovenski potrošniki, pa tudi naši otroci, smo se z učno snovjo o tekstilijah, njihovi

izbiri in negi srečali pri predmetu Gospodinjstvo. Tudi kot odrasli najverjetneje še vedno

uporabljamo del teh znanj oziroma osvojenih učnih ciljev, kot pa smo videli pri prejšnjem

raziskovalnem vprašanju, na naše delovanje lahko vplivajo tudi drugi dejavniki.

Izbirno vprašanje 14 se osredotoča na to, kako se športna oblačila neguje v družini

anketiranca: ali se pri tem upošteva etiketa, ali se športna oblačila perejo ločeno, ali se tudi za

športna oblačila uporablja mehčalec (čeprav to ni priporočljivo) ter ali se tudi športna oblačila

sušijo v sušilniku (čeprav to ni priporočljivo). Pri tem vprašanju se preverja praktična

aplikacija pri Gospodinjstvu osvojenih učnih ciljev. Z ustrezno nego tekstilij in oblačil po

navodilih proizvajalca namreč pomembno prispevamo k življenjski dobi oblačila.

Specializiranih oblačil pogosto ne moremo negovati kot vseh ostalih, saj se lahko močno

razlikujejo s tekstilnega vidika.

3.4 METODE DELA

3.4.1 Pripomočki, postopek zbiranja podatkov, obdelava podatkov, demografski

podatki

Za zbiranje podatkov sem izvedla anketo, in sicer s spletnim programom www.1ka.si.

Povezava do ankete je bila poslana učiteljem gospodinjstva in staršem ter posredovana z

družabnimi omrežji in mailing listami.

V anketi so sodelovali učenci od 5. do 9. razreda devetletke ter njihovi starši. Za pridobitev

ustreznih podatkov je bilo predvidenih vsaj 100 anket iz vsake skupine.

Anketa je bila odprta in izvedena v prvem tednu junija 2016, torej ob koncu šolskega leta, ko

so učenci 5. razreda že obravnavali in osvojili učne cilje tematike tekstila. Po tednu dni je bilo

zbranih 271 ustreznih enot anket, ki jih je izpolnilo 139 učencev in 132 staršev.

Rezultati ankete so razdeljeni na dve primerjalni skupini – skupino učencev in skupino

staršev. Razen pri prvem vprašanju anketiranci niso deljeni po spolu (pa tudi ne po starosti in

kraju), saj lahko predvidevamo, da so učni cilji v učnem procesu vsem posredovani enako ne

glede na te dejavnike. Primerjava med učenci in starši pa je smiselna, saj prikazuje razmerje

http://www.1ka.si/


-30-

med pridobljenim teoretičnim znanjem v osnovni šoli in prakso v domačem okolju.

3.4.2 Anketa

Vprašanje 1: Spol: (XSPOL)

Pri prvem vprašanju so anketiranci opredelili svoj spol.

Vprašanje 2: Sem učenec/učenka 5., 6., 7., 8. ali 9. razreda devetletke.

Sem starš učenca/učenke, ki obiskuje 5., 6., 7., 8. ali 9. razred devetletke.

Pri drugem vprašanju so anketiranci potrdili svojo ustreznost za sodelovanje. Anketo so lahko

reševali učenci od 5. do 9. razreda devetletke ter njihovi starši.

Tabela 3.1: Anketa – vprašanje 1

Spol: (XSPOL)

Moški Ženski Skupaj

Sem učenec/učenka 5., 6., 7., 8. ali 9. razreda devetletke. 78 61 139

56,12% 43,88% 100,00%

Sem starš učenca/učenke, ki obiskuje 5., 6., 7., 8. ali 9. razred

devetletke. 31 101 132

23,48% 76,52% 100,00%

Skupaj 109 162 271

40,22% 59,78% 100,00%


-31-

Graf 3.1: Anketa – vprašanje 1

Komentar:

V skupini učencev je sodelovalo 43,88 % deklic in 56,12 % dečkov. Razliko med spoloma se

morda lahko pojasni z večjim zanimanjem dečkov za računalniško tehnologijo, čeprav deklice

bistveno ne zaostajajo. V skupini staršev pa je sodelovalo 67,52 % žensk in 23,48 % moških.

Anketo je reševal eden od obeh staršev, zato lahko predvidevamo, da je pritegnila pozornost

tistega, ki se v domačem okolju bolj ukvarja s tekstilijami in oblačili, to pa so navadno

matere.


-32-

Vprašanje 3: Koliko ur prostega časa na teden posvetite gibanju/športu? Z drsnikom

označite število ur. (Q2)

Na vprašanje so učenci in starši odgovorili z oznako na časovnici. Izbrali so lahko enoto od 0

do 30 ur tedensko.


Koliko ur prostega časa na teden posvetite

gibanju/športu? Z drsnikom označite število ur.

(Q2)

Povprečje

Sem učenec/učenka 5., 6., 7., 8. ali 9.

razreda devetletke. 12,2

Sem starš učenca/učenke, ki obiskuje

5., 6., 7., 8. ali 9. razred devetletke. 7,3

Skupaj 9,8


Komentar:

Učenci gibanju in športnim dejavnostim namenijo 12,2 uri tedensko, starši pa skoraj 5 ur

manj, torej 7,3 ure.


-33-

Vprašanje 4: Opišite vašo športno aktivnost (Q3)

Pri tem vprašanju so se učenci in starši opredelili glede stopnje športne aktivnosti. Biti aktiven

pomeni npr. uporabljati stopnice namesto dvigala ali oditi v šolo s kolesom namesto z

avtobusom. Poleg aktivnega življenjskega sloga pa se ljudje ukvarjamo tudi s športnimi

disciplinami in obiskujemo treninge.


Opišite vašo športno aktivnost (Q3)

Sem aktiven,

ne ukvarjam se z nobeno

športno disciplino.

Aktivno

treniram

1 športno

disciplino.

Aktivno

treniram

več športnih

disciplin.

Skupaj

Sem učenec/učenka

5., 6., 7., 8. ali 9. razreda

devetletke

38 80 20 138

27,54% 57,97% 14,49% 100,00%

Sem starš

učenca/učenke, ki

obiskuje

5., 6., 7., 8. ali 9. razred

devetletke)

91 22 11 124

73,39% 17,74% 8,87% 100,00%

Skupaj 129 102 31 262

49,24% 38,93% 11,83% 100,00%


-34-


Tabela 3.4: Anketa – vprašanje

Kako preživljate prosti čas? (Q4)

ukvarjanje

s hobiji

počitek,

spanje

kulturne

dejavnosti

športne

dejavnosti

druženje

s

prijatelji

drugo

(opišite) Skupaj

Sem

učenec/učenka

5., 6., 7., 8. ali 9.

razreda

devetletke.

80 34 10 91 90 16 138

57,97% 24,64% 7,25% 65,94% 65,22% 11,59% 100,00%

Sem starš

učenca/učenke,

ki obiskuje

5., 6., 7., 8. ali 9.

razred

devetletke.

