diplomsko delo - um
TRANSCRIPT
UNIVERZA V MARIBORU
PEDAGOŠKA FAKULTETA
Oddelek za predšolsko vzgojo
DIPLOMSKO DELO
Zvonka Denžič
Maribor, 2011
UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA
Oddelek za predšolsko vzgojo
Diplomsko delo
VPLIV STARŠEV NA VKLJUČEVANJE OTROK V
GIBALNE DEJAVNOSTI
Mentor: Kandidatka:
Miran Muhič, predavatelj Zvonka Denţič
Maribor, 2011
Lektorica:
Marija Senekovič, prof. slov. jezika
Prevajalka:
Katja Mihelin, prof. ang. jezika
Zahvala
Iskrena hvala mentorju, predavatelju Miranu Muhiču, za strokovno pomoč,
svetovanje in vodenje pri nastajanju diplomskega dela.
Zahvaljujem se tudi lektorici ga. Mariji Senekovič in prevajalki ga. Katjji Mihelin.
Posebno zahvalo pa dolgujem Dejanu, ki me je podpiral ves čas študija in mi stal
ob strani, ter družini in prijateljem, ki so verjeli vame.
UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA
Oddelek za predšolsko vzgojo
IZJAVA
Podpisana Zvonka Denţič, roj. 8. 7. 1988, študentka Pedagoške fakultete
Univerze v Mariboru, smer Predšolska vzgoja, izjavljam, da je diplomsko delo z
naslovom:
Vpliv staršev na vključevanje otrok v gibalne dejavnosti
pri mentorju Miranu Muhiču avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni
viri in literatura konkretno navedeni; teksti niso prepisani brez navedbe avtorjev.
______________________________
(podpis študentke)
Maribor, junij 2011
Povzetek
Diplomsko delo z naslovom Vpliv staršev na vključevanje otrok v gibalne
dejavnosti je sestavljeno iz dveh delov: teoretičnega in empiričnega. V
teoretičnem delu smo predstavili gibalne sposobnosti in telesne značilnosti otrok,
ustvarjanje gibalnih kompetenc otrok v predšolskem obdobju in prednosti gibalno
izkušenjsko bogatega okolja. Empirični del diplomskega dela zajema ugotovitve
raziskav, ki smo jih zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika na vzorcu 76 staršev
4-6 let starih otrok, ki obiskujejo Vrtec pri Osnovni šoli Bizeljsko in Vrtec Krško,
ter staršev 6-7 let starih otrok, ki obiskujejo prvi razred v osnovni šoli Bizeljsko.
Namen raziskave je bil podrobneje pojasniti in ovrednotiti vpliv staršev na
vključevanje otrok v gibalne dejavnosti. Z obdelavo podatkov smo prišli do
naslednjih ugotovitev: največ staršev je športno aktivnih samo med vikendi,
največ staršev je športno aktivnih skupaj s svojim otrokom večkrat na teden,
najpogostejši vzrok za gibalno neaktivnost je pomanjkanje časa, starši, ki so bili
sami kot otroci vključeni v športna društva, pogosteje vključujejo svoje otroke v
katero izmed oblik organizirane športne vadbe, starši poznajo pomen športne
aktivnosti za otrokov hitrejši razvoj, največ staršev je gibalno aktivnih skupaj z
otrokom na prostem in največ staršev vključi otroke v organizirano športno vadbo
zaradi ţelje otroka.
Ključne besede: predšolski otrok, gibalne sposobnosti otrok, telesne značilnosti
otrok, gibalne kompetence otrok, vloga staršev
Abstract
The diploma paper entitled The influence of parents on including children in
physical activities contains two parts, theoretical and empirical. Theoretical part
presents children's physical capabilities and their physical characteristics,
adaptation of physical competences in a preschool period and the advantages of
environment which is rich in physical experiences.
The empirical part contains findings of a research obtained with the survey which
included 76 parents of four– to six-year-old children included in Bizeljsko and
Krško kindergarten, and parents of six– to seven-year-old children included in the
first grade of Bizeljsko primary school.
The aim of a research was to explain and evaluate the influence of parents on
including their children in physical activities.
The results of a research lead us to following conclusions: most of the parents are
physically active only during the weekends, most of the parents are physically
active frequently during the week with their children and the most frequent reason
for not being physically active is the lack of time.
Parents who were members of sport clubs in their childhood, include their
children in different kinds of organised sport activities. Parents are aware of the
important role of physical activity in children's physical development, most of the
parents are physically active outdoors with their children, and most children are
included in organised sport activities because of their own wish.
Keywords: preschool children, children's physical capabilities, children's physical
characteristics, children's physical competences, parental role
Kazalo vsebine
1 Uvod ................................................................................................................ 1
2 Teoretični del .................................................................................................. 3
2.1 Gibalne sposobnosti otrok............................................................................... 3
2.1.1 Gibalni razvoj otrok............................................................................................................ 6
2.1.2 Gibalne sposobnosti 4 - 7 let starih otrok ........................................................................... 7
2.1.2.1 Gibalne sposobnosti za regulacijo energije ................................................... 11
2.1.2.2 Gibalne sposobnosti za regulacijo gibanja .................................................... 12
2.2 Telesne značilnosti otrok ............................................................................... 13
2.2.1 Telesni razvoj otrok .......................................................................................................... 13
2.2.2 Telesne značilnosti 4 - 7 let starih otrok ........................................................................... 14
2.2.2.1 Telesna teža ................................................................................................... 15
2.2.2.2 Telesna višina ................................................................................................ 16
2.2.2.3 Indeks telesne mase / Body mass index .......................................................... 17
2.3 Ustvarjanje gibalnih kompetenc otrok v predšolskem obdobju ............... 18
2.3.1 Razvoj gibalnih kompetenc .............................................................................................. 18
2.3.2 Pomen gibalnih kompetenc za gibalni razvoj otroka ........................................................ 19
2.3.3 Vpliv okolja na ustvarjanje gibalnih kompetenc .............................................................. 21
2.3.3.1 Vpliv staršev na ustvarjanje gibalnih kompetenc ........................................... 22
2.3.3.2 Vpliv vrtca na ustvarjanje gibalnih kompetenc .............................................. 23
2.4 Gibalno izkušenjsko bogato okolje .............................................................. 25
2.4.1 Redne gibalne dejavnosti v vrtcu ..................................................................................... 25
2.4.2 Dodatne gibalne dejavnosti v vrtcu .................................................................................. 31
2.4.3 Gibalne dejavnosti v športnih društvih ............................................................................. 32
2.4.4 Gibalne dejavnosti v druţini ............................................................................................. 34
2.4.4.1 Vsakodnevne gibalne dejavnosti v družini ..................................................... 35
2.4.4.2 Gibalne dejavnosti v družini ob vikendih ....................................................... 36
2.4.4.3 Počitniške gibalne dejavnosti v družini ......................................................... 37
2.5 Dosedanje raziskave in ugotovitve ............................................................... 38
3 Empirični del ................................................................................................ 41
3.1 Namen ............................................................................................................. 41
3.2 Razčlenitev, podrobna opredelitev ............................................................... 41
3.2.1 Raziskovalna vprašanja .................................................................................................... 41
3.2.2 Raziskovalne hipoteze ...................................................................................................... 42
3.2.3 Spremenljivke ................................................................................................................... 43
3.3 Metodologija .................................................................................................. 43
3.3.1 Raziskovalne metode ........................................................................................................ 43
3.3.2 Raziskovalni vzorec ......................................................................................................... 44
3.3.3 Postopki zbiranja podatkov .............................................................................................. 44
3.3.4 Postopki obdelave podatkov ............................................................................................. 44
3.4 Rezultati in interpretacija ............................................................................. 45
3.4.1 Analiza vzorca glede na spremenljivke ............................................................................ 45
3.4.1.1 Neodvisna spremenljivka ............................................................................... 45
3.4.1.2 Odvisne spremenljivke ................................................................................... 47
3.4.2 Vrednotenje hipotez ......................................................................................................... 50
3.5 Sklep................................................................................................................ 56
Priloge ................................................................................................................... 60
1
1 Uvod
Predšolsko obdobje je temelj gibalnega razvoja, saj je otrokov organizem takrat najbolj
izpostavljen vplivom okolja. Ustrezne gibalne dejavnosti so predvsem v predšolskem
obdobju ključnega pomena za otrokov gibalni in funkcionalni razvoj, poleg tega
vplivajo tudi na otrokove spoznavne, socialne ter čustvene sposobnosti in lastnosti
(Videmšek, Berdajs in Karpljuk, 2003).
Ţe v prvih gibalnih poskusih, ko se otrok uči plaziti in hoditi, je njegov spoznavni
razvoj povezan z gibalnim. Zato bi morali starši nenehno spodbujati otroke v njihovih
gibalnih poskusih, se igrati z njimi, jih voditi na sprehode, njihovo naravno potrebo po
gibanju bi morali zadovoljevati in jo krepiti (prav tam).
Z različnimi gibalnimi dejavnostmi otrok pridobiva zaupanje v svoje telo in gibalne
sposobnosti in s tem gradi ustrezno predstavo o sebi, se potrjuje ter si ustvarja čustveno
vez z okoljem. Ko otrok obvladuje svoje telo, občuti veselje, ugodje, varnost, pridobi
občutek samozaupanja in samozavesti (Videmšek in Visinski, 2001).
Vsebina športnovzgojnih programov naj izhaja iz otroka, prilagaja naj se njegovim
sposobnostim, lastnostim, potrebam in interesom. Vloga predšolske vzgoje je namreč
zelo pomembna, saj ni njeno bistvo samo v zadovoljitvi otrokove potrebe po gibanju. Z
ustrezno oblikovanimi programi, oblikami in metodami dela lahko v okviru športne
vzgoje vplivamo tudi na razvoj in odnose med gibalnimi, spoznavnimi, čustvenimi in
socialnimi komponentami otrokove osebnosti (prav tam).
Kljub hitremu tempu ţivljenja se druţina zopet vrača v središče otrokovega razvoja.
Pri izpeljavi športnih programov zlasti za mlajše otroke je torej sodelovanje staršev
zelo pomembno. Starši spodbujajo in spremljajo gibalni razvoj svojega otroka, poleg
tega se skupaj z njim sprostijo in zabavajo. Dejavno vključevanje in sodelovanje
2
staršev pri izpeljavi športnih programov zlasti za manjše otroke dajeta staršem več
moţnosti, da svojega otroka navajajo na športno ţivljenje tudi zunaj določenega
programa vadbe. Zavedanje staršev o pomenu predšolske športne vzgoje predstavlja
otroku trden most k njegovemu kakovostnejšemu preţivljanju prostega časa s športnim
udejstvovanjem tudi v kasnejših obdobjih ţivljenja (Videmšek, Strah in Stančevič,
2001).
Otroke usmerjamo tako, da iščejo svoje načine za rešitev neke naloge in z lastno
domišljijo odgovarjajo na nove izzive ter s tem sproščeno izrazijo lastno ustvarjalnost
in gibalno ekspresijo (Videmšek in Visinski, 2001).
Otrok prevzema navade, stališča in vrednote staršev, zato je ukvarjanje s športom
znotraj druţine temelj za otrokovo nadaljnjo gibalno dejavnost in sprejemanje športa
kot vrednote. Športne dejavnosti so lahko prijetno in koristno preţivljanje prostega
časa. Starši lahko pri otroku z lastnim vzgledom vzpodbudijo ljubezen do določene
aktivnosti. Vse to lahko vpliva na otrokovo kasnejše ukvarjanje z določeno športno
dejavnostjo (Videmšek, Berdajs in Karpljuk, 2003).
Vadba naj bo prijetna in prilagojena posamezniku, tako da bodo vsi otroci pri tem
doţivljali kar najbolj prijetne občutke. Spodbuda in bogastvo doţivetij namreč vodita k
ţelji in potrebi po športnem udejstvovanju tudi v kasnejših letih (Videmšek in Visinski,
2001).
V predšolskem obdobju naj otrok pridobi čim bolj pestro in široko paleto gibalnih
izkušenj, ki so osnova kasnejšim zahtevnejšim gibalnim vzorcem. Zavedati se namreč
moramo dejstva, da kar zamudimo v najzgodnejšem razvojnem obdobju, kasneje teţko
nadoknadimo. Ta temelj naj bo kakovostno zgrajen, saj pomembno vpliva na otrokov
celostni razvoj, na kasnejše vključevanje v različne športne zvrsti in nenazadnje tudi na
to, da postane šport človeku ena izmed pomembnih sestavin kakovosti ţivljenja v vseh
starostnih obdobjih (Videmšek in Pišot, 2007).
3
2 Teoretični del
2.1 Gibalne sposobnosti otrok
Gibalne sposobnosti so zmoţnosti, ki posamezniku omogočajo realizacijo gibalnih
nalog in so merljive; na njihovi osnovi lahko ločimo razlike v uspešnosti izvedbe
določene gibalne naloge med dvema subjektoma pri enakih pogojih, znanju in
motivaciji. Učinkovitost posameznika pri realizaciji gibalnih nalog na splošno določajo
naslednje gibalne sposobnosti:
koordinacija,
ravnoteţje,
moč,
hitrost,
gibljivost,
preciznost in
vzdrţljivost (Videmšek in Pišot, 2007).
Koordinacija gibanja je sposobnost, ki je odgovorna za učinkovito oblikovanje
in izvajanje sestavljenih gibalnih nalog. Pri motoriki ţivih bitij je najbolj
značilna za človeško vrsto. Osnovne značilnosti koordiniranega gibanja so:
pravilnost, pravočasnost, racionalnost, izvirnost in stabilnost.
Za koordinacijo gibanja domnevamo, da ima šest pojavnih oblik, ki se razlikujejo
predvsem po načinu obdelave v centralnem ţivčnem sistemu. Tako poznamo gibalno
inteligentnost, sposobnost za ritme, sposobnost uskladitve gibanja spodnjih okončin,
sposobnost gibalnega učenja, sposobnost izkoriščanja gibalnega spomina in sposobnost
časovne uskladitve gibov.
Za razvijanje koordinacije gibanja otroci izvajajo naravne oblike gibanja in osnovne
elemente različnih športov v fazi učenja, premagujejo različne ovire, izvajajo
elementarne igre, plesne igre, različne dejavnosti v ritmu, gibalne naloge z različnimi
pripomočki itd. Otrok, ki nima ustrezno razvitih koordinacijskih sposobnosti, je
nespreten, negotov v svojih dejavnostih, zato počasi pridobiva nove gibalne vzorce in
4
nenehno išče našo pomoč. Takšen otrok potrebuje še posebej veliko spodbude, da ne
izgubi volje do športne aktivnosti.
Ravnotežje je sposobnost ohranjanja stabilnega poloţaja in hitrega oblikovanja
kompenzacijskih gibov. Delimo ga na statično ravnoteţje (ohranjanje
ravnoteţnega poloţaja v mirovanju ali gibanju, ko predhodno ni bil moten
ravnoteţni organ) in dinamično ravnoteţje (vzpostavljanje ravnoteţnega
poloţaja v mirovanju ali v gibanju, ko je bil predhodno moten ravnoteţni
organ).
Predšolski otroci imajo slabo razvito sposobnost ravnoteţja, ki zavira normalen razvoj
gibalnih sposobnosti, zato jo moramo ţe pri mlajših otrocih začeti razvijati.
Uporabljamo različne načine reševanja gibalnih nalog, ki zajemajo področje
ravnoteţja: hoja po črti, stoja na eni nogi, hoja po vrvi na tleh, skakanje po eni nogi,
hoja po gredi itd. Sposobnost ravnoteţja je pomembna tudi v vsakdanjem ţivljenju. S
staranjem človeka se ravnoteţje slabša, vendar ga lahko s primerno vadbo še dolgo
ohranjamo na visoki ravni.
Moč je sposobnost za učinkovito izkoriščanje sile mišic pri premagovanju
zunanjih sil. Delimo jo na tri pojavne oblike: eksplozivno, repetitivno in
statično moč. Akcijske pojavne oblike pa se lahko delijo še po topološkem
kriteriju na: moč rok, moč trupa in moč nog.
Eksplozivna moč je sposobnost za maksimalni začetni pospešek telesa v prostoru, kot
je: start, skok, met. Prirojenost te sposobnosti je sorazmerno visoka, kar pomeni, da jo
lahko razvijamo le v manjši meri. Po tridesetem letu ta sposobnost prične upadati.
Repetitivna moč je sposobnost za dlje časa trajajočo dejavnost, ki poteka na osnovi
izmeničnega sproščanja in krčenja mišic. Manifestira se pri izvajanju cikličnih gibanj,
kot so: hoja, tek, poskoki, plavanje, kolesarjenje. Stopnja prirojenosti pri repetitivni
moči je nizka, kar pomeni, da jo lahko v veliki meri še razvijamo.
5
Statična moč pa je sposobnost za dolgotrajno napenjanje mišic pri zadrţevanju
poloţaja pod obremenitvijo. Visoka raven statične moči je pomembna v mnogih
športih, kjer je potrebno zadrţati določene poloţaje (športna gimnastika, borilni športi).
Ker je stopnja prirojenosti statične moči nizka, lahko s primerno vadbo precej
vplivamo na njen razvoj. Pri predšolskih otrocih pa se izogibamo statičnega
naprezanja.
Moč ima pri večini gibalnih dejavnosti veliko vlogo. Posledica slabo razvite moči je
prehitra utrujenost, kar povzroči, da postane otrok v igri bolj ali manj pasiven.
