UNIVERZA V MARIBORU

FILOZOFSKA FAKULTETA

Oddelek za prevodoslovje

DIPLOMSKO DELO

Marina Škvorc

Maribor 2016

UNIVERZA V MARIBORU

FILOZOFSKA FAKULTETA

Oddelek za prevodoslovje

Diplomsko delo

PREVAJANJE KULTURNO POGOJENIH IZRAZOV V NANIZANKI SODOBNA

DRUŽINA

Graduation thesis

TRANSLATION OF CULTURE SPECFIC TERMS IN THE SITCOM MODERN

FAMILY

Mentorica: Kandidatka:

izr. prof. dr. Alenka Valh Lopert Marina Škvorc

Maribor 2016

Lektorica in prevajalka: Nina Koper, prof. slovenščine in univ. dipl. prev. in tolm.

angleškega jezika

ZAHVALA

Mentorici izr. prof. dr. Alenki Valh Lopert se zahvaljujem za vso strokovno pomoč pri

izdelavi diplomskega dela.

Staršem in drugim najbližjim ter prijateljem se zahvaljujem za spodbudo in podporo v

času študija.

Robi in Zala, hvala za potrpljenje.

Koroška cesta 160 2000 Maribor, Slovenija

IZJAVA

Podpisana Marina Škvorc, rojena 23. 5. 1984, študentka Filozofske fakultete Univerze

v Mariboru, univerzitetnega študijskega programa Prevajanje in tolmačenje –

angleščina in Zgodovina, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom Prevajanje

kulturno pogojenih izrazov v humoristični nanizanki Sodobna družina pri mentorici

izr. prof. dr. Alenki Valh Lopert avtorsko delo.

V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso

prepisani brez navedbe avtorjev.

_________________________

(podpis študenke)

Maribor, 31. 5. 2016

POVZETEK

Kulturno pogojeni izrazi pogosto povzročajo težave pri prevajanju, saj je treba poznati

izhodiščno in tudi ciljno kulturo. Gledalec izhodiščne kulture nujno ne pozna, zato je

naloga prevajalca, da ustrezno prevede take izraze in jih tudi prilagodi ciljni kulturi.

Namen diplomskega dela je bil predstaviti in analizirati amaterske podnapise v

humoristični nanizanki Sodobna družina (v izvirniku Modern family) ter kulturno

pogojene izraze, ki se pojavijo v njej. Za prevajanje teh izrazov obstajajo različne

strategije prevajanja. Mi smo pri analizi uporabili prevajalske strategije Mone Baker,

Jean-Paula Vinayja in Jeana Darbelneta. Ugotavljali smo, katere od teh strategij so bile

najpogosteje uporabljene pri prevajanju, prav tako pa smo podali predloge za

izboljšavo prevodov.

Ključne besede: kulturno pogojeni izrazi, izhodiščna in ciljna kultura, podnaslavljanje,

Modern family, Sodobna družina, prevajalske strategije, Baker, Vinay in Darbelnet.

ABSTRACT

Culture specific terms often cause difficulties in translation since knowledge of both source

and target culture is neccessary. The viewer is not neccessarily familiar with the source

culture, so it is a translator's task to adequately translate such terms and adjust them to the

target culture. The purpose of this thesis is to present and analyze amateur subtitles in the

sitcom Modern family and culture specific terms in them. There are many different translation

strategies used for translating these kind of expressions. Our analysis was based on strategies

according to Mona Baker and Jean-Paul Vinay and Jean Darbelnet. We wanted to determine

which of these strategies were most frequently used. We provided our own suggestions for the

improvement of these subtitles as well.

Key words: culture specific terms, source and target culture, subtitling, Modern family,

translation strategies, Baker, Vinay and Darbelnet.

I

KAZALO VSEBINE

1 UVOD .........................................................................................................................1

1.1 Namen ...................................................................................................................1

1.2 Raziskovalne hipoteze ...........................................................................................1

1.3 Metodologija .........................................................................................................2

2 PREVAJANJE .............................................................................................................3

2.1 Razvoj prevajanja ..................................................................................................5

2.2 Sodobni teoretiki prevajanja ..................................................................................6

2.2.1 Roman Osipovič Jakobson ..............................................................................6

2.2.2 Eugene Nida ...................................................................................................7

2.2.3 Hans Josef Vermeer ........................................................................................9

2.2.4 Mary Snell-Hornby ....................................................................................... 10

3 STRATEGIJE PREVAJANJA ................................................................................... 11

3.1 Jean-Paul Vinay in Jean Darbelnet ....................................................................... 11

3.1.1 Sposojenke ................................................................................................... 11

3.1.2 Kalki ali nove domače tvorjenke ................................................................... 12

3.1.3 Dobesedni prevod ......................................................................................... 13

3.1.4 Transpozicija ................................................................................................ 14

3.1.5 Modulacija.................................................................................................... 14

3.1.6 Ekvivalenca ali ustreznost ............................................................................. 15

3.1.7 Adaptacija ali priredba .................................................................................. 16

3.2 Mona Baker ......................................................................................................... 17

3.2.1 Neustreznost na besedni ravni ....................................................................... 17

4 PODNASLAVLJANJE .............................................................................................. 22

4.1 Razvoj podnaslavljanja ........................................................................................ 22

4.2 Vrste avdiovizualnega prevajanja......................................................................... 22

4.3 Podnaslavljanje in sinhronizacija ......................................................................... 23

4.4 Prevajanje in podnaslavljanje ............................................................................... 24

4.5 Večjezičnost ........................................................................................................ 24

4.6 Besedilo na zaslonu ............................................................................................. 25

5 ZVRSTNOST JEZIKA .............................................................................................. 26

5.1 Socialna zvrstnost slovenskega jezika .................................................................. 26

5.1.1 Vrste sociolektov .......................................................................................... 29

II

5.1.2 Družbeni sloji: kultivirani, obrobni in ekscesni sociolekti .............................. 33

5.1.3 Funkcija jezikovnih zvrsti v leposlovju in filmih ........................................... 38

5.1.4 Splošni pogovorni jezik kot prevladujoča zvrst v podnapisih ......................... 38

5.2 Socialna zvrstnost angleškega jezika .................................................................... 39

5.3 Prevzemanje tujega besedja v slovenski jezik ....................................................... 42

6 KULTURA ................................................................................................................ 44

6.1 Prevajanje in kultura po Petru Newmarku ............................................................ 44

6.2 Kulturne kategorije .............................................................................................. 44

6.2.1 Ekologija ...................................................................................................... 46

6.2.2 Materialna kultura ......................................................................................... 46

6.2.3 Družbena kultura .......................................................................................... 47

6.2.4 Organizacije, postopki, dejavnosti, običaji, pojmi .......................................... 48

6.2.5 Navade in kretnje .......................................................................................... 49

6.3 Prevajanje narečij ................................................................................................ 49

6.4 Prevajanje eponimov ........................................................................................... 50

6.5 Prevajanje kratic .................................................................................................. 51

6.6 Medkulturno sporazumevanje in razlike ............................................................... 52

6.7 Prevajanje in medkulturnost ................................................................................. 53

6.8 Splošna načela prevajanja medkulturnih izrazov .................................................. 54

7 NANIZANKA SODOBNA DRUŽINA ...................................................................... 55

8 EMPIRIČNI DEL ...................................................................................................... 56

8.1 Analiza kulturno pogojenih izrazov v nanizanki Sodobna družina ....................... 56

8.2.1 Izrazi iz vsakdanjega življenja ....................................................................... 57

8.2.2 Materialne dobrine ........................................................................................ 74

8.2.3 Družbeno udejstvovanje ................................................................................ 83

8.2 Ugotovitve analize kulturno pogojenih izrazov v nanizanki Sodobna družina ....... 93

9 SKLEP ....................................................................................................................... 96

10 LITERATURA ........................................................................................................ 97

KAZALO GRAFA

Graf 1: Strategije prevajanja kulturno pogojenih izrazov................................................ 93

1

1 UVOD

V diplomskem delu smo se odločili analizirati amaterske podnapise humoristične

nanizanke Sodobna družina, v izvirniku Modern family. Podnapise smo pridobili s

spletne strani Podnapisi.net. Ta vrsta podnapisov ni nujno vedno kakovostna, saj

vemo, da jih v veliko primerih objavljajo ljudje, ki nimajo primerne izobrazbe s

področja prevajanja.

Diplomsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu

bomo predstavili razvoj in teorije prevajanja ter prevajalske strategije. Posvetili se

bomo podnaslavljanju, zvrstnosti slovenskega in angleškega jezika, kulturi ter

predstavili humoristično nanizanko Sodobna družina.

V empiričnem delu se bomo osredinili na prevajanje kulturno pogojenih izrazov,

ki se pojavljajo v nanizanki Sodobna družina. Pri analizi se bomo sklicevali na

prevajalske strategije, podali komentarje prevodov kulturnih izrazov in v

določenih primerih dodali lastne predloge izboljšav. Ugotovitve bomo strnili v

sklepu.

1.1 Namen

Namen diplomskega dela je predstaviti različne strategije prevajanja kulturno

pogojenih izrazov, in sicer strategije po Moni Baker ter Jean-Paulu Vinayju in

Jeanu Darbelnetu. Analiza bo temeljila na kulturno pogojenih izrazih v amaterskih

podnapisih v humoristični nanizanki Sodobna družina. Primerjali bomo izvirno

različico in prevod v slovenski jezik. Pri tem bomo skušali ugotoviti, katere

strategije prevajanja so bile najpogosteje uporabljene. Prav tako je naš namen

ugotoviti, ali so bile pri prevajanju uporabljene prevzete besede.

1.2 Raziskovalne hipoteze

Pri izdelavi diplomskega dela smo si zastavili naslednje raziskovalne hipoteze, ki

jih bomo na koncu potrdili ali ovrgli:

‒ v prevodu so bile uporabljene različne strategije prevajanja;

2

‒ v amaterskih podnapisih so kulturno pogojeni izrazi pogosto nepojasnjeni

oziroma neprevedeni;

‒ v amaterskih podnapisih so kulturno pogojeni izrazi pogosto neustrezno

prevedeni;

‒ v prevodu se pojavljajo prevzete besede.

1.3 Metodologija

V diplomskem delu smo uporabljali deskriptivno in komparativno metodo

raziskovanja ter metodi analize in sinteze. Deskriptivno metodo smo uporabili v

teoretičnem delu, kjer smo predstavili podatke iz pisnih virov. Komparativno

metodo pa v empiričnem delu, ko smo primerjali izvirnik in prevod v amaterskih

podnapisih. V empiričnem delu smo prav tako uporabili metodo analize in sinteze,

analizirali smo pridobljene podatke in nato te ugotovitve zbrali v sklepu.

3

2 PREVAJANJE

Toporišič (1992: 217) prevajalca definira kot neke vrste patvorca besedila, »ker

sam ne izbira tvarine, ki jo ubeseduje, temveč jo že urejeno vzpostavlja iz besedila

v tujem jeziku (ali v drugi socialni zvrsti istega jezika) in jo tako rekoč

preubeseduje v ciljnem jeziku«, in nadaljuje, da »posebno v malih jezikovnih

skupnostih dostikrat prvi ubesedujejo določene tvarine v danem jeziku; v tem

pogledu so lahko ovira za pristno poimenovanje stvari, posebno če prevajajo

suženjsko, tj. sledeč bolj danostim izvornega kakor ciljnega jezika (zlasti pri

strokovnih besedilih)«.

Newmark (2000: 21) pa prevajanje definira kot prenos pomena besedila v drug

jezik, in sicer tako, da ustreza avtorjevemu namenu. Piše tudi o dilemi prevajalcev

o prenosu čim več besedila izhodiščnega jezika v ciljni jezik, a žal prevod ne more

preprosto poustvariti izvirnika ali biti enak izvirniku.

Prevajanje vseh vrst besedil, od tehničnih, gospodarskih, političnih, pravnih,

znanstvenih in književnih, ter tudi simultano in konsekutivno prevajanje na

mednarodnih zborovanjih in konferencah je v drugi polovici 20. stoletja dobilo

dimenzijo mednarodnega masovnega načina komunikacije. Zato prevajanje kot

vitalen del medkulturne komunikacije v večjezični globalni skupnosti dobiva

pomembno komunikacijsko vlogo – odpira dialog in omogoča sporazumevanje

med različnimi narodi in kulturami. V tem kontekstu prevajalci doživljajo

določeno metamorfozo s tem, ko prevzemajo aktivno vlogo v mednarodni

komunikaciji kot medkulturni posredniki, svetovalci, terminologi, strokovnjaki,

poklicni komunikatorji in pisci v globalni informacijski družbi. Vermeer

(1989/2000; cit. po Kučiš 2016: 11) piše o prevajalcu kot strokovnjaku: »Glede na

to, da so prevajalci strokovnjaki, verjamemo, da o določenih področjih vedo več

kot drugi. Zaradi tega je treba spoštovati mnenje strokovnjakov; strokovnjak mora

imeti moč odločanja. Prevajalec je takšen strokovnjak.« (prav tam)

V preteklih petih desetletjih je prišlo do povečanega interesa na področju

raziskovanja prevajanja. Tako se po Prunču (2008; povz. po Kučiš 2016: 11) v

4

fokus prevodoslovno-raziskovalnega diskurza postavlja poudarek na kulturološko

dimenzijo prevajanja kot translatološki rezultat neuspeha na področju strojnega

prevajanja v globalni družbi, ki omogoča intenzivni komunikacijski stik med

dvema kulturama in ne rezultira v vzpostavljanju edinstvene in unificirane

svetovne kulture.

Zato se področje raziskovanja prevajanja koncentrira na večjezično in

multikulturno komunikacijo, na migracijske procese in posledično na globalno

družbo v postkolonialnih družbenih pogojih na vseh stopnjah globalne,

regionalne, nacionalne in lokalne prevajalske komunikacije. Spremembe na

področju prevajanja kot znanstvene discipline so vsekakor znak pomembnih

kulturnih, političnih in tehnoloških sprememb v svetu, ki so nastale kot rezultat

novih transformacijskih in globalizacijskih družbenih procesov (Kučiš 2016: 11–

12).

Prevajanje kot tisočletni praktični model sporazumevanja in kot sodoben

translatološki praktični in teoretični postulat spodbuja in razvija razumljivo

komunikacijo med različnimi narodi in civilizacijami ter istočasno globalizira in

povezuje ekonomske, gospodarske in politične procese. Prevajalski proces kot

tudi njegov proizvod – prevod ‒ sta determinirana z lingvistično-komunikacijsko

dimenzijo in kulturološko-etičnim aspektom, znano pa je tudi, da sta jezik in

kultura medsebojno povezana in odvisna eden od drugega, in to tako, da vsaka

kultura obstaja kot zgodovinsko-družbena dediščina neke družbe, ki se reflektira

skozi njegov jezik, ki služi za sporazumevanje. Narodi v današnjem času

globalizacije tako skušajo ohraniti svojo jezikovno in kulturno identiteto, in to

kljub vse večjemu pritisku anglosaškega načina prevajanja oziroma sprejemanja

angleščine kot t. i. univerzalnega jezika oziroma lingue france (prav tam: 12).

Translatologija je dokaj mlada interdisciplinarna znanost in kot taka uporablja

spoznanja in dosežke iz različnih znanstvenih področij, od jezikoslovja, filozofije,

teologije, komunikologije, kulturnih študij, pa do sociologije in psihologije,

skratka vseh področij, ki so v preteklosti pa tudi danes izkazala interes za

prevajalsko problematiko in skušajo razložiti fenomen prevajanja kot

5

komunikacijski izziv. Ugotovimo lahko, da je za prevajanje kot samostojno

znanstveno disciplino bilo ključnega pomena jezikoslovno-filozofsko in

komunikacijsko-medkulturno raziskovanje. Pisno in ustno prevajanje sta dve

ključni področji tega raziskovanja, v zadnjem času pa k temu spada še strojno

prevajanje ter računalniško podprto prevajanje. Vsa ta področja pa presegajo

kulturno dediščino človeštva in širijo jezikovne meje ter gradijo mostove

sporazumevanja in širijo znanje, ki tako postaja kulturna in globalna lastnost vseh

civilizacij (Kučiš 2016: 12–13).

2.1 Razvoj prevajanja

Prevajanje, vloga in položaj prevoda so že v preteklosti, in tudi še danes, bili v

središču pozornosti tako prevajalcev, filozofov, literarnih teoretikov,

jezikoslovcev in semiotikov. Obravnavo problematike prevajanja tako najdemo v

humanistiki in v vseh evropskih zgodovinskih obdobjih. Tako so že v antičnem

obdobju nastala prva besedila, ki so spregovorila o problematiki prevajanja, in so

se ohranila do danes. Prvim kratkim zapisom Cicera in Horacija o prevajanju

sledijo v pozni antiki daljši eseji, ki so posvečeni prevajanju, predvsem zaradi

vedno večje pomembnosti prevoda, ki je postal tedanja osrednja dejavnost družbe.

Tako so se prevajanju posvečali tudi visoko cenjeni krščanski pisatelji in cerkevni

delavci, kot na primer sv. Hieronim in sv. Avguštin (Kocijančič Pokorn 2003: 9).

Tudi mnogi avtorji iz srednjega veka so spregovorili o prevajanju, predvsem v

predgovorih svojih prevodov, od učenjaka Janeza Skota Eriugene, srednjeveškega

vladarja Alfreda Velikega do Jeana de Meuna, Danteja Alighierija ter Johna of

Trevisa. Velika humanista Thomas More in Erazem Rotterdamski sta prav tako

podala svoje mnenje o prevajanju; reformatorji pa so pred katoliškimi kritiki

branili svoje prevode. Najpomembnejši je prav gotovo esej Martina Luthra. Za

prevajalce pa je bilo to obdobje tudi nevarno, saj so francoskega prevajalca

Etienna Doleta, avtorja besedila o osnovnih načelih prevajanja, sežgali na grmadi

zaradi neustaljenega prevoda enega od Platonu pripisanih del. Obdobje klasicizma

je tudi prineslo mnogo razmišljanj o teoriji prevajanja. Ta proces so tako

6

obravnavali Francoz Pierre Daniel Huet, Anglež John Dryden, pa tudi

razsvetljenec Voltaire (Kocijančič Pokorn 2003: 9–10).

V nemških deželah so v času predromantike poudarjali pomen jezika pri

oblikovanju duha naroda. Tako so nastali mnogi teoretični prispevki. Johann

Gottfried Herder je bil avtor več spisov, ki so kasneje vplivali na razmišljanja

romantikov, med drugim Augusta Wilhelma von Schlegla in Wolfganga von

Goetheja. Svoje mnenje o prevajanju je v času romantike v Angliji predstavil

Matthew Arnold, v Franciji Victor Hugo, v Nemčiji pa se je izoblikovala nova

misel. Ta je presegla zgolj predpisovanje najboljšega načina prevajanja, pojavil pa

se je v delih Friedricha Schleiermacherja in Wilhelma von Humboldta. Prav spis

prvega je po mnenju mnogih strokovnjakov ločnica med dvema obdobjema, med

prvim, empiričnim obdobjem, kjer so teoretična razmišljanja bila vezana na

specifična besedila in so izhajala neposredno iz prevajalske prakse, in drugim

obdobjem bolj spekulativne teorije, ki temelji na abstraktnosti konceptualizacije

prevajanja in prevajalskih problemov (prav tam: 10).