70 42 31 87 82 11 124

56,45% 33,87% 25,00% 70,16% 66,13% 8,87% 100,00%

Skupaj 150 76 41 178 172 27 262

57,25% 29,01% 15,65% 67,94% 65,65% 10,31% 100,00%

Komentar:

Velika večina učencev poleg rednega gibanja trenira tudi eno športno disciplino (57,97 %).


-35-

Skoraj dve tretjini staršev (73,39 %) sta se je opredelili kot aktivni, vendar ne trenirata nobene

športne discipline.

Vprašanje 5: Kako preživljate prosti čas? (Q4)

Namen vprašanja je bil ugotoviti, s kakšnimi dejavnostmi se anketiranci ukvarjajo v prostem

času, torej izven pouka in službe. Lahko so izbrali več odgovorov hkrati in napisali svoje.


Drugo (8,87–11,59 %): računalnik, TV, internet, igrice; vrtnarjenje, sprehodi; učenje; branje;

joga, meditacija; gasilske vaje, motociklizem; nogomet, druženje s prijatelji.

Komentar:

Obe skupini skoraj enakovredno namenjata prosti čas trem dejavnostim: hobijem, športnim

dejavnostim in druženju s prijatelji. Po pričakovanju starši več časa namenijo počitku in

kulturnim dejavnostim kot otroci.


-36-

Vprašanje 6:Ali v prostem času uporabljate drugačna oblačila kot v šoli ali na delovnem

mestu? (Q5)

S tem vprašanjem sem tematiko delovnega in prostega časa navezala na navade glede

oblačenja. Anketiranci so se opredelili glede oblačil, ki jih nosijo v delovnem in prostem času.


Ali v prostem času uporabljate drugačna

oblačila kot v šoli ali na delovnem mestu? (Q5)

da ne Skupaj

Sem učenec/ učenka

5., 6., 7., 8. ali 9. razreda devetletke. 125 13 138

90,58% 9,42% 100,00%

Sem starš učenca/učenke, ki obiskuje

5., 6., 7., 8. ali 9. razred devetletke. 121 3 124

97,58% 2,42% 100,00%

Skupaj 246 16 262

93,89% 6,11% 100,00%


Komentar:

Obe primerjalni skupini v zelo visokem odstotku (več kot 90 %) ločita med oblačili za

uporabo v delovnem in prostem času.


-37-

Vprašanje 7: Opišite značilnosti oblačil, ki jih nosite v prostem času. (Q6)

Pri tem vprašanju sem spraševala po značilnostih oblačil, ki naj bi jih imelo oblačilo za prosti

čas, kar ni enako kot športno oblačilo. Možnih je bilo več odgovorov, pa tudi drugačni

odgovori od navedenih (drugo – opišite).


Opišite značilnosti oblačil, ki jih nosite v PROSTEM

ČASU. (Q6)

udobje prožnost naravni

materiali

vzdržljivost,

obstojnost

tekstila

preprosto

negovanje

(pranje,

sušenje)

drugo

(opišite) Skupaj

Sem

učenec/učenka

5., 6., 7., 8. ali 9.

razreda

devetletke.

106 44 23 33 43 12 138

76,81% 31,88% 16,67% 23,91% 31,16% 8,70% 100,00%

Sem starš

učenca/učenke,

ki obiskuje

5., 6., 7., 8. ali 9.

razred

devetletke.

116 57 61 36 62 9 123

94,31% 46,34% 49,59% 29,27% 50,41% 7,32% 100,00%

Skupaj 222 101 84 69 105 21 261

85,06% 38,70% 32,18% 26,44% 40,23% 8,05% 100,00%


-38-


Drugo (7,32–8,70 %): zračno, lahko, cena, poškodovane in umazane, dres, športna oblačila,

za doma, kratka, trenirka, oblačila, ki niso za v javnost, lahko se umažejo, raztegljivo,

specialna oblačila, primerno športu, za treniranje.

Komentar:

Zelo velik odstotek v obeh primerjalnih skupinah (76,81 % otrok in kar 94,31 % staršev) je po

pričakovanju kot značilnost navedel udobje. V skupini učencev sledita lastnosti prožnost

(31,88 %) ter preprosto vzdrževanje (31,16 %), v skupini staršev pa preprosto vzdrževanje

(50,41 %) in naravni materiali (49,59 %). Ko vidimo, se pod drugo navaja tudi cena.


-39-

Vprašanje 8: Kakšna oblačila uporabljate za športno dejavnost?

Pri tem vprašanju je bilo mogoče izbirati med (tako športnimi kot nešportnimi) oblačili, ki se

uporabljajo za šport: večnamenskimi športnimi oblačili (majice, pajkice...), specializiranimi

športnimi oblačili, prostočasnimi oblačili za poletje in drugimi prostočasnimi oblačili (npr.

udobna jopa s kapuco, namenjena neaktivnosti).


Kakšna oblačila uporabljate za ŠPORTNO dejavnost? (Q7)

športna

oblačila za

vse namene

(npr. pajkice,

majice...)

specializirana

oblačila

za posamezen

šport

(npr. kolesarski

dres, tekaška

majica...)

poletna

oblačila

(kratke hlače,

kratka

majica...)

udobna

oblačila

za prosti

čas

(jopa s

kapuco,

hlače...)

Skupaj

Sem učenec/učenka

5., 6., 7., 8. ali 9.

razreda devetletke.

66 54 66 28 138

47,83% 39,13% 47,83% 20,29% 100,00%

Sem starš

učenca/učenke, ki

obiskuje

5., 6., 7., 8. ali 9.

razred devetletke.

79 66 37 52 122

64,75% 54,10% 30,33% 42,62% 100,00%

Skupaj 145 120 103 80 260

55,77% 46,15% 39,62% 30,77% 100,00%


-40-


Komentar:

Skoraj polovica otrok za športne dejavnosti največkrat uporablja večnamenska športna

oblačila (47, 83 %), povsem enak odstotek pa jih za športno dejavnost uporablja poletna

oblačila. Pri tem ni zanemarljivo, da 57,95 % otrok eno športno aktivnost tudi trenira. Dokaj

visok odstotek otrok (39,13 %) uporablja tudi specializirana športna oblačila, vendar so ta šele

na tretjem mestu. Odstotek uporabe specializiranih športnih oblačil je precej višji pri odraslih

(54,10 %), čeprav jih trenira le 26,51 %. Poletna oblačila za šport uporablja le 30,33 %

odraslih, ki večinoma nosijo večnamenska in specializirana športna oblačila. Vsekakor bi

lahko sklepali, da Slovenci specializiranim športnim oblačilom namenjamo precej denarnih

sredstev, saj si jih kupuje več kot polovica aktivnih odraslih anketirancev. Nosita jih tudi

skoraj dve petini otrok.