Hitrost je sposobnost izvedbe gibanja v najkrajšem moţnem času, ki se lahko
pojavlja kot hitrost reakcije, hitrost posamičnega giba ali kot hitrost izmeničnih
gibov. Pomembna je predvsem pri premagovanju kratkih razdalj s cikličnim
gibanjem (tek, plavanje, kolesarjenje) in v gibalnih nalogah, ki zahtevajo hitro
izvedbo posameznega giba.
Od vseh gibalnih sposobnosti ima hitrost največji količnik prirojenosti, torej je v veliki
meri odvisna od dednih lastnosti. Hitrost pri otrocih razvijamo na različne načine
(elementarne igre, ritmični poskoki, teki po strmini, štafetni teki). Otrokom damo na
voljo, da spoznajo različne tekalne igre in se poskusijo v prvih oblikah tekmovanja.
Gibljivost je sposobnost za izvedbo gibov z maksimalno amplitudo. Ločimo
statično (zadrţevanje maksimalne amplitude giba) in dinamično gibljivost
(doseganje maksimalne amplitude giba). Otroku razvijamo le dinamično
aktivno gibljivost.
Stopnja prirojenosti gibljivosti je sorazmerno nizka, zato jo lahko v večji meri
razvijemo. Od sedmega leta starosti dalje začne sposobnost gibljivosti postopoma
upadati. Zato je pomembno, da se vadba za razvoj oziroma ohranjanje gibljivosti izvaja
vse ţivljenje, saj lahko v nasprotnem primeru njena raven pade, tako da človek teţko
izvaja najpreprostejša vsakodnevna opravila.
6
Preciznost je sposobnost določitve ustrezne smeri in sile za usmeritev telesa ali
predmeta proti ţelenemu cilju. Potrebna je pri dejavnostih, kjer je treba zadeti cilj
(nogomet, košarka) ali tam, kjer je potrebno gibanje izvesti natančno v določeni smeri
(smučanje, padalstvo).
Otrokom je potrebno za razvijanje preciznosti pripraviti vaje, ki imajo realno
dosegljive cilje, da se počutijo uspešne (npr. najprej mečejo ţogico v steno in
postopoma zadevajo manjše cilje). Zaradi slabšanja temeljnih gibalnih in funkcionalnih
sposobnosti preciznost s starostjo upada, vendar se lahko z ustrezno vadbo in dobro
pripravljenostjo ohrani še v pozna leta.
Vzdržljivost je funkcionalna sposobnost izvajanja dlje časa trajajočih gibalnih
nalog z enako učinkovitostjo. Telo se bojuje proti utrujenosti med telesnim
naporom, ki traja dlje časa. Vzdrţljivost je torej sposobnost, ki precej zmanjša
stanje utrujenosti.
Ločimo statično in dinamično vzdrţljivost, ki je lahko splošna (ne glede na vsebino
gibalne aktivnosti) ali specifična (točno določena vsebina), aerobna (ob hkratni dobavi
potrebnega kisika) ali anaerobna (deluje v kisikovem dolgu) ter vključuje različne
mišične skupine (lokalna, regionalna, globalna). Otroku vedno ponudimo vsebine, ki
mu bodo omogočale razvoj dinamične, splošne, aerobne in globalne vzdrţljivosti.
2.1.1 Gibalni razvoj otrok
Motorični razvoj predstavljajo dinamične in večinoma kontinuirane spremembe v
motoričnem vedenju, ki se kaţejo v razvoju motoričnih sposobnosti (koordinacija,
moč, hitrost, ravnoteţje, gibljivost, natančnost, vzdrţljivost) in gibalnih spretnosti
(lokomotorne, manipulativne in stabilnostne) (Gallahue in Ozmun, 1998; cit. po Pišot
in Planinšec, 2005).
Gallahue in Ozmun (1988; pov. po Pišot in Planinšec, 2005, str. 18 in 19) sta opisala
štiri stopnje gibalnega razvoja otrok. Sledijo si v naslednjem zaporedju:
7
1. Refleksna gibalna stopnja se deli na dve obdobji. Na obdobje vkodiranja,
oziroma zbiranja informacij. To obdobje traja od prenatalnega obdobja do
četrtega meseca. Obdobju vkodiranja pa sledi obdobje dekodiranja, ki traja od
četrtega meseca do prvega leta starosti.
2. Začetna gibalna stopnja se deli na obdobje inhibicije refleksov, ki traja od
rojstva do prvega leta starosti, ter na prekontrolno obdobje, ki traja od prvega
do drugega leta starosti.
3. Temeljna gibalna stopnja se deli na tri obdobja in sicer na začetno obdobje, ki
traja od drugega do tretjega leta starosti, na osnovno obdobje, ki traja od
četrtega do petega leta starosti, ter na obdobje zrelosti, ki traja od šestega do
sedmega leta starosti.
4. Specializirana gibalna stopnja se deli na prehodno obdobje in traja od
sedmega do desetega leta, na obdobje prilagoditve, ki traja od enajstega do
trinajstega leta, in na obdobje trajne uporabnosti, ki traja od štirinajstega leta
starosti naprej.
Vsaka razvojna stopnja je na nek način rezultat predhodne in pogoj za vzpostavitev
naslednje, višje stopnje. Posamezne razvojne stopnje se pojavljajo v enakih starostnih
obdobjih in trajajo pribliţno enako dolgo. Zaporedje razvojnih stopenj je torej
pričakovano, saj je odvisno od dozorevanja funkcij, ki so gensko pogojene. Zaradi
individualnih razlik pa se lahko posamezne razvojne stopnje pojavijo tudi v različnih
starostnih obdobjih, čeprav je vrstni red njihovega ponavljanja praviloma enak
(Videmšek in Pišot, 2007).
2.1.2 Gibalne sposobnosti 4 - 7 let starih otrok
V predšolski dobi naredi gibalni razvoj otroka silovit napredek. Otrokova motorika se
spreminja tako hitro, da postaja gibanje ne le spretnejše, ampak tudi bolj smotrno in
gospodarno. Z gibalnimi dejavnostmi otrok razvija gibalne in funkcionalne
sposobnosti, ter tudi spoznavne, čustvene in socialne sposobnosti ter lastnosti
(Videmšek in Visinski, 2001).
8
Hoja in tek
Po četrtem letu starosti postaja hoja ţe bolj enakomerna, tek bolj dinamičen, število
padcev pa se močno zmanjša. V tem času otrok ţe lepo hodi, njegov tek pa je podoben
teku odraslih. Sposoben je hitro spreminjati tek in rad tekmuje s sovrstniki. S
kombinacijo hoje in teka otrok razvija vzdrţljivost. Hoja in tek vplivata tudi na
delovanje notranjih organov, dihal, prebavil in krvnega obtoka.
Skoki in poskoki
Ko otrok dopolni tri leta, ţe skače enonoţno, skoku v daljino in globino pa se pridruţi
tudi skok v višino, ki ga ţe izvaja v teku. Po petem letu starosti otrok brez teţav skače
enonoţno in sonoţno, na mestu ali v gibanju. Preskakuje tudi kolebnico. Z različnimi
skoki in poskoki razvija odrivno moč, še posebno krepi mišice stopal, vpliva na
gibljivost noţnih sklepov, krepi trebušne, prsne, hrbtne mišice in mišice ramenskega
obroča. Razvija tudi sposobnost ravnoteţja, koordinacije gibanja in seveda tudi pogum,
zlasti pri skokih v daljino in globino.
Lazenje, plazenje
Lazenje in plazenje sta prvi samostojni gibanji otroka, s katerimi se premika v ţeleni
smeri. Po četrtem letu lazenje in plazenje za otroka ne predstavljata več teţave.
Lazenje in plazenje zelo ugodno vplivata na razvoj hrbtenice. Otrok razvija predvsem
sposobnost koordinacije gibanja, ravnoteţje in moč. Posebej se krepijo otrokove
hrbtne, ramenske mišice in mišice lahti, kadar te vlečejo telo za seboj. Mišice
spodnjega dela trupa, nog in stopal pa otrok krepi, kadar te potiskajo telo pred seboj.
Plezanje
Plezanje triletnika je še nezanesljivo, teţave ima tudi pri spustu. Ko dopolni štiri leta,
vse te teţave ponavadi izginejo. Otrokovo plezanje je bolj zanesljivo in pogumno.
Premaguje tudi navpična plezala – različne letvenike, zvirala, kozolce, posebno pa so
priporočljiva naravna plezala v parkih in gozdovih. S plezanjem otrok razvija moč,
koordinacijo gibanja in ravnoteţje.
9
Metanje, lovljenje, zadevanje
Štiriletni otrok zelo napreduje pri izvajanju osnovnih dejavnosti z ţogo. Pri lovljenju je
skoraj vedno uspešen, v razdalji do treh metrov pogosto zadane različne cilje, prav tako
tudi mnogo dlje meče različne predmete. Štiriletnik poskuša potiskati ţogo ob tla, pri
čemer je s pogledom v celoti usmerjen v ţogo. Po petem letu starosti je še uspešnejši,
saj takrat ţe zmore uskladiti hojo in tek z metanjem, lovljenjem, vodenjem, odbijanjem
itd. Z osnovnimi dejavnostmi z ţogo si otrok razvija koordinacijo gibanja, ravnoteţje,
moč rok in ramenskega obroča, natančnost podajanja, lovljenja in zadevanja ter
odzivno hitrost. Skupinske igre z ţogo razvijajo tudi sodelovanje in otroka navajajo na
spoštovanje različnosti in upoštevanje preprostih pravil.
Dvigovanje, nošenje, vlečenje, potiskanje
Dvigovanje, nošenje, vlečenje in potiskanje različnih predmetov so zaradi krepilnega
učinka za otroka zelo koristna gibanja. Toda teţa predmeta, ki ga otrok nosi, ne sme
biti prevelika (teţka ţoga, ki jo uporabljamo za vadbo, ne sme biti teţja od 2 kg). Te
vaje so še posebej koristne z vidika organizacije, saj z njimi navajamo otroka na pomoč
pri pospravljanju in pripravljanju športnih pripomočkov. Pri izvajanju mora vedno biti
navzoča odrasla oseba.
Vese
Otrok ţe pred tretjim letom starosti preizkuša moč svojih rok v vesi na nizki veji ali
različnih igralih. Po četrtem letu ţe koleba z drţanjem v nadprijemu, koleba tudi v
mešani vesi, še bolj spreten pa je po petem letu, saj poskuša tudi ţe s podprijemom.
Spretnosti na tleh
Pravimo jim tudi akrobatika. Začetno gibanje je naravno in elementarno (valjanje prek
vzdolţne osi), izvajajo ga ţe enoletni otroci. Postopoma pa ta gibanja prerastejo v
kompleksnejše gibalne strukture (stojo na lopaticah, valjanje prek prečne osi, premet v
stran, razovka, stoja na rokah). Vse naštete gibalne naloge lahko izvajajo petletni otroci
tudi ţe samostojno ali z delno pomočjo odrasle osebe, zelo urni in spretni pri izvajanju
teh nalog pa so otroci po šestem letu.
10
Elementarne igre
Elementarne igre potekajo po nekem ustaljenem redu, s spremembami, ki jih lahko
vpeljujeta vzgojitelj ali otrok. Na splošno pa velja, da so enostavne, preproste in
otrokom hitro razumljive. V šolskem obdobju se elementarne igre prelevijo v športne
igre, kjer je vedno prisoten element tekmovanja.
Kotalkanje, rolanje in drsanje
S kotalkanjem, rolanjem in drsanjem otrok navadno začne okoli petega leta starosti.
Takrat se lahko tudi ţe vključi v tečaje za dejavnosti te vrste.
Kolesarjenje
Okoli tretjega leta starosti se otrok vozi s triciklom, zatem s kolesom s pomoţnimi
kolesi, od petega leta pa obvladuje tudi spretnostno voţnjo na malem kolesu.
Sankanje
Ko otrok dopolni tri leta, je sposoben potiskati in vleči sani na vzpetino ter se spuščati
navzdol, seveda v navzočnosti staršev. Veliko bolj samostojno, predvsem pa brez
strahu, se otroci sankajo po četrtem letu, po petem pa na saneh uprizarjajo ţe prave
akrobacije.
Smučanje
Ko otrok dopolni tri leta, se je sposoben spustiti po blagi strmini, medtem ko štiriletnik
poskuša izpeljati tudi preproste zavoje. Štiri do pet let starega otroka ţe lahko
vključimo v smučarski tečaj, kjer pa vsebine seveda posredujejo skozi različne igre.
Igre v vodi, plavanje
Ko otrok dopolni štiri leta, se ţe do pasu sproščeno giblje v vodi, tako da teka, se
potaplja, skače v vodo itd. To je tudi čas, ko se začne vključevati v plavalne tečaje in
se z igro uči plavati.
Predstavljeni časovni okvir razvoja posameznih gibalnih sposobnosti se nanaša na
gibalni razvoj otrok v zahodnih kulturah. Čeprav je potek gibalnega razvoja
11
univerzalen, pa prihaja do medkulturnih razlik v njegovi hitrosti. Na splošno je gibalni
razvoj dojenčkov in malčkov iz afriških kultur hitrejši v primerjavi z njihovimi vrstniki
iz zahodnih kultur, gibalni razvoj azijskih dojenčkov in malčkov pa nekoliko
počasnejši (Bee, 1994; Papalia in dr., 2001, povz. po Marjanovič Umek in Zupančič,
2004).
2.1.2.1 Gibalne sposobnosti za regulacijo energije
Sposobnost za regulacijo energije omogoča optimalen izkoristek energijskih
potencialov pri izvedbi gibanja. Ta sposobnost je nadrejena moči in hitrosti (Pistotnik,
1999).
Mehanizem za energijsko regulacijo gibanja odloča o učinkovitosti gibanja z vidika
energijske komponente in se kaţe v razvijanju mišične sile z raznimi vrstami mišičnih
kontrakcij. Učinkovitost je odvisna od količine sile, generirane v časovni enoti, in od
količine opravljenega dela (Videmšek in Pišot, 2007).
Sposobnosti za regulacijo energije sta moč in hitrost.
Moč je sposobnost za učinkovito izkoriščanje sile mišic pri premagovanju
zunanjih sil.
Hitrost je sposobnost izvedbe gibanja v najkrajšem moţnem času, ki se lahko
pojavlja kot hitrost reakcije, hitrost posamičnega giba ali kot hitrost izmeničnih
gibov (prav tam).
12
2.1.2.2 Gibalne sposobnosti za regulacijo gibanja
Sposobnost za regulacijo gibanja je odgovorna za izvedbo gibalnih nalog v prostoru in
času. V hierarhičnem smislu je ta sposobnost nadrejena koordinaciji, gibljivosti,
preciznosti in ravnoteţju (Pistotnik, 1999).
Mehanizem centralne regulacije gibanja odloča o učinkovitem reševanju motoričnih
problemov, pri čemer se aktivirajo procesi informacijskega tipa. Ta mehanizem je
odgovoren za procese sprejema, analize in integracije informacij. Gibalni problemi, pri
katerih prevladuje informacijska komponenta gibanja, so povezani z oblikovanjem
novih motoričnih struktur, s prilagajanjem ţe oblikovanih struktur novim in
nepoznanim okoliščinam ter s hitrim reševanjem motoričnih nalog (Videmšek in Pišot,
2007).
Zaradi dejstva, da se določene strukture centralnega ţivčnega sistema, ki so odgovorne
za najzahtevnejše oblike človekovega delovanja, v obdobju otroštva še vedno razvijajo,
obstaja moţnost, da predstavljeni model motoričnih sposobnosti za otroke ne velja v
celoti. Pri nas je bilo opravljenih nekaj raziskav, ki so pokazale, da pri predšolskih
otrocih teţko opredelimo gibalne sposobnosti, vendar na osnovi rezultatov lahko
trdimo, da je latentni prostor motorike mlajših otrok ţe delno diferenciran, ter se še
nekoliko razlikuje od motoričnega prostora odraslih (prav tam).
Sposobnosti za regulacijo gibanja so koordinacija, gibljivost, preciznost in ravnoteţje.
Koordinacija gibanja je sposobnost, ki je odgovorna za učinkovito oblikovanje
in izvajanje sestavljenih gibalnih nalog.
Gibljivost je sposobnost za izvedbo gibov z maksimalno amplitudo.
Preciznost je sposobnost določitve ustrezne smeri in sile za usmeritev telesa ali
predmeta proti ţelenemu cilju.
Ravnotežje je sposobnost ohranjanja stabilnega poloţaja in hitrega oblikovanja
kompenzacijskih gibov (prav tam).
13
2.2 Telesne značilnosti otrok
2.2.1 Telesni razvoj otrok
Otrok je posebno bitje s svojim ustrojem, z drugačno zgradbo celic, tkiv in notranjih
organov. Drugačno je tudi delovanje organov. Razlika je v zgradbi kosti in mišičja,
hitrejše je delovanje dihal in srčno ţilnega sistema; po otroškem telesu kroţi manjša
količina krvi itd. (Videmšek, Berdajs in Karpljuk, 2003).
Telesni razvoj zajema anatomske in fiziološke procese oziroma celo vrsto sprememb,
do katerih pride v posameznikovem razvoju. Telesni razvoj predstavljajo spremembe v
kompleksnosti strukture in oblike. Prvi proces imenujemo rast, drugega pa
diferenciacija. Vzrok za prvi pojav je rast celic, za drugega pa različen razvoj teh celic.