2.2 Sodobni teoretiki prevajanja

V tem podpoglavju bomo predstavili nekatere jezikoslovce, ki so povezani s

sodobnimi teorijami prevajanja.

2.2.1 Roman Osipovič Jakobson

Kot prvega izmed sodobnih avtorjev teorije o prevajanju velja omeniti Romana

Osipoviča Jakobsona, ki se je rodil leta 1896 v Moskvi. Leta 1920 je začel

poučevati ruski jezik na Višji šoli za dramo. Tam se je uveljavil ne samo kot

vodilni predstavnik sovjetskega strukturalističnega jezikoslovja, ampak tudi

evropskega. Jakobson se strinja s skoraj vsemi hipotezami švicarskega

jezikoslovca Ferdinanda de Saussura. Jakobson prav tako deli jezik (langage) na

jezikovni sistem (langue) in konkretno govorico govorca (parole) in označuje

znak kot temeljno enoto jezika, ki zaznamuje odnos med označencem

7

(konceptom) in označevalcem (zvočno podobo). Zanj je jezik jezikovni sistem,

razvejano omrežje medsebojno povezanih struktur in pojmov, ki se med seboj

določajo. V očeh strukturalista je svet in jezik prvenstveno sestavljen iz odnosov

in ne besed, kar pomeni, da dojemanje polnega pomena stvari, besed, stavkov ni

možno, dokler tega ne umestimo v določeno strukturo, katere del je. Po

Jakobsonovem mnenju bi prevod moral postati del širšega raziskovalnega

področja in ne ostati del področja obravnavanja znotraj jezikoslovja. V svojem

izjemno vplivnem članku »O jezikoslovnih vidikih prevajanja« izpostavi, da

prevajanje, namesto v jezikoslovje, spada bolj v semiotiko – znanost o

znakovnih sistemih in zgradbah, postopkih in vlogah. Pri tem se sklicuje na

semiotiko ameriškega filozofa Charlesa Sandersa Piercea, ki opozarja, da znak

nikoli nima določenega pomena, saj moramo njegov pomen nenehno določevati.

Jakobsonov članek je znamenit predvsem zaradi svoje klasifikacije in določitve

prevoda, in sicer Jakobson razlikuje med znotrajjezikovnim, medjezikovnim in

medznakovnim prevodom. Čeprav na prvi pogled jasna, njegova razdelitev

razkriva mnoge nedorečenosti. Tako je Jakobson določil znotrajjezikovni prevod

(prebesedenje) kot razlago besede ali sporočila s pomočjo znakov istega jezika, a

poudari, da popolne in prave sinonimnosti ni, in s tem tudi ni prave ekvivalence,

ki je po njegovem mnenju nujna za vsak prevod. Medznakovni prevod

(pretvorbo) je zanj razlaga besednih znakov s pomočjo nebesednih znakov,

sem spadajo priredbe besedil za gledališče ipd. Z določitvijo medjezikovnega

prevoda pa je razkril, da znotrajjezikovnega in medznakovnega prevoda ne uvršča

med prave prevode. Po Jakobsonovo je le medjezikovni prevod pravi prevod, in

sicer ga je določil kot razlago besednih znakov s pomočjo drugega jezika

(Kocijančič Pokorn 2003: 100–101).

2.2.2 Eugene Nida

Eugene A. Nida, ki se je rodil leta 1914 v Oklahoma cityju, je eden

najznamenitejših teoretikov prevajanja Svetega pisma, besedila, s posebnim

mestom v teoriji prevajanja. Sveto pismo je izmed vseh besedil zahodne kulture

največkrat prišlo v stik z drugimi kulturami, ima pa tudi v primerjavi z ostalimi

8

besedili iz zahodne kulture najdaljšo zgodovino prevajanja. Besedilo vsebuje

različne literarne zvrsti in podzvrsti. Razmišljanja Eugena Nide pa so segala

mnogo dlje, saj so imela precejšen vpliv na razvoj splošne teorije prevajanja v 60.

in 70. letih prejšnjega stoletja. To je bilo obdobje, ko je teorijo prevajanja

zaznamoval predvsem pojem ekvivalenca – ustreznost. Prvi o njej spregovori

francoski jezikoslovec Georges Munin, ki trdi, da so temelj ekvivalence predvsem

kulturne in jezikovne »univerzalije«. To obdobje prav tako zaznamuje klasična

dilema med »dobesednim« in »svobodnim« prevodom, in sicer Newmark govori o

»komunikativni« in »semantični« ustreznosti, Juliane House o »zakriti« in

»odkriti«, Nida pa o »dinamični oz. funkcionalni« in »formalni« ustreznosti. Na

Nidovo teorijo je najmočneje vplival Noam Chomsky oziroma njegova tvorbeno-

pretvorbena slovnica, in kljub želji avtorja, da njegova teorija skladnje in

generativne slovnice ne bi postala tudi prevodoslovna teorija, se je natanko to tudi

zgodilo. Chomsky je namreč uporabljal tri vrste pojmov, in sicer temeljno

sestavino, globinsko ter površinsko zgradbo. Ta model pa je Nida poenostavil,

omenjena pojma sprejel in ju vključil v svojo teorijo. Predlagal je poenostavitev

besedila na najbolj enostavna in semantično najbolj očitna jedra, nato prenos

pomena iz izhodiščnega v ciljni jezik in na kocu tvorbo stilističnih in semantično

ustreznih izrazov v jeziku prejemnika. Bil je namreč mnenja, da lahko isto

globinsko zgradbo najdemo v dveh jezikih, v čemer se razlikuje od Chomskega, ki

pa meni, da globinske zgradbe niso univerzalne (Kocijančič Pokorn 2003: 136–

137).

Prepričanje Nide v večvrednost dinamično ustreznega prevoda pa dandanes ni

splošno sprejeto. Odločitev za dinamični ali formalno ustrezni prevod se skriva v

odnosu, ki ga ima prevajalec do besedila in pomena na splošno. Dinamično

ekvivalentni prevod je po navadi enostavnejši, bralcu prijaznejši in lažje berljiv, in

s tem primernejši za Nido, ki se je ukvarjal z misijonarsko dejavnostjo. Formalno

ekvivalentni prevod pa je pogosto zapleten, bolj okoren od dinamičnega, vendar

pa ohranja dvoumnost in kompleksnost izvirnika ter s tem prepušča bralcu

prevoda lastno odločitev o pomenu določenega besedila. Njegovo teorijo

zaznamuje močno precenjevanje prevajalca, in sicer naj bi ta popolnoma poznal

pomen besedila, avtorjev namen, odzive tako izvirnih bralcev kot tudi bralcev v

9

drugi kulturi, hkrati pa Nida ne zaupa bralcem, da bi bili ti sami sposobni razbrati

pomen besedila (Kocijančič Pokorn 2003: 138–139).

Nidovo teoretično razmišljanje o prevajanju v skupini oziroma v paru in o

prevajanju v nematerni jezik je ena redkih teoretičnih podlag o prevajanju v

nematerni jezik. Za večino drugih teoretikov je tako prevajanje nesprejemljivo.

Prevod v nematerni jezik ter prevajanje v paru, ki ju pogosto zasledimo predvsem

v manjših jezikovnih skupnostih, kot je na primer slovenska, z Nidovo teorijo

prevajanja postaneta teoretično podkrepljeni dejanji s svojimi pravili in

zakonitostmi delovanja (prav tam: 140‒141).

2.2.3 Hans Josef Vermeer

Leta 1930 v Nemčiji rojeni Hans J. Vermeer je študiral prevajalstvo, in sicer

angleščino in portugalščino. Poučeval je teorijo prevajanja na Univerzi v

Heidelbergu. Skupaj z mentorico Katharine Reiss je začel preučevati prevajanje in

leta 1984 sta objavila Temelj splošne teorije prevajanja, kjer sta postavila temelje

teoriji skoposa – novega pristopa k proučevanju prevajanja (Kocijančič Pokorn

2003: 153).

Teorija skoposa je del teorije prevodoslovne dejavnosti. Prevajanje se obravnava

kot posebna vrsta prevodoslovne znanosti, ki temelji na izhodiščnem besedilu.

Skopos (grški izraz za namen, cilj) in naročilo sta osnovna pojma te teorije. V

prevajalskem projektu je skopos odločilni dejavnik. Ta določa, da mora biti

besedilo izoblikovano tako, da bo v določeni situaciji delovalo točno tako, kot si

to želi uporabnik tega besedila. Takšen pogled prevajalcu pomaga pri dilemi med

zvestim in svobodnim prevodom. Dober je namreč tisti prevod, ki ustreza

svojemu namenu oziroma je funkcionalen. Poudarek sodobnih funkcionalističnih

teorij je v tem, da skopos ni nujno enak cilju, h kateremu stremi izvirnik. Funkcija

besedila se namreč lahko spreminja glede na posebne potrebe ciljne kulture, ki jih

je treba upoštevati že od samega začetka in morajo biti v naročilu jasno izražene.

Pri določanju skoposa ciljnega besedila glavni dejavnik tako postane prejemnik.

10

Prevajalec je s tem umeščen v širši družbeni kontekst, saj poleg obravnave

odnosov prevajalec – avtor izvirnika ter prevajalec – bralec prevoda obravnava

tudi odnos prevajalec – naročnik prevoda, s čimer odpre tudi prostor za obravnavo

etičnega kodeksa prevajalca. Tega se kasneje loti Christiane Nord in v

funkcionalizem vpelje pojem lojalnosti prevajalca (Kocijančič Pokorn 2003: 153–

154).

2.2.4 Mary Snell-Hornby

Mary Snell - Hornby se je leta 1940 rodila v Angliji. Diplomirala je iz nemškega

jezika in književnosti, doktorirala pa iz nemške literature in angleškega

jezikoslovja. Njeno strokovno delo odraža ta njen dvojni interes, in zato je v t. i.

celostni pristop k prevajanju vključevala teorije prevajanja, ki so bile jezikoslovno

in literarno naravnane. Osnovni namen tega pristopa je uporaba jezikoslovnih

pristopov in metod pri teoretični obravnavi in analizi literarnih prevodov ter celo

pri njihovi produkciji. Avtorica se namreč ne želi sprijazniti s splošno sprejet im

mnenjem o neuporabnosti jezikoslovnih pristopov pri prevajanju in njihovi

nekoristnosti pri razvoju raziskovanja literarnih prevodov. Prav tako meni, da

lahko določene jezikoslovne metode in pristope uspešno prilagodimo preučevanju

prevajanja in da so lahko določeni pojmi uporabni celo za literarno prevajanje. V

svojem bistvu je tak pristop kulturološki pristop, z elementi besedilne analize in

teorije medkulturnega sporočanja. Prevajanje tako ni dvojezična dejavnost,

temveč interakcija dveh kultur. Kultura pa zanjo ni le umetniško ustvarjanje,

ampak vsi družbeno pogojeni vidiki, skupek vrednot in dosežkov človeštva. Snell

- Hornbyjeva pa besedil ne razlikuje samo glede na različne tipe, pač pa besedilo

umesti v mrežo kulturno kontekstualizirajočih podatkov. S tem preseže običajne

okvire teoretskega prevodoslovja (Kocijančič Pokorn 2003: 199–200).

11

3 STRATEGIJE PREVAJANJA

V tem poglavju bomo predstavili strategije za prevajanje kulturno pogojenih

izrazov različnih avtorjev, in sicer strategije Jean-Paula Vinayja in Jeana

Darbelneta ter Mone Baker.

3.1 Jean-Paul Vinay in Jean Darbelnet

Leta 1958 sta Jean-Paul Vinay in Jean Darbelnet objavila knjigo Stylistique

comparee du francais et de l'anglais (Comparative Stylistic of French and

English: A Methodology of Translation), kjer sta podrobno razčlenila jezikovne

razlike med francoščino in angleščino. V njej so napotki, kako jih premagovati.

Te napotke je mogoče strniti v sedem postopkov prevajanja.

Za prevajalca obstajata dva načina prevajanja, dobesedni ali neposredni ter

posredni (Vinay in Darbelnet, 1995; povz. po Hribar 2007: 28).

V ciljni jezik lahko nekaj prenesemo neposredno, ko:

1. v obeh jezikih obstajajo vzporedne kategorije – strukturni paralelizem,

2. v obeh jezikih obstajajo vzporedni koncepti – metalingvistični paralelizem

(prav tam).

Praznine ali lagune nastanejo, kadar v ciljnem jeziku ni izrazov, ustreznih izrazom

v izvirnem jeziku. Ko pa neposreden prenos ni mogoč oziroma, ko obstajajo

takšne metalingvistične ali strukturne razlike, ki tega ne dovoljujejo, pa je treba

uporabiti metode posrednega prevajanja (prav tam: 28–29).

Naslednji seznam vsebuje sedem metod prevajanja, od katerih so tri metode

neposrednega in štiri metode posrednega prevajanja (prav tam: 29).

3.1.1 Sposojenke

Hribar (2007: 29–30) piše, da je najbolj preprosta prevajalska metoda za

izpopolnitev vrzeli oziroma praznin raba sposojenk. Z njimi nadomeščamo izraze

12

za neznane koncepte, tehnične procese itd. Uporabimo lahko tudi še citatne besede

in besedne zveze iz drugih jezikov (first lady, Trafalgar Square itd.), ki pa niso

sestavni del slovenskega jezika. Med angleščino in slovenščino je ogromno

leksikalnih in referenčnih vrzeli. Mnogi izrazi, tako v enem kot v drugem jeziku,

nimajo svojih ustreznic v drugem jeziku. Te je zato treba prevesti ali opisno ali pa

jih ohraniti in jih razložiti. Opis naj bi bil čim krajši in čim manj moteč. Nekatere

sposojenke pa so s pogosto uporabo izgubile značaj sposojenk in so postale del

jezika. Prevajalce zanimajo predvsem nove sposojenke. Treba pa je omeniti tudi

tako imenovane lažne prijatelje (angl. false friends). To so sposojenke, ki so

sčasoma spremenile svoj pomen. Tem je treba nameniti posebno pozornost in se

jih izogibati.

Valh (2008: 124) pojasnjuje pojem prevzete prvine, ki jo je v slovenski jezik že

leta 1971 uvedel Jože Toporišič in jo je opredelil kot besedo, ki se v jezik dobi iz

kakega drugega jezika ali v knjižni jezik iz kakega narečja istega jezika in je lahko

občno ali lastno ime.

Sposojenke so tudi popačene besede iz sosednjih jezikov. Imenujemo jih

barbarizmi, in sicer italijanizmi, germanizmi, hrvatizmi, srbizmi itd. SSKJ jih

označuje za (nižje) pogovorne izraze. Kot prevajalec jih je treba poznati, da se jih

po potrebi lahko vključi ali izključi iz prevoda (Hribar 2007: 30).

3.1.2 Kalki ali nove domače tvorjenke

Kalk oziroma nova domača tvorjenka je posebna zvrst sposojenke. To je

dobesedno preveden izraz iz drugega jezika. Ločimo leksikalni in strukturni kalk.

Primer leksikalnega kalka je recimo dobesedni prevod angleškega voščila

Compliments of the Season! s franscoskim Compliments de la Saison! (slovenski

dobesedni prevod bi bil božične čestitke). Strukturni kalk pomeni uvedbo nove

jezikovne zgradbe v jezik. Številni angleški kalki iz slovenskega jezika so nastali

v času političnega samoupravljanja, kot recimo družbena lastnina – social

property, osnovna organizacija družbenega dela – Basic Organization of

Associated Labour (BOAL) itd (Toporišič, 2001; povz. po Hribar 2007: 31).

13

S pogosto rabo lahko tudi kalki postanejo sestavni del jezika. Lahko spremenijo

svoj osnovni pomen, kar jih uvršča v kategorijo lažnih prijateljev (Vinay in

Darbelnet, 1995; povz. po Hribar 2007: 29).

3.1.3 Dobesedni prevod

Dobesedni prevod je neposreden prenos izvirnega besedila v ciljno besedilo, ki je

ustrezno tako na slovnični ravni kot tudi idiomatsko. Prevajalčeva naloga v tem

primeru je, da besedilo jezikoslovno popolnoma podredi ciljnemu jeziku (Vinay

in Darbelnet, 1995; povz. po Hribar 2007: 34).

Dobesedni prevod je možen v primerih, ko:

‒ jezika pripadata isti družini (angleščina/nemščina, francoščina/italijanščina);

‒ izhajata iz istega kulturnega okolja;

‒ v obeh kulturah obstaja nek splošen metalingvističen koncept;

‒ v obeh kulturah sovpadajo miselni postopki, včasih pa tudi jezikovne strukture,

ki jih izražajo. To je pogost primer med evropskimi jeziki in kulturami (prav tam).

Če dobesedni prevod, ki vključuje kalke in sposojenke, ni mogoč, se mora

prevajalec zateči k metodi posrednega prevajanja. Dobesedni prevod je nemogoč,

ko:

a) spremeni pomen izvirniku,

b) nima pomena,

c) strukturno ni mogoč,

č) ne izraža objektivnega ali miselnega koncepta ciljnega jezika,

d) ima ustrezen izraz iz drugega registra (prav tam).

Če se prevajalec odloči za idiomatski izraz, želi s tem doseči ekvivalenco obeh

sporočil, kar mu dovoljuje njegov nevtralni položaj. Ekvivalenca sporočila se

tukaj nanaša na situacijsko enakost, za kar pa slovarji ne obstajajo in bi jih tudi

bilo nemogoče napisati. Noben slovar namreč ne more ponuditi neskončnega

14

števila pomenov, ki jih dobimo znotraj izrazov s preprostim razmeščanjem besed.

Slovarji tudi ne morejo rešiti vseh prevajalskih problemov, saj se le prevajalci

lahko zavedajo kompleksnosti sporočila, ki vpliva na njihovo rešitev (Vinay in

Darbelnet, 1995; povz. po Hribar 2007: 36).

3.1.4 Transpozicija

Transpozicija je prevajalski postopek, ki zajema spremembo v slovnici

(Newmark, 2000: 138). Je zamenjava ene besedne vrste z drugo in je možna tudi

znotraj samega jezika, saj je možno enaka sporočila v določenem jeziku tudi

poljubno oblikovati. Obstajata dve vrsti transpozicije, in sicer obvezna in poljubna

(Vinay in Darbelnet, 1995; povz. po Hribar 2007: 37).

Po Newmarku (2000: 138–142) obstajajo naslednje vrste premikov:

a) sprememba ednine v množino (applause (aplavz), des applausiments; furniture

(pohištvo), des meubles) ali sprememba položaja pridevnika (the white house

(bela hiša), la maison blanche);

b) slovnična struktura izvirnega jezika v ciljni kulturi ne obstaja;

c) slovnično popolnoma verodostojen izraz je možen, toda ni v skladu z naravno

rabo v ciljni kulturi;

č) nadomeščanje prave leksikalne vrzeli s slovnično strukturo.

3.1.5 Modulacija

Modulacija je različica oblike sporočila, ki nastane zaradi spremembe stališča,

gledišča. To se zgodi, kadar ciljni jezik, kljub slovnično pravilnemu dobesednemu

prevodu, zavrača ta popolnoma verodostojni prevod, saj je morda v ciljnem jeziku

neprimeren, neroden ali pa ni idiomatičen. Vinay in Darbelnet ločita obvezno in

poljubno modulacijo. Prve so zapisane v dvojezičnih slovarjih. Primer obvezne

modulacije je recimo angleška fraza The time when …, ki v slovenščini pomeni

Trenutek, ko … (Vinay in Darbelnet, 1995; povz. po Hribar 2007: 40; Newmark

2000: 143).