-41-

Vprašanje 9: Katere okoliščine in telesne reakcije pri športu vam povzročajo neugodje?

V tem vprašanju so navedeni primeri neugodja, ki so večinoma lahko povezani tudi z izbiro

neprimernega oblačila za športno dejavnost, anketiranci pa so imeli tudi možnost navedbe

drugih primerov neugodja (drugo – opišite). Vrsta tekstilije naj bi pri izbiri oblačila za šport

igrala najpomembnejšo vlogo, zlasti zato, ker so nekatere navedeni primeri telesnega

neugodja lahko simptom hudih fizičnih zapletov, na primer toplotnega udara. Zaradi

neustreznega kombiniranja plasti lahko zaradi nabiranja vode v določenih plasteh pride tudi

do prehladitve (prim. Chaudhari, Chitnis in Ramkrishnan, b.d.).


Katere okoliščine in telesne reakcije pri športu vam povzročajo

neugodje? (Q8)

vročina hlad potenje

povišan

srčni

utrip

Zadihan-

ost

dejavnost

v naravi

dejavnosti v

telovadnicah

in centrih

drugo

(opišite) Skupaj

Sem

učenec/

učenka 5.,

6., 7., 8. ali

9. razreda

devetletke.

95 28 57 18 62 3 9 9 138

68,84% 20,29

% 41,30% 13,04% 44,93% 2,17% 6,52% 6,52%

100,00

%

Sem starš

učenca/

učenke, ki

obiskuje

5., 6., 7., 8.

ali 9.

razred

devetletke.

84 33 42 20 42 3 22 5 122

68,85% 27,05

% 34,43% 16,39% 34,43% 2,46% 18,03% 4,10%

100,00

%

Skupaj 179 61 99 38 104 6 31 14 260

68,85% 23,46

% 38,08% 14,62% 40,00% 2,31% 11,92% 5,38%

100,00

%


-42-


Drugo: Menstruacija, utrujenost, tiščanje oblačil, neudobnost oblačil, vroči zaprti prostori,

rane, slaba kondicija in pomanjkanje intime, bolečina gležnja.

Komentar:

Skoraj enak odstotek otrok in staršev kot neugodje navaja vročino (razlika le 0,01 % v korist

odraslih), sledita zadihanost in potenje. Največji razkorak v rezultatih med obema skupinama

je pri dejavnosti v zaprtih prostorih. Ta je z motečimi dejavniki povezana za 6,52 % učencev

in kar 18,03 % odraslih. To verjetno lahko pojasnimo z dejstvom, da se za dejavnosti v

zaprtih prostorih (fitnes, pilates, aerobiko itd.) večinoma odločajo odrasli, skupinske športne

dejavnosti, ki se jih udeležujejo otroci, pa z izjemo zimske sezone velikokrat potekajo na

prostem.


-43-

Vprašanje 10:Ali za športno dejavnost izberete oblačilo, ki vam olajša zgoraj označene

primere neugodja? (Q9)

S tem vprašanjem sem preverjala poznavanje funkcij tekstilij ter pozitivne izkušnje z

namenskimi oblačili.


Ali za športno dejavnost izberete oblačilo, ki

vam olajša zgoraj označene primere

neugodja? (Q9)

da ne Skupaj

Sem učenec/učenka 5., 6., 7., 8. ali

9. razreda devetletke. 110 27 137

80,29% 19,71% 100,00%

Sem starš učenca/učenke, ki

obiskuje 5., 6., 7., 8. ali 9. razred

devetletke.

105 17 122

86,07% 13,93% 100,00%

Skupaj 215 44 259

83,01% 16,99% 100,00%


-44-


Komentar: Po pričakovanju je z da odgovorila velika večina anketirancev (povprečno

83,01 %) v obeh primerjalnih skupinah. Za športno dejavnost torej izberejo oblačilo, ki je

udobno in preprečuje nelagodje zaradi motečih dejavnikov iz vprašanja 9.


-45-

Vprašanje 11: Menite, da je s kvalitetnim športnim oblačilom možno dosegati boljše

rezultate v športu? (Q10)

Že pri prejšnjem vprašanju sem predvidevala, da zaradi poznavanja problematike in vzrokov

motečih dejavnikov pri športni dejavnosti anketiranci poiščejo primerno oblačilo, ki jim olajša

dejavnost. Cilj so seveda kakovostnejše športno udejstvovanje, počutje in tudi boljši rezultati,

vse to pa lahko dosegamo tudi zaradi poznavanja osnovnih lastnosti posameznih tekstilij in

oblačil.


Menite, da je s kvalitetnim športnim oblačilom

možno dosegati boljše rezultate v športu?

(Q10)

da ne Skupaj

Sem učenec/učenka

5., 6., 7., 8. ali 9. razreda

devetletke.

85 52 137

62,04% 37,96% 100,00%

Sem starš učenca/učenke,

ki obiskuje

5., 6., 7., 8. ali 9. razred

devetletke.

94 28 122

77,05% 22,95% 100,00%

Skupaj 179 80 259

69,11% 30,89% 100,00%


-46-

Graf 3.10: Anketa, vprašanje 10

Komentar:

62 % učencev meni, da s primernim oblačilom lahko izboljšamo rezultate športne dejavnosti.

Odraslih enakega mnenja pa je več kot tri četrtine (77,05 %). Dejstvo, da starši v večjem

deležu uporabljajo tudi specializirana športna oblačila, odraža njihovo zaupanje v športne

tekstilije.


-47-

Vprašanje 12: Pri nakupu oblačil za športne dejavnosti se odločate glede na več

kriterijev. Ocenite pomembnost naštetih (ocena 1 – nepomembno do 5 – zelo

pomembno). (Q11)

Pomembnost funkcije športnih oblačil za potrošnike se je pokazala že pri odgovorih na

prejšnje vprašanje, s tem vprašanjem pa sem želela raziskati tudi pomen ostalih potrošniških

dejavnikov. Pri tem me je zanimal razkorak med 'teorijo' (torej zavedanjem in znanjem o

pomembnosti primerne športne tekstilije/oblačila za rezultate in počutje) ter 'prakso', ko se na

licu mesta odločamo tudi na podlagi drugih potrošniških meril, ki lahko igrajo zelo

pomembno vlogo.


Označite: (Q1)

Pri nakupu oblačil za športne dejavnosti se odločate glede na več

kriterijev. Ocenite pomembnost naštetih

(ocena 1– nepomembno do 5 – zelo pomembno). (Q11)

Vrsta

tekstila

(npr.

naravna

vlakna,

umetna

vlakna...)

Funkcija

tekstila

(npr. dry-fit,

cooling,

compression...)

Oznaka

športne

dejavnosti

(npr.

running,

trekking...)

Blagovna

znamka

(npr.

Nike,

Puma...)

Barva

oblačila

Cena

oblačila

Akcijska

ponudba

(npr. kuponi,

razprodaje...)

Sem

učenec/učenka

5., 6., 7., 8. ali

9. razreda

devetletke.