Na razvoj višine pri otroku ne vpliva le organska konstitucija, marveč tudi okolje,
zdravstveno stanje, letni čas. Na otrokovo telesno višino ugodno vpliva tudi mirno in
urejeno ţivljenje, ki ne moti njegovega biološkega ritma (prav tam).
V drugem letu starosti otrok še vedno hitro napreduje v telesnem razvoju, čeprav se
bistveno zmanjša pridobivanje telesne teţe. Veliko energije porabi za telesno aktivnost,
kjer je na prvem mestu hoja. Otrokova teţa je v drugem letu starosti pribliţno 16 kg.
Po koncu drugega ali najkasneje na začetku tretjega leta zrastejo vsi mlečni zobje, ki
jih je 20 (prav tam).
Telesni razvoj otroka in mladostnika pomeni spreminjanje njegovih telesnih mer in
sestave njegovega telesa. Dinamika telesne rasti je v različnih obdobjih biološkega
razvoja različna (Škof, 2007).
14
2.2.2 Telesne značilnosti 4 - 7 let starih otrok
Kosti so pri otrocih zelo mehke, tudi kite niso posebno čvrste, zato je zelo gibčen.
Kosti so ob rojstvu še iz hrustanca in začnejo v prvem letu kosteneti. Med okostji otrok
obstajajo razlike, kar pomeni, da se nekaterim okostje razvije hitreje kot drugim.
Razlike so opazne tudi med dečki in deklicami (Videmšek, Berdajs in Karpljuk, 2003).
V prvem letu starosti je eden ključnih dejavnikov telesnega razvoja rast zob. Ta je
odvisna od različnih dejavnikov, kot so dednost, predporodni razvoj, prehrana,
otrokovo zdravje in določeni sistemi ţlez z notranjim izločanjem. Otrokovi zobje so
nestalni in jih imenujemo mlečni. Rast zob se začne ţe v petem mesecu nosečnosti in
traja do pribliţno 25. leta starosti. Sočasno se razvijajo tudi moţgani, ki zelo hitro
pridobivajo teţo, vendar se v prvem letu otrokovega razvoja razvijajo zelo počasi.
Otroci nimajo stalne telesne temperature, ta se ustali šele kasneje (prav tam).
Srčni utrip se pri predšolskih otrocih nenehno spreminja, zlasti pod vplivom različnih
čustev. Srčni utrip je v mirovanju pri petinpolletnih otrocih med 90 in 100 ud/min. Pri
predšolskih otrocih dobimo realne vrednosti srčnega utripa v mirovanju po pribliţno
petih minutah mirovanja (pri odraslih 15 minut), saj po tem času otroke teţko
pripravimo za popolno mirovanje, tako da srčni utrip ţe naraste (Videmšek in Pišot,
2007).
Krvni pritisk otroka v prvih letih ţivljenja je razmeroma nizek. Otroci do petega leta
starosti imajo krvni pritisk pribliţno 110/80 mm Hg. Povprečni krvni pritisk pri šest do
sedemletnih deklicah znaša pribliţno 98 mm Hg (+/- 2 mm Hg), pri dečkih pa 96 mm
Hg (+/- 2 mm Hg) (prav tam).
Dihala so pri otrocih slabo razvita, predvsem pljuča so slabše raztegljiva in dihalne poti
so oţje kot pri odraslem. Pribliţno do obdobja pubertete jim tako ne omogočajo dalj
časa trajajočega in intenzivnega gibanja (Findak in Delija, 2001; povz. po Videmšek in
Pišot, 2007).
15
Otroci imajo relativno majhen mišični tonus, kar dovoljuje večje amplitude gibanja
(gibljivost), neugoden pa je za moč in natančna gibanja. Splošni in mišični tonus
uravnavajo mali moţgani (Videmšek in Pišot, 2007).
2.2.2.1 Telesna teža
Telesna masa novorojenčka je med 2700 in 4500 grami, kar je 3000-milijon krat več
kot je teţa oplojenega jajčeca. Telesna masa novorojenčka je veliko bolj variabilna
mera kot telesna višina. Na telesno maso vplivajo različni dejavniki, kot na primer spol
novorojenčka, kajenje matere, uţivanje alkohola, prezgodnji porod itd. Takoj po
porodu se telesna masa zmanjša za okoli 5 % vrednosti porodne mase, in sicer zaradi
zmanjšanega vnosa tekočine v telo. To izgubo novorojenček praviloma nadoknadi v
desetih dneh. Hitrost nadaljnjega naraščanja telesne mase je podobna kot hitrost
naraščanja telesne višine. Ob koncu prvega leta se telesna masa potroji, ob koncu
drugega leta pa početveri. Nato se povečanja umirijo in se na leto teţa poveča med
2,25 in 2,75 kg (Marjanovič Umek in Zupančič, 2004).
V obdobju mladostništva pride do sunka tudi v telesni teţi, ki v pribliţno dveletnem
obdobju pri deklicah znaša okoli 16 kg in pri dečkih okoli 20 kg. Telesna masa doseţe
vrh 3 mesece za vrhom v povečanju telesne višine. Po obdobju mladostništva naj bi
telesna masa zadrţala svojo vrednost in sicer v okviru pričakovane (prav tam).
Vzroki za povečevanje telesne mase so v različnih obdobjih različni. V zgodnejših
obdobjih je povečevanje telesne mase povezano s povečevanjem telesne višine, v
obdobju odraslosti pa so vzroki za povečevanje ali zmanjševanje telesne mase lahko
spreminjanje količine vode, maščevja ali mišičja. Povečevanje mase telesa na račun
povečevanja mišične mase ima seveda pozitiven pomen. Nasprotno pa povečevanje
telesne mase na račun povečanja maščobnih zalog povzroča številne bolezni (prav
tam).
Po podatkih, ki so podani in razvidni iz krivulj, je telesna teţa:
deklic, starih tri leta, 12-17 kilogramov, deklic, starih šest let, 16-25
kilogramov,
16
dečkov, starih tri leta, 10-19 kilogramov, dečkov starih šest let, 13 do 27
kilogramov (Findak in Delija, 2001; povz. po Videmšek in Pišot, 2007).
2.2.2.2 Telesna višina
Telesna rast predstavlja spremembe v različnih razseţnostih vsega telesa in
posameznih delov ter razmerij med njimi. Telesne razseţnosti običajno obravnavamo v
štirih skupinah, to so dolţinske mere (npr. telesna višina, dolţina okončin), prečne
mere (npr. premer zapestja, kolena), obsegi (npr. obseg okončin, trupa) in koţne gube
(Videmšek in Pišot, 2007).
Na telesno rast vplivajo genski in okoljski dejavniki. Vpliv genskih dejavnikov na
različne razseţnosti telesne rasti je odločilen. Dosedanje raziskave kaţejo, da ima
genotip najpomembnejši vpliv na velikost in sestavo telesa ter tajming in hitrost
razvoja. Med najpomembnejše okoljske dejavnike, ki vplivajo na telesno rast pa sodijo:
gibanje, prehrana, poškodbe, bolezni in podnebne razmere. Če gibalna neaktivnost
traja daljše obdobje, lahko škodljivo vpliva na rast kosti in zaostajanje v celotni rasti.
Posebej je potrebno izpostaviti pozitivni vpliv gibalne dejavnosti na telesno rast, pri
čemer imajo gibalno dejavnejši otroci v povprečju večji deleţ mišičevja in manjši
deleţ telesnih maščob (prav tam).
Toliko kot v prvem letu starosti otrok ne zraste nikoli več. V prvem letu starosti otroci
zrastejo za okoli 20 centimetrov v dolţino in potrojijo svojo telesno teţo. Po koncu
prvega leta se rast upočasni, ker otrok porabi veliko energije za gibanje, hojo, lazenje,
plazenje (Videmšek, Berdajs in Karpljuk, 2003).
V obdobju otroštva telesna rast ni posebej intenzivna. Telesna višina se v obdobju od
petega do desetega leta starosti v povprečju poveča za pet do šest centimetrov letno.
Hitrejša rast pa je značilna za otroke pred petim in po desetem letu starosti (Pišot in
Planinšec, 2005).
Novorojenček ima povprečno dolţino 50 centimetrov, v prvem letu po rojstvu pa se
višina poveča za 50 % na pribliţno 75 centimetrov, v drugem letu pa od 12 do 13
17
centimetrov. Rast se nato umiri na 5-6 centimetrov letno. V času predpubertete pa se
ponovno pojavi hitrejše povečanje, ki ga imenujemo rastni sunek. V tem obdobju
pridobijo dekleta pribliţno 16 centimetrov, fantje pa 20 centimetrov. Dekleta doseţejo
98 % končne višine v povprečju pri 16,5 letih, fantje pa med 17. in 18. letom
(Marjanovič Umek in Zupančič, 2004).
2.2.2.3 Indeks telesne mase / Body mass index
Indeks telesne mase (ITM) je merska količina, ki pokaţe, ali je določen človek preveč,
premalo ali normalno teţek. Za normalno teţo se označuje tisto območje teţe, ki glede
na določeno telesno velikost nudi najvišjo pričakovano ţivljenjsko dobo in manjše
tveganje za bolezni (Lanbein in Skalnik, 2007).
Po opredelitvi Svetovne zdravstven organizacije velja ITM pod 19.5 za premajhno
teţo, vrednost od 19.5 do 25 pa za normalno teţo. O prekomerni teţi se govori pri
vrednosti med 25 in 30 in o debelosti takrat, ko ITM preseţe 30 (prav tam).
Vrednost otrokovega ITM izračunamo tako, da podatke otrokove telesne teţe in telesne
višine vstavimo v naslednjo formulo:
ITM = teţa v kilogramih / (višina v metrih krat višina v metrih) (Dowshen idr., 2007).
Nekatera telesna razmerja se v zgodnjem otroštvu pomembno spreminjajo in postajajo
podobna, kot so pri starejših. Indeks telesne mase, ki kaţe razmerje med telesno maso
in višino, v tem obdobju enakomerno pada, med šestim in sedmim letom starosti pa se
začne postopoma povečevati. Deklice imajo v isti starosti nekoliko niţji indeks telesne
mase kot dečki (Videmšek in Pišot, 2007).
V vseh zahodnih industrijskih deţelah število oseb s prevelikim indeksom telesne mase
hitro raste. Ta epidemija debelosti ima enormne, in sicer tako zdravstvene kot tudi
socialne posledice. Vzroki so številni in tičijo še vedno v posamezniku, od pravilne
izbire prehrane do vzgoje otrok. Posebno problematična je prekomerna teţa pri otrocih.
18
Vedno pogosteje šolski zdravniki pri vrstnih raziskavah najdejo vrednosti, ki ţe kaţejo
na začetke starostne sladkorne bolezni in ostalih kroničnih bolezni (Lanbein in Skalnik,
2007).
2.3 Ustvarjanje gibalnih kompetenc otrok v predšolskem obdobju
2.3.1 Razvoj gibalnih kompetenc
Otroci in mladostniki morajo postati gibalno kompetentni. To jim bo omogočalo
ukvarjanje s športom v prostem času v vseh ţivljenjskih obdobjih ter oblikovanje
zdravega ţivljenjskega sloga (Športna vzgoja v luči novih moţnosti in zahtev, b.d.).
Ustrezno vodena športna vzgoja je tudi pomembno sredstvo za pridobivanje
kompetenc in ustrezne samozavesti (prav tam).
V razvoju otroka in procesu usvajanja gibalnih kompetenc imata izreden pomen
spoznavanje in usvajanje različnih načinov gibanja, ki so v večini filogenetsko
pogojena, prirojena in značilna za človeka kot vrsto. Temeljni elementarni gibalni
vzorci, hoja, tek, plazenje, lazenje, plezanje, metanje, lovljenje ţoge, brcanje, skakanje
in ostali, ki so v posameznikovi gibalni potrebi usmerjeni predvsem v zadovoljevanje
kvantitativne vrednosti gibanja, doseganje cilja, pri tem pa kakovost tega gibanja ni v
ospredju (Pišot idr., 2010, str. 23).
Otrokovo doţivljanje in dojemanje sveta temelji na informacijah, ki izvirajo iz
njegovega telesa, zaznavanja okolja in izkušenj, ki si jih otrok pridobi z gibalnimi
dejavnostmi in gibalno ustvarjalnostjo v različnih situacijah (Videmšek, Berdajs in
Karpljuk, 2003).
Gibalni razvoj poteka v tesni interakciji z okoljem (zorenje med genetskimi in
okoljskimi dejavniki) in predstavlja skladno nadgradnjo gibalnih znanj in razvoj
gibalnih sposobnosti. Proces psihomotoričnega učenja, ki posamezniku omogoča
doseganje višje ravni gibalnega znanja, zahteva višjo raven razvitosti gibalnih
19
sposobnosti in obratno. Za razvoj sposobnosti na višji ravni je potrebno usvojiti
ustrezna znanja, ki omogočajo reševanje zahtevnejših gibalnih nalog in s tem
doseganje višje ravni gibalnih sposobnosti. Ta dva procesa, psihomotorično učenje za
pridobivanje in usvajanje gibalnih znanj, in postopno razvijanje gibalnih sposobnosti,
potekata v tesni povezanosti in odvisnosti drug od drugega in omogočata doseganje
ustreznih gibalnih kompetenc, ki so nujno potrebne za zagotavljanje primernega in
skladnega razvoja (Pišot, 2010).
Gibalni razvoj ni odvisen samo od zorenja organskih sistemov in struktur, nanj namreč
vpliva tudi usvojenost gibalnih znanj, razvoj gibalnih sposobnosti in obratno. Gibalno
učenje oziroma gibalno opismenjevanje igra pomembno vlogo tako pri elementarnih
gibanjih kot pri usvajanju tistih gibalnih spretnosti, ki niso prirojene človeku kot vrsti
(plavanje, kolesarjenje, smučanje, drsanje, nogomet ...). Skladna usvojitev gibalnih
znanj in razvoj sposobnosti zahteva ustrezne izkušnje, iz izkušenj pridobljena znanja
ter povratne informacije o izvedbi gibanja (Volmut idr., 2010).
2.3.2 Pomen gibalnih kompetenc za gibalni razvoj otroka
Pojma kompetenca ni lahko opredeliti. V SSKJ je opredeljen le kot »pristojnost,
pooblastilo«, pridevniška oblika »kompetenten« je opredeljena z dvema razlagama.
Prva se nanaša na kompetenco, v drugi pa beremo: »ki temeljito pozna, obvlada
določeno področje; usposobljen« (SSKJ, 419; povz. po Ivšek, 2004, str. 19-20).
Beseda kompetenca izvira iz latinskega glagola competeo, ki pomeni imeti moč,
sposobnost, veščine za izvajanje dejavnosti in doseganje rezultatov.
Gibalno kompetenco otrok pojmujemo kot:
razumevanje in cenjenje pomena gibalne aktivnosti pri oblikovanju zdravega
ţivljenjskega sloga,
redno gibalno športno aktivnost,
ustrezno zavedanje gibalne učinkovitosti posameznika (primerno razvite
gibalne sposobnosti, ustrezno razmerje med telesno teţo, telesno višino ter
nizek del maščobne mase),
20
usvojenost gibalnih spretnosti in znanj, ki posamezniku omogočajo sodelovanje
v različnih športnih aktivnostih (Hardman, 2005; cit. po Volmut idr., 2010, str.
56).
Z vpadom gibalnih kompetenc pri otroku je dostikrat povezana prekomerna telesna
teţa. Če otrok ni sposoben narediti prevala pri petih, šestih letih, ga bo pri dvanajstih še
teţje. Ni problem tistemu, ki je gibalno kompetenco osvojil v zgodnjem otroštvu, tudi
če se bo kasneje prekomerna telesna teţa pojavila. Teţava je pri tistem, ki si gibalnih
kompetenc v otroštvu ni razvil (Magnetogram posveta: športna rekreacija danes in
jutri, b.d.).
Gibalna znanja so torej gibalne kompetence, ki si jih razvijamo od otroštva naprej in
jih podpiramo z gibalnimi sposobnostmi. Gibalne sposobnosti podpirajo naša gibalna
znanja (prav tam).
V razvoju se otrok neprestano srečuje z učenjem in izvajanjem novih, vse zahtevnejših
gibalnih spretnosti, kar je v precejšnji meri pogojeno z ravnjo gibalnih sposobnosti.
Razvoj na gibalnem področju zagotavlja otroku pridobivanje motorične kompetence, ki
jih otroci v otroštvu visoko vrednotijo in pomembno vplivajo na druga razvojna
področja. Zato je spodbujanje gibalnega razvoja ena od temeljnih nalog v otroštvu
(Pišot, 2010).
Pomembno je, da otrok v zgodnjem razvojnem obdobju usvoji osnovne gibalne
spretnosti in vzorce, ki jih nato hitreje nadgradi z zahtevnejšimi, kar mu olajša
vključitev v številne prostočasne gibalne aktivnosti. Z gibanjem in gibalno izkušnjo
spoznava sebe in svojo okolico, ustvarja, se vključuje med sovrstnike ter rešuje
številne probleme. Kdor prej shodi, prej usvoji prostor okoli sebe, spoznava okolico
in ima več moţnosti za sporazumevanje (Volmut idr., 2010).