15

Poljubne modulacije pa prevajalci uporabljajo, kadar ciljni jezik zavrača

popolnoma verodostojni prevod. To so redko rabljeni izrazi in še niso opredeljeni

v slovarjih. Primer poljubne modulacije je sprememba nikalne oblike v trdilno (It

is not difficult to show … v Lahko je pokazati/dokazati …). Po mnenju avtorjev je

razlika med obvezno in poljubno modulacijo v pogostosti rabe. Ob pogosti rabi

lahko sprva poljubna modulacija postane obvezna (Vinay in Darbelnet, 1995;

povz. po Hribar 2007: 40).

Vinay in Darbelnet (povz. po Newmark 2000: 144–145) sta modulacije razdelila v

naslednje kategorije:

a) del – celota (Athens of the North – Edinburgh),

b) abstraktno – konkretno (sleep in the open – spati pod zvezdami),

c) vzrok – učinek (you're quite a stranger – vas pa ne vidimo več),

č) en del namesto drugega (from cover to cover – od prve do zadnje strani),

d) zamenjava izrazov (lebensgefährlich – življenjska/smrtna nevarnost),

e) tvornik – trpnik,

f) prostor – čas,

g) intervali in meje,

h) sprememba simbolov.

3.1.6 Ekvivalenca ali ustreznost

O ekvivalentnih besedilih govorimo takrat, kadar je možno enako ali isto situacijo

izraziti s popolnoma različnimi slogovnimi in strukturnimi metodami (Vinay in

Darbelnet, 1995; povz. po Hribar 2007: 43).

Primer ekvivalence je recimo besedni izraz, s katerim bi se posameznik odzval ob

poškodbi. Angleški govorec bi zakričal Ouch!, Slovenec pa bi se v tem primeru

odzval z Auu!. Primeri ekvivalence v različnih jezikih so predvsem onomatopeje

živalskih glasov:

– oglašanje petelina: cock-a-doodle-do – kikiriki,

16

– oglašanje mačke: miaow – mijav,

– oglašanje psa: bow wow – hov hov,

– oglašanje ovce: baah – bee bee,

– oglašanje ptice: tweet tweet – čiv čiv (prav tam).

Ti primeri onomatopeje prikazujejo posebne značilnosti ekvivalence. V veliki

večini primerov so sintagmatske in so povezane z zvočno (morfološko) naravo

izraza ter se nanašajo na sporočilo kot celoto. Zato je večina ekvivalenc stalnih,

najdemo pa jih v idiomih, pregovorih, klišejih, samostalniških ali pridevniških

frazah (prav tam).

Med pregovori najdemo največ primerov ekvivalence, kot recimo It's raining cats

and dogs – Dežuje kot iz škafa, Like a bull in china shop – Neroden kot slon (prav

tam).

Ekvivalentni izrazi so pogosti tudi pri idiomih, kot recimo They are as like as two

peas – Podobna sta si kot jajce jajcu. Idiomov ni mogoče prevajati s kalki, a se to

kljub temu pogosto dogaja v dvojezičnih skupnostih, ki imajo stalni stik z obema

jezikoma, a je poznavanje jezika druge skupnosti slabše (prav tam: 44).

Uvajanje kalkov naj bi bila domena avtorjev in ne prevajalcev, zanje je bolje, da v

takih primerih uporabijo ustaljene oblike izražanja in se ne zatekajo k

anglicizmom, germanizmom itd (Vinay in Darbelnet, 1995; povz. po Hribar 2007:

44).

3.1.7 Adaptacija ali priredba

Postopek priredbe ali adaptacije uporabljamo, kadar je vrsta izvirnega jezika

neznana kulturi ciljnega jezika. Zato morajo v teh primerih prevajalci ustvariti

novo situacijo, ki ustreza izvirni. Adaptacija je posebna vrsta ekvivalence, in sicer

situacijska ekvivalenca. Adaptacije so še posebej pogoste pri prevajanju naslovov

filmov, knjig itd (Hribar 2007: 46).

17

Adaptacije se običajno poslužujejo simultani in konferenčni prevajalci, pri čemer

je potrebna previdnost, saj je treba upoštevati celotni kontekst, kar pa v takšnih

položajih ni lahko.

3.2 Mona Baker

Mona Baker je egiptovska profesorica prevodoslovnih študij in direktorica Centra

za prevajanje in medkulturne študije na Univerzi v Manchestru v Angliji (več na:

www.wikipedia.com).

Leta 1992 je izdala učbenik o prevajanju In Other Words: A Coursebook on

Translation. V njem je opisala različne strategije prevajanja, in sicer ekvivalence

na besedni ravni, ekvivalence nad besedno ravnjo, slovnične ekvivalence,

besedilne ekvivalence z vidika tematskih in informacijskih oblik ter kohezije in

pragmatične koherence (Baker 1992: 10, 46, 82, 119, 180, 217).

3.2.1 Neustreznost na besedni ravni

V tem poglavju nas bo zanimala predvsem neustreznost na besedni ravni.

To pomeni, da v ciljnem jeziku oziroma v njegovi kulturi ne obstaja beseda, ki bi

neposredno ustrezala besedi v izvirnem jeziku. Tip in stopnja težavnosti

prevajanja pa sta odvisna od narave neustreznosti in drugih dejavnikov (Baker

1992: 21).

Baker (2011: 18–22) navaja naslednje najpogostejše primere:

a) Kulturno zaznamovani koncepti.

Izvirni izraz lahko izraža koncept, ki je v ciljni kulturi neznan. Ta je lahko

povezan z navadami, verskim prepričanjem, običaji, hrano itd.

b) Koncepti izvirnega jezika, ki v ciljnem jeziku še niso leksikalizirani.

Izvirni izraz izraža koncept, ki je v ciljni kulturi znan, a še ni bil leksikaliziran.

18

c) Pomensko zapletene izvirne besede.

Z morfološkega vidika preproste besede s pomensko zapletenimi koncepti, na

primer beseda z enim samim morfemom, ki ima kompleksnejši pomen in je ta

lahko celo daljši od ene povedi.

č) Besede nimajo enakega pomena v izvirnem in ciljnem jeziku.

Beseda ima lahko v ciljnem jeziku več ali manj pomenov kot pa v izvirnem

jeziku. En jezik lahko zanemari to, kar je v drugem jeziku pomembna pomenska

razlika. Kot primer lahko navedemo indonezijski besedi kehujanan in hujan-

hujanan. Pomen obeh je iti ven na dež, le da v prvem primeru vemo, da dežuje, v

drugem pa tega ne vemo. Pri drugih jezikih takih pomenskih razlik ni.

d) V ciljnem jeziku ni ustrezne nadpomenke.

Izvirni jezik ima lahko specifično besedo oziroma podpomenko, splošne besede

oziroma nadpomenke pa nima. Tako mnogi jeziki recimo nimajo ustrezne

nadpomenke za angleško besedo facilities in jo zato v prevodu nadomeščajo s

podpomenko.

e) V ciljnem jeziku ni ustrezne podpomenke.

Bolj pogosto se dogaja, da imajo jeziki nadpomenke oziroma bolj splošne besede,

podpomenk pa nimajo. Tako ima angleška beseda house veliko podpomenk, ki jih

v drugih jezikih ni, kot recimo bungalow, villa, mansion, lodge, cottage.

f) Razlike med fizičnim in medosebnim pomenskim vidikom.

Fizični vidik je lahko v nekaterih jezikih pomembnejši kot v drugih. Ta zadeva

pomene, ki opredeljujejo nahajanje oseb ali stvari, kar se v angleškem jeziku

izraža s pari besed, kot so come/go, take/bring, arrive/depart itd. Pomeni besed, ki

izražajo medosebne vidike, pa se nanašajo na razmerje med sodelujočimi v

diskurzu (tenor diskurza).

g) Razlike v ekspresivni rabi.

Besede v izhodiščnem in ciljnem jeziku lahko imajo enak pomen, a drugačen

preneseni pomen. Kadar je v ciljnem jeziku izraz nevtralen, v izvirnem pa

19

ekspresiven, je pogosto lažje nevtralni besedi v prevodu dodati vrednostni

pridevnik ali poskusiti poudariti ekspresivnost drugje v besedilu.

h) Razlike v obliki.

V ciljnem jeziku pogosto ne obstaja določena oblika izvirne besede. Določene

pripone in predpone, ki imajo nek pomen v angleškem jeziku, nimajo neposrednih

ustreznih izrazov v drugih jezikih (pari, kot so employer/employee,

trainer/trainee, payer/payee, pripone -ish (boyish, hellish), -able (conceivable,

drinkable)). Nekatere končnice, kot na primer -ese (journalese, translationese),

ustvarjajo v angleškem jeziku nove, modne besede. Te in tem podobne dajejo

besedilu ekspresivno vrednost, te pa v prevodu pogosto ni mogoče izraziti. V

takih primerih pridejo v poštev kompenzacijske tehnike.

i) Razlike pri pogostosti in namenu uporabe določenih oblik.

Četudi ima določena oblika ustaljeni ustrezni izraz v ciljnem jeziku, lahko obstaja

razlika v pogostosti uporabe. V angleškem jeziku je značilna pogostejša uporaba

deležnika -ing. V nemškem in slovenskem ter tudi v skandinavskih jezikih

pogosta uporaba deležnika zveni togo in nenaravno.

j) Raba sposojenk v izvirnem besedilu.

Raba sposojenk v izvirnem besedilu predstavlja posebni problem pri prevajanju.

V besedilo jih avtorji običajno vnesejo z določenim namenom. Izraze, kot so chic

ali alfresco, v angleščini pa tudi v drugih jezikih uporabljajo zaradi njihove

prestižne vrednosti. Prevajalski problem predstavljajo tudi t. i. faux amis oziroma

false friends (lažni prijatelji). To so izrazi, ki imajo enako obliko v dveh ali več

jezikih, a imajo drugačen pomen. Povezujemo jih z zgodovinskimi ali kulturno

sorodnimi jeziki, kot so angleščina, francoščina, španščina in nemščina, ali pa tudi

z med seboj popolnoma nepovezanimi jeziki, kot recimo angleščina, japonščina in

ruščina.

Baker (2011: 23–43) prav tako predstavi najpogostejše strategije prevajanja:

a) Prevod z bolj splošno besedo (nadpomenko)

20

Primer: shampoo in wash (angleščina in španščina)

Shampoo the hair with a mild WELLA-SHAMPOO and lightly towel dry.

Lase operite z blagim WELLA-ŠAMPONOM in narahlo osušite z brisačo.

b) Prevod z bolj nevtralno/manj ekspresivno besedo

Primer: exotic in strange unique/ eksotičen, nenavaden (angleščina in kitajščina);

ancient in archaic (angleščina in japonščina)/starodaven, starinski, zastarel.

c) Prevod s kulturno ustreznico

Strategija vključuje zamenjavo kulturno zaznamovane besede z izrazom iz

ciljnega jezika, ki nima enakega izhodiščnega pomena, a vendar obstaja

verjetnost, da bo podobno vplival na bralca/gledalca.

Primer: Cream Tea expert in expert in pastry (angleščina in

italijanščina)/strokovnjak za pecivo/slaščice.

č) Prevod s sposojenko/sposojenko in razlago

To je pogosta strategija, ki se uporablja pri kulturno zaznamovanih besedah in

modnih izrazih. Po mnenju avtorice je ob večkratni ponovitvi sposojenke v

besedilu koristno dodati razlago. To bo bralec razumel in daljše razlage, ki bi ga

odvračale od branja, ne bodo potrebne.

d) Prevod s parafrazo in rabo podobnih besed

To je pogosta strategija pri pojmih, ki so leksikalizirani v ciljnem jeziku, a v

drugačni obliki.

Primer: creamy in that resembles cream/kremast (angleščina in arabščina); related

to in have a kinship/povezan, soroden (angleščina in kitajščina).

e) Prevod s parafrazo in rabo nepovezanih besed

To strategijo uporabljamo, kadar izvirni pojmi v ciljnem jeziku niso

leksikalizirani.

Primer: affidavit in written communication supported by an oath (angleščina in

arabščina)/pisna izjava pod prisego

21

f) Prevod z izpustom

Čeprav zveni kot drastična strategija, pa v nekaterih primerih prevodov ni škode,

če se kateri izraz izpusti. Če ta ni pomemben za nadaljnji razvoj besedila, je

priporočena uporaba te strategije.

g) Prevod z ilustracijo

Prevajalec lahko uporabi to strategijo, kadar beseda v izvirnem jeziku nima

ustreznega izraza v ciljnem jeziku in če se ta nanaša na fizični subjekt, ki ga lahko

ponazorimo z ilustracijami. Strategijo je mogoče uporabiti, kadar je prostor

omejen oziroma je potrebno kratko in jedrnato besedilo.

22

4 PODNASLAVLJANJE

V tem poglavju bomo predstavili podnaslavljanje, in sicer bomo opisali njegov

razvoj, našteli vrste avdiovizualnega prevajanja, primerjali podnaslavljanje s

sinhronizacijo ter predstavili proces podnaslavljanja v povezavi s prevajanjem.

4.1 Razvoj podnaslavljanja

Podnaslavljanje je šele pred kratkim postalo predmet sistematičnega raziskovanja,

enega največjih razmahov je doživelo ravno avdiovizualno prevajanje. Zaradi

naraščajočega števila avdiovizualnih izdelkov je vedno več potreb po tej vrsti

prevajanja. Ta trend se je pojavil tudi zaradi naraščajočega se števila televizijskih

kanalov (od mednarodnih pa vse do lokalnih). Seveda pa količina ni zagotovilo za

kakovost. Kljub temu predstavlja ta dejavnost vedno večji delež na področju

prevajalske dejavnosti, in sicer zaradi večje dostopnosti avdiovizualnih izdelkov,

ti dosežejo večje število ljudi ravno preko televizije. Povečuje se tudi število

prevedenega materiala, prenesenega v druge kulture, npr. dokumentarci, filmi,

novice, oddaje, serije, risani filmi itd. Rast teh je povečana predvsem v državah,

kjer uradni jezik ni angleščina (Diaz Cintas 2003: 192–194).

4.2 Vrste avdiovizualnega prevajanja

Obstajajo tri vrste avdiovizualnega prevajanja, in sicer sinhronizacija,

nadsinhronizacija (t. i. voice-over) ter podnaslavljanje.

Sinhronizacija je zamenjava izvirnega zvoka, z dialogi igralcev v ciljnem jeziku in

poustvarja izvirno sporočilo, pri čemer pa je treba paziti na usklajenost gibov

igralčevih ustnic z zvokom (Diaz Cintas 2003: 195).

Nadsinhronizacija je oblika sinhronizacije, kjer je originalni zvok filma slišen v

ozadju, čez njega pa je posneto besedilo v domačem jeziku (Dries, 1995; povz. po

Frišek 2009: 33).

23

Podnaslavljanje običajno prikazuje besedilo na spodnji polovici zaslona in

poskuša obnoviti originalne dialoge govorcev ter ostale elemente, ki se pojavljajo

na zaslonu (črke, priloge, grafite, napise, plakate ipd.), in informacije na zvočnem

zapisu (Diaz Cintas in Remael 2007: 8).

4.3 Podnaslavljanje in sinhronizacija

V tujini, predvsem pa v Evropi, se pojavlja tako sinhronizacija kot tudi

podnaslavljanje. V nekaterih državah prevladuje podnaslavljanje, v drugih pa

sinhronizacija. Številčno večji narodi, kot so Italijani, Francozi, Nemci, Avstrijci,

Španci in Angleži, so tako bolj naklonjeni sinhronizaciji. Ta zaradi ekonomskega

interesa in navad množice gledalcev predstavlja najbolj običajno metodo

prevajanja. V vzhodni Evropi, na Madžarskem in Slovaškem, je sinhronizacija

prav tako pogostejša. Manjše države (Belgija, Nizozemska, Slovenija) pa

večinoma uporabljajo podnapise, sinhronizacija pa pride v poštev pri vsebinah,

namenjenih otrokom, ki še ne znajo brati (Cerar 1995: 56‒59; Dries 1995; povz.

po Frišek 2009: 59).

Diaz Cintas (2003: 195–199) piše, da zgodovinsko gledano obstajajo številni

razlogi za odločitev glede določene vrste avdiovizualnega prevajanja. Tako so se

države, kjer je bila nepismenost višja, posluževale predvsem sinhronizacije, da so

tudi nepismeni ljudje lahko razumeli vsebino. V času represije in omejevanja

svobode govora so se države, kot so Italija, Nemčija in Španija, odločale za

sinhronizacijo. Finančni vidik je prav tako imel pomembno vlogo pri izbiri

določene vrste avdiovizualnega prevajanja, saj je podnaslavljanje občutno cenejše

kot sinhronizacija. Nikjer pa seveda ne prevladuje samo ena vrsta, razlika je le v

pogostosti uporabe. Opazne pa so tudi spremembe. Tako je ponekod, predvsem v

večjih mestih določenih držav, mogoče izbirati med obema vrstama prevajanja.

Podnaslavljanje se je v zadnjem času zelo razširilo in ima tudi veliko prednosti,

prevod je hitreje dostopen in finančno ugodnejši.

V Sloveniji je prav podnaslavljanje najpogostejša oblika avdiovizualnega

prevajanja. Gledalcu omogoča pristnejšo izkušnjo filma zaradi ohranitve zvoka v

24

izvirni obliki. Za predšolske otroke, ki še ne znajo brati, se pri predvajanju risank

in animiranih filmov uporablja predvsem sinhronizacija. V kinematografih pa sta

običajno v ponudbi obe različici (Pavličič 2009: 31).

4.4 Prevajanje in podnaslavljanje

Veliko ljudi meni, da je kakovost podnaslavljanja slaba, k temu v veliki meri

pripomore tudi postavitev prevedenega besedila ob original. To je v prevajalstvu

nekaj nenavadnega, prav zato je podnaslavljanje poglavje zase. Hkrati se pojavita

izvirno in ciljno besedilo, gledalci lahko primerjajo obe sporočili, česar pri drugih

vrstah prevajanja (npr. sinhronizaciji ali književnem prevajanju) običajno ne

morejo. Pomembno je poskušati ohraniti semantično in sintaktično korelacijo med

filmskim dialogom in vsebino podnapisov. Doseči je treba maksimalno

usklajenost, kadarkoli je to mogoče (Diaz Cintas in Remael 2007: 55–56).

Diaz Cintas in Remael (2007: 57) pišeta, da je podnaslavljanje občutljivo področje

prevajalstva. Pri prevajanju podnapisov ni treba spoštovati le prostorskih in

časovnih omejitev, temveč se je treba zoperstaviti tudi kritiki občinstva, ki pozna

izvirni jezik.

4.5 Večjezičnost

Dandanes je na tržišču veliko večjezičnih filmov. To se pogosto pojavlja pri

koprodukcijah ali pa v filmih, posnetih v jeziku, ki ga v državi produkcije ne

govorijo. Ta trend lahko vidimo tudi kot poskus realističnega prikazovanja sveta,

ki se ga poslužuje novi val filmskih ustvarjalcev. Ti želijo predstavljati pogoje

migrantov in diaspore.