3,3 3,3 3,4 3,3 3,3 3,3 3,2

Sem starš

učenca/učenke,

ki obiskuje

5., 6., 7., 8. ali

9. razred

devetletke.

3,9 3,7 2,9 2,4 3,2 3,8 3,6


-48-


Komentar:

Učencem so enako pomembne vrsta tekstilije, funkcija tekstilije, blagovna znamka, barva in

cena. Vse naštete kategorije so ocenili z oceno 3,3 – dokaj nevtralno. Najvišjo oceno (3,4) je

prejela kategorija oznaka športne dejavnosti (running, trekking...), najnižjo (3,2) pa akcijska

ponudba. Učenci torej bolj zaupajo primernosti oblačila glede na oznako, torej priporočilom

proizvajalca glede uporabe oblačila.

Pri starših so ocene nekoliko bolj razgibane. Najpomembnejša zanje je vrsta tekstilije (3,9),

kar kot pri prejšnjem vprašanju priča o poznavanju lastnosti tekstilij s strani odraslih. Sledijo

cena (3,8), funkcija tekstilije (3,7) in akcijska ponudba (3,6), nato pa barva (3,2), oznaka

dejavnosti (2,9) in na zadnjem mestu blagovna znamka (2,4).

Na podlagi navedenih ocen sklepam, da se odrasli za nakup oblačil odločajo glede na znanje o

tekstiljah. Drugi najpomembnejši dejavnik je cena oblačila, najmanj pomembni za odrasle pa

sta barva in znamka.


-49-

Vprašanje 13: Športna oblačila kupujete v: (Q12)

S tem vprašanjem sem želela raziskati nakupovalne navade v družini. Oblačila za šport so

velikokrat namenska. Jih posledično kupujemo v specializiranih prodajalnah ali so za naše

potrebe dovolj tudi oblačila, ki so na voljo v splošnejših trgovinah?


Športna oblačila kupujete v: (Q12)

velikih športnih

trgovinah

(npr. Hervis,

Intersport...)

manjših

specializiranih

trgovinah

(npr. Kibuba,

Kolesarski center...)

v večjih trgovinah z

živili na športnem

oddelku

(npr. Spar, Hofer...)

Skupaj

Sem učenec/učenka

5., 6., 7., 8. ali 9.

razreda devetletke.

117 30 21 135

86,67% 22,22% 15,56% 100,00%

Sem starš

učenca/učenke, ki

obiskuje

5., 6., 7., 8. ali 9.

razred devetletke.

111 47 40 122

90,98% 38,52% 32,79% 100,00%

Skupaj 228 77 61 257

88,72% 29,96% 23,74% 100,00%


-50-


Komentar: Obe skupini (povprečje 88,72 %) pri nakupu športnih oblačil največkrat zaideta v

velike športne trgovine s ponudbo večnamenskih in specializiranih oblačil za šport.

Predvidevamo lahko, da je to zaradi velike izbire, ki je tam na voljo. Precej nižji odstotek

(povprečno 29,26 %) so prejele manjše specializirane prodajalne (navadno pokrivajo eno

vrsto ali smer športa), najnižji odstotek pa splošne trgovine z živili in oddelkom za športna

oblačila – povprečje 23,74 %. Tudi ta odgovor kaže na dejstvo, da slovenski potrošniki tega

segmenta radi vlagajo v kakovostno športno oblačilo.

Vprašanje 14: Kako v vaši družini negujete športna oblačila? Izberite ustrezen odgovor

(Q13)

Sklop petih vprašanj oziroma trditev z možnostjo izbirnega odgovora da ali ne preverja

osvojenost učnih ciljev predmeta Gospodinjstvo v obeh primerjalnih skupinah. Skupini sta se

opredelili glede upoštevanja oznak proizvajalca na oblačilu, uporabe pralnega in sušilnega

stroja ter uporabe pralnega praška (detergenta) in mehčalca perila pri športnih oblačilih.


-51-

1. Trditev 14a: Za nego športnih oblačil upoštevamo navodila na etiketi

oblačila. (Q13a)

Tabela 3.13: Anketa – vprašanje 13a

Za nego športnih oblačil upoštevamo navodila na

etiketi oblačila. (Q13a)

ne da Skupaj

Sem učenec/učenka

5., 6., 7., 8. ali 9. razreda

devetletke.

27 107 134

20,15% 79,85% 100,00%


obiskuje

5., 6., 7., 8. ali 9. razred

devetletke.

9 112 121

7,44% 92,56% 100,00%

Skupaj 36 219 255

14,12% 85,88% 100,00%

Graf 3.13: Anketa – vprašanje 13a

Komentar:

Obe skupini v veliki večini upoštevata oznake na etiketi športnega oblačila, starši v nekoliko

večjem deležu kot učenci. Obe skupini torej upoštevata navodila ter razumeta oznake za

pranje perila.


-52-

2. Trditev 14b: Športna oblačila peremo v pralnem stroju ločeno od ostalih

oblačil. (Q13b)

Tabela 3.14: Anketa – vprašanje 13b

Športna oblačila peremo v pralnem stroju ločeno

od ostalih oblačil. (Q13b)

ne da Skupaj

Sem učenec/učenka

5., 6., 7., 8. ali 9. razreda

devetletke.

63 71 134

47,01% 52,99% 100,00%


obiskuje

5., 6., 7., 8., ali 9. razred

devetletke.

71 50 121

58,68% 41,32% 100,00%

Skupaj 134 121 255

52,55% 47,45% 100,00%

Graf 3.14: Anketa – vprašanje 13b

Komentar:

V skupini učencev ni velike razlike med pritrdilnim in nikalnim odgovorom, 58,68 % staršev

pa je navedlo, da športna oblačila perejo ločeno. Odgovor je možno interpretirati tudi v

kombinaciji z vprašanjem št. 8. Učenci namreč za športno dejavnost uporabljajo tudi poletna

oblačila, ki ne zahtevajo ločenega pranja. Natančnih navodil, ali je potrebno vse športno


-53-

perilo prati ločeno od vsakodnevnega, pravzaprav ni, glede na posebnosti in organizacijo

pranja pa je lažje, če se ves skupek družinskih športnih oblačil opere naenkrat v enem bobnu,

torej ločeno od ostalih oblačil.

3. Trditev 14c: Za pranje športnih oblačil uporabljamo poseben, namenski pralni

prašek. (Q13c)

Tabela 3.15: Anketa – vprašanje 13c

Za pranje športnih oblačil uporabljamo poseben,

namenski pralni prašek. (Q13c)

ne da Skupaj

Sem učenec/učenka

5., 6., 7., 8. ali 9. razreda

devetletke.

105 29 134

78,36% 21,64% 100,00%

Sem starš učenca/učenke,

ki obiskuje

5., 6., 7., 8. ali 9. razred

devetletke.