Gibalno opismenjevanje in gibalna kompetentnost sta torej ključnega pomena za zdrav
razvoj otroka in omogočata, da se posameznik v vseh starostnih obdobjih laţe vključi v
aktivnost in odloča, kako bo skozi gibalno aktivnost ohranjal kakovost ţivljenja.
21
Gibalno opismenjevanje pojmujemo kot razvoj oziroma ohranjanje gibalnih
sposobnosti, spretnosti in znanj, ki nam sluţijo v vsakdanjem ţivljenju in kot postopno
sistematično osvajanje prilagojenih osnov posameznih športnih disciplin. Gibalne
sposobnosti so odločilni dejavniki, ki zagotavljajo laţje osvajanje raznovrstnih gibalnih
spretnosti in s tem gibalnih znanj, ki posamezniku pogojuje kakovostno, primerno in
varno športno udejstvovanje (prav tam).
2.3.3 Vpliv okolja na ustvarjanje gibalnih kompetenc
Predšolsko obdobje je temelj gibalnega razvoja, saj je otrokov organizem takrat najbolj
izpostavljen vplivom okolja. Gibalne dejavnosti, še posebej v predšolskem obdobju, so
ključnega pomena za otrokov gibalni in funkcionalni razvoj, zraven pa vplivajo tudi na
otrokove spoznavne, socialne ter čustvene sposobnosti in lastnosti (Videmšek, Berdajs
in Karpljuk, 2003).
Poznavanje vzorcev gibalnega vedenja otrok, stanja gibalnih sposobnosti in telesnih
značilnosti, je ključnega pomena pri obravnavi različnih strokovnih vprašanj, pa naj
gre za športno vzgojo v vrtcih in šolah, dodatne programe za spodbujanje gibalne
aktivnosti v prostem času ali ugotavljanje morebitnih zdravstvenih posledic
neaktivnosti. Strokovnjaki predvidevajo, da se bo trend upadanja gibalne aktivnosti ter
posledično gibalnih sposobnosti nadaljeval še v prihodnje, zato je potrebno čim prej
ukrepati. Pomembno vlogo pri tem imajo vrtci in šole, saj vemo, da športna vzgoja
vpliva na otrokov interes za vključevanje v gibalne aktivnosti. Vsem otrokom bi bilo
potrebno zagotoviti dovolj športne aktivnosti, kar pomeni vsak dan vsaj po eno uro
športne vzgoje. Ob tem pa bi morali otrokom za zadovoljevanje njihove potrebe po
gibanju ponuditi še vsakodnevne kakovostne in zanimive programe športnih aktivnosti
v prostem času. Pomembno je, da otroci usvojijo takšne vedenjske vzorce, ki temeljijo
na redni gibalni dejavnosti, kar bo imelo dolgoročni in pozitivni vpliv na kakovost
ţivljenja (Pišot, 2010).
Toda tudi zagotavljanje ustreznega, dinamičnega, izkušenjsko bogatega okolja,
polnega ustreznih in raznolikih spodbud, zahteva določen riziko. Otrok mora imeti
22
moţnost stopiti na ulico, na igrišče, v naravo in se tam srečati z najrazličnejšimi
gibalnimi aktivnostmi z vrstniki (prav tam).
Nizka raven gibalnih kompetenc, prekomerna teţa, pomanjkanje gibanja, hitra
utrujenost, prekomerna poraba energije, negativna telesna in gibalna samopodoba,
slaba in neprimerna kakovost ţivljenja, oddaljevanje od druţbenih aktivnosti ..., so
konkretni pokazatelji stila ţivljenja vedno bolj razširjene neaktivne populacije otrok in
mladostnikov. Ti si lahko sledijo v drugačnem zaporedju, vendar posameznika ţe v
otroštvu postopoma oddaljujejo od aktivnosti, ki pa so vendarle za njegov optimalen
razvoj nujno potrebne (Pišot in Simunič, 2009, str. 34).
2.3.3.1 Vpliv staršev na ustvarjanje gibalnih kompetenc
Starši imajo ključno vlogo, da otroku ţe v rani mladosti ustvarijo pozitiven odnos do
gibalnih dejavnosti. Pomembno je, da ga spodbujajo, da razvija gibalne sposobnosti in
postopoma usvoji športno dejavnost kot trajno vrednoto, ki mu bo pomagala ohranjati
zdravje in ga bo vse ţivljenje sproščala ob psihičnih napetostih. Zato je izredno
pomembno, da starš otroka spodbuja v njegovih gibalnih poskusih, se z njim igra in s
tem zadovoljuje in krepi otrokovo naravno potrebo po gibanju (Videmšek, Berdajs in
Karpljuk, 2003).
Če se osredotočimo na šport otrok, imamo v mislih osnovni motorični razvoj, s katerim
poskušamo vplivati na otroka ţe od rojstva naprej. Takoj ob rojstvu se prične vpliv
okolice na otroka, ki se razvija po določenih vzorcih. Če je okolje, v katerem otrok
odrašča pozitivno naravnano v prid športa in telesne aktivnosti, potem je otrok na dobri
poti, da si ustvari pozitivne vzorce, ki bodo kasneje vplivali na njegov razvoj in
ţivljenje (Tušak, Tušak in Tušak, 2003).
Glede na veliko vlogo druţine pri razvoju posameznika lahko mirno zapišemo, da ima
ţe komaj rojeni otrok veliko večje moţnosti, da poseţe po športu kot obliki ţivljenja,
če mu mladi straši v novo nastali druţinski skupnosti predstavljajo ustrezen model
športnega delovanja (prav tam).
23
Ne glede na to, da vseskozi poudarjamo pomen staršev kot pomembnih spodbujevalcev
za aktivno športno dejavnost svojih otrok, pa so rezultati mednarodne raziskave
pokazali, da so tako matere kot očetje med spodbujevalci za aktivno športno
udejstvovanje otrok po rangu za sorojenci, vrstniki, televizijo, učitelji športne vzgoje ...
Tak podatek je nedvomno zgovoren, toliko bolj še zato, ker so celo v ZDA starši, kljub
ogromnemu vplivu medijev na mladino, pred drugimi dejavniki socializacije za šport
(Doupona in Petrovič, 2001; povz. po Tušak, Marinšek in Tušak, 2009).
2.3.3.2 Vpliv vrtca na ustvarjanje gibalnih kompetenc
Pozitivne spodbude so temeljne motivacijske metode pri delu z najmlajšimi. Vrtec
mora otrokom vsakodnevno omogočati in jih spodbujati, da z različnimi dejavnostmi v
prostoru in na prostem spoznajo in razvijejo gibalne sposobnosti ter usvojijo nekatere
gibalne koncepte oziroma sheme. Gibanje je pomembno tudi za razvoj intelektualnih
sposobnosti ter za socialen in emocionalen razvoj. V elementarnih gibalnih igrah, ki
predstavljajo osnovo športnih iger, otroci postopoma spoznavajo smisel in pomen
upoštevanja pravil igre in se socializacijsko krepijo (Bahovec, 2007).
Naloga vzgojiteljev je, da otrokom nudijo ustrezne izzive in jim omogočajo, da se
dejavnosti udeleţujejo sproščeno, brez strahu pred neuspehom ali zavrnitvijo. Pri
različnih dejavnostih otroke spodbujajo, opogumljajo, usmerjajo, preusmerjajo,
popravljajo, jim svetujejo, pomagajo, demonstrirajo, z njimi sodelujejo, se igrajo in se
tudi sami učijo. Pomembno je, da so dejavnosti načrtovane na osnovi temeljitega
poznavanja in razumevanja otrokovega razvoja in potreb. Otroci so uspešni le, kadar se
upoštevajo značilnosti posameznika, saj je uspeh relativen glede na individualne
interese in sposobnosti otroka. Otroku je potrebno pomagati, da zazna svoj napredek in
ga doţivi kot uspeh, ne glede na doseţke vrstnikov (prav tam).
Globalni cilji za področje dejavnosti gibanja:
omogočanje in spodbujanje gibalne dejavnosti otrok,
zavedanje lastnega telesa in doţivljanje ugodja v gibanju,
omogočanje otrokom, da spoznajo svoje gibalne sposobnosti,
24
razvijanje gibalnih sposobnosti,
pridobivanje zaupanja v svoje telo in gibalne sposobnosti,
usvajanje osnovnih gibalnih konceptov,
postopno spoznavanje in usvajanje osnovnih prvin različnih športnih zvrsti,
spoznavanje pomena sodelovanja ter spoštovanja in upoštevanja različnosti
(prav tam).
Videmšek in Pišot (2007) menita, da je vzgojitelj uspešen le takrat kadar:
otrokom omogoči izbiranje, raziskovanje in odkrivanje izvirnih rešitev nalog,
opazuje in spremlja otrokov razvoj,
ustvari sproščeno, prijetno in zaupno razpoloţenje,
otroku pomaga, da zazna svoj napredek,
spodbuja, demonstrira, popravlja, svetuje, pomaga, sodeluje,
vsem otrokom omogoči čim večjo aktivnost,
uporablja raznovrstne metode in oblike dela ter različne pripomočke,
ustvari tesno povezavo med vrtcem, starši in otroki,
z otroki se pogovarja o uspehu, porazu, »športnem« vedenju,
poskrbi za varnost otrok.
Otroke pri vadbi spodbujamo, opogumljamo in usmerjamo. Dečke in deklice
spodbujamo, da se enakovredno vključujejo v vse gibalne dejavnosti. Še posebno je
pomembno, da spodbujamo otroke k iskanju lastnih poti pri reševanju gibalnih
problemov. Pogosto namreč namesto problemov, ki naj bi jih otroci reševali, ponujamo
rešitve, ki si jih naj otroci zapomnijo, in s tem zaviramo njihovo ustvarjalnost (prav
tam).
Gibalne kompetence pridobi le otrok, ki je v zgodnjem razvojnem obdobju deleţen
ustrezne količine in kakovosti gibalnih izkušenj. Te mu zagotavljajo usvajanje gibalnih
znanj in razvoj gibalnih sposobnosti, temeljnih dejavnikov gibalne kompetence (Pišot
idr., 2010, str. 23).
25
2.4 Gibalno izkušenjsko bogato okolje
2.4.1 Redne gibalne dejavnosti v vrtcu
Oblike športnih dejavnosti v vrtcu so zelo raznolike, vendar je vsem skupna vsebina –
gibanje otrok.
Videmšek in Pišot (2007) navajata naslednje gibalne dejavnosti v vrtcu:
jutranja gimnastika,
gibalni odmor,
vadbena ura,
gibalna minuta ,
sprehod,
izlet,
orientacijski izlet,
vadba na trim stezi,
aktivnosti po ţelji otrok,
športno dopoldne, športno popoldne,
tečaj,
letovanje in zimovanje,
javni nastop.
Jutranja gimnastika se izvaja preteţno pred zajtrkom, ob ugodnih vremenskih
razmerah pa lahko jutranje razgibavanje organiziramo tudi na prostem. Poseben pomen
ima vsakodnevno razgibavanje na smučarskem in plavalnem tečaju, kjer je otroka
potrebno ustrezno pripraviti za nadaljnje delo.
Cilji:
pospešitev dihanja in krvnega obtoka,
razvoj gibalnih sposobnosti,
spodbuda za delo,
navajanje na redno jutranjo gibalno dejavnost.
Čas trajanja: do 10 minut.
26
Gibalni odmor je namenjen otrokom in vzgojiteljem oziroma učiteljem. Uporabljamo
ga, ko opazimo, da so otroci postali nemirni in nezbrani. Izbiramo takšne gibalne
dejavnosti, ki so otrokom znane in zanimive.
Cilji:
pospešitev dihanja in krvnega obtoka,
razvoj gibalnih sposobnosti,
psihična sprostitev, spodbuda za delo.
Čas trajanja: od 10 do 15 minut.
Vadbena ura je temeljna oblika športne vzgoje v vrtcu. Pripravita jo športni pedagog
ali vzgojitelj, nujna pa je pomoč pomočnika vzgojitelja. Z vadbeno uro uresničujemo
smotre telesne in zdravstvene vzgoje, posebej pa stremimo k temu, da prispevamo
preko nje, oziroma v okviru nje, k razvijanju intelektualnih sposobnosti in k
emocionalni, moralni in estetski vzgoji otrok.
Zgradba vadbene ure:
pripravljalni del (uvodno ogrevanje in gimnastične vaje),
glavni del,
sklepni del.
Pripravljalni del
Začetek vadbene ure je ţe takrat, ko začnemo pripravljati vadbeni prostor, otroke in
sebe. Pravi uvod v vadbeno uro pa je takrat, ko se začnemo gibati in pripravljati za
kasnejše delo.
27
Uvodni del traja praviloma do 5 minut in zajema predvsem različne lokomotorne
dejavnosti (hoja, tek ...), s katerimi poţivimo otrokov krvni obtok, ustvarimo veselo
razpoloţenje v skupini in otroke spodbudimo k vadbi.
Gimnastične vaje pa izvajamo po nekem logičnem zaporedju: od ramenskega obroča,
rok, hrbtenice, kolkov do nog in stopal. Izbrane gimnastične vaje, ki jih ţelimo
uporabljati, uredimo v logično celoto v t. i. kompleks gimnastičnih vaj.
Z gimnastičnimi vajami vplivamo na:
pravilno drţo telesa v mirovanju in gibanju,
sposobnost koordinacije gibanja,
sposobnost ravnoteţja,
gibljivost hrbtenice in sklepov,
oblikovanje mišičnih skupin ramenskega obroča z lahtmi, trupa in medeničnega
obroča, vključno z nogami.
Glavni del
Za glavni del vadbene ure, ki traja praviloma do 20 minut, izbiramo naravne oblike
gibanja (hoja, tek ...), kompleksnejše športne dejavnosti (igre z ţogo, kotalkanje,
kolesarjenje, smučanje ...) in ritmično plesne dejavnosti.
Sklepni del
Sklepni del potrebujemo takrat, kadar so bile obremenitve proti koncu vadbene ure za
otroke fiziološko in čustveno zahtevne in jih ţelimo vrniti v normalno stanje.
Pripravimo igre, ki otroke umirijo, lahko pa je nekakšen zaključek tudi to, da skupaj
pospravimo športne pripomočke, analiziramo uro in se umirjeno razidemo.
Gibalna minuta je nekajminutna gibalna sprostitev otrok; izvajamo jo, ko so otroci
postali nemirni ali nezbrani. Izbiramo take gibalne naloge, ki otroka psihično sprostijo
in telesno razgibajo. Gibalna minuta je posebej primerna ob slabem vremenu, ko so
otroci več dni zapored v zaprtem prostoru.
28
Cilji:
poţivitev krvnega obtoka, frekvence dihanja, aktiviranje mišičnega tkiva in
sklepov,
sprostitev,
spodbuda za nadaljnje delo.
Čas trajanja: od 3 do 5 minut.
Sprehod ponavadi načrtujemo nekajkrat na teden. Na sprehodu ponavadi uresničujemo
tudi cilje iz drugih področij dejavnosti v vrtcu (narave, druţbe, matematike, jezika,
umetnosti). Otroci spoznavajo bliţnjo in daljno okolico, naravo, prometne znake, varno
obnašanje na cesti itd. Sprehod je zelo pomemben tudi z zdravstvenega vidika,
izvajamo ga lahko v vseh letnih časih in skoraj v vseh vremenskih razmerah.
Omejitve sprehoda:
zelo nizke temperature zraka v zimskih mesecih,
močno sneţenje, deţ,
gosta megla,
saje, izpušni plini,
zelo vetrovno vreme,
močno sončno sevanje, visoke temperature zraka v poletnih mesecih.
Dolţina in čas trajanja: odvisno od postavljenih ciljev, starosti otrok, trenutnega
razpoloţenja, vremenskih razmer itn.
Izlet se izvaja v naravi, na sveţem zraku, soncu, ob vodi, stran od mestnega trušča in
sodobne mehanizacije. Izlet je najbolj cenena in dostopna oblika rekreacije. Za
organizacijo niso potrebni večji finančni izdatki, zato ga lahko organizira vsako
društvo, šola ali vrtec. Lahko ga organiziramo tako, da v celoti temelji na hoji ali pa v
kombinaciji s prevozom.
29
Cilji izleta:
omogoča aktiven počitek,
daje moţnost za zabavo in razvedrilo,
prispeva k razvoju otrokove celovite osebnosti.
Čas trajanja izletov je odvisen: od bliţine kraja, kamor odhajamo in od dolţine hoje, ki
je potrebna, da osvojimo cilj (upoštevamo starost otrok, njihove sposobnosti in
značilnosti).
Orientacijski izlet je gibalna dejavnost, pri kateri otroke s skrbno izbranimi nalogami
usmerjamo po vnaprej določeni poti. Pri tem je orientacijski izlet lahko le dopolnjena
oblika sprehoda ali izleta, lahko pa ima tudi tekmovalni značaj.
Cilji:
otroci iščejo pot in rešujejo naloge z različnih področij dejavnosti (gibanje,
umetnost, narava, druţba, jezik, matematika),
otroci tako na prijeten, poučen in zabaven način v naravnem okolju razvijajo
gibalne in funkcionalne sposobnosti ter usvajajo različna znanja o naravi,
orientaciji itn.
Čas trajanja: do 3 ure.
Trim steza je ena izmed oblik dejavnosti, pri kateri si otroci ogledajo skice gibalnih
nalog in skupaj z učiteljem poskusijo izvesti nekatere vaje. Priporočljivo je, da otroci
obiščejo trim stezo v spremstvu staršev.