V filmih, kjer se pojavi še drugi ali pa morda tudi tretji jezik, mora biti prevajalec

pozoren na to, kaj se lahko oziroma mora prevesti, česar pa ni treba, razen seveda

če stranka tega ni zahtevala. Če se vsi jeziki pogosto pojavljajo, potem jih je treba

vse tudi prevesti (Diaz Cintas in Remael 2007: 58).

25

Danes so filmi, ki predstavljajo potovanja ali pa se odvijajo v večjezičnem okolju,

veliko bolj realistični v rabi jezika. Izmenjave dialogov v drugem ali celo tretjem

jeziku, ki je le del scene in nima pripovedne funkcije, jo bodo pa zato gledalci

razumeli zaradi konteksta, v katerem se pojavlja, tako ni treba podnaslavljati. Ali

je treba jezike in dialekte podnaslavljati v izvirnem in prevedenem besedilu ali ne,

je prav tako odvisno od pričakovanj, ki jih imamo o povprečnem gledalcu v

katerikoli deželi. Zato so odlomki v katalonščini v angleškem filmu za angleške in

slovenske gledalce podnaslovljeni, medtem ko pa podnapisi za italijansko ali

špansko občinstvo niso potrebni (Diaz Cintas in Remael 2007: 59–60).

4.6 Besedilo na zaslonu

Besedilo na zaslonu ali vstavki (inserti), kot temu pravijo v stroki, lahko prav tako

predstavljajo izziv za podnaslavljalca. Podnaslavljalci vedno dajejo prednost

dialogu pred napisanim besedilom ali pesmijo, čeprav morajo vsaj poskušati

zaobjeti pomembne informacije, ki so bile podane vizualno. Ko pa pride do

nasprotja med vizualnim in verbalnim kanalom, in je informacija, ki je bila

podana slušno in tudi vizualno, pomembna, potem obstajajo različne možnosti.

Kratka obnova je lahko podana na vrhu zaslona, tudi če to pomeni, da vsi gledalci

ne bodo imeli časa, da jo preberejo. Če si besedila na zaslonu sledijo zelo hitro

(npr. naslovnice časopisov, ki dajejo informacije o času ali dogodku), potem je

edina rešitev krajšanje in rezanje. Treba pa je seveda ohraniti bistvo izvirnega

sporočila. Če pa so besede na zaslonu prepoznavne, ker izvirni in ciljni jezik

uporabljata besede istega izvora, potem prevod ni potreben (Diaz Cintas in

Remael 2007: 60).

26

5 ZVRSTNOST JEZIKA

Izraz zvrst (kot tudi izpeljanke zvrsten in zvrstnost) je Toporišič (2008: 205)

uvedel kot jezikoslovni strokovni izraz.

Vpeljal je posebno tipologijo zvrsti, in sicer deli naslednje, njemu

najpomembnejše zvrsti:

1. socialne (s t. i. interesnimi govoricami),

2. funkcijske (praktično sporazumevalna, strokovna, publicistična, umetnostna),

3. prenosniške (govorjena, pisana),

4. časovne (sodobne, pretekle),

5. mernostne (vezana, nevezana).

5.1 Socialna zvrstnost slovenskega jezika

Po Toporišiču (2000: 14; 2008: 208) so socialne zvrsti naslednje:

1. knjižni jezik (knjižna zborna zvrst in knjižna pogovorna zvrst),

2. pogovorni jezik,

3. pokrajinske narečne skupine,

4. narečja,

5. mestne govorice.

Socialne podzvrsti so še t. i. interesne govorice (sleng, žargon, argo), starostne

zvrsti, spolnostni, vitalnostni, interesnozdružbena, izobrazbenostna, stanovska,

stvarnostna zvrst (Toporišič, 2000: 13).

V Slovenskem pravopisu (2001: 125) je zapisano, da je »knjižni jezik najvišja in

najbolj uzaveščena zvrst slovenskega jezika«. Knjižni jezik združuje in

predstavlja narod, saj ga gojimo kot vsenarodno sredstvo sporočanja. Delimo ga

na dve zvrsti, in sicer na zborni (strožja oblika) in pogovorni (milejša oblika)

knjižni jezik.

27

Ta zvrst se uporablja predvsem oziroma najprej v pisani obliki. Nosilci te zvrsti so

pisci strokovnih in znanstvenih knjig, pisatelji, pesniki, prevajalci. Zborna zvrst je

natančno opisana in predpisana v slovnici in v slovarju knjižnega jezika. Ima

ustaljeno pravorečje, pravopis pa tudi stilistiko (Toporišič 2008: 229–230).

Knjižna pogovorna zvrst pa je največkrat uporabljena pri branju, včasih tudi

deklamiranju in recitiranju. Bere se zlasti na radiu, deklamira in recitira se na

gledaliških odrih, na televiziji, naučeno besedilo pa na pamet govorijo tudi

politiki, družbeni delavci ipd (prav tam: 229).

Pogovorni jezik se goji predvsem v pogovoru. To ni ne zborni jezik in ne

zemljepisno narečje, četudi je v določeni meri odvisen od obeh. Iz knjižnega

jezika je ohranjena sklanjatev in spregatev, tvorba besed, vezniki in glasovi, iz

narečja pa izgovorjava glasov in stavkov, posebna vezava besed, nekatere oblike

ter precej izrazov, ki jih knjižni jezik zametuje. Razlikuje se glede na zemljepisno

lego (drugačen na Kranjskem, Primorskem ali Štajerskem). Toporišič izpostavlja

ljubljanski pogovorni jezik kot najpomembnejši, predvsem zaradi lege Ljubljane

(osrčje Slovenije) in pa Ljubljane kot središča političnega in kulturnega življenja

Slovenije. Zaradi tega se tam zbira veliko število izobražencev iz vseh koncev

Slovenije, torej iz vseh narečnih področij. Izstopa tudi dejstvo, da je Ljubljana

prestolnica Slovenije in kot taka ima tudi največ prebivalcev, zato ta pogovorni

jezik govori tudi največje število ljudi (prav tam: 226)

Narečja so posebne oblike posameznega jezika na točno določenem zemljepisnem

območju. V Sloveniji je osem narečnih skupin. Poznamo primorsko, gorenjsko,

rovtarsko, štajersko, koroško, panonsko, dolenjsko in (mešano) kočevsko. Vsaka

skupina je razdeljena še na več delov, odvisno od tega, kako se kje govori (prav

tam: 221).

Mestne govorice so posebne oblike jezika. Nastale so iz narečij v večjih mestih.

Te so v primerjavi z narečji bližje knjižni zvrsti jezika, predvsem knjižnega in

neknjižnega pogovornega jezika, kot na primer ljubljanščina, koprščina,

28

mariborščina. Zanje je značilno posebno besedje, skladnja, fonološki naglas in

splošni slušni vtis (Slovenski pravopis 2001: 128).

Žargon je različica knjižnega jezika ali kateregakoli narečja, kjer mrgoli besed in

izraznih načinov, značilnih za posamezne poklice. Svoj žargon tako imajo recimo

vojaki, zdravniki, dijaki itd. Ti v svoji govorici uporabljajo izraze iz svojih strok.

Običajno pa se ta govorica ne uporablja v navadni govorici (Toporišič 2008: 227).

Gjurin (1974: 65) razlaga, da je sleng neformalna varianta praktično-

sporazumevalnega jezika, zaznamovana s posebnim besedjem, ki je sestavljeno iz

novih izrazov ali starih, ki se jim doda nov pomen.

Gjurin (1974: 72–75) razlikuje nekaj vrst slengov:

a) družinski sleng (ne presega meja družinskega kroga);

b) otroški sleng (sporna kategorija, manjkajo tipični slengotvorni nagibi, izrazje

poberejo od starejših vrstnikov, si ga tudi izmislijo med igro);

c) mladostniški sleng (deli se na najstniški in študentski, značilna raba

barbarizmov in vulgarizmov, poudarjanje pripadnosti skupini, pojav kritičnega

odnosa do družbe, težnja po družbeni izolaciji in hkrati tudi afirmaciji);

č) splošni sleng (sleng, ki ga pozna večina uporabnikov);

d) publicitični sleng (publicistične metafore, ki sčasoma postanejo modne in

preidejo med klišeje);

e) zabavnorevialni, bulvarni sleng (vsebuje prvine živega slenga, nižjega

občevalnega jezika, narečja, nenavadne besede).

Kovačič (1991: 24–25) k socialnim zvrstem šteje tudi idiolekt. To je strokovno

ime za jezik posameznika in ne neke skupine ali naroda. V filmih in igrah je tak

jezik del karakterizacije, ki izraža junakov značaj ali pa izraža neke posebne

družbene ali nacionalne preteklosti. Tako je značilen primer takih idiolektov

govorica drugojezičnih prišlekov v posamezni družbi. V izvirniku se njihova

tujost kaže predvsem z napakami tako v besedišču kot tudi v besednih in stavčnih

29

povezavah in slovničnih obrazilih. Pri prevajanju takih primerov je na voljo več

možnosti:

a) uporaba napačnih slovničnih struktur;

b) nadomestitev besed s podobnimi, a po pomenu neustreznimi izrazi;

c) pomešanje posameznih izrazov junakovega maternega jezika.

5.1.1 Vrste sociolektov

Trudgill (2000: 23) definira sociolekt kot jezikovno zvrst, ki je povezana z

govorčevim ozadjem oziroma z njegovo pripadnostjo določenemu družbenemu

razredu.

Skubic (2005: 173) piše, da je sociolektov v vsaki družbi toliko, kot je v danem

trenutku skupin, ki za izražanje lastne specifične perspektive in sistema vrednot

razvijejo ustaljen način komuniciranja. Posameznikov materialni, kulturni in

družbeni kapital so dejavniki, ki bistveno vplivajo na način njegove eksistence, ne

le zaradi neposredne možnosti uveljavljanja želja, temveč zaradi odnosa do

dominantne družbene kulture, dominantnega praktičnega čuta družbe, ki

posameznike vzpostavlja kot subjekte v hierarhiji družbene moči.

Skubic (2005) loči sociolekte glede na naslednje dejavnike:

a) Sociolekti starostnih skupin – Chambers (1995; povz. po Skubic 2005: 174)

loči tri faze sociolektov:

– faza otroštva,

– faza odraščanja,

– faza odraslosti.

Raziskave kažejo, da otroci že zgodaj razumejo jezik in znajo z njim tudi

manipulirati. Prvoten dominanten vpliv staršev kmalu nadomesti dominantnejši

vpliv vrstnikov, kar se odraža pri otrocih preseljenih staršev, ki hitro prevzamejo

30

sociolekt svojih vrstnikov, sploh, če so se preselili v dovolj zgodnjih letih ali celo

rodili v novem okolju (Skubic 2005: 175).

Fazo odraščanja zaznamuje veliko samostojnega raziskovanja in iskanja

potencialno drugačnega mesta v družbi, to je še posebej izrazito v mestih, kjer

otrokom ni treba opravljati kmečka dela in jim tako ostaja veliko več časa zase. V

krogu vrstnikov tako razvijajo lastne vrednote in mnenja; prav zaradi tega je za to

starost značilna izredna občutljivost za mnenje vrstnikov (prav tam: 175).

Faza odraščanja prinese vstop na trg delovne sile, kjer se je treba soočiti s svetom

odraslih, kar prinese spremembo v odnosu do jezika. Tu je pritisk kulturnega

jezika kot nekakšnega ideala največji, posebej v poklicih s poslovnimi stiki z

drugimi ljudmi, kar lahko vpliva tudi na sociolekt govorcev, ki ne pripadajo

višjim družbenim skupinam (npr. zaposleni za okenci) (prav tam: 176).

b) Sociolekti spolov – raba jezika je lahko diferencirana tudi po spolu, pomembni

sta dve raziskavi.

Trudgill (1997; povz. po Skubic 2005: 179) je ugotovil, da ženske v nižjih

družbenih razredih uporabljajo več standardnih fonetičnih variant kot moški, in

sicer naj bi se razlog skrival v ogroženosti žensk, ki imajo manj moči v družbi kot

moški. Tako naj bi bila za ženske bolj specifična raba kultiviranega jezika, saj ta

deluje kot obrambni mehanizem, nadomestno signaliziranje statusa. Ob tem je

treba omeniti številne zapovedi, in sicer se od njih pričakuje večja kultiviranost ter

manj robat govor. To dokazujejo izreki, kot »To se za žensko ne spodobi« ali pa

»Taka punca, pa tako grdo govori« (Skubic 2005: 179).

Druga raziskava je bila osredinjena na razlike med spoloma v rabi diskurzivnih

strategij. Fishman (1997; povz. po Skubic 2005: 179) je ugotovila, da moški v

pogovor vnašajo bistveno manj organizacijskega napora kot ženske. Moški so bolj

nagnjeni k neposrednemu podajanju informacij. Njena raziskava je prinesla

sledeče zaključke:

31

– ženske postavljajo več vprašanj kot moški, s čimer ne želijo le pridobiti

informacije, pač pa tudi spodbuditi odziv;

– med poslušanjem ženske uporabljajo več povratnih signalov; z besedami, kot so

»ja«, »aha«, »a res«, želijo spodbuditi nadaljevanje; pri moških, kjer je teh

signalov bistveno manj, je to navadno znak nezanimanja;

– moški podajo bistveno več informacij, in sicer v obliki preprostih izjav; ženske

se, za razliko od moških, na take izjave odzivajo s pripombami ali dodatnimi

poizvedovanji;

– ženske redkeje prekinjajo sogovornika (Skubic 2005: 179–180).

Obstaja več interpretacij teh raziskav, in sicer od mnenja, da nagnjenost žensk k

spraševanju, spodbujanju komunikacije, neprekinjanju sogovornika kaže na

njihov občutek negotovosti, do razlage, da gre pri ženskah preprosto za večjo

osredinjenost na negovanje družbenih vezi (prav tam: 180).

c) Sociolekti življenjskega stila in jezika

Pojem življenjskega stila danes zavzema osrednje mesto v družbi. Posameznik se

sooča z družbenimi spremembami in v času hitrega tehnološkega razvoja se prav

tako hitro spreminjajo tudi možnosti in zahteve. Družbena mobilnost se povečuje

in težko je pričakovati, da bo posameznik vse življenje opravljal isti poklic in

ohranil enake vrednote, ko pa se vsak dan pojavljajo nove etične možnosti, ki jih

prinaša tehnološki razvoj. Življenjski stili delujejo kot družbene formacije, kar pa

je povezano z dvema dejavnikoma. Po eni strani jih je omogočilo sorazmerno

bogastvo zahodnih in dela vzhodnih družb, to pa je povzročilo, da je

pomembnejša postala organizacija potrošnje. Z večjo potrošnjo pa pride tudi večje

povpraševanje in večja produkcija. Tako so v ospredje prišle tudi skupine ljudi, ki

so včasih veljale za nezaželene. Ta proces je svoj razmah doživel v drugi polovici

prejšnjega stoletja, ko sta se močno povečali mlajša generacija in njihova kupna

moč in je temu sledila tudi preusmeritev dela industrije v zadovoljevanje potreb te

družbene skupine. V tem času so se razcvetele tudi številne subkulture, ki so

izrazito spremenile življenjske in vrednotne strukture (prav tam: 181–182).

32

Še vedno pa obstajajo skupine ljudi, ki se iz različnih razlogov ne želijo biti del

novih družbenih formacij. Razdrobljenost družbe z življenjskimi stili namreč

uničuje nekdanji občutek kolektivne pripadnosti, s tem pa tudi ustaljenosti in

varnosti. Identiteta ni več trdna in ne daje občutka posedovanja zaledja. Zato tudi

mnoge skupine še vedno vztrajajo v okvirih tradicionalnih sociolektov.

Resocializacija iz konvencionalnih v alternativne statusne skupine je bila

tradicionalno vsaj simbolno subverzivno dejanje, ki je v problematičen položaj

pripeljalo funkcijo ekscesnega. Ekscesnemu tako po eni strani grozi nevarnost

izgube globine čustvovanja in nastanek klišeja, po drugi strani, ob zvestobi

samemu sebi, pa mu grozi nevarnost še večje stigmatiziranosti (Skubic 2005:

182–183).

č) Eksplicitne ideološke drže

Ideološke drže so sistem posameznikovih prepričanj, ki ni vedno preprosto del

družbene perspektive, temveč pogosto tudi zavestnega razmišljanja in lastnih

odločitev, do katerih lahko privede naivnost ali pa razumno razmišljanje. To ni

stvar izbire takšnega življenjskega stila, pač pa tudi izbire stališča – političnega,

verskega in splošnega družbenega (prav tam: 183–184).

Ideologija je lahko stvarni idejni sistem določene družbene skupine (del tega je

lahko sociolekt) ali pa celovit sistem koherentnih idej (del tega je diskurz) in

razumevanje teh konceptov je dokaj zapleteno. Že marksisti so težko opredelili

ideologijo delavskega sistema, saj je ta v praksi pogosto nagnjen k negativnim

idejnim usmeritvam (od seksizma, nacionalizma, nezaupanja do izobrazbe ipd).

(prav tam: 184).

Eksplicitna ideološka drža je tako mnogo bližje pojmu objektiviziranega čuta, ki

ga razvija stroka, kot pa praktičnega čuta. Eksplicitna ideološka drža je izvorno

vedno vezana na posamezno družbeno ustanovo oziroma njen oddelek, kot recimo

politika in religija. Ob tem pa je pomemben tudi del posameznikovega občutka

identitete. Do določene mere je te ideološke drže mogoče obravnavati pri

problematiki sociolekta, a verjetno le kot sekundarni vpliv in pogosto kot točko

33

analize konflikta med ideologijo družbene skupine in zavestno sprejeto ideologijo

(Skubic 2005: 185).

5.1.2 Družbeni sloji: kultivirani, obrobni in ekscesni sociolekti

Skubic (2005: 185–186) piše, da v odnosu do prevladujoče kulture lahko

opredelimo dva pola. Znotraj teh lahko poteka nadaljnje opredeljevanje, in sicer

prvi pol opredeljuje prevladujoče afirmativen odnos do dominantne kulture. Sem

spadajo kultivirani sociolekti – družbeno najmočnejše govorice skupin, ki to

dominantno kulturo ustvarjajo in v njej živijo. Nasprotno na drugem polu

prevladuje protisloven odnos do te kulture, kjer prevladuje mnenje, da ta kultura

vendarle ni naša. Sem spadajo obrobni sociolekti – govorice skupin, ki nimajo

posebne družbene moči in so v odnosu do prevladujoče kulture pasivni

sprejemalci. Kot tretjo skupino sociolektov pa lahko opredelimo govorico

samodefiniranih skupin, ki poskušajo ignorirati družbeno hierarhijo, dominantno

kulturo pa zavestno zanikati ali pa do nje vzpostaviti samosvoj, nesamoumeven,

alternativen odnos – to so govorci ekscesnih sociolektov.

a) Kultivirani sociolekti

Po Skubicu (2005: 186) izraz kultivirani sociolekt ni enak kulturnemu jeziku.

Kulturni jezik je namreč najčistejši izraz dominantne kulture in ideal, h kateremu

kultivirani sociolekti stremijo. Izvirno se ti sociolekti nanašajo na govorice večine

govorcev nad določeno količino različnih vrst kapitalov, predvsem pa kulturnega.