95 26 121

78,51% 21,49% 100,00%

Skupaj 200 55 255

78,43% 21,57% 100,00%


-54-

Graf 3.15: Anketa – vprašanje 13c

Komentar:

Skupini učencev in staršev (povprečno 78,43 %) sta v skoraj enakem deležu navedli, da za

športna oblačila posebnega pralnega praška ne uporabljata. Vsekakor pa povprečni delež

anketirancev, 21,57 %, ki posebni prašek uporablja, priča o dobri osveščenosti glede

posebnega pranja in vzdrževanja športnih tekstilij.


-55-

4. Trditev 14d: Pri pranju športnih oblačil uporabljamo tudi mehčalec

perila. (Q13d)

Tabela 3.16: Anketa – vprašanje 13d

Pri pranju športnih oblačil uporabljamo

tudi mehčalec perila. (Q13d)

ne da Skupaj

Sem učenec/učenka

5., 6., 7., 8. ali 9. razreda devetletke. 42 92 134

31,34% 68,66% 100,00%


obiskuje

5., 6., 7., 8. ali 9. razred devetletke.

86 35 121

71,07% 28,93% 100,00%

Skupaj 128 127 255

50,20% 49,80% 100,00%

Graf 3.16: Anketa – vprašanje 13d

Komentar:

Udobje je največkrat poudarjena lastnost športnih oblačil. Mehčalec je sredstvo za izboljšanje

otipa in s tem tudi udobja, pri športnih oblačilih pa je v veliki večini na etiketah oznaka, da se

jih s sredstvi za mehčanje ne pere.

Odgovore učencev in staršev lahko ponovno navežem na vprašanje št. 8. Glede na to, da

učenci bolj uporabljajo večnamenska in poletna oblačila za šport, jih lahko negujejo tudi z

mehčalcem. Starši v večji meri uporabljajo specializirana oblačila in so pri pranju bolj

dosledni, da ne poslabšajo funkcijskih lastnosti športnih tekstilij in oblačil.


-56-

5. Trditev 14e: Za sušenje športnih oblačil uporabljamo sušilec. (Q13e)

Tabela 3.17: Anketa – vprašanje 13e

Za sušenje športnih oblačil uporabljamo

sušilec. (Q13e)

ne da Skupaj

Sem učenec/učenka

5., 6., 7., 8. ali 9. razreda

devetletke.

88 46 134

65,67% 34,33% 100,00%


obiskuje

5., 6., 7., 8. ali 9. razred

devetletke.

109 12 121

90,08% 9,92% 100,00%

Skupaj 197 58 255

77,25% 22,75% 100,00%

Graf 3.17: Anketa – vprašanje 13e

Komentar:

Podobno kot pri prejšnjem vprašanju (mehčalec) sta se skupini opredelili tudi pri zadnji

kategoriji – sušilnem stroju. Pri športnih oblačilih se sušilec odsvetuje. Pri starševski skupini

ga uporablja le 9,92 %.


-57-

3.5 INTERPRETACIJA REZULTATOV

Na podlagi rezultatov ankete sem lahko zadovoljivo odgovorila na zastavljena raziskovalna

vprašanja iz točke 3.3 in preizkusila veljavnost postavljenih hipotez iz iste točke.

1. Raziskovalno vprašanje 1: Ali odrasli in otroci razlikujejo med delovnimi oziroma

šolskimi oblačili, športnimi oblačili in oblačili za prosti čas?

Kot sem navedla v točki 3.3, sem za pridobitev odgovora na to raziskovalno vprašanje v

anketi zastavila več vprašanj. Na to raziskovalno tematiko sta se navezovali naslednji

vprašanji:

št. 6: ločevanje anketiranca med oblačili za delo oziroma šolo in prosti čas

Obe skupini v povprečno 93,89 % za delo oziroma šolo in prosti čas uporabljata različna

oblačila. Iz tega sledi, da tako otroci kot odrasli zelo jasno ločijo med šolskimi oziroma

delovnimi oblačili ter oblačili za prosti čas.

št. 8: navedba vrste oblačil, ki jih anketiranec uporablja za športno dejavnost. Pri tem

je anketiranec lahko izbiral med oblačili, ki so namenjena aktivnemu ali neaktivnemu

preživljanju prostega časa.

S tem vprašanjem sem preverjala, ali odrasli in otroci ločujejo med oblačili za šport in prosti

čas. Odgovori so bili zanimivi. Kot sem že navedla v komentarju rezultatov tega vprašanja,

skoraj polovica otrok za športne dejavnosti največkrat uporablja večnamenska športna

oblačila, enak delež pa jih za športno dejavnost uporablja poletna oblačila. Pri tem se potrdi

moje predvidevanje ob opredelitvi raziskovalnih ciljev, da gre pri športnem udejstvovanju

otrok za določeno pragmatiko pri izbiri oblačil za njihovo športno aktivnost, pri čemer se

verjetno največkrat izbere bombaž, ki je prisoten v najrazličnejših vrstah oblačil.

Otroci športna in prostočasna oblačila uporabljajo za šport v približno enakem razmerju,

specializirana športna so na tretjem mestu, uporablja pa jih približno tretjina otrok. Zato

lahko sklepamo, da je ločevanje med prostočasnimi in športnimi oblačili pri otrocih manj

prisotno. Izbiri oblačil otrok za šport botruje tudi izbira staršev. Zagotovo je bolj praktično

nabaviti večnamenska bombažna oblačila, saj mali športniki hitro uničijo in prerastejo stvari,

vprašanje pa je tudi, koliko časa se bo njihovo navdušenje nad določeno športno disciplino


-58-

obdržalo.

Ločevanje med oblačili za šport in prosti čas se bolj kaže v skupini odraslih, saj poletna

oblačila in udobna prostočasna oblačila pri športu uporablja precej manj kot polovica

(30,33 % oziroma 42,62 %). Vsekakor odrasli v specializirana oblačila zase investirajo

pogosteje kot za otroke, verjetno tudi zato, ker ocenjujejo, da jih bodo uporabljali dalj časa.

Odgovor na raziskovalno vprašanje 1: Tako odrasli kot otroci ločujejo med oblačili za šolo

oziroma delo in prosti čas. Otroci med športnimi in prostočasnimi oblačili ne ločujejo, saj so

otroška oblačila za šport in prosti čas pogosto izdelana iz enakih materialov (bombaž) in zato

uporabna za več namenov. Specializirana športna oblačila uporablja le tretjina aktivnih otrok.

Zase pa odrasli med navedenimi oblačili ločujejo veliko bolj, saj več kot polovica odraslih pri

aktivnostih uporablja specializirana športna oblačila.

S tem raziskovalnim vprašanjem sta bili povezani hipotezi 2 in 3.

Hipoteza 2: Otroci ne razlikujejo med oblačili za prosti čas in športnimi oblačili.

Hipoteza je potrjena.

Hipoteza 3: Odrasli in otroci za enake športne dejavnosti uporabljajo različne tipe oblačil.