Cilji:
spoznavanje trim steze,
razvijanje gibalnih in funkcionalnih sposobnosti,
vadba v naravnem okolju, kar ima večji zdravstveni pomen,
spoznavanje narave (ţivali in rastlinja).
30
Aktivnosti po želji otrok so tiste dejavnosti, pri katerih izraţajo otroci svoje notranje
nagibe in ţelje. Tu ne gre za neko vodeno športno vadbo, ampak otroka vodijo v izbor
aktivnosti trenutni nagibi, torej v tisto, kar mu je v danem trenutku najbolj privlačno.
Taka aktivnost poteka na zunanjem igrišču ali v zaprtem prostoru: v športni igralnici,
večnamenskem prostoru, na hodniku itn. Športni pedagog ali vzgojitelj mora poskrbeti,
da imajo otroci na voljo športne pripomočke, ki jih spodbujajo h gibanju.
Cilji:
zadovoljevanje trenutnega otrokovega nagiba, ki vodi v izbrano aktivnost,
razvijanje otrokove ustvarjalnosti.
Čas trajanja: poljubno.
Športno dopoldne, športno popoldne je oblika dejavnosti, ki se lahko izvaja večkrat
na leto. Vsebina športnega dopoldneva je lahko različna (npr. naravne oblike gibanja,
osnovne prvine športnih zvrsti itn.). Športno popoldne je oblika dejavnosti, v katero se
vse bolj dejavno vključujejo tudi starši. Skupaj z otroki izvajajo različne elementarne
igre, tekmujejo v različnih spretnostih, otrokom pomagajo pri usvajanju različnih
športnih znanj (npr. kolesarjenje, rolanje itn.), predvsem pa se z njimi veselo zabavajo.
Športno dopoldne oziroma popoldne lahko organiziramo:
za posamezno skupino vrtca,
za več skupin hkrati iz ene enote vrtca,
za več skupin hkrati iz več vrtcev,
tudi za otroke, ki niso vključeni v vrtec.
Cilji:
razvijanje gibalnih in funkcionalnih sposobnosti,
usvajanje različnih športnih znanj (kolesarjenje, kotalkanje, spretnosti z
ţogo...),
sprostitev in zabava.
31
Čas trajanja: do 90 minut.
Tečaji so oblike dejavnosti, namenjene spoznavanju in utrjevanju določene športne
zvrsti (plavanje, smučanje, drsanje, plesne dejavnosti itd.). Zelo dobro je, če tečaj vodi
športni pedagog, ki ima poglobljena znanja z vidika elementarne športne vzgoje.
Dogaja se namreč, da tečaje vodi strokovni kader, ki ima pomanjkljivo pedagoško
znanje.
Letovanje, zimovanje, različni tabori itd. so poseben način ţivljenja otrok v naravi,
ki postaja vse bolj priljubljena organizacijska oblika dejavnosti za predšolske otroke.
Predšolski otroci odidejo brez spremstva staršev za nekaj dni v kraj, kjer se seznanijo z
različnimi športnimi aktivnostmi.
Javni nastop je občasna prikazana oblika športnih dejavnosti in doseţkov na športnem
področju. Prireditev je lahko namenjena staršem ali širši javnosti. Vsebina nastopa je
lahko podobna vsakodnevnim športnim dejavnostim ali pa se za nastop posebej
pripravimo (npr. plesna predstava, predstavitev rolanja itd.).
Cilj
prikaz rezultatov načrtnega dela na športnem področju.
Čas trajanja: od 30 do 40 minut.
2.4.2 Dodatne gibalne dejavnosti v vrtcu
Športni program Zlati sonček je namenjen otrokom, starim od 5 do 9 let. Izvajajo ga
vrtci, osnovne šole, v popoldanskem času pa tudi društva ali zasebniki.
Namen programa je otroke motivirati za gibalno dejavnost, predvsem pa v njih
vzbuditi ţeljo, potrebo in navado po športni aktivnosti v vseh starostnih obdobjih.
32
Namen športnega programa Zlati sonček je:
obogatiti program redne gibalne/športne vzgoje s sodobnimi športnimi
vsebinami v vseh letnih časih,
s privlačno likovno podobo in načinom izvedbe motivirati kar največ otrok,
staršev in vzgojiteljic ter razrednih učiteljic za sodobno zasnovo športne vzgoje,
vzbuditi v otroški zavesti ţeljo, navado in potrebo po ukvarjanju s športom v
vseh starostnih obdobjih (Videmšek in Pišot, 2007).
Cici vadba je telovadba, namenjena najmlajšim. Je oblika skupinske igre in predvsem
druţenja. Vadba je namenjena predšolskim otrokom, da raziskujejo, urijo in krepijo
svoja telesa in tako spoznavajo in osvajajo prva gibalna znanja. Temelji na
spoznavanju osnove gibanja, kot tudi na pridobivanju specifičnih motoričnih veščin.
Program je sestavljen iz elementarnih iger, gimnastičnih vaj in naravnih oblik gibanja.
Pri otrocih je zelo pomembno ponavljanje iger in nalog zaradi utrjevanja le teh. V
vsakem mesecu se otroci učijo posamezno elementarno gibanje, ki je sestavni del
vsake ure, na koncu pa obvladajo vse elementarne oblike gibanja (Filternet, b.d).
Cici planinec, ki ga vodi Mladinska komisija Planinske zveze Slovenije, spodbuja
otroke, njihove starše in vzgojiteljice k celoletni dejavnosti v naravi, saj se tam
odpirajo čudovite moţnosti gibanja, igranja, doţivljanja, raziskovanja in spoznavanja
narave. Za sodelovanje otroci potrebujejo dnevnik Ringa raja, ki ga lahko kupijo v
domačem planinskem društvu in v planinskih kočah. Za redno izletniško dejavnost
lahko otroka dodatno vzpodbudimo s priznanji, ki pa ne smejo biti njen glavni ali celo
edini cilj (Rotovnik idr., 2005).
2.4.3 Gibalne dejavnosti v športnih društvih
Ţe več kot desetletje obstajajo pri nas različni klubi in društva, ki organizirajo vadbo
otrok skupaj s starši. Takšno vadbo vodijo strokovno izobraţeni učitelji, otroci pa
izvajajo različne gibalne dejavnosti skupaj s svojimi starši oziroma starimi starši
(Videmšek, Berdajs in Karpljuk, 2003).
33
S hkratnim vključevanjem staršev in predšolskih otrok v redno športnorekreativno
vadbo v okviru različnih društev in klubov omogočamo otrokom, da skozi igro in s
pomočjo najbliţjih članov druţine ţe v najzgodnejših letih postopoma uveljavijo zdrav
način ţivljenja kot najpomembnejšo osebno in druţbeno vrednoto (Videmšek, Strah in
Stančevič, 2001).
Vključevanje staršev v skupno športno vadbo predšolskih otrok je pomembno z več
vidikov. Otrok se ob starših počuti varnega, z veseljem sodeluje in zmore uspešno
izvajati tudi tiste naloge, ki jih brez pomoči staršev ne bi zmogel (Videmšek, Berdajs
in Karpljuk, 2003).
Športna vadba za najmlajše, kjer so vključeni tudi starši, ima tako številne prednosti:
Otroci lahko izvajajo gibanja, ki so z informacijskega vidika zahtevnejša ali
potrebujejo večjo varnost, ki jo zagotovijo starši med vadbo.
Mnoge dejavnosti lahko starši izvajajo skupaj z otrokom, tako da vadba tudi za
starše pomeni aktivno sprostitev.
Starši med skupno vadbo vzpostavijo z otrokom prisrčen stik. Športna urica ki
jo skupaj preţivijo starši z otrokom, je prijetno in veselo doţivetje. Ob raznih
nerodnih situacijah in spodrsljajih se vsi sproščeno nasmejejo. Otrok se ob
starših nauči, da ni nujno, da mu vse uspe v prvem poskusu, da pa je vredno
poskusiti večkrat, saj vaja dela mojstra.
Zbuja interes staršev za poznavanje gibalnih sposobnosti svojih otrok. Starši
začnejo zavestno spremljati gibalni razvoj svojega otroka
(Videmšek, Strah in Stančevič, 2001).
Prve izkušnje otrok morajo biti zaznamovane predvsem z ţeljo po uţivanju, druţenju
in zabavi. Tudi tekmovanja bi morala biti tovrstnega značaja. Skozi tak pristop se bodo
otroci postopno naučili nekaterih sposobnosti, ki jih bodo potrebovali kasneje v
ţivljenju. Tako bodo imeli na prve športne aktivnosti lepe spomine (Tušak, Marinšek
in Tušak, 2009).
34
2.4.4 Gibalne dejavnosti v družini
Druţina, ki se zaveda kakovostnega načina ţivljenja, vključuje vanj tudi aktivno
športno delovanje. To pomembno vpliva na:
odnose med njenimi člani,
uveljavljanje vsakega od njih v oţjem (druţina) in širšem (druţba) okolju,
intelektualni razvoj, ki je eden od ciljev ukvarjanja s športom,
izogibanje mnogim travmatičnim stanjem
(Videmšek, Strah in Stančevič, 2001).
Ozaveščena druţina ve, da lahko mnoge odklone v današnji druţbi kot so:
pomanjkljive in celo slabe gibalne sposobnosti, nagnjenost k debelosti, telesne
deformacije ljudi, narkomanija, alkoholizem, samomori, kajenje in nasilje, učinkovito
prepreči, če goji šport kot sestavni del ţivljenja. Šport ji pomeni sredstvo, ki motivira
in koristi, ki plemeniti in osrečuje (Petrovič, 1991; povz. po Videmšek, Strah in
Stančevič, 2001).
Starši so tisti, ki otroku omogočajo prve stike z okoljem, in ker je šport pomemben za
otrokovo zdravje ter razvija otrokove sposobnosti in omogoča laţje vključevanje v
druţbo, je pomembno, da starši ţe v predšolskem obdobju navajajo otroke na redno
športno delovanje (Videmšek in Pišot, 2007).
Dejavniki, ki so pomembni za izboljšanje zdravja in telesne pripravljenosti celotne
druţine, so naslednji (Kalish, 2000; povz. po Videmšek, Strah in Stančevič, 2001):
starši naj svojim otrokom posredujejo pozitivna verbalna in neverbalna
sporočila o zdravem načinu ţivljenja,
starši naj bodo tudi sami ustrezno telesno pripravljeni,
starši naj imajo aktiven interes za športne dejavnosti svojega otroka in naj čim
več dejavnosti izvajajo skupaj z otrokom ter jih takoj navajajo na spoštovanje
do aktivnega in zdravega načina ţivljenja.
35
Pri otrocih, ki prihajajo iz športno aktivnih druţin, so v večji meri opaţene
sposobnosti, kot so: vztrajnost, discipliniranost, natančnost, zaupanje v samega sebe,
strpnost, potrpeţljivost in zdrava tekmovalnost (prav tam).
Za otroke je zgled staršev zelo pomemben in koristen, veliko bolj kot le nasveti, kako
pomembna je športna aktivnost in kako škodljivo je nenehno igranje računalniških
videoigric ali posedanje pred televizorjem (prav tam).
Glede na veliko vlogo druţine pri razvoju posameznika lahko mirno zapišemo, da ima
ţe komaj rojeni otrok veliko večje moţnosti, da poseţe po športu kot obliki ţivljenja,
če mu mladi starši v novo nastali druţinski skupnosti predstavljajo ustrezen model
športnega delovanja (Tušak, Tušak in Tušak, 2003).
2.4.4.1 Vsakodnevne gibalne dejavnosti v družini
Šport je vse pomembnejši dejavnik, ki vpliva na naše zdravje in splošno počutje.
Vsakodnevno pehanje za materialnimi dobrinami povzroča v človeku stres, ki
negativno vpliva na naš organizem. S tem pozabljamo na sebe, dokler nas telo na tak
ali drugačen način ne opozori ali celo izda. Pojavnih oblik športa je vse več. Za
kakovosten in skladen razvoj je pomembna predvsem redna rekreativna vadba (Tušak,
Tušak in Tušak, 2003).
Moţnosti za telovadbo in razgibavanje se ponujajo skoraj pri vsakem opravilu, le če
smo jih pripravljeni videti in izkoristiti: zjutraj, ko otrok vstane iz postelje in preden je
docela oblečen, zvečer, preden se skoplje, ali čez dan pred hišo, na vrtu, kjer je dovolj
priloţnosti za igro. Starši naj spodbujajo otroke k igri, dajejo naj predloge in nasvete,
pokaţejo nove igre in poskrbijo za potrebne pripomočke (Hartman, 1992).
Otrokovo naravno potrebo po gibanju je potrebno nenehno krepiti. Spodbudno
druţinsko okolje pozitivno vpliva na oblikovanje otrokove osebnosti in njegovih
vrednot. Vsakodnevno ukvarjanje s športom znotraj druţine je zelo pomembno za
36
njegovo nadaljnjo športno dejavnost in sprejemanja športa kot vrednote (Videmšek,
Berdajs in Karpljuk, 2003).
Če je torej vsak otrokov dan zapolnjen z raznovrstnim gibanjem, po moţnosti na
prostem, skupaj s starši, obstaja velika verjetnost, da bo otrok sčasoma sprejel šport kot
način ţivljenja, kar bo kasneje, ko odraste, tudi vplivalo na kvaliteto njegovega
ţivljenja (Videmšek in Pišot, 2007).
2.4.4.2 Gibalne dejavnosti v družini ob vikendih
Gibalne dejavnosti naj otroci skupaj s starši izvajajo večkrat na teden, sicer ne bodo
tako učinkoviti. Kolikokrat je le moţno, naj skupaj z otroki odidejo v naravo na
sprehod, se povzpnejo na bliţnji hrib itd. Od pribliţno petega leta otrokove starosti pa
lahko skupaj tudi rolajo, se vozijo s kolesom, itd. (Videmšek, Berdajs in Karpljuk,
2003).
Planinstvo je postalo vrednota, na voljo nam je v vseh ţivljenjskih obdobjih in je
primerna druţinska športna zvrst. S planinstvom se ukvarjamo v prostem času,
najpogosteje ob vikendih. Za ohranjanje kondicije je pomembna tudi redna
vsakodnevna vadba, s katero se pripravljamo za napore v gorah. Pri tem razvijamo in
ohranjamo splošno vzdrţljivost, moč, gibljivost, ravnoteţje in koordinacijo gibanja. V
gore je lepo hoditi s svojimi starši, saj takrat oboji premagujemo enake napore, imamo
čas za sproščen pogovor, igro in utrjevanje vezi (Rotovnik idr., 2005).
Kolesarjenje je šport, ki presega meje generacij in ki ga lahko izvajajo druţine ob
vikendih. Malokateri šport nudi toliko različnih moţnosti. S kolesarjenjem krepimo
svoj srčno ţilni sistem, imunski sistem, mišice in porabljamo maščobo. Kolesarjenje
izboljšuje koordinacijske sposobnosti in zaradi posebnega načina gibanja krepi mišice,
ki jih sicer skoraj ne obremenjujemo. Vendar pa je pomembnih nekaj osnovnih
pogojev, ki jih je potrebno upoštevati: izbrati moramo posamezniku primerno kolo z
ustreznimi nastavitvami, pravo opremo in pa varno pot, po kateri nameravamo
kolesariti (Schilling in Huwald, 2007).
37
Naloga staršev je torej večstranska, med drugim tudi, da otrokom omogočijo
raznovrstna čutna izkustva. Pomembno je, da otroci lahko sledijo svojim nagnjenjem in
poskusijo tudi kaj novega. Več izkušenj si bodo v otroštvu pridobili, laţe bodo razvijali
svojo identiteto (Videmšek in Pišot, 2007).
2.4.4.3 Počitniške gibalne dejavnosti v družini
Sodobna druţina naj bi čas počitnic preţivela čim bolj aktivno. K aktivnim počitnicam
sodijo tek, plavanje, sankanje, smučanje, dejavnosti z ţogo, badminton ... S športom
prepletene počitnice nam bodo ob koncu počitniških dni prinesle več zadovoljstva, kot
pa če bi na šport med počitnicami pozabili (Videmšek in Pišot, 2007).
Plavanje je gibanje v vodi v določeni plavalni tehniki. Otroci imajo veliko veselja pri
gibanju v vodi, zato lahko začnemo z učenjem plavanja ţe kmalu po otrokovem
rojstvu. V zadnjem času se je starostna meja, pri kateri pričakujemo, da bodo otroci
osvojili znanje in sposobnost plavanja, precej zniţala. Danes pričakujemo, da bo otrok
znal plavati ob vstopu v devetletko, medtem ko so otroci nekoč splavali ob koncu
osnovnošolskega izobraţevanja. Razlogov, da otroke naučimo čim prej plavati, je
veliko, najpomembnejši pa je seveda varnost otrok pred utopitvijo (Šajber, 2006).
Smučanje je zimski šport, za katerega prav starši največkrat ţelijo navdušiti svoje
otroke. Prve izkušnje lahko odločujoče vplivajo na otrokovo veselje in nadaljnje
ukvarjanje s smučanjem, zato je pomembno, kako otroke prilagodimo na sneg, na prve
korake na smučeh in kakšne metode izbiramo. Starši se danes pogosto odločajo, da to
prepustijo učiteljem smučanja, od katerih pričakujejo tudi dobro poznavanje metodike
učenja smučanja mlajših otrok, ki temelji na poznavanju otrokovih razvojnih
zakonitosti. Le tako bo učitelj smučanja znal svoje cilje uskladiti z otrokovimi
potrebami in interesi (Pišot in Videmšek, 2004).