Tu gre nekako za ločnico med srednjim in spodnjim razredom, in kljub razlikam,

imata tudi veliko skupnih ravni.

Na glasovni ravni je značilno približevanje kulturni, v skrajni obliki celo

standardni izreki. To je deloma posledica simbolne vloge tega jezika ter deloma

posledica mobilnega življenjskega stila. To od jezika zahteva nadregionalnost, ki

ni prepovedana in je celo zaželena. V kulturni izreki je določena regionalnost

pravzaprav celo signal svojevrstnega prestiža.

34

Na slovnični ravni lahko opazimo podobnost, čeprav so tu zahteve strožje kot pri

glasovni ravni. Tukaj je najbolj vidna raven kultiviranosti in izobraženosti

govorca. Značilni za to raven so hiperkorektni govorci.

Na ravni skladnje na govorce vpliva pogost stik z zahtevnejšimi žanri pisnega

jezika. Tako imajo t. i. sociolekti bolj zapleteno skladnjo, kar je se odraža v

daljših povedih. Raziskave v angleščini so recimo pokazale pogostejšo rabo

podredij pri kultiviranih in pogostejšo rabo priredij pri obrobnih sociolektih.

Slovenske raziskave tega za enkrat še niso potrdile. Ugotovili pa so tudi večjo

nagnjenost kultiviranih sociolektov k nominalizaciji in pa tudi pogostejšo rabo

samostalniškega načina izražanja v primerjavi z glagolskim.

Raven leksike je usmerjena na dokaj specifične odnose do značilnih ideologij

kulturnega jezika, kot so recimo univerzalnost, purizem in splošna kultiviranost.

Kultivirani sociolekti imajo tudi največji razpon besedišča.

Diskurzna semantika kaže dve težnji, in sicer je prva težnja posledica

življenjskih razmer govorcev z več kapitala, ki posledično pogosteje prihajajo v

stik z zahtevnejšimi žanri in različnimi ljudmi, zato je tukaj značilna večja

eksplicitnost na ravni referiranja. Nasprotna temu je ritualna implicitnost

(obzirnost) pri omenjanju telesnih potreb (spolnost, uživanje v hrani in pijači) ali

negativnih doživetij (smrt, ločitev, bolezen ipd.). Iz tega lahko sklepamo, da je

zakon kultiviranega sociolekta evfemizem ‒ način, kako ta družbeni sloj

signalizira svojo distanciranost od telesnega dela, saj ideali ležijo v področju

duha, kulture (Skubic 2005: 187–189).

Elite so na glasovni ravni v večji meri nadregionalni sociolekti, zaradi poskusa

distanciranja od provincialnosti. Zanje je značilna tudi izreka tujk iz tujih jezikov,

kot recimo angleščina in francoščina. Prav tako je značilna tudi posebnost

besedišča, kjer uporabljajo predvsem prevzete besede in celo tujejezične citate.

Tudi njihov odnos do ritualne implicitnosti je drugačen, saj elita evfemizme

zavrača in približuje svoj govor drugima glavnima skupinama sociolektov (prav

tam: 191–195).

Hiperkorektnost naj bi bila značilna za polizobražence, ki se pretvarjajo, da so

nekaj, kar v resnici niso. Značilna je za pripadnike nižjega srednjega razreda ter za

35

tiste, ki so se na novo socialno povzdignili v elito. Tako so nekatere značilnosti

hiperkorektnosti pretirana navezanost na kulturni oziroma celo standardni jezik,

dosledna raba izrazov, ki so del kultivirane etikete (raba vljudnih dvojnic: soproga

namesto žena, toaleta namesto stranišče), dosledno naslavljanje znancev z

akademskimi nazivi. Še bolj zaznamovalna pa je druga vrsta hiperkorektnosti, in

sicer napačna raba nekaterih navidezno kulturnih jezikovnih sredstev, ki so v

resnici napačno tvorjena, arhaična, napačno prevzeta ipd. (kot recimo žal namesto

žau, srbohrvatizmi kot čitati namesto brati ipd.) (Skubic 2005: 198–199).

b) Obrobni sociolekti

Za te sociolekte so značilne goste in multipleksne družbene mreže, ki

konservativno nadzorujejo vedenje svojih članov. Zaradi tega se ohranjajo izrazito

lokalne jezikovne značilnosti, kljub pritisku kulturnega jezika. Na podeželju je ta

gostota mrež najizrazitejša. Tu se pojavljajo jezikovne razlike, ki izražajo

pripadnost, od zaselka do zaselka in celo od kmetije do kmetije (prav tam:

202‒203).

Za govorce teh sociolektov je značilno deklarativno priznavanje večvrednosti vsaj

kulturnega jezika, če ne že kultiviranih sociolektov. Kljub temu pa do svojega

sociolekta čutijo izrazito lojalnost in jo zahtevajo tudi od drugih članov te

skupine, do večvredne kulture se v praksi vedejo sovražno.

Ti sociolekti so, predvsem na podeželju, na glasovni, leksikalni in slovnični ravni

izrazito geografsko razčlenjeni, včasih celo do medsebojne nerazumljivosti. Za

skladenjsko raven je značilna večja preprostost, ki se recimo kaže v povedih z

manj in krajšimi stavki. Pri diskurzni semantiki lahko opazimo več posebnosti, in

sicer izrazitejšo eliptičnost, ki jo omogoča gostejša sestava družbenih mrež teh

govorcev. Na področju diskurzivnih strategij je v obrobnih sociolektih

komunikacija znatno bolj kolektivno delo kot v kultiviranih. Kolektivno delo

označuje komunikacijo, ki nima urejene oblike izmenjave sporočil, temveč je to

nenehno dopolnjevanje in prekinjanje sporočil, ki je lahko moteče, a vseeno

signalizira zanimanje za zgodbo (prav tam: 203–204).

36

Mreže družbenega obrobja poudarjajo emocionalnost, bližino in kolektivnost. To

je značilno tako za obrobje na podeželju kot tudi za delavske soseske v mestih.

Disfemizem je zakon obrobnega sociolekta. Ta velja za nekaj vsakdanjega,

skorajda obvezen izraz čustvene angažiranosti v pogovoru. Nanj dominantna

kultura gleda kot na nekaj vulgarnega, toda disfemizem je le pomembna prvina

izražanja pripadnosti skupini, ki s tem sporoča, da »mi nismo fini«, torej »mi

nismo vi« (Skubic 2005: 204).

Skubic (2005: 207–213) obrobne sociolekte deli na:

– obrobne sociolekte podeželja ‒ to je govorica kmetov in drugih manj

izobraženih prebivalcev podeželja oz. tistih, ki se z njimi identificirajo. Ti govori

so fonetično diferencirani in govorca izrazito zaznamujejo. Govorica vsebuje več

starih besed, ki so bile prevzete iz sosednjih jezikov, toda manj kot sociolekti

urbanega okolja. Veliko je tudi disfemizmov (vulgarizmov), zaradi manjše

mobilnosti in manjšega pretoka ljudi pa so regionalno zaznamovani na slovnični

in glasovni ravni;

– obrobne sociolekte urbanih okolij – to je govorica tako fizičnih delavcev kot

tudi kvalificiranih zaposlenih s poklicno izobrazbo ali manjšim obrtništvom. Tudi

te mreže so razmeroma goste, vendar pa so bolj izpostavljene množični

komunikaciji. Govorica vsebuje največ prevzetih besed in kaže odpor do šolske

slovnice kot dela dominantne kulture. Vrednoteni so mnogo nižje kot podeželski

obrobni sociolekti, saj so občuteni le kot vulgarni;

– govorico tujcev – status te skupine je najbolj stigmatiziran, saj je pogosto

uvrščena že zunaj meja govorne skupnosti – med tujce. S tem so mišljeni

priseljenci ali neintegrirane etnične manjšine, kot recimo Romi. Zanje je značilno

pomanjkljivo znanje slovenščine in tuji naglas. Značilno je tudi razlikovanje med

tujci, ki so v Slovenijo prišli iz revnih držav v iskanju boljšega preživetja ali

službe in konkurirajo nižje izobraženim skupinam, ter tujci s prestižnejšimi

poklici. Prvi praviloma zbujajo negativne odzive, vrsto splošnih predsodkov pa

tudi rasizem, drugi pa so sprejeti pozitivno. To je v večji meri značilno za prvo

generacijo priseljencev. Govorci druge generacije se jezika svojih staršev pogosto

sramujejo in se mu odrekajo. Za skupino je značilna tudi neizobraženost v

37

maternem jeziku, ker jim tega slovenski šolski sistem ne omogoča in zaradi tega

ostajajo na ravni svojih staršev. Ti sociolekti so najbolj obrobni in so tudi najnižje

vrednoteni. V javni komunikaciji so pogosto vir komike, ki je navadno še posebej

poniževalna.

c) Ekscesni sociolekti

Skubic (2005: 214) sleng imenuje tudi ekscesni sociolekt. Ekscesni sociolekti

zajemajo tudi žargon in latovščino.

Te sociolekte zaznamuje množična in namerno pretirana raba jezikovnih inovacij

in vulgarizmov. Od obrobnih sociolektov, ki se prav tako zoperstavljajo

dominantnim vrednotam, se ločijo po sistematičnosti svojega početja –

releksikalizaciji. To je zamenjava leksemov, ki je pogojena s posebnim

osredinjenjem teh družbenih skupin na nekatera življenjska področja, na tista, ki

jih dominantna kultura potiska v ozadje. Večinoma gre za hedonistična področja,

kjer dominantna kultura uporablja evfemizme (spolnost, omama, uživanje in

izločanje hrane). Na teh področjih se pojavljajo leksemi z več pomeni. Tako ima

lahko izraz v ekscesnem sociolektu nasproten pomen (hud lahko pomeni tudi lep

ali dober). Lahko so tudi pomensko izredno široki in je njihov pomen odvisen od

konteksta (kul tako lahko pomeni hladnokrven, všečen, dober ali pa pošten). Hitra

inovativnost jezika zahteva nenehno spremljanje jezikovnega razvoja in tudi trud

za ohranjanje pripadnosti skupini. Tako je zakon ekscesnega sociolekta

intertekstualnost – aktivno mešanje starega in novega, visokega in nizkega,

domačega in tujega. Zaradi intertekstualnosti pa ekscesne sociolekte pogosto

kritizirajo varuhi jezika, saj takšna mešanica jezika deluje spakljivo ter daje tudi

vtis propada jezika, predvsem zaradi vnašanja tujejezičnih prvin. Sprva so to bile

besede iz srbščine in hrvaščine, v današnjem času pa iz angleščine in nemščine.

Skubic (2005: 216) meni, da tuji jeziki ne ogrožajo slovenščine, saj so te prvine

slenga le začasne. Prav tako pa se tudi tujejezične prvine ne prevzemajo s

tujejezičnimi lastnostmi, ampak se prilagodijo načelom slovenščine (Skubic 2005:

214–216).

38

Glavna posebnost teh sociolektov je njihovo besedišče in resocializacija – novo,

zavestno, alternativno samoumeščanje v družbo, ki sledi prvotni nezavedni

socializaciji v sociolekt svojega okolja, in v primeru, da takšen sociolekt govorijo

tudi starši, bo mladostnik poiskal lasten način izražanja. Ti jeziki ne priznavajo

primata kulturnega jezika in ekscesni sociolekt je zanje boljši, neposrednejši,

slikovitejši in iskrenejši. V to skupino sociolektov sodijo umetniški boemi,

mladinske subkulture v urbanem okolju ter skupine s trdim življenjskim slogom,

npr. kaskaderji, avtoprevozniki, vojaki, rudarji in tolpe. Prav zato je ta sociolekt

najbolj pogost v urbanih okoljih, v ruralnih pa predvsem v bližini urbanih središč

(Skubic 2005: 216–217).

5.1.3 Funkcija jezikovnih zvrsti v leposlovju in filmih

Kovačič (1991: 21) piše, da ima jezik v vsej svoji kompleksnosti več funkcij, ki

jih različni teoretiki naštevajo različno veliko in tudi njihova poimenovanja se

lahko razlikujejo. V nezbornih jezikovnih zvrsteh je poleg sporočilne funkcije

(nanaša se na prenos informacij in sporočil) zelo izrazita tudi karakterizacijska

(nanaša se na predstavitev uporabnika po socialni, izobrazbeni, krajevni

pripadnosti, poleg seveda splošnega značaja in trenutnega razpoloženja). Zato se v

leposlovju in filmih v tej vlogi uporabljajo prav sleng, žargoni in narečja, služijo

za karakterizacijo junakov, njihovega položaja v družbi in vloge v določenem

govornem položaju ipd. Danes v filmih in leposlovju prevladuje splošni

pogovorni jezik, ki predvsem daje vtis življenjskosti, torej brez izrazite

karakterizacije. Kadar pa se skozi celoten film ali igro uporablja sleng, žargon ali

določeno narečje, pa z njim okarakteriziramo ali okolje, še zlasti družbeni sloj, o

katerem je govora, ali avtorjevo družbeno pripadnost oziroma pripadnost publike,

ki ji je film namenjen.

5.1.4 Splošni pogovorni jezik kot prevladujoča zvrst v podnapisih

Prevajalec se mnogokrat znajde v utesnjujočem, do neke mere nenaravnem

položaju pri prevajanju filmov in igranih oddaj, saj je treba praviloma nezborni

39

govorjeni jezik prevesti v pisno obliko, kjer pa prevladuje zborni jezik (Kovačič

1991: 21).

Medij sam narekuje prevladujočo uporabo te zvrsti. Podnapisi so nepovratni in se

menjajo neodvisno od gledalca. Pomembno je slediti ritmu menjavanja, ki ga

narekuje ritem dogajanja, kar je precej drugače kot pri branju knjige. Zato je

naloga prevajalca gledalcu čim bolj olajšati spremljanje dogajanja na zaslonu.

Zaradi tega marsikdaj zvrstno ali slogovno obarvani izrazi, pa tudi arhaizmi in

podobni izrazi, niso prevedeni dobesedno, ampak so prilagojeni z najbližjo

ustreznico v splošnem pogovornem ali pa tudi zbornem jeziku (prav tam: 21–22).

5.2 Socialna zvrstnost angleškega jezika

Halliday (povz. po Skubic, 2005: 77), avtor funkcionalne slovnice, utemeljuje

delitev jezikovnih zvrsti na osnovi funkcij jezikovnega znaka. Ta delitev vsebuje

dvojno osnovno delitev na oseh socialno/funkcijsko, ki je vsebinsko nekoliko

drugačna od slovenske teorije.

Socialno os predstavlja dialekt. Ta os sporoča »kaj govorim (vedno)« (what I

speak) oziroma v prevodu »kdo sem«. Tukaj izraza dialekt ne gre razumeti zgolj

geografsko, ampak tudi kot govorico družbene skupine, z drugimi besedami

sociolekt. Nanaša se na trajnejše vidike posameznikovega jezika, specifična pa je

tudi na ravni izraza in pomena. Dialekt je nekakšno izhodišče, posameznikov

osnovni nabor sredstev, s katerimi tvori specifično oblikovana besedila (Skubic

2005: 77).

Zahteve govorčeve trenutne situacije pa so vidne v drugem vplivu na besedilo.

Halliday ga imenuje register, ki sporoča, »kaj govorim (trenutno)« (angl. what I

am speaking). Pojem je kombinacija učinka treh glavnih semiotičnih funkcij

jezikovnih sredstev, in sicer ideacijske (ideational), medosebne (angl.

interpersonal) in besedilotvorne (angl. textual) (prav tam: 77).

40

Ideacijska funkcija jezika je nanašanje na svet, o katerem govorimo. S to funkcijo

izražamo objektivne pomene in jih združujemo v kompleksnejše smisle ter

izražamo različne dejavnosti, ki jih lahko jezik opravlja. To je področje (angl.

field) danega besedila.

Naslednja je medosebna funkcija. To je ustvarjanje, utelešanje in spreminjanje

razmerij med sogovorniki. Kaže se v različnih vidikih modalnosti ter njene

blažitve z izražanjem obzirnosti ali spoštovanja, v formulah za izvedbo različnih

govornih dejanj ipd. Značilno je tudi kodiranje različnih hierarhij družbenih

odnosov med udeleženci komunikacije v besedilo. Predstavlja ton (angl. tenor)

danega besedila.

Zadnja je besedilotvorna funkcija. To pomeni, da je jezik sposoben določene

enote povezovati v smiselne, učinkovite, večje enote, torej besedila. Funkciji

ustrezajo različni vidiki rabe jezikovnih sredstev za povezovanje enot v smiselno

razvozljive zveze (kohezija, koherenca). Ukvarja se tudi z različnimi utečenimi,

konvencionaliziranimi načini podajanja besedila, ki izkoriščajo različne možnosti

takih povezav (govor ali pisava, opis ali pripoved). To je način (angl. mode)

danega besedila (Skubic 2005: 78).

Halliday (povz. po Skubic 2005: 78) trdi, da poznavanje vseh treh spremenljivk

daje možnost precejšnjih napovedi glede strukture besedila. Registri so povezani z

ustanovami posamezne družbe, te pa določajo, kaj je mogoče narediti z jezikom.

Ustanove nadzorujejo interpretacijo stvarnosti (ideacijska funkcija), hierarhijo

subjektov (medosebna funkcija) ter tudi tehnologijo za tvorbo besedil

(besedilotvorna funkcija).

Tudi drugi angleški jezikoslovci in prevodoslovci se opirajo na Hallidayjevo

opredelitev, in sicer Mona Baker deli dialekte na geografske, časovne in socialne,

Basil Hatim in Ian Mason pa razlikujeta dva pola jezika, eden se nanaša na

uporabnika jezika – dialekte ‒ drugi se nanaša na njegovo uporabo – registre

(Hribar 2007: 116–117).

41

Glede na uporabnika se jezik razlikuje v več vidikih. Hatim in Mason (2005: 39)

tako ločita geografsko, časovno, socialno jezikovno zvrst, knjižni

(zborni)/neknjižni (nezborni) jezik ter idiolekt.

Geografska jezikovna zvrst vključuje različne geografske dialekte. Treba je

omeniti, da meja med regionalnimi zvrstmi ne temelji vedno na jeziku, temveč

tudi v luči političnih in kulturnih vidikov. Ena od zmot je tudi, da ima določena

zvrst enak status na celotnem območju, kjer je govorjena (kot recimo ideja o le eni

zvrsti angleščine na jugu Anglije). Dinamika geografske zvrsti je preveč

kompleksna, da bi jo lahko natančno opredelili. Za boljše razumevanje

geografskih zvrsti, pa tudi drugih vrst dialekta, lahko o njih govorimo kot o

kontinuumu z neizogibnimi prekrivanji. Prav zato se mora prevajalec in tolmač

zavedati teh geografskih zvrsti, kot tudi ideoloških in političnih posledic, ki jih

lahko prinesejo. Tako je naglas recimo ena od prepoznavnejših značilnosti

geografskih zvrsti in je pogosto vir težav (Hatim in Mason 2005: 40).

Časovna jezikovna zvrst odraža jezikovne spremembe skozi čas. Vsaka generacija

ima svoje jezikovne stile. Kjer je sprememba v glavnem nezaznavna, je treba

prebrati predvojna oglasna besedila, da je vidna razlika v tej raznolikosti.