2. Raziskovalno vprašanje 2: Ali je glavni dejavnik pri izbiri športnega oblačila

udobje ali pa potrošnika pri izbiri pomembno vodijo tudi drugi dejavniki?

Tudi za pridobitev odgovora na to raziskovalno vprašanje sem v anketi oblikovala več

vprašanj. Na to raziskovalno tematiko so se navezovala naslednja vprašanja:

št. 9: izbira okoliščin in telesnih reakcij, ki anketirancu pri športu povzročajo

neugodje, možna pa je tudi navedba lastnih odgovorov (drugo):

Tako skupina učencev kot staršev kot najbolj moteče dejavnike navajata vročino, zadihanost

in potenje.

št. 10: vprašanje preverja, ali anketiranca pri izbiri športnega oblačila vodijo navedeni

moteči dejavniki:

Pritrdilno so odgovorile več kot štiri petine anketirancev. To kaže na njihovo poznavanje


-59-

dejstva, da se določene motnje lahko preprečijo z ustreznim oblačilom in da bo na ta način

njihovo športno udejstvovanje kakovostnejše.

št. 11: mnenje anketiranca glede povezanosti oblačila s športnim rezultatom:

Pritrdilno sta odgovorili približno dve tretjini učencev (62 %) in več kot tri četrtine staršev

(77, 05 %), kar kaže na znanje glede športu primernih tekstilij.

št. 12: rangiranje meril, ki vplivajo na izbiro anketiranca kot športnega potrošnika:

Tudi rezultati tega vprašanja so bili zanimivi in morda nekoliko drugačni od pričakovanj.

Čeprav nas marketinške strategije nemara želijo prepričati o nasprotnem, cena in blagovna

znamka nista najpomembnejša dejavnika izbire ne pri otrocih ne pri odraslih. Učenci so kot

najpomembnejšo ocenili proizvajalca, kateri športni dejavnosti je oblačilo namenjeno,

najmanj pa jih zanimajo akcijske ponudbe. Do ostalih meril (znamka, barva, vrsta in funkcija

tekstilije/oblačila, cena) imajo otroci enak, dokaj nevtralen odnos. Za starše pa je

najpomembnejša vrsta tekstilije, ki ji sledita cena in funkcija tekstilije, blagovna znamka pa je

na zadnjem mestu. Oznaka proizvajalca je predzadnja; do nje imajo torej odrasli v primerjavi

z otroki povsem drugačen odnos. Za kakovost so pripravljeni odšteti več in pri izbiri ne

zaupajo navedbam proizvajalca, temveč predvsem lastnemu znanju o tekstilijah in oblačilih.

št. 13: lokacije, kjer anketiranci kupujejo športna oblačila

Tudi odgovori na to izbirno vprašanje potrjujejo dejstvo, da so potrošniki tega segmenta za

kakovost pripravljeni na določen finančni vložek. Povprečno skoraj devet desetin v obeh

skupinah največkrat kupuje v velikih športnih trgovinah, sledijo jim specializirane manjše

športne trgovine (povprečno manj kot tretjina) in šele nato trgovine splošnejšega tipa

(povprečno manj kot četrtina).

Odgovor na raziskovalno vprašanje 2: Pri izbiri športnega oblačila je najpomembnejše

vodilo potrošnika udobje oziroma odsotnost dejavnikov neugodja, ki se pri aktivnosti

pojavljajo. Za doseganje udobja velika večina anketirancev kot pomemben dejavnik navaja

izbiro športnega oblačila in tega se pri nakupu tudi drži. Otroci pri tem bolj kot lastnemu

znanju zaupajo oznakam proizvajalca glede namembnosti oblačila, odrasli pa lastnemu

poznavanju tekstilij in oblačil. Ostali dejavniki, kot sta cena in blagovna znamka, pri tem

igrajo sekundarno vlogo.

S tem raziskovalnim vprašanjem sta bili povezani hipotezi 1 in 5.


-60-

Hipoteza 1: Glavni cilj pri izbiri športnega oblačila je udobje, torej odpravljanje fizičnih

dejavnikov neudobja (vročina, oviranje gibanja, potenje...).


Hipoteza 5: Odrasli pri izbiri športnega oblačila bolj zaupajo lastnemu znanju o tekstilijah in

oblačilih kot blagovnim znamkam.


3. Raziskovalno vprašanje 3: Ali se pri izbiri, nakupu, uporabi in negi oblačil za

športne dejavnosti uporabljajo osvojeni učni cilji pri predmetu Gospodinjstvo?

Na to vprašanje sem delno odgovorila že s pomočjo vprašanja št.12. Kot je bilo navedeno,

otrokom pri izbiri oziroma nakupu oblačila več kot znanje o tekstilijah in oblačilih pomeni

oznaka namembnosti proizvajalca, za odrasle pa je znanje o tekstilijah in oblačilih

najpomembnejši dejavnik. Lahko sklepamo, da so bili učni cilji glede lastnosti tekstilij in

oblačil uspešno osvojeni in se tudi ustrezno uporabljajo v praksi.

Za pridobitev odgovora glede nege športnih oblačil pa sem v anketi oblikovala vprašanje

št. 14: nega športnih oblačil v družini anketiranca. Sestavljeno je iz štirih podvprašanj oziroma

trditev, na katere so anketiranci izbirno odgovorili z da ali ne ter preverjajo osvojenost in

praktično uporabo učnih ciljev glede nege športnih oblačil.

Znanje glede nege športnih oblačil sem preverila na štirih področjih:

Uporaba navodil za nego na etiketi oblačila:

Učenci in starši etiketo oblačila upoštevajo povprečno v 85,88 %, kar kaže na osvojeno

razumevanje tovrstnih navodil.

Ločeno pranje športnih oblačil:

Zaradi posebnih lastnosti športnih oblačil jih je pogosto treba prati drugače od ostalih.

Odgovor otrok na to vprašanje je zanimiv, saj se jih je za ločeno pranje in proti njemu izreklo

približno enako število. Kot je že bilo omenjeno, otroci za šport pogosto nosijo večnamenska

oblačila, ki ločenega pranja ne zahtevajo. Ločeno pranje sicer ni potrebno niti v primeru

specializiranih športnih oblačil, vendar ločeno pranje športnih oblačil izvaja v povprečju

47,45 % članov obeh skupin. To kaže na poznavanje posebnih zahtev pri negi športnih

oblačil, verjetno pa tudi na organizacijo pranja v družini.


-61-

Uporaba namenskega pralnega praška (detergenta) za športna oblačila:

Namenski pralni prašek za športna oblačila sicer ni potreben, vendar ga kljub temu uporablja

več kot petina članov obeh skupin. To vsekakor kaže na osveščenost, ponovno pa tudi na

dejstvo, da so odrasli potrošniki v nego kvalitetne športne opreme pripravljeni investirati tudi

na tem področju.