38
2.5 Dosedanje raziskave in ugotovitve
Raziskave, ki so proučevale vpliv okolja na športno aktivnost predšolskih otrok, so
pokazale, da starši z višjo stopnjo izobrazbe in višjimi dohodki v večji meri skrbijo za
otrokovo športno dejavnost. Otroci, ki imajo športno aktivne starše in skupaj z njimi
aktivno preţivljajo počitnice, so nasploh športno bolj aktivni. V zgodnjem predšolskem
obdobju se z otrokom več športno ukvarja mati, kasneje pa to vlogo prevzame oče.
Predvsem matere so tiste, ki se zavzemajo za športno aktivnost v okviru druţine,
medtem ko se očetje ukvarjajo s športnimi dejavnostmi v krogu prijateljev in znancev
(Videmšek , 2007; povz. po Videmšek in Pišot, 2007).
Nekatere primerjalne analize kaţejo, da otroci praviloma pri sedmih letih preseţejo
energijske motorične zmoţnosti svojih staršev. S tem tudi nastopi eden izmed prvih
mejnikov odtujevanja otrok od druţine. Slabše razvite gibalne sposobnosti in skromna
športna znanja staršev celo mladim druţinam predstavljajo resno oviro za skupno
športno dejavnost (Videmšek in Pišot, 2007).
Neustrezna športna naravnanost druţine se najbolj dramatično kaţe v padcu gibalnih
sposobnosti otrok v času letnih dopustov staršev in sočasno šolskih počitnic. Raziskava
je namreč pokazala, da so otroci jeseni ob začetku šolskega leta telesno slabše
pripravljeni kot ob koncu, kar pomeni, da njihove poletne počitnice še zdaleč niso
aktivne (prav tam).
Zanimivi so rezultati neke ameriške raziskave, ki govorijo o pozitivnem vplivu športno
aktivnih staršev na svoje otroke: otroci športno aktivnih mater, ki se ukvarjajo s
športom, so dvakrat bolj aktivni od tistih otrok, ki imajo športno neaktivne matere.
Vpliv očetov je še večji – otroci športno aktivnih očetov so kar 3,5 krat bolj aktivni od
otrok, ki imajo športno neaktivne očete. Tisti otroci, ki imajo oba starša aktivna, so
daleč najbolj aktivni – celo šestkrat bolj od otrok s športno neaktivnimi starši (Kalish,
2000; povz. po Videmšek in Pišot, 2007).
39
Po podatkih iz študije Športnorekreativna dejavnost Slovencev (1999) se več kot 50 %
druţin kot celota njenih članov (torej skupaj) sploh ne ukvarja s športom. Pri tem je
odločilen omejevalni dejavnik izobrazba staršev, ki hkrati vsebuje ozaveščenost o
pomenu športne vzgoje v druţini in za to potrebna materialna sredstva (cit. po
Videmšek, Strah in Stančevič, 2001, str. 17).
Kropejeva (2001; povz. po Videmšek, Strah in Stančevič, 2001, str. 17-19) je
proučevala vpliv okolja na športno aktivnost 4-6 letnih otrok, ki hodijo v vrtec. Tudi
ona je ugotovila, da starši z višjo stopnjo izobrazbe in višjimi dohodki v večji meri
skrbijo za otrokovo športno dejavnost. Prav tako je ugotovila, da se starejši roditelji,
starši z več kot enim otrokom in starši samohranilci, v večji meri športno ukvarjajo s
svojim otrokom, vendar ta ne obiskuje športne igralnice.
Avtorica raziskave je tudi ugotovila, da so 4 do 6- letni otroci, ki imajo športno aktivne
starše in skupaj z njimi aktivno preţivljajo počitnice, nasploh športno bolj dejavni.
Več kot polovica otrok, starih od 4 do 6 let, se ne ukvarja z nobeno organizirano
dejavnostjo, kar 38 % otrok se posveča samo športni dejavnosti, 5 % otrok se ukvarja s
športno in hkrati še z neko drugo dejavnostjo, 3 % otrok pa obiskujejo dejavnosti, ki
nimajo športne vsebine (Videmšek, Strah in Stančevič, 2001).
Slamar (2009) je z raziskavo v svoji diplomski nalogi ugotovila:
Starši s srednješolsko izobrazbo so najpogosteje športno aktivni skupaj z otroki;
starši s končano osnovno šolo so najmanj športno aktivni z otroki; starši z višjo,
visoko in univerzitetno izobrazbo pa so nekje vmes.
Večina staršev je gibalno aktivnih z otroki najpogosteje na prostem, kot
najpogostejšo obliko vadbe pa izberejo igre z ţogo.
Starši se zavedajo pomembnosti gibalnih dejavnosti otrok.
Kot vzrok za vključitev otrok v organizirane športne dejavnosti starši v največji
meri navajajo izboljšanje gibalnih sposobnosti otrok, nato pa ţeljo otrok.
Kot najpogostejši vzrok za športne neaktivnosti so starši navedli pomanjkanje
prostega časa.
40
V diplomski nalogi je Jurgec z raziskavo (2010) ugotovila sledeče:
Starši s srednješolsko izobrazbo so najpogosteje športno aktivni skupaj s
svojimi otroki in sicer večkrat na teden.
Kot najpogostejši vzrok gibalne neaktivnosti tako mame kot očetje navajajo
pomanjkanje časa.
Veliko otrok ni vključenih v organizirano športno vadbo. Glavni razlog za
vključitev starši navajajo ţeljo otroka, tik za tem izboljšanje gibalnih
sposobnosti.
Največkrat so starši gibalno aktivni z otroki na prostem ter najpogosteje
izberejo igre z ţogo.
Kropejeva (2001; povz. po Tušak, Tušak in Tušak, 2003) ugotavlja, da se razlike v
gibalni dejavnosti pojavljajo tudi glede na to, ali druţina ţivi v mestu ali na vasi,
stanujejo v bloku ali hiši. Druţine, ki ţivijo v mestih, imajo večjo ponudbo različnih
športnih aktivnosti. Tudi razmišljanje mestnih ljudi o športu se razlikuje od tistih na
vasi, čeprav se stanje na vasi spreminja v pozitivno smer.
Nekatere raziskave pa kaţejo, da so starši, predvsem oče, tisti, ki otroka seznanijo z
različnimi športnimi panogami. Govorimo o socializaciji za šport, o tem, da otroka
navdušimo za šport, ga uvedemo v športno dejavnost. Starši so našteli veliko prednosti
aktivnega ukvarjanja s športom. Pravijo, da se otroci na ta način vključujejo v timsko
delo, šport jih tudi mentalno stimulira in jim omogoča druţenje z vrstniki (Tušak,
Tušak in Tušak, 2003).
41
3 Empirični del
3.1 Namen
Namen diplomske naloge je podrobneje pojasniti in ovrednotiti vpliv staršev na
vključevanje otrok v gibalne dejavnosti.
Cilj diplomske naloge je na osnovi anketnega vprašalnika ugotoviti, v kolikšni meri
starši predšolskih otrok pripomorejo h gibalnemu razvoju svojih otrok.
3.2 Razčlenitev, podrobna opredelitev
3.2.1 Raziskovalna vprašanja
Na osnovi namena in cilja diplomske naloge smo postavili naslednja raziskovalna
vprašanja:
Ali so starši predšolskih otrok športno aktivni?
Ali so starši predšolskih otrok športno aktivni skupaj s svojimi otroki?
Kaj staršem onemogoča redno športno aktivnost?
Ali so bili starši predšolskih otrok v svojem otroštvu vključeni v kakšno športno
društvo?
Ali so predšolski otroci vključeni v katero izmed oblik organizirane športne
vadbe?
Ali starši predšolskih otrok vedo, da športna aktivnost pripomore k hitrejšemu
razvoju tudi na drugih področjih?
S katerimi športnimi aktivnostmi se starši najpogosteje ukvarjajo skupaj s
svojim otrokom?
Zakaj so otroci vključeni v organizirano vadbo?
42
Ali so starši predšolskih otrok, ki ţivijo v mestu, pogosteje gibalno aktivni
skupaj z svojimi otroki kot starši, ki ţivijo na podeţelju?
3.2.2 Raziskovalne hipoteze
Na osnovi raziskovalnih vprašanj smo postavili naslednje hipoteze:
Hipoteza 1:
Predpostavljamo, da so starši predšolskih otrok sami večkrat na teden športno aktivni.
Hipoteza 2:
Predpostavljamo, da so starši predšolskih otrok večkrat na teden športno aktivni skupaj
s svojim otrokom.
Hipoteza 3:
Predpostavljamo, da staršem onemogoča redno športno aktivnost pomanjkanje časa.
Hipoteza 4:
Predpostavljamo, da starši, ki so bili sami kot otroci vključeni v športna društva,
pogosteje vključujejo svoje otroke v katero izmed oblik organizirane športne vadbe.
Hipoteza 5:
Predpostavljamo, da starši vedo, da športna aktivnost njihovega otroka pripomore k
hitrejšemu razvoju tudi na drugih področjih.
Hipoteza 6:
Predpostavljamo, da se starši skupaj s svojimi otroki največkrat ukvarjajo s športom na
prostem.
Hipoteza 7:
Predpostavljamo, da so otroci vključeni v organizirano vadbo zaradi izboljšanja
gibalnih sposobnosti otroka.
43
Hipoteza 8:
Predpostavljamo, da so starši, ki ţivijo v mestu, večkrat gibalno aktivni skupaj s
svojimi otroki kot starši, ki ţivijo na podeţelju.
3.2.3 Spremenljivke
Odvisne spremenljivke:
ukvarjanje staršev s športom,
ukvarjanje otrok s športom,
ukvarjanje staršev s športom skupaj z otrokom.
Neodvisna spremenljivka:
kraj bivanja.
3.3 Metodologija
3.3.1 Raziskovalne metode
Pri teoretičnem delu diplomske naloge smo uporabili deskriptivno metodo, pri
pridobivanju podatkov z anketnim vprašalnikom za starše pa kavzalno –
neeksperimentalno metodo pedagoškega raziskovanja.
44
3.3.2 Raziskovalni vzorec
Za empirični del diplomskega dela smo uporabili vzorec iz konkretne populacije;
namenski neslučajnostni vzorec staršev 4-6 let starih otrok, ki obiskujejo Vrtec pri OŠ
Bizeljsko in staršev 6-7 let starih otrok, ki obiskujejo 1. razred OŠ Bizeljsko, ter
staršev 4-6 let starih otrok, ki obiskujejo Vrtec Krško. V raziskavo je bilo vključenih
76 staršev otrok.
3.3.3 Postopki zbiranja podatkov
Podatke za empirični del diplomskega dela smo zbrali s kvantitativno tehniko.
Uporabili smo anketo zaprtega tipa, kot merski instrument pa anketni vprašalnik
(Fekonja, 2010). Anketni vprašalnik je zajemal 26 vprašanj zaprtega tipa. Vprašanja so
se nanašala na športno aktivnost otrok in njihovih staršev (Priloga A).
Staršem smo razdelili 88 vprašalnikov. Pravilno izpolnjenih vprašalnikov, primernih za
obdelavo, je bilo 76.
3.3.4 Postopki obdelave podatkov
Podatke, ki smo jih dobili, smo kvantitativno obdelali in analizirali z deskriptivno
statistiko. Rezultate smo grafično in tabelarično prikazali. Obdelava in analiza
podatkov sta potekali s pomočjo programov Microsoft Excel in SPSS.
45
3.4 Rezultati in interpretacija
3.4.1 Analiza vzorca glede na spremenljivke
3.4.1.1 Neodvisna spremenljivka
Tabela 1: Vzorec glede na vrtec, ki ga obiskujejo otroci
Število Odstotek
Vrtec Bizeljsko 29 38,2 %
OŠ Bizeljsko 11 14,5 %
Vrtec Krško 36 47,4 %
Skupaj 76 100,0 %
Graf 1: Vzorec glede na vrtec, ki ga obiskujejo otroci
Anketni vprašalnik je izpolnilo 76 staršev otrok drugega starostnega obdobja in prvega
razreda osnovne šole. Iz tabele 1 in grafa 1 lahko razberemo, da je na anketni
vprašalnik odgovorilo 29 (38,2 %) staršev otrok, ki obiskujejo Vrtec pri OŠ Bizeljsko,
11 (14,5 %) staršev otrok, ki obiskujejo prvi razred osnovne šole in 36 (47,4 %)
staršev otrok, ki obiskujejo Vrtec Krško.
46
Tabela 2: Vzorec glede na kraj bivanja
Število Odstotek
Mesto 36 47,4 %
Podeželje 40 52,6 %
Skupaj 76 100,0 %
47%53% mesto
podeželje
Graf 2: Vzorec glede na kraj bivanja
Anketni vprašalnik je izpolnilo 76 staršev. Iz tabele 2 in grafa 2 lahko razberemo, da je
na anketni vprašalnik odgovorilo 40 (52,6 %) staršev, ki ţivijo na podeţelju in 36
(47,4 %) staršev, ki ţivijo v mestu.
47
3.4.1.2 Odvisne spremenljivke
Tabela 3: Športna aktivnost staršev (odgovor na vprašanje št. 10)
Kako pogosto ste Vi osebno športno aktivni?
Število Odstotek
Vsak dan 7 9,2 %
Večkrat na teden 29 38,2 %
Samo med vikendi 30 39,5 %
Samo med letnim dopustom
6 7,9 %
Nikoli 4 5,3 %
Skupaj 76 100,0 %
0 5 10 15 20 25 30 35 40
vsak dan
večkrat na teden
samo med vikendi
samo med letnim dopustom
nikoli
Graf 3: Športna aktivnost staršev (odgovor na vprašanje št. 10)
Iz tabele 3 in grafa 3 je razvidno, da je največ staršev športno aktivnih samo med
vikendi, in sicer 30 (39,5 %) anketirancev. Le 1 anketiranec manj, kar predstavlja 29
(38,2 %) anketiranih je aktivnih večkrat na teden. 7 (9,2 %) anketiranih je športno
aktivnih vsak dan, 6 (7,9 %) anketiranih samo med letnim dopustom in 4 (5,3 %) se s
športom ne ukvarja nikoli.
48
Tabela 4: Vključenost otrok v organizirano športno vadbo (odgovor na vprašanje št.
21)
Kolikokrat na teden je Vaš otrok vključen v organizirano športno vadbo?
Število Odstotek
1 krat tedensko 11 14,5 %
2 krat tedensko 15 19,7 %
Več kot 2 krat tedensko 1 1,3 %
Moj otrok ni vključen v nobeno obliko organizirane športne dejavnosti
49 64,5 %
Skupaj 76 100,0 %
0 10 20 30 40 50 60 70
1 krat tedensko
2 krat tedensko
več kot 2 krat tedensko
moj otrok ni vključen v nobeno obliko organizirane športne vadbe
Graf 4: Vključenost otrok v organizirano športno vadbo (odgovor na vprašanje št. 21)
Na podlagi rezultatov iz tabele 4 in grafa 4 ugotavljamo, da kar 49 (64,5 %) otrok ni
vključenih v nobeno obliko organizirane športne vadbe. 11 (14,5 %) otrok je
vključenih enkrat na teden, 15 (19,7 %) je vključenih dvakrat na teden in 1 (1,3 %) je
vključen več kot dvakrat na teden v organizirano športno vadbo.
49
Tabela 5: Športna aktivnost staršev skupaj z otrokom (odgovor na vprašanje št. 14)
Kako pogosto ste športno aktivni skupaj z Vašim otrokom?
Število Odstotek
Vsak dan 17 22,4 %
Večkrat na teden 30 39,5 %
Samo med vikendi 21 27,6 %
Samo med letnim dopustom 4 5,3 %
Nikoli, ker je otrok vključen v organizirane športne dejavnosti
1 1,3 %
Nikoli, ker se ne ukvarjam s športom skupaj z otrokom
3 3,9 %
Skupaj 76 100,0 %
0 5 10 15 20 25 30 35 40
vsak dan
večkrat na teden
samo med vikendi
samo med letnim dopustom
nikoli, ker je otrok vključen v organizirane
športne dejavnosti
nikoli, ker se ne ukvarjam s športom skupaj z
otrokom
Graf 5: Športna aktivnost staršev skupaj z otrokom (odgovor na vprašanje št. 14)
Na podlagi rezultatov iz tabele 5 in grafa 5 lahko razberemo, da je največ staršev
športno aktivnih skupaj s svojim otrokom večkrat na teden, in sicer 30 (39,5 %) vseh
anketirancev. 21 (27,6 %) anketirancev je športno aktivnih samo med vikendi in 17
(22,4 %) anketirancev vsak dan. Temu sledijo še odgovori samo med letnim dopustom,
nikoli, ker se ne ukvarjam s športom skupaj z otrokom in nikoli, ker je otrok vključen v
organizirane športne dejavnosti.
50
3.4.2 Vrednotenje hipotez
Tabela 6: Športna aktivnost staršev (odgovor na vprašanje št. 10)
Kako pogosto ste Vi osebno športno aktivni?