Prevajalci se tako srečujemo s problemi, kadar je pred nami starodavno besedilo,

predvsem zaradi rabe arhaičnega jezika ali pa sodobnega idioma v ciljnem jeziku

(prav tam: 41).

Socialni dialekt se prav tako odraža v jeziku. Ti dialekti se pojavijo kot odgovor

na družbeno stratifikacijo znotraj govorne družbe. Tukaj se prevajalci in tolmači

soočamo z implikacijami ideologije, politike in družbe. Načela ekvivalence

zahtevajo, da prenesemo celoten vpliv socialnega dialekta, vključno z njegovo

močjo diskurza (prav tam: 42).

Razpon razumljivosti je definiran kot razlika med knjižnim in neknjižnim

jezikom. Čeprav je pojmovanje jezika kot knjižni/neknjižni funkcija prestiža kot

socialni dialekt, ga ne smemo razumeti kot nakazovanje kakršnekoli jezikovne

sodbe. Pri razumevanju in opisu knjižnega in neknjižna jezika je tako treba

42

upoštevati funkcijske zvrsti in način, kako se to izraža v jeziku. V situacijah, kjer

se v govorni skupnosti znajdeta dva ali več jezikovnih kodov, preklapljanje med

temi ni naključno in prevajalec mora prepoznati identiteto, ki jo vključuje. Tako

na primer uporaba neknjižnega jezika v oglasih spodbuja identifikacijo z

vrednotami določene družbene skupine (Hatim in Mason 2005: 42–43).

Idiolekt je oznaka za posebne značilnosti posameznikove jezikovne rabe. Zadeva

idiosinkratski način rabe jezika, in sicer priljubljene izraze, indvidualno

izgovorjavo posameznih besed in besednih zvez ter pretiravanje z določenimi

stavčnimi strukturami. Prav tako pa idiolekt povzema tudi značilnosti ostalih

zvrsti, na primer prej omenjene socialne, geografske in časovne zvrsti (prav tam:

43–44).

Jezik se razlikuje po registru glede na uporabo. Register je zvrst jezika, ki je

primerna za določeno situacijo. Hatim in Mason (2005: 45–51) ga opredeljujeta

po Hallidayju, ki smo ga že omenili, glede na polje, način in ton diskurza.

5.3 Prevzemanje tujega besedja v slovenski jezik

Besede, ki so po izvoru slovenske, praslovanske (vključno z vanjo prevzetimi iz

drugih jezikov) ali pa so nastale v slovenskem jeziku, imenujemo neprevzete

oziroma avtohtone slovenske besede (Toporišič 2000: 131).

Skupina besed, ki je v slovenski jezik prišla iz drugih jezikov, so prevzete besede.

Starejša izraza za prevzete besede sta tujka in sposojenka. Sposojenke so tiste

besede, ki so se v celoti podredile slovenskemu jeziku, tako v izgovoru, pisavi,

pregibanju, skladnji, tvorjenju novih besed in podobno. Tujke so tiste

nelastnoimenske besede, ki se slovenskemu jeziku niso popolnoma podredile,

prilagodile so se predvsem v pisavi, redko pa v izgovoru in pregibanju. V

slovenskih besedilih se najdejo tudi citatne besede in besedne zveze iz drugih

jezikov in niso sestavni del slovenskega jezika (Toporišič 2000: 131–132).

43

Snoj (2005: 115–116) pa piše, da je osnovna razlika med izposojenko in tujko ta,

da je izposojenko v svoje narečje vpeljalo preprosto ljudstvo iz sosednjega narečja

tujega jezika, tujka pa je prevzeta beseda, ki jo je v slovenski knjižni jezik iz

tujega knjižnega jezika vpeljal izobraženec. Izposojenka je torej ljudska, tujka pa

je knjižna prevzeta beseda. Izhodiščna pozicija izposojenke je govorjeni jezik,

izhodišče tujke pa napisani, praviloma knjižni, pogosto strokovni jezik. Motiv za

prevzem je pri obeh oblikah enak. Nekdo je besedo slišal ali jo videl zapisano v

tujem jeziku in jo je nato uporabil v svojem jeziku, saj je z njo želel poimenovati

stvar, pojem ali dejanje, za katerega v svojem besednjaku ni našel ustreznega

poimenovanja, ker ta ni obstajala ali pa je ni poznal.

44

6 KULTURA

Peter Newmark (2000: 151) kulturo opredeljuje »kot način življenja in njegove

pojavne oblike, značilne za skupnost, ki kot sredstvo izražanja uporablja svojstven

jezik«.

6.1 Prevajanje in kultura po Petru Newmarku

Newmark (2000: 151) razlikuje tri jezike, in sicer kulturnega, univerzalnega in

osebnega. Zanj so besede umreti, živeti ter besede za povsod prisotne izdelke, kot

sta miza in zrcalo, univerzalne in ne predstavljajo težav pri prevajanju. Pri

kulturnih besedah, kot sta monsun in tagliatelle, pa lahko pride do težav, kadar se

izvirni in ciljni jezik kulturno ne pokrivata. Do enake težave lahko pride tudi pri

prevajanju idiolekta (spet pleteš ‒ ne nehaš govoriti, on je monologar ‒ nikoli ne

dokonča stavka).

Posamezni jezik, na primer nemščina, lahko ima več kultur (in podkultur) in

kulturnih izrazov ter bi jih bilo celo treba prevesti. Kadar pa se govorna skupnost

osredini le na določeno temo, čemur pravimo kulturni fokus, ustvari mnogo besed,

s katerimi označuje svoj specifični jezik ali izrazoslovje (Nemci imajo bogato

izrazoslovje o klobasah, Francozi o sirih in vinih, Angleži o športu). Zaradi

kulturne vrzeli oziroma razdalje med obema jezikoma tako lahko pride do težav

pri prevajanju (Newmark 2000: 152).

6.2 Kulturne kategorije

Različni avtorji različno kategorizirajo kulturne izraze.

Katan (1999: 45–62) v svojem delu Translating cultures: An Introduction for

Translators, Interpreters and Mediators predstavi, kako se kultura odraža na

določeni, smiselni ravni, in sicer predstavi:

45

1. Okolje

V to kategorijo uvršča fizično okolje (nekaj, kar fizično omejuje različne kulture,

na primer reke, oceani, gore …), politično okolje, klimo (vremenska stanja),

osebni prostor (razdalja med govorci), gradbeno okolje (stavbe), oblačila (norme

oblačenja) ter hrano in vonjave (sem sodita hrana in pijača ter vonj, ki ga

pripadnik posamezne kulture oddaja).

2. Vedenje

Ta raven kulture govori o tem, kaj kultura počne, kako zaznava dejanja in

reakcije. Prav tako so na tej ravni najbolj izraziti stereotipi o drugih kulturah.

3. Zmožnosti, strategije in veščine

To je prva raven interpretacije vedenja ali okolja. Tukaj ni v ospredju to, kar se

bere, vidi, sliši ali čuti, temveč način prenosa sporočila in njegova zaznava. V to

raven spadata jezikovni kanal in stil. Obstajajo trije osnovni kanali, in sicer pisni,

govorjeni in neverbalni. K tej ravni sodijo tudi rituali in strategije.

4. Vrednote

V to raven spadajo vrednote, ki se razlikujejo od naroda do naroda.

5. Prepričanja

Prepričanja ponujajo ustrezno motivacijo in razloge za določeno

početje/nepočetje, torej ponujajo razloge za upoštevanje določenih strateških

pravil obnašanja. Kulturno pogojena prepričanja se pogosto kažejo v pregovorih

in rekih. Prepričanja se lahko kažejo tudi v konotativnih pomenih, v teh primerih

so odvisna od geografskih, političnih in verskih prepričanj.

6. Identiteta

Posamezniki se identificirajo s kulturo na podlagi kontinenta, države, regije ipd.

Kulture pa lahko presegajo geografske in politične meje ter so mnogokrat

koristneje kategorizirane kot etnične, jezikovne ali verske.

46

Newmark (2000: 153–154) v svojem delu Učbenik prevajanja (A Textbook of

Translation) spregovori o kulturnih kategorijah in kategorizira prevajanje tujih

kulturnih izrazov po vzoru Eugena Nide. Opredeli pet kategorij:

1. ekologija,

2. materialna kultura oziroma umetni izdelki,

3. družbena kultura,

4. organizacije, postopki, dejavnosti, običaji, pojmi,

5. navade in kretnje.

V naslednjih podpoglavjih bomo podrobneje predstavili Newmarkovo

kategorizacijo.

6.2.1 Ekologija

Geografske značilnosti običajno niso vrednostno pogojene (ne politično in ne

komercialno), zato so ločene od ostalih kulturnih izrazov. Kljub temu pa je

njihova razširjenost odvisna od pomembnosti dežele izvornih besed ter tudi

specifičnosti teh besed. Tako recimo besede plateau ne uvrščamo med kulturne

izraze. V angleščini, ruščini in nemščini so jo že davno sprejeli, v italijanščini in

španščini pa jo prevajajo (mesa, altipiano). Prav tako imajo mnoge dežele lokalne

izraze za ravnine (prerije, stepe, savane itd.), vse močno lokalno obarvane.

Običajno te besede prenesemo in ob potrebi dodamo kratek, kulturno

nezaznamovan tretji izraz. Podobno velja tudi za druge značilnosti, če niso

komercialno pomembne in bolj ali manj postanejo leksikalne enote v ciljnem

jeziku, ki te besede uvaža (Newmark 2000: 155)

6.2.2 Materialna kultura

Hrana je za mnoge najobčutljivejši in najpomembnejši izraz nacionalne kulture.

Za prevajanje teh izrazov pa pridejo v poštev raznoliki prevajalski postopki.

Različna okolja uporabljajo vedno več tujih kulinaričnih izrazov. Komercialni in

47

prestižni interesi tukaj prevladujejo, med drugim nepotrebna raba francoskih

izrazov iz različnih razlogov. Imena vseh francoskih jedi so lahko v francoščini,

če so v receptu razložena.

V to kategorijo sodijo tudi oblačila. Po tradiciji so izrazi za moška oblačila za

višje sloje angleški, za ženska oblačila pa francoski, izrazov za posebna

nacionalna oblačila pa ne prevajamo (sari, kimono, dirndl). Kulturne izraze za

oblačila lahko splošnemu bralstvu in gledalstvu ciljnega jezika razložimo že s

tem, da jim dodamo generični samostalnik ali označevalec (hlače šintigin,

baskovsko krilo).

V mnogih jezikovnih skupnostih obstaja izraz za značilno hišo, ki pa ga za

splošne namene ne prevajamo, na primer palazzo (velika hiša), bungalow,

hacienda, pension.

V prometu prevladuje amerikanščina, za avto imajo kar 26 besed. V književnosti

se uporabljajo imena različnih kočij, da bi dodali lokalno barvitost in podton

prestiža, v učbenikih o transportu pa je treba preneseni besedi dodati natančen

opis.

Izrazje za posamezne rastline in živali je lokalno in kulturno obarvano ter ga ne

prevajamo, če se ne pojavlja v okolju izvirnega in ciljnega jezika (Newmark 2000:

156–157).

6.2.3 Družbena kultura

Treba je razlikovati med denotativnimi in konotativnimi prevajalskimi problemi.

V anglofonskih deželah določeni izrazi ne obstajajo, na primer droguerie

(drogerija), patisserie (slaščičarna), chocolaterie (trgovina s čokolado), konditorei

(slaščičarna-kavarna). Redko se pojavi prevajalski problem, saj lahko besede

prenesemo ali pa imamo zanje približni enobesedni prevod oziroma jih lahko

funkcijsko določimo.

Nacionalne igre s svojimi besednimi sklopi (kriket, bikoborba, hokej) s področja

razvedrila so lahko prav tako kulturni izrazi. Sem sodijo tudi angleške

neskupinske igre, kot na primer tenis, squash, snooker, in veliko število iger s

48

kartami, igre na srečo s svojimi besednimi sklopi, ki so v igralnicah francoske

(Newmark 2000: 158–159).

6.2.4 Organizacije, postopki, dejavnosti, običaji, pojmi

Politično in družbeno življenje dežele se kaže v njenih institucionalnih izrazih.

Kjer sta naziv predsednika države ali ime parlamenta jasno razvidna, torej

sestavljena iz mednarodnih ali zlahka prevedljivih morfemov, jih prevedemo

popolnoma verodostojno (National Assembly (Narodna skupščina)). Kjer pa ime

parlamenta ni neposredno prevedljivo, pa za administrativne dokumente obstaja

uraden prevod (Bundestag (Nemška zvezna skupščina)), za izobražene bralce ga

pogosto prenesemo (Bundestag), za splošno občinstvo pa razložimo (nemški

parlament).

Zgodovinski izrazi

Zgodovinskih institucionalnih izrazov ne prevajamo, ne glede na to, ali je prevod

smiseln (jasno razviden) ali ne (je nejasen), razen v primeru splošno sprejetih

prevodov. Običajno jih v akademskih besedilih in učenem pisanju prenesemo,

vključno s funkcijskim in opisnim izrazom ter vsemi nujnimi opisnimi

podrobnostmi. Preneseno besedo lahko v poljudnih besedilih nadomestimo s

funkcijskim ali opisnim izrazom.

Mednarodni izrazi

Zanje običajno obstajajo popolnoma verodostojni in splošno znani prevodi.

Religiozni izrazi

V verskem jeziku na področju spreobrnitvene dejavnosti krščanstva (posebej

katoliške Cerkve in baptistov) obstajajo številni prevodi. Kadar obstaja interes

vernikov ciljnega jezika, jezike ostalih religij prevajamo tako, da najobičajnejše

besede naturaliziramo.

Umetnostni izrazi

49

Običajno se umetnostni izrazi navezujejo na procese, gibanja in organizacije,

prevajanje je odvisno od znanja ciljne publike. Navadno prenesemo in prevedemo

imena zgradb, gledališč, muzejev in opernih hiš, saj so del uličnih načrtov in

naslovov. Številni umetnostni in glasbeni izrazi ostajajo italijanski, v baletu pa

francoski (Newmark 2000: 159–164).

6.2.5 Navade in kretnje

Tukaj je treba razlikovati med opisom in funkcijo, ki jo vpeljemo v dvoumnih

primerih. Določene kretnje in navade v enih kulturah obstajajo, spet v drugih ne,

na primer rahel nasmešek, kadar kdo umre; dvig palca, da bi s tem pokazali, da je

vse v redu; pljunek v blagoslov ipd. (Newmark 2000: 164–165).

6.3 Prevajanje narečij

Avtor se v svojem delu posveti tudi prevajanju narečij. Pravi, da mora prevajalec,

kadar se narečje pojavi metajezikovno, torej kot vzorec jezika, tega navadno

prenesti, prevesti v nevtralen jezik in hkrati pojasniti vzroke, zakaj je temu tako.

Kadar pa se narečje pojavi v leposlovju ali drami, pa je težava drugačna.

Prevajalec se mora odločiti, kakšna je funkcija narečja. Po navadi je ena od

sledečih:

a) prikazati slengovsko rabo jezika;

b) poudariti razredna nasprotja; ter bolj poredko

c) nakazati lokalne kulturne poteze.

Če upoštevamo, da današnja britanska narečja izgubljajo moč, lahko pri

prevajanju v narečje tvegamo, da bo prevod zvenel zastarelo. Za angleškega

prevajalca je zato pomembno, da zna uporabiti in morda celo tvoriti nove frazne

glagole in samostalnike. Pomembno je, da ustvarimo zmeren, naravni slengovski

50

govor, ki naj ne bi bil vezan na določen razred, in se lotimo le majhnega deleža

narečnih besed izvirnega jezika (Newmark 2000: 301–303).

6.4 Prevajanje eponimov

V prvo kategorijo umešča eponime, ki označujejo predmete in so izpeljani iz imen

izumiteljev in odkriteljev. Tukaj se lahko pri prevajanju pojavi težava, če imajo še

alternativno ime, izraz lahko implicitno izpodbija avtentičnost odkritelja ali pa ga

običajno zamenja tehnični izraz. V tej kategoriji se pojavlja težnja po postopni

zamenjavi eponimov z opisnimi izrazi. Glavni problem pri prevajanju eponimov,

izpeljanih iz oseb, je razumljivost prenesene besede. Tako samostalnik ali

pridevnik Leavisite pomeni povzemanje določenih načel literarne kritike, a ga v

večini ciljnih jezikov ne bi razumeli, če ga ne bi povezali s F. R. Leavisom ali pa

navedli teh načel. Zato je treba te konotacije zapisati. Obratno pa bi ob navedbah

besed Quisling ali Casanova takoj prepoznali pomen, saj imata eponima le en

konotativni pomen, ki ga pogosto prenesemo (Newmark 2000: 306).

Naslednja kategorija, kategorija predmetov, obravnava zaščitne znamke, ki že

skoraj nakazujejo monopol predmeta, na katerega se nanaša. Določene besede, na

primer aspirin ali Walkman, je treba v prevodu opisati le, če bralcem ta znamka ni

znana. Treba pa se je tudi zavestno upreti nezavednemu reklamiranju izdelovalcev

in jih raje prevesti s kratkim opisnim izrazom, kar pa ni vedno lahko. Sprejeti je

treba standardne izraze ciljnega jezika, eponime in tudi priznane prevode,

izogibati pa se je treba žargonu, in sicer tako, da se ga izloči ali pa oklesti

(Newmark 2000: 307).

V tretjo kategorijo uvršča zemljepisna imena. Ta so kot eponimi uporabna, kadar

imajo očitne konotacije, na primer vasi in imena, povezana z nacizmom (Belsen,

Dachau, Terezin), ki jih je treba prevesti in jih, kjer je to potrebno, pojasniti, saj to

spada v osnovno izobrazbo. Treba je biti pozoren tudi na idiome, kot so meet your

Waterloo – doživeti katastrofo, from here to Timbuktu – od tu do Amerike. Prav

tako pa je treba biti pozoren na vse pogostejšo uporabo metonimij v medijih, ko se

51

sklicujejo na vlade z imeni glavnih mest ali lokacij ustanov in na ministre z imeni

njihovih rezidenc ali ulic (Whitehall – britanska vlada, Pentagon – vojaško

vodstvo ZDA) (Newmark 2000: 307–308).

Slovenski pravopis (2001: 18–21) navaja, da z malo začetnico pišemo:

– občne besede iz osebnih imen (rojstnih, krstnih) ali priimkov, kadar

zaznamujejo vrsto pojavov (jurček (goba), štefan (steklenica), volt, ford, tesla,

rentgen, bazedov (bolezen);

– zemljepisna občna imena, in sicer prvotno zemljepisnih lastnih imen, kadar

zaznamujejo vrsto stvari ((kaditi) moravo, (piti) moslavino);

– stvarna občna imena, in sicer:

a) industrijskih izdelkov, ki so nastala iz imen podjetij in trgovskih znamk, kadar

se ne uporabljajo kot imenovalni prilastki (Vozim se s fordom; Komarje uničujem

s pipsom; Fotografiram s kodakom);

b) (vrstna) imena zdravil (aspirin);

c) imena umetnostnih, političnih in drugih nazorov in gibanj (moderna,

renesansa, ničejanstvo).