Uporaba mehčalca pri športnih oblačilih:

Čeprav se mehčalca zaradi posebnosti tekstilij specializiranih športnih oblačil ne sme

uporabljati, se je zanj izreklo kar 68,66 % otrok. To ponovno odraža dejstvo, da so oblačila, ki

jih za šport uporabljajo otroci, pogosto večnamenska in verjetno bombažna. Za uporabo

mehčalca izreklo le 28,93 % odraslih; ti svoja specializirana oblačila očitno perejo drugače.

Uporaba sušilca za športna oblačila:

Rezultati so podobni kot pri prejšnjem vprašanju. Čeprav se specializiranih športnih oblačil ne

sme sušiti na ta način, se je za uporabo sušilca izreklo 34,33 % otrok, verjetno iz enakih

razlogov kot pri prejšnjem vprašanju, z da pa je odgovorila manj kot desetina odraslih.

Odgovor na raziskovalno vprašanje 3: Osvojeni učni cilji predmeta Gospodinjstvo se

močno upoštevajo s strani staršev, in sicer tako na področju izbire kot nege športnih oblačil.

Otroci učne cilje pri izbiri športnega oblačila upoštevajo nekoliko manj, vendar lahko

predvidevamo, da so pri končni izbiri verjetno udeleženi manj od staršev. Otroci in odrasli so

osveščeni glede vseh kategorij nege oblačil, vendar se odgovori otrok od odraslih razlikujejo,

saj otroci večinoma uporabljajo večnamenska in ne športna oblačila.

S tem raziskovalnim vprašanjem je bila povezana hipoteza 4.

Hipoteza 4: Pri izbiri, nakupu, uporabi in negi oblačil za športne dejavnosti tako otroci kot

odrasli uporabljajo znanje, ki ustreza osvojenim učnim ciljem pri predmetu Gospodinjstvo.



-62-

4 ZAKLJUČEK

Dejavniki, ki prispevajo k izbiri oblačil, obutve in pripomočkov za športne dejavnosti, močno

zanimajo gospodarsko in marketinško sfero. Zagotovo je zanimivo tudi, katera pridobljena

šolska znanja igrajo vlogo pri tem, zato področje kliče tudi po nadaljnjih znanstvenih

raziskavah.

Glede na večino literature na temo oblačil, pa tudi na rezultate ankete tega diplomskega dela,

je glavni motiv pri izbiri oblačil za šport in prosti čas udobje. Želimo, da nam je izven

delovnega in šolskega časa v oblačilih udobno, in sicer ne glede na to, ali prosti čas

preživljamo aktivno ali neaktivno.

Oznaka 'športen' ima številne dimenzije. V povezavi z oblačili je simbol udobja. Tako so

lahko oblačila športno elegantna, vendar v takem oblačilu ne bi mogli oditi v telovadnico, saj

gre za eleganco s pridihom lahkotnosti in udobja. Splošni pomen besede 'športen' pa se

navezuje na aktivnost in s tem na dobro počutje, ki ga zagotavljajo tudi številne etikete na

športnih oblačilih. Kot prijetno s koristnim je gibanje naša pot do zdravja in dobrega počutja.

Šport tudi povezuje, v zvezi s športnimi oblačili pa je prišlo tudi do nekaterih družbenih

mejnikov: ženske so prišle do hlač in moški do pajkic, udobnost krojev pa je polje preseka.

Iz rezultatov ankete med učenci zadnjih petih razredov osnovne šole in njihovimi starši je

razvidno, da tako učenci kot starši za aktivnost izberejo najudobnejše oblačilo, ki pa pri obeh

skupinah ni nujno enako specializirano. Glede na učne cilje pri predmetu Gospodinjstvo

ugotavljam, da je osveščenost o športnih oblačilih in tekstilijah visoka, enako pa velja tudi za

'gospodinjsko pismenost' glede vzdrževanja oblačil.

Glede na raziskavo, trende in ter veliko razvejanost sodobnega področja tekstilij predlagam,

da bi ob nadaljnjih prenovah učbenikov za Gospodinjstvo na področju športnih oblačil morda

lahko namenili ločeno poglavje prav vsem sklopom spoznavanja tekstilij – od vlaken, tkanin

in vrst oblačil do njihovega vzdrževanja.


-63-

5 VIRI IN LITERATURA

Breskvar, D., Fortič, H., Kavčič, T., Meglič, A., Miklavčič, B., Pavko Čuden, A., Sardoč, M.

(ur). (2005). Gospodinjstvo za petošolc(k)e – Gospodinjstvo. Učbenik za 5. razred

devetletnega osnovnošolskega izobraževanja. Ljubljana: i 2 družba za založništvo,

izobraževanje in raziskovanje d.o.o.

Gioello, D. A. (2002). Understanding Fabrics: From Fiber to Finished Cloth. New York:

Fairchild Publications.

Hribar Kojc, S. (2009). Gospodinjstvo 5. Učbenik za gospodinjstvo v petem razredu osnovne

šole. Ljubljana: Mladinska knjiga Založba d.d.

O`Mahony, M. in Braddock S.E. (2002). Sportstech: Revolutionary Fabrics, Fashion &

Design. London: Thames & Hudson Ltd.

Taylor, M. A. (1985). Technology of Textile Properties. London: Forbes Publications Ltd.

Torkar, G. in Bratož Opaškar, P. (2003a). Gospodinjstvo 5. Delovni zvezek. 1. izdaja.

Ljubljana: Rokus.

Torkar, G. in Bratož Opaškar, P. (2003b). Gospodinjstvo 5. Priročnik za učitelje. 1. izdaja.

Ljubljana: Rokus.

Torkar, G. in Bratož Opaškar, P. (2003c). Gospodinjstvo 5. Učbenik. 1. izdaja. Ljubljana:

Rokus.

Torkar, G. in Bratož Opaškar, P. (2010). Gospodinjstvo 5. Učbenik. 2. izdaja. Ljubljana:

Rokus.

Wulfhorst, B., Gries, T. in Veit, D. (2006). TextileTechnology. Munich, Cincinnati: Hanser.


-64-

INTERNETNI VIRI

AlmaWin. Detergent za športne stvari. (b.d.).

Pridobljeno s https://www.biolindo.si/almawin/detergent-za-sportne-stvari

Chaudhari, S.S., Chitnis, R.S. in Ramkrishnan, R. (b.d.).

WaterproofBreathableActiveSportsWearFabrics.

Pridobljeno s http://www.sasmira.org/sportwear.pdf

Indesit. Instructions for Use. Washing Machine. GB. English,1. (b.d.) [navodila za uporabo].

Indesit Company UK Ltd.