Število Odstotek
Vsak dan 7 9,2 %
Večkrat na teden 29 38,2 %
Samo med vikendi 30 39,5 %
Samo med letnim dopustom
6 7,9 %
Nikoli 4 5,3 %
Skupaj 76 100,0 %
Iz tabele 6 je razvidno, da so starši v največji meri športno aktivni samo med vikendi,
in sicer 39,5 % anketirancev. Le 1 anketiranec manj, kar predstavlja 38,2 %
anketiranih, je aktivnih večkrat na teden. 9,2 % anketiranih je športno aktivnih vsak
dan 7,9 % anketiranih samo med letnim dopustom in 5,3 % se s športom ne ukvarja
nikoli.
Na osnovi odgovorov na vprašanje št. 10, prikazanih v tabeli 6, ugotavljamo, da je
največ staršev športno aktivnih samo med vikendi, zato hipotezo 1 (Predpostavljamo,
da so starši predšolskih otrok sami večkrat na teden športno aktivni) zavrnemo.
Tabela 7: Športna aktivnost staršev skupaj z otrokom (odgovor na vprašanje št. 14)
Kako pogosto ste športno aktivni skupaj z Vašim otrokom?
Število Odstotek
Vsak dan 17 22,4 %
Večkrat na teden 30 39,5 %
Samo med vikendi 21 27,6 %
Samo med letnim dopustom 4 5,3 %
Nikoli, ker je otrok vključen v organizirane športne dejavnosti
1 1,3 %
Nikoli, ker se ne ukvarjam s športom skupaj z otrokom
3 3,9 %
Skupaj 76 100,0 %
51
Iz tabele 7 je razvidno, da je največ staršev športno aktivnih skupaj s svojim otrokom
večkrat na teden, in sicer 39,5 % vseh anketirancev. 27,6 % anketirancev je športno
aktivnih samo med vikendi in 22,4 % anketirancev vsak dan. Temu sledijo še odgovori
samo med letnim dopustom, nikoli, ker se ne ukvarjam s športom skupaj z otrokom in
nikoli, ker je otrok vključen v organizirane športne dejavnosti.
Na osnovi odgovorov na vprašanje št. 14, prikazanih v tabeli 7, ugotavljamo, da je
največ staršev športno aktivnih skupaj z svojim otrokom večkrat na teden, zato
hipotezo 2 (Predpostavljamo, da so starši predšolskih otrok večkrat na teden športno
aktivni skupaj s svojim otrokom) potrdimo.
Tabela 8: Razlogi za neredno športno aktivnost (odgovor na vprašanje št. 18)
Kaj Vam osebno onemogoča redno športno aktivnost?
Število Odstotek
Pomanjkanje časa 48 63,2 %
Pomanjkanje denarja 2 2,6 %
Zdravstvene težave 2 2,6 %
Sem dovolj aktivna/aktiven 18 23,7 %
Ukvarjanje s športom me ne zanima 6 7,9 %
Drugo 0 0,0 %
Skupaj 76 100,0 %
Iz tabele 8 je razvidno, da je najpogostejši vzrok za gibalno neaktivnost pomanjkanje
časa. Zaradi tega je neredno športno aktivnih 48 (63,2 %) staršev. Anketiranci so
navedli še druge vzroke, in sicer pomanjkanje denarja in zdravstvene teţave. 18
(23,7 %) staršev meni, da je dovolj aktivnih, zanimiv pa je tudi podatek, da 6 (7,9 %)
staršev ukvarjanje s športom ne zanima.
Na osnovi odgovorov na vprašanje št. 18, prikazanih v tabeli 8, ugotavljamo, da je
najpogostejši vzrok za gibalno neaktivnost pomanjkanje časa, zato hipotezo 3
(Predpostavljamo, da staršem onemogoča redno športno aktivnost pomanjkanje časa)
potrdimo.
52
Tabela 9: Povezava med športno dejavnostjo staršev v otroštvu in športno dejavnostjo
njihovih otrok (odgovor na vprašanje št. 20 in št. 24)
Starši Skupaj
Da Ne
Otroci
Da Število 9 16 25
% od skupaj 11,8 % 21,1 % 32,9 %
Ne Število 9 42 51
% od skupaj 11,8 % 55,3 % 67,1 %
Skupaj Število 18 58 76
% od skupaj 23,7 % 76,3 % 100,0 %
Iz tabele 9 lahko razberemo, da je 23,7 % staršev v otroštvu bilo vključenih v športno
društvo, danes pa je od tega odstotka staršev vključenih 11,8 % otrok v organizirano
športno vadbo, 11,8 % pa ne. 76,3 % staršev v otroštvu ni bilo vključenih v nobeno
športno društvo, 21,1 % teh staršev je vključilo svojega otroka v organizirano športno
vadbo, 55,3 % pa ne.
Na osnovi odgovorov na vprašanje št. 20 in št. 24, prikazanih v tabeli 9, je razvidno,
da starši, ki so bili kot otroci vključeni v športna društva, pogosteje vključujejo svoje
otroke v katero izmed oblik organizirane športne vadbe kot tisti, ki niso bili. Torej
lahko hipotezo 4 (Predpostavljamo, da starši, ki so bili sami kot otroci vključeni v
športna društva, pogosteje vključujejo svoje otroke v katero izmed oblik organizirane
športne vadbe) potrdimo.
53
Tabela 10: Poznavanje pomena športne aktivnosti za otrokov hitrejši razvoj (odgovor
na vprašanje št. 13)
Ali veste, da športna aktivnost Vašega otroka pripomore tudi k hitrejšemu razvoju na drugih področjih?
Število Odstotek
Da 70 92,1 %
Ne 6 7,9 %
Skupaj 76 100,0 %
Iz tabele 10 je razvidno, da se starši zavedajo vpliva gibalnih aktivnosti na hitrejši
razvoj tudi na drugih področjih otrokovega razvoja. Kar 70 (92,1 %) anketirancev
pozna pomen športne aktivnosti za otrokov hitrejši razvoj.
Na osnovi odgovorov na vprašanje št. 13, prikazanih v tabeli 10, ugotavljamo, da
starši poznajo pomen športne aktivnosti za otrokov hitrejši razvoj. Hipotezo 5
(Predpostavljamo, da starši vedo, da športna aktivnost njihovega otroka pripomore k
hitrejšemu razvoju tudi na drugih področjih) potrdimo.
Tabela 11: Prostor ukvarjanja s športom staršev skupaj z otroki (odgovor na vprašanje
št. 17)
Kje se največkrat skupaj z Vašim otrokom ukvarjate s športom?
Število Odstotek
Na prostem 71 93,4 %
V telovadnici 2 2,6 %
Ne ukvarjam se s športom skupaj z otrokom 3 3,9 %
Skupaj 76 100,0 %
Iz tabele 11 je razvidno, da se starši najpogosteje s športom skupaj s svojimi otroki
ukvarjajo na prostem. Kar 71 (93,4 %) staršev je gibalno aktivnih skupaj s svojim
otrokom na prostem.
Na osnovi odgovorov na vprašanje št. 17, prikazanih v tabeli 11, ugotavljamo, da je
največ staršev gibalno aktivnih skupaj s svojim otrokom na prostem, zato lahko
hipotezo 6 (Predpostavljamo, da se starši skupaj s svojimi otroki največkrat ukvarjajo
s športom na prostem) potrdimo.
54
Tabela 12: Razlogi za vključitev otrok v organizirano športno vadbo (odovor na
vprašanje št. 22)
Zakaj ste vključili Vašega otroka v organizirano športno vadbo?
Število Odstotek
Zaradi želje otroka 13 17,1 %
Zaradi izboljšanja gibalnih sposobnosti otroka 11 14,5 %
Zaradi izboljšanja zdravja 4 5,3 %
Moj otrok ni vključen v nobeno obliko organizirane športne vadbe
48 63,2 %
Skupaj 76 100,0 %
Iz tabele 12 lahko razberemo, da največ staršev, in sicer 17,1 % anketirancev, vključi
otroke v organizirano športno vadbo zaradi ţelje otrok. Naslednji razlog je izboljšanje
gibalnih sposobnosti otroka; zaradi tega vključi otroke v organizirano vadbo 14,5 %
anketirancev in zaradi izboljšanja zdravja 5,3 % anketirancev. Zanimiv pa je podatek,
da kar 63,2 % otrok ni vključenih v nobeno obliko organizirane športne vadbe.
Na osnovi odgovorov na vprašanje št. 22, prikazanih v tabeli 12, ugotavljamo, da
največ staršev vključi otroke v organizirano športno vadbo zaradi ţelje otroka. Zato
hipotezo 7 (Predpostavljamo, da so otroci vključeni v organizirano vadbo zaradi
izboljšanja gibalnih sposobnosti otroka) zavrnemo.
55
Tabela 13: Športna aktivnost staršev skupaj s svojim otrokom v mestu in na podeţelju
(odgovor na vprašanje št. 9 in št. 14)
Starši
Skupaj
Vsak dan
Večkrat na teden
Samo med vikendi
Samo med letnim dopustom
Nikoli, ker je otrok vključen v organizirane športne dejavnosti
Nikoli, ker se ne ukvarjam s športom skupaj z otrokom
kra
j b
ivan
ja
Mesto
Število 4 13 15 1 0 3 36
% od skupaj
5,3 % 17,1 % 19,7 % 1,3 % 0,0 % 3,9 % 47,4 %
Podeželje
Število 14 17 6 3 1 0 41
% od skupaj
18,4 % 22,4 % 7,9 % 3,9 % 1,3 % 0,0 % 53,9 %
Skupaj
Število 17 30 21 4 1 3 76
% od skupaj
22,4 % 39,5 % 27,6 % 5,3 % 1,3 % 3,9 % 100,0 %
Iz tabele 13 je razvidno, da je vseh staršev, ki so večkrat na teden gibalno aktivni
skupaj s svojim otrokom 39,5 %. Od tega je 22,4 % staršev, ki ţivijo na podeţelju in
17,1 % staršev, ki ţivijo v mestu.
Na osnovi odgovorov na vprašanje št. 9 in št. 14, ki jih lahko razberemo iz tabele 13, je
razvidno, da so starši, ki ţivijo na podeţelju, večkrat na teden gibalno aktivni skupaj s
svojim otrokom kot tisti, ki ţivijo v mestu, torej hipotezo 8 (Predpostavljamo, da so
starši, ki živijo v mestu, večkrat na teden gibalno aktivni skupaj s svojimi otroki kot
starši, ki živijo na podeželju) zavrnemo.
56
3.5 Sklep
V raziskavi diplomskega dela smo ţeleli ugotoviti, v kolikšni meri starši predšolskih
otrok pripomorejo h gibalnemu razvoju svojih otrok. Ugotovitve naše raziskave kaţejo,
da imajo starši velik vpliv na telesni in gibalni razvoj svojega otroka.
Rezultati ankete so pokazali, da so starši skupaj z otroki športno aktivni večkrat na
teden in največkrat se s športom ukvarjajo na prostem. Kot razlog za neredno športno
aktivnost starši navajajo pomanjkanje časa. Zaskrbljujoči so podatki, da je zelo malo
otrok vključenih v organizirano športno vadbo. Ni pa nas presenetilo, da starši, ki so
bili sami kot otroci vključeni v športna društva, pogosteje vključujejo svoje otroke v
katero izmed oblik organizirane športne vadbe.
Zelo pomembno je, da starši, kljub hitremu tempu ţivljenja, namenijo čim več svojega
prostega časa za gibalno aktivnost skupaj z otrokom. Kajti otrok, ki je v primarni
druţini deleţen dovolj gibalnih spodbud in čim več gibalnih izkušenj, bo najverjetneje
tudi kot odrasel človek športno aktiven ter bo znal to prenesti tudi na svoje otroke.
Zavedati se moramo, da je otroštvo odločilno za podobo odrasle osebe in da kar v
otroštvu zamudimo, velikokrat več ni moţno nadomestiti. Vzgoja najmlajših se vedno
začne z igro in gibanjem, gibalne dejavnosti pa vplivajo na otrokove motorične in
intelektualne sposobnosti. Zato je odgovornost staršev in vzgojiteljev na področju
športne vzgoje zelo velika in tega se moramo zavedati.
57
Literatura
Bahovec, E. (1999). Kurikulum za vrtce: predšolska vzgoja v vrtcih. Ljubljana:
Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo.
Dowshen, A. S., Gavin, L. M. in Izenberg, N. (2007). Otrok v formi: praktični vodnik
za vzgojo zdravih otrok – od rojstva do najstniških let. Ljubljana: Mladinska
knjiga.
Filternet. (b.d.). Pridobljeno 27.4.2011, iz http://www.filternet.si/os/krozki/cici-
vadba/157.
Hartman, B. (1992). Otrokove ustvarjalne igre. Ljubljana: Tehniška zaloţba Slovenije.
Ivšek, M. (2004). Ključne kompetence. V: Vzgoja in izobraţevanje, 35, št. 3, str. 21.
Jurgec, E. (2010). Vloga staršev pri gibalnem razvoju otrok vrtca Kidričevo.
Diplomska naloga. Maribor: Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta.
Lanbein, K. in Skalnik, C. (2007). Veliki zdravstveni vodnik: kaj resnično pomaga.
Kranj: Modita.
Magnetogram posveta: športna rekreacija danes in jutri. (b.d.). Pridobljeno 22.5.2011,
iz http://www.ds-rs.si/kb/posveti/?View=entry&EntryID=233.
Marjanovič Umek, L. in Zupančič, M. (2004). Razvojna psihologija. Ljubljana:
Znanstveno raziskovalni inštitut filozofske fakultete.
Pistotnik, B. (1999). Osnove gibanja. Ljubljana: Fakulteta za šport Ljubljana, Inštitut
za šport.
58
Pišot, R. in Videmšek, M. (2004). Smučanje je igra. Ljubljana: Zdruţenje učiteljev in
trenerjev smučanja Slovenije.
Pišot, R. in Planišec, J. (2005). Struktura motorike v zgodnjem otroštvu. Koper:
Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Inštitut za
kineziološke raziskave.
Pišot, R. in Simunič, B. (2009). Otrok med vplivi sodobnega ţivljenjskega sloga. V B.
Konda (Ur.), T. Mišmaš (Ur.) in M. Pečar (Ur.). Vloga gibalne / športne
aktivnosti pri preprečevanju nastanka bolezni in zdravljenja (str. 33-34). Rogaška
Slatina: Zavod Fit, Ministrstvo za šolstvo in šport RS, Inštitut za varovanje
zdravja RS.
Pišot, R. (2010). Kavč generacija? Ne, hvala! V M. Tratnik Volasko (Ur). Športna
rekreacija danes in jutri. Ljubljana: Drţavni svet Republike Slovenije.
Pišot, R., Simunič, B., Šarabon, N., Cankar, G., Plevnik, M., Ceklič, U., Pišot, S.,
Volmut, T., Šetina, T., Dolenc, P. in Gerţevič, M. (2010). Gibalno kompetenten
otrok – Zdrav in uspešen otrok. V J. Dolinšek (Ur.) in M. Pevec (Ur.). Otrok in
šport / Obravnava otrok z drisko / Šokovna stanja v otroškem obdobju (str. 15-26).
Maribor: Univerzitetni klinični center.
Rotovnik, B., Burnik, S., Golnar, T., Kadiš F., Krpač, F., Pehani, P. in Peršolja, B.
(2005). Planinska šola. Ljubljana: Planinska zveza Slovenije.
Schiling, U. in Huwald, H. (2007). Kolesarjenje. Ljubljana: Tehniška zaloţba
Slovenije.
Slamar, S. (2009). Vloga staršev pri gibalno – športni dejavnosti otrok mariborskih
vrtcev. Diplomska naloga. Maribor: Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta.
Šajber, D. (2006). Plavanje od rojstva do šole. Radovljica: Didakta.
59
Škof, B. (2007). Šport po meri otrok in mladostnikov. Pedagoško-psihološki in
biološki vidiki kondicijske vadbe mladih. Ljubljana: Fakulteta za šport. Univerza v
Ljubljani.
Športna vzgoja v luči novih moţnosti in zahtev. (b.d.). Pridobljeno 23.5.2011, iz
http://www.google.si/search?q=GIBALNE+KOMPETENCE+OTROK&ie=utf-
8&oe=utf-8&aq=t&rls=org.mozilla:sl:official&client=firefox-a.
Tušak, M., Tušak, M. in Tušak, M. (2003). Vloga druţine in staršev v športu. Zalog:
Klub MT.
Tušak, M., Marinšek, M. in Tušak, M. (2009). Druţina in športnik. Ljubljana:
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za šport.
Videmšek, M., Strah, N. in Stančevič, B. (2001). Igrajmo se skupaj. Program športnih
dejavnosti za otroke in starše. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport.
Videmšek, M. in Visinski M. (2001). Športne dejavnosti predšolskih otrok. Ljubljana:
Fakulteta za šport, Inštitut za šport.
Videmšek, M., Berdajs, P. in Karpljuk, D. (2003). Mali športnik. Ljubljana: Univerza v
Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za šport.
Videmšek, M. in Pišot, R. (2007). Šport za najmlajše. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Inštitut za šport.
Volmut, T., Simunič, B., Pišot, R. in Jelovčan, G. (2010). Vloga gibalnih kompetenc v
zgodnjem razvojnem obdobju otrok. V S. Starc (Ur.) in N. Razpet (Ur.). Pismenost
na vseh stopnjah izobraževanja: izvlečki 6. mednarodni znanstveni sestanek Učenje
in poučevanje. Koper: Pedagoška fakulteta.
60
Priloge
Priloga A: Vprašalnik za starše
Spoštovani starši!