Pridevniki na -ov/-ev, -in ne zaznamujejo vedno svojine, temveč tudi vrsto, in

četudi so izpeljani iz lastnih imen, jih je priporočljivo pisati z malo začetnico,

kadar pomenijo naslednje:

– vrstnost; to so predvsem imena rastlin, bolezni, delov telesa, tehničnih izumov,

kot na primer marijini laski, salomonov pečat, evstahijeva cev, voltov člen,

ahilova kita;

– podobno velja tudi za zveze s prenesenim pomenom, kot na primer kolumbovo

jajce, damoklejev meč.

6.5 Prevajanje kratic

Slovar slovenskega knjižnega jezika kratico definira kot »ustaljeno okrajšavo

večbesednih imen, navadno iz začetnih črk ali zlogov«, Toporišič (1992: 89)

kratico definira kot besedo, ki je nastala iz sklopljenih krnov večbesedne zveze

52

(npr. OF, iz O + F), Newmark (2000: 308) pa kratice precej nekonvencionalno

definira kot začetne črke besed, ki tvorijo skupino besed in se jih neustaljeno

uporablja za označevanje predmeta, ustanove ali postopka. Treba je biti pozoren

na nepotrebno iskanje določenih kratic v priročnikih, če so te bile posebej skovane

za neko besedilo in jih lahko najdemo v njem. Prevajalec si prav tako ne sme

izmisliti svojih kratic, razen za potrebe prevoda takega besedila. Prav tako obstaja

mnogo kulturnih razlogov za prenos kratice (odvisno od standardnih sobesedilnih

dejavnikov, tj. bralcev, prevajalskih vidikov itd.), razen v primerih, ko je funkcija

pomembnejša od opisa. Tako kratice političnih strank običajno prenesemo.

6.6 Medkulturno sporazumevanje in razlike

V različnih jezikih podobne ali celo identične oblike ne izražajo nujno istih

funkcij. Ti jeziki tudi pogosto izražajo govorna dejanja na različne načine, zato

osnovno poznavanje jezikovnih pravil in besedišča še zdaleč ni dovolj za uspešno

komunikacijo. Potrebno je veliko več, in sicer poznavanje pragmatičnih,

sociolingvističnih in kulturnih norm. Te določajo načine uporabe različnih

jezikovnih vzorcev glede na kriterije družbene sprejemljivosti v različnih

situacijah, kot tudi v smislu njihove odvisnosti glede na namen komunikacije in

karakteristike udeležencev, ki vključujejo svoj družbeni status, starost, spol in

naravo odnosov (Šabec in Limon 2001: 18).

Govorna dejanja zato predstavljajo zelo kompleksen vidik uporabe jezika, in če

jih želimo izvajati učinkovito, moramo upoštevati številne izvenjezikovne

dejavnike, ki vplivajo na komunikacijo. Prvi korak je upoštevanje sintaktičnega

vzorca ali oblike, ki jo funkcija lahko zavzema, naslednji je upoštevanje

družbenih parametrov komunikacije (vključno z lokacijo, nivojem formalnosti in s

tem povezano izbiro registra, razlikami v statusu, spolu, starosti in odnosih med

sogovorniki). Tretji korak pa je zavedanje osnovnih kulturnih vrednot v določeni

izmenjavi. Četudi sta prva dva koraka pravilno in natančno izpeljana, lahko

neupoštevanje tretjega koraka privede do različnih interpretacij določenega

govornega dejanja in posledično lahko pride do napačnega razumevanja. Tako

lahko slovenščina kot tudi angleščina v nekaterih primerih uporabljata podobne

53

oblike pri izražanju univerzalnih funkcij in podobnih družbenih parametrih, pa

lahko vseeno pride do različnih interpretacij istih verbalnih interakcij predvsem

zaradi različnih kulturnih vrednot (Šabec in Limon 2001: 20).

6.7 Prevajanje in medkulturnost

Kulturno zaznamovani izrazi so zunajjezikovni namigi na nekatere pojme in so

povezani z zgodovino, geografijo ali kulturo neke države ter kot taki predstavljajo

resen prevajalski problem. Prevajalcem ti izrazi predstavljajo največji problem

takrat, ko v ciljni kulturi ni podobne stvari in/ali če večina ciljnega občinstva te

predmetnosti ne pozna. Tedaj morajo prevajalci najti alternative, ki bodo

gledalcem omogočile, da bodo zapolnili kulturno vrzel. Rešitve so lahko zelo

dobesedni prenosi pomenov ali popolne predelave (Diaz Cintas in Remael 2007:

200).

Težave pri razumevanju in prevajanju kulture lahko nastanejo iz različnih

razlogov. Eden izmed razlogov je večplastnost kulture. Ta se kaže v tem, da tisto,

kar je vidno očem, pogosto skriva druge pomene pod površino. Kultura se

nenehno spreminja. Spreminjanje kulture in s tem običajev in ljudi se kaže v

spreminjanju sveta. Prav tako je kultura elastična in njena elastičnost se kaže v

tem, da ne moremo predvideti, ali bo vedenje in razmišljanje vseh članov skupine

enako. Kultura pogosto tudi ni opazna, saj se je velikokrat niti ne zavedamo. Prav

tako so kulturni vplivi in identitete pogosto odvisni od konteksta. Če je identiteta

ogrožena in narobe razumljena, lahko postane sporna, stereotipna in negativna

projekcija (LeBaron 2003).

Grosman (2004: 19, 34) piše, da mora posameznik, ki želi uspešno obvladovati

težave, ki se pojavljajo pri kulturah, poznati ter tudi razumeti posebnosti

medkulturnih stikov in njihovih učinkov. To pa omogoča razvita medkulturna

zavest, kjer je treba poznati obe kulturi, tako lastno kot tudi tujo. Je glavni

predpogoj medkulturnega posredovanja, ki od posameznika terja dodatno

pripravljenost in sposobnost vživljanja v drugačno kulturo,

54

pojasnjevanja/razumevanja razlik, razvoj osebnostne empatije, fleksibilnosti in

strpnosti ter sposobnost pogajanja.

6.8 Splošna načela prevajanja medkulturnih izrazov

Newmark (2000: 154) navaja splošna načela za prevajanje vseh kulturnih izrazov.

Pri tem je najpomembneje upoštevati in priznati kulturne dosežke izhodiščnega

besedila, prav tako pa je treba spoštovati vse tuje dežele kot tudi njihove kulture.

Pri tem sta običajno na razpolago dva nasprotujoča si postopka, in sicer

transferenca – lokalna barvitost ‒ in komponentna analiza, ki velja za

najnatančnejši prevajalski postopek, saj daje poudarek na sporočilu in izključuje

kulturo. Pozornost prevajalca mora biti usmerjena tako na motivacijo kot tudi na

ostale ravni bralcev in/ali gledalcev, in sicer na njihovo kuturo, strokovnost in

jezik.

55

7 NANIZANKA SODOBNA DRUŽINA

Nanizanka Sodobna družina (v izvirniku Modern family) je ameriška televizijska

nanizanka, posneta v stilu dokumentarca, ki je premiero doživela 23. septembra

2009 na programu ABC. Nanizanka spremlja življenja in prigode treh družin, in

sicer patriarha družine Pritchett ter njegovih dveh odraslih otrok. Jay Pritchett, ki

ga je upodobil Ed O'Neill, je glava družine, ponovno je poročen z drugo, mnogo

mlajšo ženo, strastno Kolumbijko Glorio (igra jo Sofia Vergara), ki je v zakon

pripeljala sina Mannyja (Rico Rodriguez), kasneje pa par dobi še enega sina,

Joea. Iz prejšnjega zakona ima Jay dva odrasla otroka, ki sta si prav tako ustvarila

družini. Starejša hči, gospodinja, Claire (Julie Bowen) je poročena z

nepremičninskim agentom Philom (igra ga Ty Burrell). V zakonu so se jima rodili

trije otroci, in sicer dve hčeri in sin. Najstarejša hči Haley (Sarah Hyland) je

tipična ameriška najstnica, srednja hči Alex (Ariel Winter) je piflarka, najmlajši

otrok, sin Luke (Nolan Gould), pa je nekoliko neroden, nenavaden fant. Claire

ima še mlajšega brata Mitchella (Jesse Tyler Ferguson), po poklicu je odvetnik.

Ta je poročen s Cameronom Tuckerjem (Eric Stonestreet), ki se skozi več sezon

loti različnih poklicev. Skupaj sta posvojila deklico iz Vietnama in jo

poimenovala Lilly. Ta družina predstavlja sodobno družbo in na komičen način

predstavi vsakdanje dogodke marsikatere družine.

Ustvarjalca nanizanke sta Steven Levitan in Christopher Lloyd, v režiji pa se je v

tem obdobju zamenjalo več režiserjev, največkrat je podpisana Gail Mancuso.

Povprečno epizoda traja približno 22 minut, na sporedu je enkrat tedensko.

Nanizanka je v prvih petih letih predvajanja dobila nagrado emmy za najboljšo

komično nanizanko. Nagrado emmy za najboljšega stranskega igralca v komični

nanizanki sta po dvakrat dobila Eric Stonestreet in Ty Burrell, prav tako pa je isto

nagrado za žensko vlogo dvakrat prejela tudi Julie Bowen. Leta 2011 je nanizanka

dobila tudi zlati globus za najboljšo televizijsko nadaljevanko (v kategoriji

muzikal ali komedija) (več na: www.imdb.com).

56

8 EMPIRIČNI DEL

V tem poglavju bomo analizirali kulturno pogojene izraze v nanizanki Sodobna

družina in podali ugotovitve.

8.1 Analiza kulturno pogojenih izrazov v nanizanki Sodobna družina

V tem poglavju bomo analizirali amaterske podnapise iz prve sezone predvajanja

nanizanke Sodobna družina, ki smo jih pridobili s spletne strani Podnapisi.net.

Analizirali bomo kulturno zaznamovane besede in besedne zveze in jih nato

primerjali s slovenskim prevodom. Primeri so navedeni kronološko, kot se

pojavijo v posameznih delih prve sezone predvajanja. Skušali bomo ugotoviti,

katere prevajalske strategije so bile uporabljene pri prevodu, in sicer se bomo pri

tem sklicevali na teorijo Vinayja in Darbelneta ter Mone Baker. Zanimalo nas bo

tudi, ali so bile v prevodu uporabljene sposojenke in tujke.

Posamezni primer smo označili z besedami:

a) izvirnik,

b) razlaga po slovarju,

c) prevod,

č) razlaga po slovarju,

d) strategija prevajanja,

e) komentar,

f) predlog prevoda.

Pri razlagah smo uporabili različne slovarje, predvsem njihove spletne različice.

Za večjo preglednost smo te slovarje označili s številkami od 1 do 11, in sicer (1)

PONS spletni slovar in (2) Amebis Presis ‒ slovensko-angleška slovarja; (3)

Slovar slovenskega knjižnega jezika; (4) Slovar novejšega besedja slovenskega

jezika; (5) Oxford Dictionary ‒ angleško-angleški slovar; (6) Online Slang

Dictionar; (7) Urban Dictionary; (8) Razvezanijezik.org (prosti slovar žive

slovenščine); (9) LGBTQ slovar; (10) Veliki slovar tujk ter (11) Slovenski

57

etimološki slovar. Prav tako smo uporabili druge spletne vire, ki so označeni

posebej. Analiza vsebuje komentar ter tudi predlog prevoda.

8.2.1 Izrazi iz vsakdanjega življenja

Sem smo uvrstili izraze, ki zaznamujejo vsakdanje življenje, označujejo osebe in

njihove značaje, so del vsakdanjega besednjaka, in tiste, ki jih ne uvrščamo v

preostali kategoriji v naslednjih dveh podpoglavjih.

Primer 1:

a) Text me

b) Send (someone) a text message. (5, 6, 7)

c) Pošlji sms

č) Kratko, s številom znakov omejeno pisno sporočilo, navadno poslano po

mobilnem telefonu. (4, 10)

d) Prevod s kulturno ustreznico (po Baker).

e) To text →poslati SMS (1)

f) /

Primer 2:

a) (Little) bitch

b) A person who is completely subservient to another (informal). (5, 6, 7)

c) Mulc

č) Mulec ‒ pog. razposajen, objesten nedorasel fant, deček. (3)

d) Prevod z bolj nevtralno/manj ekspresivno besedo (po Baker).

e) Oba slovarja ponujata prevod: bitch → prasica. (1, 2)

f) Predlog: (mali) prasec

Primer 3:

a) LOL – Laugh out loud

b) Used chiefly in electronic communication to draw attention to a joke or

amusing statement, or to express amusement (informal). (5, 6, 7)

c) Smejim se na glas

č) /

d) Prevod z izpustom (po Baker).

e) Prevajalec je izpustil kratico in prevedel njeno razlago, ki se pojavi v originalu.

f) Predlog: LOL (smejim se na glas)

Primer 4:

a) OMG – Oh my god

b) Used to express surprise, excitement, disbelief, etc. (informal). (5, 6, 7)

c) Ljubi bog

č) /

58

d) Prevod z izpustom (po Baker).

e) Prevajalec je izpustil kratico in prevedel njeno razlago, ki se pojavi v originalu.

f) Predlog: OMG (ljubi bog)

Primer 5:

a) Mono

b) One; alone; single; also

short for mononucleosis (in North America). (5, 7)

c) Mono

č) Prvi člen tujih zloženk ‛eno-, samo-. (3)

d) Brez prevoda

e) Prevajalec ni prevedel besede mono, ta se je v tem primeru, glede na kontekst,

nanašala na skrajšano obliko besede mononucleosis.

f) Predlog: mononukleoza

Primer 6:

a) Take down a notch

b) To decrease; to decrease a person's self image. (5)

c) Pomiri se

č) S svojim delovanjem, vplivom doseči, da se kdo preneha razburjati, vznemirjati.

(3)

d) Prevod z bolj nevtralno/manj ekspresivno besedo (po Baker).

e) /

f) /

Primer 7:

a) 50 bucks

b) A dollar (informal). (5, 6, 7)

c) 50 $

č) dolar

d) Prevod z bolj nevtralno/manj ekspresivno besedo (po Baker).

e) Čeprav oba slovarja predlagata kot prevod besedo dolar, se s tem ne strinjamo,

saj je beseda v izvirniku slengovska, zato je primernejša izbira slengovska beseda

v slovenskem jeziku.

f) Predlog: 50 zelencev (zelenec – pog. ameriški dolar).

Primer 8:

a) Chillax

b) Calm down and relax (informal). (5 6, 7),

c) Pomiri se

č) S svojim delovanjem, vplivom doseči, da se kdo preneha razburjati, vznemirjati.

(3)

d) Prevod z bolj nevtralno/manj ekspresivno besedo (po Baker).

e) Prevajalec je uporabil bolj nevtralno besedo pomiriti se za angleško slengovsko

besedo chillax. Slovar ponuja prevod: to chill → skulirati se. (1)

f) Predlog: skuliraj se

Primer 9:

a) Hot

59

b) (Of a person) sexually attractive (informal). (5, 6, 7)

c) Seksi

č) Žarg. spolno privlačen. (3)

d) Prevod s kulturno ustreznico (po Baker).

e) Slovarja ponujata: hot →vroč, toda, kot je razvidno iz obeh razlag, je prevajalec

ustrezno prevedel izvirni izraz.

f) /

Primer 10:

a) Drama queen

b) A person who habitually responds to situations in a melodramatic way

(informal). (5, 6, 7)

c) Dramatizira

č) Ekspr. pojmovati, prikazovati kaj resneje in huje, kot je. (3)

d) Prevod s parafrazo in rabo podobnih besed (po Baker), transpozicija (po

Vinay in Darbelnet). e) Slovar ponuja prevod: drama queen → teatralen človek, dramatizirati (1).

Prevajalec je ustrezno prevedel izvirni izraz.

f) /

Primer 11:

a) Little potsticker

b) A Chinese wonton dumpling which is fried until brown on one side, then turned

and simmered in a small amount of broth (5, 7) ; an adorable little Asian baby,

male or female.(7)

c) Palčica

č) V pravljicah zelo majhni deklici podobno bitje. (3)

d) Prevod z bolj nevtralno/manj ekspresivno besedo (po Baker).

e) V slovarjih razlage za besedo potsticker nismo našli. Tako izhajamo iz

angleških definicij→cmok ali ljubko dete iz Azije. Ker pa je beseda v izvirniku

slengovska, moramo poiskati primerno slengovsko besedo v slovenščini.

f) Predlog: knedeljček (knedelj→nižje pog. cmok)

Primer 12:

a) Buddy

b) A close friend (informal). (5, 6, 7)

c) Prijatelj

č) Kdor je s kom v iskrenem, zaupnem odnosu, temelječem na sorodnosti

mišljenja, čustvovanja. (3)

d) Prevod z bolj nevtralno/manj ekspresivno besedo (po Baker).

e) Prevajalec je v prevodu uporabil bolj nevtralno besedo prijatelj, medtem ko bi

moral poiskati ustrezno slengovsko besedo. Tudi oba slovarja ponujata razlago:

buddy→kolega. (1, 2).

f) Predlog: kolega

Primer 13:

a) Zinger

b) A striking or amusing remark (informal).(5, 6, 7)

c) Dobra fora

60

č) Neresen, smešen, zabaven dogodek ali kratka, šaljiva zgodbica. (4)

d) Prevod z bolj nevtralno/manj ekspresivno besedo.

e) Oba slovarja ne ponujata razlage za besedo zinger. Po angleški razlagi je zinger

→ bistra, ostra opazka.

f) Predlog: peče (ekspr. povzročati duševne bolečine)

Primer 14:

a) (Be a) hick

b) A person who lives in the country, regarded as being unintelligent or parochial

(informal). (5, 6, 7)

c) Kmet

č) Slabš. neroden, neuglajen človek. (3)

d) Prevod s kulturno ustreznico (po Baker).

e) Prevajalec je ustrezno prevedel izvirni izraz.

f) /

Primer 15:

a) Geez

b) A mild expression used to show surprise or annoyance (informal). (5, 6, 7)

c) Madona

č) Pog. izraža začudenje, navdušenje; nejevoljo, nestrpnost. (3)

d) Prevod s kulturno ustreznico (po Baker), ekvivalenca (po Vinay in

Darbelnet).

e) Prevajalec je ustrezno prevedel izvirni izraz.

f) /

Primer 16:

a) To be buds

b) A friendly form of address from one boy or man to another (informal). (5, 6, 7)

c) Frenda

č) Pog. zlasti v sproščenem ožjem krogu; kdor je s kom v iskrenem, zaupnem

odnosu, temelječem na sorodnosti mišljenja, čustvovanja. (4)

d) Prevod s kulturno ustreznico (po Baker).

e) Prevajalec je ustrezno prevedel izvirni izraz.

f) /

Primer 17:

a) Yikes

b) Expressing shock and alarm, often for humorous effect (informal). (5, 6, 7)

c) Ups

č) Izraža neprijetno presenečenje. (4)

d) Prevod s kulturno ustreznico (po Baker), ekvivalenca (po Vinay in

Darbelnet).

e) Prevajalec je ustrezno prevedel izvirni izraz.

f) /

Primer 18:

a) Amber alert

61

b) An emergency response system that disseminates information about a missing

person (usually a child), by media broadcasting or electronic roadway signs. (5,

7)

c) Nujne številke

č) /

d) Neustrezen prevod

e) Slovarja ne ponujata prevoda za besedno zvezo amber alert. Kot je razvidno iz

angleške definicije, je to sistem obveščanja o pogrešanih osebah v medijih in na

obcestnih oglasnih panojih.

f) Predlog: sistem obveščanja o pogrešanih osebah (zaradi prostorske

omejitve pa le →pogrešane osebe)

Primer 19:

a) Peerenting/act like a parent, talk like a peer

b) Parent – a person’s father or mother. (5)

Peer – a person of the same age, status, or ability as another specified person.