Pridobljeno s http://www.indesit.co.uk/indesit/_pdf/manuals/19507883502_UK.pdf

Motnikar, A. (b.d.). Tekstil 2.6. Skupnost muzejev Slovenije. Pridobljeno shttp://www.sms-

muzeji.si/ckfinder/userfiles/files/udatoteke/publikacija/netpdf/2-6.pdf

Mrhar, E. (2015). Kako pravilno operemo športna oblačila.:polet O2. 3.4.2015. Pridobljeno s

http://www.polet.si/oprema/kako-pravilno-operemo-sportna-oblacila

Perwoll Active & Sport. (b.d.). Pridobljeno s http://www.perwoll.si/sl/domov/izdelki/active-

and-sport.html

SensoCare. Pralni in sušilni stroji iz Gorenja (2015) [brošura]. Gorenje Slovenija. Marec

2015.

Pridobljeno s http://static14.gorenje.com/files/default/markets/slovenia/katalogi/2015/katalog-

pralni-in-susilni-gorenje-2015.pdf

Simčič, I., Koch, V., Gjerek, M., Mencigar, M., Nerad, A. in Veg, I. (2011). Program

osnovna šola. Gospodinjstvo. Učni načrt [Elektronska knjiga]. Ljubljana: Ministrstvo RS za

šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno s

http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/UN_

gospodinjstvo.pdf

https://www.biolindo.si/almawin/detergent-za-sportne-stvari

http://www.sasmira.org/sportwear.pdf

http://www.indesit.co.uk/indesit/_pdf/manuals/19507883502_UK.pdf

http://www.polet.si/oprema/kako-pravilno-operemo-sportna-oblacila

http://www.perwoll.si/sl/domov/izdelki/active-and-sport.html

http://www.perwoll.si/sl/domov/izdelki/active-and-sport.html

http://static14.gorenje.com/files/default/markets/slovenia/katalogi/2015/katalog-pralni-in-susilni-gorenje-2015.pdf

http://static14.gorenje.com/files/default/markets/slovenia/katalogi/2015/katalog-pralni-in-susilni-gorenje-2015.pdf

http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/UN_gospodinjstvo.pdf

http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/UN_gospodinjstvo.pdf


-65-

Soundri, G. M. in Kavitha, S. (2015). Textiles In Sports. International Journal of Science,

Technology & Management. 4(1).

Pridobljeno s http://www.ijstm.com/images/short_pdf/1426965350_1105.pdf

Špórten -tna -o. (b.d.) V Slovar slovenskega knjižnega jezika. Pridobljeno s

http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=%C5%A1porten&hs=1

Tekstilna vlakna (lastnosti, uporaba in nega). (b.d.) Pridobljeno s http://www.oznake-

tekstila.si/index.php?Itemid=31&id=156&option=com_content&view=article

Vsi internetni viri so bili pridobljeni 20.6.2016.

http://www.ijstm.com/images/short_pdf/1426965350_1105.pdf

http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=%C5%A1porten&hs=1


-66-

6 PRILOGE

PRILOGA 1: Anketni vprašalnik

Anketa: https://www.1ka.si/a/98621

Izbira in ravnanje z oblačili za šport in prosti čas

Lepo pozdravljeni! Moje ime je Lucija Šušteršič in pripravljam diplomsko delo z naslovom

»Uporaba učnih ciljev predmeta Gospodinjstvo na področju

športnih oblačil«.

V kolikor ste učenec od 5. do 9. razreda devetletke ali starš učenca, ki obiskuje 5. do 9. razred devetletke

ter aktivna družina, vas vljudno prosim za 5 minut vašega časa. Če poznate še koga, ki bi v anketi lahko

sodeloval, jo prosim posredujte. Hvala za sodelovanje in pomoč!

1) *Spol:

Moški

Ženski

2) *Označite:

Sem učenec/učenka 5., 6., 7., 8. ali 9. razreda devetletke.

Sem starš učenca/učenke, ki obiskuje 5., 6., 7., 8. ali 9. razred devetletke.

3) *Koliko ur prostega časa na teden posvetite gibanju/športu? Z drsnikom označite število ur.

https://www.1ka.si/a/98621


-67-

4) *Opišite vašo športno dejavnost

Sem aktiven, ne ukvarjam se z nobeno športno disciplino.

Aktivno treniram 1 športno disciplino.

Aktivno treniram več športnih disciplin.

5) *Kako preživljate prosti čas?

Možnih je več odgovorov

ukvarjanje s hobiji

počitek, spanje

kulturne dejavnosti

športne dejavnosti

druženje s prijatelji

drugo (opišite)

6) *Ali v prostem času uporabljate drugačna oblačila kot v šoli ali na delovnem mestu?

da

ne

7) *Opišite značilnosti oblačil, ki jih nosite v PROSTEM ČASU.


udobje

prožnost

naravni materiali

vzdržljivost, obstojnost tekstila

preprosto negovanje (pranje, sušenje)

drugo (opišite)


-68-

8) *Kakšna oblačila uporabljate za ŠPORTNO dejavnost?


športna oblačila za vse namene (npr. pajkice, majice...)

specializirana oblačila za posamezen šport (npr. kolesarski dres, tekaška majica...)

poletna oblačila (kratke hlače, kratka majica...)

udobna oblačila za prosti čas (jopa s kapuco, hlače...)

9) *Katere okoliščine in telesne reakcije pri športu vam povzročajo neugodje?


vročina

hlad

potenje

povišan srčni utrip

zadihanost

dejavnost v naravi

dejavnosti v telovadnicah in centrih

drugo (opišite)

10) *Ali za športno dejavnost izberete oblačilo, ki vam olajša zgoraj označene primere neugodja?

da

ne

11) *Menite, da je s kvalitetnim športnim oblačilom možno dosegati boljše rezultate v športu?

da

ne


-69-

12) *Pri nakupu oblačil za športne dejavnosti se odločate glede na več kriterijev. Ocenite pomembnost

naštetih:

(ocena 1- nepomembno do 5 - zelo pomembno).

13) *Športna oblačila kupujete v:


velikih športnih trgovinah (npr. Hervis, Intersport...)

manjših specializiranih trgovinah (npr. Kibuba, Kolesarski center...)

v večjih trgovinah z živili na športnem oddelku (npr. Spar, Hofer...)

1 2 3 4 5

Vrsta tekstila (npr. naravna vlakna, umetna vlakna...)

Funkcija tekstila (npr. dry-fit, cooling, compression...)

Oznaka športne dejavnosti (npr. running, trekking...)

Blagovna znamka (npr. Nike, Puma...)

Barva oblačila

Cena oblačila

Akcijska ponudba (npr. kuponi, razprodaje...)


-70-

14) *Kako v vaši družini negujete športna oblačila? Izberite ustrezen odgovor.

ne da

Za nego športnih oblačil upoštevamo navodila na etiketi oblačila.

Športna oblačila peremo v pralnem stroju ločeno od ostalih oblačil.

Za pranje športnih oblačil uporabljamo poseben, namenski pralni prašek.

Pri pranju športnih oblačil uporabljamo tudi mehčalec perila.

Za sušenje športnih oblačil uporabljamo sušilec.

diplomsko delopefprints.pef.uni-lj.si/3579/1/lucija_šušteršič...univerza v ljubljani -...

Documents