Moje ime je Zvonka Denţič in sem absolventka predšolske vzgoje na Pedagoški fakulteti Univerze v
Mariboru. Pripravljam diplomsko nalogo pri predmetu Motorika predšolskega otroka z delovnim
naslovom Vloga staršev pri gibalno-športni dejavnosti otrok. Naloga vsebuje tudi praktični del, ki ga
lahko napišem le z Vašo pomočjo. Na Vas se obračam s prošnjo, da si vzamete čas in odgovorite na
spodaj zastavljena vprašanja.
Vprašalnik je anonimen, dobljene rezultate bom uporabila izključno za namene diplomske naloge.
Za Vaše iskrene odgovore ter za vloţen trud in čas se Vam iskreno zahvaljujem in Vas lepo
pozdravljam.
Zvonka Denţič
oktober, 2010
Navodila za izpolnjevanje vprašalnika:
Obkroţite črko pred ustreznim odgovorom.
Obkroţite samo en odgovor – tisti, ki se Vam zdi najbolj pomemben.
Po potrebi dopišite odgovor na prazno črto.
Prosim, da odgovorite na vsa vprašanja.
1. Vaš spol:
a) ţenski
b) moški
2. Koliko ste stari?
a) do 30 let
b) 30 - 40 let
c) nad 40 let
3. Spol Vašega otroka:
a) ţenski
b) moški
4. Višina Vašega otroka: _______ cm
5. Teža Vašega otroka: _______ kg
6. Koliko je star Vaš otrok, ki obiskuje vrtec/šolo v izbrani skupini?
a) 2 – 3 leta
b) 3 – 5 let
c) 5 – 6 let
d) 6 – 7 let
61
7. Kakšna je narava dela v Vaši službi?
a) laţje fizično delo (zdravstvo, lažje delo v proizvodnji, …)
b) teţje fizično delo (delo na gradbišču, delo v skladišču, selitveni servisi, težje delo proizvodnji, delo na
kmetiji, ...) c) administrativna dela
d) umsko delo (pravna služba, pedagoška dela, raziskovalna dela, družbeno-politično delo, računalništvo,
novinarstvo, …)
8. Kakšno stopnjo izobrazbe imate?
a) osnovna šola
b) srednja šola
c) visoka šola
9. V kakšnem okolju živite?
a) v mestu
b) na podeţelju
10. Kako pogosto ste Vi osebno športno aktivni?
a) vsak dan
b) večkrat na teden
c) samo med vikendi
d) samo med letnim dopustom
e) nikoli
11. Športno sem aktivna/aktiven zaradi…
a) boljšega počutja
b) vzdrţevanja telesne kondicije
c) nasveta zdravnika
d) zmanjšanja vsakodnevnega stresa
e) nisem športno aktivna/aktiven
12. S katero od navedenih športnih dejavnosti se Vi osebno najpogosteje ukvarjate?
a) tek
b) igre z ţogo
c) kolesarjenje
d) plavanje
e) rolanje
f) smučanje
g) pohodništvo in planinarjenje
h) drugo (napišite:____________________________ )
i) ne ukvarjam se s športom
13. Ali veste, da športna aktivnost Vašega otroka pripomore tudi k hitrejšemu razvoju na
drugih področjih?
a) da
b) ne
14. Kako pogosto ste športno aktivni skupaj z Vašim otrokom?
a) vsak dan
b) večkrat na teden
c) samo med vikendi
d) samo med letnim dopustom
e) nikoli, ker je otrok vključen v organizirane športne dejavnosti
f) nikoli, ker se ne ukvarjam s športom skupaj z otrokom
15. Katere od navedenih športnih aktivnosti najpogosteje izvajate z Vašim otrokom?
a) tek
b) igre z ţogo
62
c) kolesarjenje
d) plavanje
e) rolanje
f) smučanje
g) pohodništvo in planinarjenje
h) drugo (napišite:____________________________ )
i) ne ukvarjam se s športom skupaj z otrokom
16. Kje se Vi sami največkrat ukvarjate s športom?
a) na prostem
b) v telovadnici
c) ne ukvarjam se s športom
17. Kje se največkrat skupaj z Vašim otrokom ukvarjate s športom?
d) na prostem
e) v telovadnici
f) ne ukvarjam se s športom skupaj z otrokom
18. Kaj Vam osebno onemogoča redno športno aktivnost?
a) pomanjkanje časa
b) pomanjkanje denarja
c) zdravstvene teţave
d) sem dovolj aktivna/aktiven
e) ukvarjanje s športom me ne zanima
f) drugo (napišite:_______________________________ )
19. Kaj Vam onemogoča redno športno aktivnost skupaj z Vašim otrokom?
g) pomanjkanje časa
h) pomanjkanje denarja
i) zdravstvene teţave otroka
j) otrok je preveč zaseden z ostalimi dejavnostmi
k) otrok ni zainteresiran
l) smo dovolj aktivni
m) ukvarjanje s športom skupaj z otrokom me ne zanima
n) drugo (napišite:______________________________ )
20. Ali je vaš otrok vključen v katero od oblik organizirane športne vadbe?
a) da
(če DA, napišite obliko športne vadbe: _______________ )
b) ne
21. Kolikokrat na teden je Vaš otrok vključen v organizirano športno vadbo?
a) 1 krat tedensko
b) 2 krat tedensko
c) več kot 2 krat tedensko
d) moj otrok ni vključen v nobeno obliko organizirane športne vadbe
22. Zakaj ste vključili Vašega otroka v organizirano športno vadbo?
a) zaradi ţelje otroka
b) zaradi izboljšanja gibalnih sposobnosti otroka
c) zaradi izboljšanja zdravja
d) moj otrok ni vključen v nobeno obliko organizirane športne vadbe
23. Ali bi se pogosteje ukvarjali s športom skupaj z Vašim otrokom, če bi imeli več možnosti?
a) da
b) ne
c) menim, da smo dovolj aktivni
d) ukvarjanje s športom skupaj z otrokom me ne zanima
63
24. Ste bili Vi osebno kot otrok vključeni v kakšen športno društvo?
a) da
(če DA, napišite športno društvo: __________________ )
b) ne
25. Ali ste Vi osebno danes vključeni v kakšno športno društvo?
a) da
(če DA, napišite športno društvo: ____________________ )
b) ne
26. Ali ste Vi osebno na letnem dopustu športno aktivni?
a) da
(če DA, napišite kako: _____________________________ )
b) ne
Hvala za Vaše sodelovanje!
64
Priloga B: Izpis odgovorov anketnega vprašalnika
odgovori na vprašanja
šifra ankete 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10.11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. vrtec kraj
1 2 2 3 1 25 119 2 2 2 3 1 2 2 4 7 1 1 4 5 2 4 4 1 2 2 1 1 2
2 2 2 3 1 22 118 2 1 2 3 1 2 2 2 2 1 1 4 6 2 4 4 3 2 2 1 1 2
3 2 2 3 2 25 120 2 2 2 4 5 7 2 3 2 1 1 5 1 2 4 4 1 2 2 1 1 2
4 1 1 2 2 17 110 4 3 2 2 1 1 1 2 2 1 1 4 6 2 4 4 3 2 2 1 1 2
5 2 2 3 1 23 116 1 3 2 3 1 3 1 3 2 1 1 1 1 2 4 4 3 2 2 1 1 2
6 2 1 2 2 15 106 1 2 2 2 2 1 1 1 2 1 1 1 6 2 4 4 3 2 2 1 1 2
7 1 2 2 2 15 109 1 2 2 2 4 7 1 1 7 1 1 3 1 2 4 4 1 2 2 2 1 2
8 1 1 2 2 12 89 4 3 2 2 1 3 1 1 2 1 1 1 1 2 4 4 1 2 1 2 1 2
9 2 2 2 1 19 87 2 2 2 2 2 2 1 2 2 2 1 1 1 2 4 4 1 1 1 1 1 2
10 1 1 3 2 25 117 1 2 2 3 1 3 1 2 2 1 1 1 1 2 4 4 1 2 2 2 1 2
11 1 2 2 1 13 103 4 3 2 2 2 1 1 1 3 1 1 1 1 1 2 2 1 2 1 1 1 2
12 1 2 2 1 14 96 1 2 2 4 1 3 1 3 3 1 1 1 1 2 4 4 1 2 2 1 1 2
13 2 1 2 2 13 92 1 2 2 2 3 8 2 2 2 2 1 4 6 1 1 2 3 1 2 2 1 2
14 1 2 2 1 20 115 2 2 2 2 1 7 1 2 7 1 1 1 6 2 4 4 1 2 2 1 1 2
15 1 3 3 1 23 106 4 3 1 4 5 9 1 5 9 3 3 5 7 1 1 3 4 2 2 1 1 2
16 1 2 3 2 19 110 1 1 2 2 2 2 1 1 2 1 1 1 1 2 4 4 3 1 1 1 1 2
17 1 2 3 2 21 120 3 2 2 1 1 3 1 1 2 1 1 4 6 1 2 2 1 1 2 1 1 2
18 1 2 3 1 20 130 1 2 2 2 1 6 1 2 1 1 1 4 6 1 2 3 3 2 2 1 1 2
19 1 2 3 2 30 120 2 2 2 3 1 2 1 2 2 1 1 3 1 2 4 4 1 2 2 2 1 2
20 1 2 2 1 22 98 3 3 1 3 2 7 1 3 7 1 1 1 1 1 2 1 3 2 2 1 1 2
21 1 2 3 2 28 130 3 2 2 1 1 2 1 1 2 1 1 1 1 1 2 1 1 2 2 1 1 2
22 1 2 3 1 30 125 3 2 2 4 1 8 1 3 2 1 1 1 1 2 4 4 1 2 2 1 1 2
23 1 2 3 2 35 130 1 3 2 1 4 1 1 2 2 1 1 4 6 2 4 4 3 2 2 1 1 2
24 1 2 3 1 21 111 4 2 2 2 1 3 1 2 2 1 1 1 1 2 4 4 1 2 2 1 1 2
25 1 2 3 1 27 120 4 3 2 3 1 3 1 3 3 1 1 5 1 1 2 2 1 2 2 2 1 2
26 1 3 2 2 13 125 3 3 2 3 1 5 1 2 2 1 1 4 6 1 4 4 1 2 2 1 1 2
27 1 2 2 2 16 102 2 2 2 1 1 2 1 2 2 1 1 1 1 2 4 4 1 2 2 2 1 2
28 1 2 3 1 17 120 4 3 2 2 2 8 1 1 8 2 2 1 1 1 2 2 1 2 1 1 1 2
29 1 3 3 2 28 122 4 3 2 5 5 8 1 4 3 1 1 5 8 1 2 2 1 2 2 2 1 2
30 1 2 2 1 17 108 4 3 2 3 4 3 1 2 2 1 1 5 1 1 1 1 1 1 2 2 2 2
31 1 2 2 1 22 110 3 2 2 4 2 3 1 1 2 1 1 1 6 2 4 4 1 1 2 1 2 2
32 1 3 2 2 21 115 4 3 2 2 1 2 1 2 2 1 1 1 1 2 4 1 1 2 2 1 2 2
33 1 2 2 2 25 110 1 2 2 5 5 7 1 2 3 1 1 4 6 2 4 4 1 2 2 2 2 2
34 1 2 2 2 17 103 4 3 2 2 1 2 1 2 2 2 1 1 1 2 4 4 1 2 2 1 2 2
35 1 2 2 1 17 112 1 2 2 2 1 5 1 1 2 1 1 1 1 2 4 4 1 2 2 1 2 2
36 1 2 2 2 17 111 3 3 2 2 1 3 1 2 2 1 1 1 1 1 2 1 1 2 1 1 2 2
37 1 2 2 2 16 102 2 2 2 2 2 2 1 1 2 1 1 1 1 2 4 4 1 2 2 1 2 2
38 1 1 2 2 15 88 3 2 2 3 1 2 1 1 2 1 1 4 6 2 4 4 3 2 2 1 2 2
39 1 3 2 2 13 89 3 3 2 3 4 6 1 1 2 1 1 1 6 2 4 4 1 2 2 1 2 2
40 1 2 2 1 15 100 1 2 2 3 5 7 2 4 2 1 1 1 1 2 2 3 3 2 2 1 2 2
41 1 2 3 2 18 120 3 3 1 2 4 3 1 2 3 1 1 4 6 1 2 1 3 1 2 2 3 1
42 2 2 3 2 20 109 4 3 1 1 4 3 1 1 3 1 1 4 6 1 2 1 3 1 1 1 3 1
43 1 2 2 1 16 95 3 3 1 2 1 4 1 2 3 2 1 4 6 1 1 1 1 2 2 1 3 1
44 1 2 3 1 23 120 4 3 1 3 2 2 1 1 2 1 1 4 6 2 4 4 3 2 2 1 3 1
45 1 2 2 2 19 107 4 3 1 2 1 3 1 2 2 1 1 1 6 1 1 1 3 1 2 1 3 1
46 1 1 2 1 16 90 1 2 1 3 1 5 1 3 5 1 1 1 2 2 4 4 1 2 2 1 3 1
47 1 2 2 1 18 98 4 3 1 2 2 5 1 2 1 1 1 1 1 1 1 2 1 2 2 1 3 1
48 2 3 3 2 21 106 2 1 1 5 5 9 1 6 9 3 3 2 2 2 4 4 2 2 2 2 3 1
49 1 1 2 1 16 98 3 2 1 2 4 1 1 2 2 1 1 1 1 2 4 4 1 2 2 1 3 1
50 2 2 2 2 20 106 4 3 1 3 1 3 1 3 3 1 1 1 1 2 4 4 1 2 2 1 3 1
51 2 3 2 2 20 100 4 3 1 2 1 6 1 2 2 1 1 1 1 2 4 4 1 2 2 2 3 1
52 1 1 2 2 10 89 2 1 2 3 4 4 2 2 1 2 1 2 2 2 4 4 2 2 2 2 3 1
53 1 3 3 1 18 103 3 2 2 5 5 9 1 6 9 3 3 5 7 2 4 4 4 2 2 2 3 1
54 2 2 2 1 19 97 4 3 1 3 3 2 1 3 2 1 1 1 1 2 4 4 2 2 2 2 3 1
55 1 2 2 2 18 104 4 3 1 2 1 1 1 1 1 1 1 1 1 2 4 4 3 2 2 1 3 1
56 1 2 2 1 17 105 4 3 1 3 1 3 1 3 3 1 1 1 1 2 4 4 1 1 1 1 3 1
57 2 1 2 1 16 104 2 2 1 2 4 1 1 3 1 1 1 1 4 1 2 1 1 2 2 1 3 1
58 2 3 2 2 18 103 4 3 1 3 2 7 1 3 2 1 1 1 5 2 4 4 1 1 2 2 3 1
59 2 3 2 2 16 100 4 3 1 3 2 7 1 3 2 1 1 1 8 2 4 4 1 1 2 2 3 1
60 1 2 2 1 16 98 1 2 1 1 1 8 1 3 2 1 1 4 6 2 4 4 1 2 2 1 3 1
61 1 2 2 2 18 116 1 2 2 2 1 7 1 2 7 1 1 1 1 2 4 4 1 2 2 1 3 1
62 1 1 2 1 14 95 1 2 1 3 2 5 1 2 2 1 1 1 1 2 2 2 1 1 2 1 3 1
63 2 2 2 2 19 113 4 3 1 3 5 4 1 3 4 2 2 1 1 1 1 2 1 1 2 1 3 1
64 1 2 2 2 16 103 4 3 1 3 1 3 1 3 3 1 1 1 1 1 1 1 1 2 1 1 3 1
65 2 1 2 2 21 111 2 1 1 3 1 2 1 6 2 1 1 1 1 2 4 4 1 2 2 2 3 1
66 1 1 2 1 16 96 1 2 1 2 1 7 1 1 2 1 1 4 6 2 4 4 3 2 2 2 3 1
67 1 3 2 1 18 110 1 1 2 2 1 3 1 2 3 1 1 4 6 1 1 2 3 1 2 1 3 1
68 1 2 2 1 16 97 1 2 1 3 1 8 1 3 7 1 1 1 1 2 2 1 1 2 2 2 3 1
69 2 3 2 1 12 97 2 2 1 3 1 2 1 3 3 1 1 1 1 2 4 4 1 2 2 1 3 1
70 1 2 2 2 18 106 1 2 2 3 1 7 1 2 2 1 1 1 1 2 4 4 1 2 2 1 3 1
71 2 2 2 1 22 110 3 3 1 3 5 3 1 4 2 1 1 4 6 1 1 2 3 1 2 1 3 1
72 1 1 3 2 16 110 1 2 1 4 1 8 1 2 1 3 1 1 1 1 1 1 1 2 2 2 3 1
73 1 1 2 2 18 105 2 2 2 3 1 2 1 3 2 1 1 1 1 1 3 3 1 2 2 2 3 1
74 2 3 2 1 16 85 1 2 1 3 4 3 1 3 3 1 1 1 1 2 4 4 1 1 2 1 3 1
75 1 1 2 1 12 93 4 2 2 1 3 2 1 2 2 1 1 1 1 2 4 4 1 2 2 1 3 1
76 2 3 2 1 15 95 3 2 1 2 2 2 1 3 2 1 1 1 1 2 4 4 1 1 2 1 3 1
kraj bivanja
mesto 1
podeželje 2
vrtec/šola
Vrtec Bizeljsko 1
OŠ Bizeljsko 2
Vrtec Krško 3