(5)

c) STAREJŠEVSTVO ‒ ukrepaj kot starš, govori kot starejši

č) Starš – moški in ženska v odnosu do svojega otroka. (3)

Starejši – ki ima razmeroma veliko let. (3)

d) Neustrezen prevod

e) Iz obeh razlag je razvidno, da prevajalec ni pravilno prevedel besede peer

(vrstnik).

f) Predlog: VRSTARŠEVSTVO (obnašaj se kot starš, govori kot vrstnik)

Primer 20:

a) (Concerts are) rad

b) Excellent; impressive (informal). (5, 6, 7)

c) Super

č) Pog. ki zelo presega navadne, običajne lastnosti česa; izvrsten, odličen. (3)

d) Prevod s kulturno ustreznico (po Baker).

e) Prevajalec je ustrezno prevedel izvirni izraz.

f) /

Primer 21:

a) Just in the 'hood

b) A neighbourhood, especially one in an urban area (informal). (5, 6, 7 )

c) V bližini

č) Majhna krajevna oddaljenost. (3)

d) Prevod z bolj splošno besedo (nadpomenko) (po Baker).

e) Prevajalec je prevedel izvirno besedo z bolj splošno besedo. Slovar ponuja

prevod soseska. (1)

f) Predlog: v soseski

Primer 22:

a) Bro'

b) Short for brother/a young man, especially one who socializes primarily with his

male peers and enjoys lively, unintellectual pursuits (informal). (5, 6, 7)

c) Stari

62

č) Posvojena fraza, ki je izredno priljubljena med mladimi. Izhaja iz bivše

Jugoslavije. Danes mladi etiketirajo s to frazo vse, ženske, moške, mlade in tudi

stare. Uporabna je tudi kot mašilo. (8)

d) Prevod s kulturno ustreznico (po Baker).

e) Prevajalec je ustrezno prevedel izvirni izraz.

f) /

Primer 23:

a) Stupid

b) A stupid person (often used as a term of address) (informal). (5, 6, 7)

c) Trapa

č) Neumen, nespameten človek, zlasti ženska. (3)

d) Prevod s kulturno ustreznico (po Baker).

e) Prevajalec je ustrezno prevedel izvirni izraz.

f) /

Primer 24:

a) Knuckleheads

b) A stupid person (informal). (5, 6, 7)

c) Paglavca

č) Slabš. kdor (rad) povzroča neprijetnosti, nevšečnosti, navadno fant, deček. (3)

d) Prevod z bolj nevtralno/manj ekspresivno besedo (po Baker).

e) Prevajalec je pri prevodu uporabil bolj nevtralno besedo.

f) Predlog: tepca

Primer 25:

a) Jerk

b) A contemptibly foolish person (informal). (5, 6, 7)

c) Bebec

č) Slabš. omejen, neumen človek. (3)

d) Prevod s kulturno ustreznico (po Baker).

e) Prevajalec je ustrezno prevedel izvirni izraz.

f) /

Primer 26:

a) Checking me out

b) Look at; take notice of. (5, 6, 7)

c) Pecala

č) Osvajati. (8)

d) Neustrezen prevod

e) Prevajalec je neustrezno prevedel izvirno besedno zvezo, saj prevod nima

istega pomena kot izvirnik.

f) Predlog: si me je ogledovala

Primer 27:

a) (To have little) cashola

b) Cashola refers to money. The name is derived from cash and alcohol. (7)

c) Cvenk

č) Ekspr. denar. (3)

63

d) Prevod s kulturno ustreznico (po Baker).

e) Prevajalec je ustrezno prevedel izvirni izraz.

f) /

Primer 28:

a) Kit and caboodle

b) The whole number or quantity of people or things in question (informal). (5, 7)

c) Cel komplet

č) Iz različnih samostojnih delov sestoječa celota, enota. (3)

d) Prevod z bolj nevtralno/manj ekspresivno besedo (po Baker).

e) Kljub temu, da je prevajalec pri prevodu uporabil bolj nevtralno besedo, je

ustrezno prevedel izvirni izraz.

f) /

Primer 29:

a) Dude

b) A man; a guy (often as a form of address) (informal). (5, 7)

c) Stari

č) Posvojena fraza, ki je izredno priljubljena med mladimi. Izhaja iz bivše

Jugoslavije. Danes mladi etiketirajo s to frazo vse, ženske, moške, mlade in tudi

stare. Uporabna je tudi kot mašilo. (8)

d) Prevod s kulturno ustreznico (po Baker).

e) Prevajalec je ustrezno prevedel izvirni izraz.

f) /

Primer 30:

a) Drink your milkshake

b) This line is used to insult opposition in the moment of victory or revenge. (7)

c) Pobral bo smetano

č) Ekspr. imeti vso korist, vse ugodnosti. (3)

d) Prevod s kulturno ustreznico (po Baker).

e) Prevajalec je ustrezno prevedel izvirni izraz.

f) /

Primer 31:

a) ABC's of salesmanship

b) The rudiments of a subject. (5)

c) Zakonitosti prodaje

č) Kar je skladno z določenim zakonom, pravilom (v tem primeru prodaje). (3)

d) Prevod s kulturno ustreznico (po Baker).

e) Prevajalec je ustrezno prevedel izvirni izraz.

f) /

Primer 32:

a) To make out

b) Engage in sexual activity (informal). (5, 6, 7)

c) Zalizati

č) Pog. slabš. poljubljati. (3)

d) Prevod s kulturno ustreznico (po Baker).

64

e) Prevajalec je sicer ustrezno prevedel besedno zvezo to make out, a je v tem

primeru uporabil podpomenko.

f) Predlog: mečkati se (nav. slabš. ljubkovalno prijemati, tipati koga, navadno

žensko (3))

Primer 33:

a) Bitches

b) A spiteful or unpleasant woman (informal). (5, 6, 7)

c) Prasičke

č) (Nizko) ničvreden, malovreden človek. (3)

d) Prevod s kulturno ustreznico (po Baker).

e) Prevajalec je ustrezno prevedel izvirni izraz.

f) /

Primer 34:

a) Birds

b) A young woman or a man’s girlfriend (informal). (5, 6, 7)

c) Punce

č) Ekspr. dekle. (3)

d) Prevod s kulturno ustreznico (po Baker).

e) Prevajalec je ustrezno prevedel izvirni izraz.

f) /

Primer 35:

a) Acting like a pill

b) A tedious or unpleasant person (informal, dated). (5)

c) Ihtavo

č) Ki je v stanju ihte (močne, krčevite jeze). (3)

d) Prevod s parafrazo in rabo nepovezanih besed (po Baker), transpozicija

(po Vinay in Darbelnet).

e) Prevajalec je ustrezno prevedel izvirni izraz.

f) /

Primer 36:

a) (Lost in the) holiday shuffle

b) Be overlooked or missed in a confused or crowded situation (informal). (5)

c) Praznično dogajanje

č) Celota dogodkov, ki se vrstijo v času, življenju. (3)

d) Prevod z bolj nevtralno/manj ekspresivno besedo (po Baker).

e) Prevajalec je izvirno besedno zvezo prevedel z bolj nevtralno oziroma manj

ekspresivno besedno zvezo.

f) Predlog: praznična zmešnjava

Primer 37:

a) Carrot-top

b) A red-haired person (informal, usually depreciative). (5)

c) Rdečelasec

č) Kdor ima rdeče lase. (3)

d) Prevod z bolj nevtralno/manj ekspresivno besedo (po Baker).

65

e) Prevajalec je pri prevodu uporabil bolj nevtralno besedo.

f) Predlog: korenček

Primer 38:

a) I get that

b) Understand (an argument or the person making it) (informal). (5, 6)

c) Štekam

č) Pog. razumeti. (4)

d) Prevod s kulturno ustreznico (po Baker).

e) Prevajalec je ustrezno prevedel izvirni izraz.

f) /

Primer 39:

a) Square one

b) Back to where one started, with no progress having been made (informal). (5,

7)

c) Na začetku

č) Prvi trenutek, prvo obdobje obstajanja česa. (3)

d) Prevod z bolj nevtralno/manj ekspresivno besedo (po Baker).

e) Kljub temu, da je prevajalec pri prevodu uporabil bolj nevtralno besdo, je

ustrezno prevedel izvirni izraz.

f) /

Primer 40:

a) Pal

b) A friend (informal). (5, 6, 7)

c) Kolega

č) Pog. tovariš, prijatelj. (3)

d) Prevod s kulturno ustreznico (po Baker).

e) Prevajalec je ustrezno prevedel izvirni izraz.

f) /

Primer 41:

a) Ferberize (the baby)

b) To use the Ferber method or a similar technique to train (a child) to fall asleep

independently. (5)

c) Ferberizirati

č) /

d) Dobesedni prevod (po Vinay in Darbelnet).

e) Prevajalec je dobesedno prevedel izvirno besedo. Slovarja ne ponujata razlage,

toda kot je razvidno iz angleške definicije, je to metoda uspavanja otroka.

f) Predlog: Ferberjeva metoda uspavanja otroka

Primer 42:

a) Nerd

b) A foolish or contemptible person who lacks social skills or is boringly studious

(informal). (5, 6, 7)

c) Bebec

č) Slabš. omejen, neumen človek. (3)

66

d) Neutrezen prevod

e) Prevajalec ni ustrezno prevedel izvirne besede.

f) Predlog: piflar

Primer 43:

a) Come out of the closet

b) Openly declare that one is homosexual (informal). (5, 6, 7)

c) Priznati gejevstvo

č) /

d) Prevod s kulturno ustreznico (po Baker).

e) Prevajalec je ustrezno prevedel izvirni izraz.

f) /

Primer 44:

a) Gay-dar

b) The supposed ability of homosexuals to recognize one another by means of very

slight indications (informal). (5, 6, 7)

c) Gejevski radar

č) /

d) Dobesedni prevod (po Vinay in Darbelnet).

e) Prevajalec je dobesedno prevedel izvirno besedo, prevod ni neustrezen, te

besedne zveze skupnost LGBTQ ne uporablja v takšni obliki.

f) Predlog: gejdar→sposobnost prepoznavanja lezbijk in gejev s strani drugih

lezbijk in gejev (9)

Primer 45:

a) Owe him 20 G's

b) Grand (a thousand dollars) (informal). (5, 6, 7)

c) 20 tisočakov

č) Vrednost tisoč denarnih enot. (3)

d) Prevod z bolj nevtralno/manj ekspresivno besedo.

e) Prevajalec je izvirno besedo prevedel z bolj nevtralno besedo in ni uporabil

slengovske, kakršna je v izvirniku.

f) Predlog: 20 jurjev (jur → pog. tisoč (starih) dinarjev)

Primer 46:

a) The dough

b) Money (informal). (5, 6, 7)

c) Keš

č) Žarg. gotovina. (3)

d) Prevod s kulturno ustreznico (po Baker).

e) Prevajalec je ustrezno prevedel izvirni izraz.

f) /

Primer 47:

a) (When someone) Tom Selleck's my bench

b) Tom Selleck – American actor famous for his thick moustache. (vir: wikipedia)

c) Nariše brke

č) /

67

d) Prevod s parafrazo in rabo nepovezanih besed (po Baker), transpozicija

(po Vinay in Darbelnet). e) Prevajalec je ustrezno prevedel izvirni izraz.

f) /

Primer 48:

a) Tighty whitey guy

b) Men’s white cotton briefs (informal).(5, 7)

c) Nosiš ozke bele spodnjice

č) /

d) Prevod s parafrazo in rabo podobnih besed (po Baker), transpozicija (po

Vinay in Darbelnet). e) Prevajalec je ustrezno prevedel izvirni izraz.

f) /

Primer 49:

a) Taking the high road

b) A morally superior approach towards something. (5)

c) Višja morala

č) Kar vrednoti, usmerja medsebojne odnose ljudi kot posledica pojmovanja

dobrega in slabega. (3)

d) Prevod s kulturno ustreznico (po Baker).

e) Prevajalec je ustrezno prevedel izvirni izraz.

f) /

Primer 50:

a) Hickey

b) A love bite or pimple (informal). (5, 6, 7)

c) Ljubezenski ugriz

č) Rana, poškodba, povzročena z zasaditvijo zob v kaj in njihovega stiska. (3)

d) Prevod z bolj nevtralno/manj ekspresivno besedo (po Baker).

e) Kljub temu, da je prevajalec pri prevodu uporabil manj ekspresivno besedo, je

ustrezno prevedel izvirni izraz.

f) /

Primer 51:

a) Bob Mackie meets Martha Stewart

b) Bob Mackie – fashion designer, Martha Stewart – TV cook, book author. (vir:

wikipedia)

c) Bob Mackie in Martha Stewart

č) /

d) Brez prevoda

e) Prevajalec ni prevedel oziroma dodatno pojasnil, kdo sta ti osebi. Ker ju

nekateri gledalci morda ne poznajo, je smiselno dodati pojasnilo.

f) Predlog: modni oblikovalec Bob Mackie in TV kuharica Martha Stewart

Primer 52:

a) High-end

b) Denoting the most expensive of a range of products. (5, 7)

68

c) Najsodobnejše

č) Ki ima, vsebuje novejše tehnične, strokovne pridobitve. (3)

d) Neustrezni prevod

e) Prevajalec ni pravilno prevedel besede high-end. Kot je razvidno iz obeh

razlag, angleška beseda označuje nekaj, kar je v najvišjem cenovnem razredu.

f) Predlog: luksuzen

Primer 53:

a) Smooth talker

b) Use charming or flattering language to persuade (someone) to do something

(informal). (5, 7)

c) Jezik gladko teče

č) Ekspr. izraža se spretno, z lahkoto. (3)

d) Prevod s parafrazo in rabo podobnih besed (po Baker), transpozicija (po

Vinay in Darbelnet).

e) Prevajalec je ustrezno prevedel izvirni izraz.

f) /

Primer 54:

a) Chick

b) A young woman (informal). (5, 6 ,7)

c) Punca

č) Ekspr. dekle.(3)

d) Prevod s kulturno ustreznico (po Baker).

e) Prevajalec je ustrezno prevedel izvirni izraz.

f) /

Primer 55:

a) At two o'clock

b) Used following a numeral to indicate direction or bearing with reference to an

imaginary clock face, 12 o’clock being thought of as directly in front or overhead.

(5, 7)

c) Na desni

č) Ki je na nasprotni strani telesa kot srce. (3)

d) Prevod z bolj nevtralno/manj ekspresivno besedo (po Baker).

e) Kljub temu, da je prevajalec pri prevodu uporabil manj ekspresivno besedo, je

ustrezno prevedel izvirni izraz.

f) /

Primer 56:

a) Shoot

b) Used as a euphemism for ‘shit’ (informal). (5, 6, 7)

c) Pišuka

č) Pog. izraža, da koga kaj jezi, spravlja v nejevoljo. (SSSJ)

d) Prevod s kulturno ustreznico (po Baker).

e) Prevajalec je ustrezno prevedel izvirni izraz.

f) /

Primer 57:

69

a) Cool

b) Fashionably attractive or impressive (informal). (5, 6, 7)

c) Kul

č) Pog. zlasti v sproščenem ožjem krogu,

ki privlači, vzbuja dober vtis in povzroča odobravanje ljudi. (4)

d) Prevod s sposojenko (po Baker; po Vinay in Darbelnet).

e) Prevajalec je pri prevodu uporabil prevzeto besedo.

f) /

Primer 58:

a) To have a crush

b) A brief but intense infatuation for someone, especially someone unattainable

(informal). (5, 6, 7)

c) Zatrapan

č) Pog., slabš. zaljubiti se. (3)

d) Prevod s kulturno ustreznico (po Baker).

e) Prevajalec je ustrezno prevedel izvirni izraz.

f) /

Primer 59:

a) Gal pal

b) A female friend (informal). (5, 7)

c) Prijateljica

č) Ženska, ki je s kom v iskrenem, zaupnem odnosu, temelječem na sorodnosti

mišljenja, čustvovanja. (3)

d) Prevod z bolj nevtralno/manj ekspresivno besedo (po Baker).

e) Prevajalec je izvirno besedno zvezo prevedel z bolj nevtralno besedo.

f) Predlog: frendica

Primer 60:

a) Betcha

b) Bet you (used to express confidence or certainty that something is the case or

will happen) (informal). (5, 7)

c) Seveda

č) Izraža samoumevnost trditve. (3)

d) Prevod z bolj nevtralno/manj ekspresivno besedo (po Baker).

e) Oba slovarja ne ponujata prevoda za takšno obliko besede, za bet you pa (1)

ponuja besedo valda.

Valjda →pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu izraža samoumevnost trditve. (4)

f) Predlog: valjda

Primer 61:

a) Jackass

b) A stupid person. (5, 6, 7)

c) Kreten

č) Pog., slabš. omejen, neumen človek. (3)

d) Prevod s kulturno ustreznico (po Baker).

e) Prevajalec je ustrezno prevedel izvirni izraz.

f) /

70

Primer 62:

a) Bingo

b) Used to express satisfaction at a sudden positive event or outcome. (5, 6, 7)

c) Evo

č) Pog. izraža opozorilo na to, kar se pojavi, opazi. (3)

d) Prevod s kulturno ustreznico (po Baker).

e) Prevajalec je ustrezno prevedel izvirni izraz.

f) /

Primer 63:

a) ADHD

b) Attention deficit hyperactivity disorder. (5)

c) Adhd

č) /

d) Brez prevoda

e) Prevajalec ni prevedel izvirne besede/kratice. V slovenščini se namesto teh

kratic, ki označuje motnjo v vedenju, pogosteje uporablja izraz hiperaktivnost.

f) Predlog: hiperaktivnost

Primer 64:

a) Shotgun

b) Used to claim the right to sit in the front passenger seat of a vehicle on a

particular journey (informal); a smooth-bore gun for firing small shot at short

range. (5, 6, 7)

c) Pištola

č) Lahko ročno orožje s kratko cevjo. (3)

d) Dobesedni prevod (po Vinay in Darbelnet).

e) Prevajalec je dobesedno prevedel dvopomensko izvirno besedo. Ta v tem

primeru označuje pravico sedeti na sovoznikovem sedežu.

f) Predlog: kdor prvi melje

Primer 65:

a) Sucka

b) A gullible or easily deceived person (informal). (5, 6, 7)

c) Bebec

č) Slabš. omejen, neumen človek. (3)

d) Neustrezen prevod

e) Prevajalec je neustrezno prevedel izvirno besedo sucka. Ta označuje osebo, ki

vsemu verjame oziroma zlahka nasede drugim, česar pa slovenski prevod bebec

ne označuje.

f) Predlog: naivnež

Primer 66:

a) (Lets see the) caboose

b) The buttocks. (6)

c) Si te ogledava

č) /

d) Prevod z izpustom (po Baker).

e) Prevajalec je izpustil izvirno besedo caboose.

71

f) Predlog: naj si ogledava ritko

Primer 67:

a) To egg him on

b) Encourage someone to do something foolish or risky. (5, 6, 7)

c) Nagovarjati

č) S prepričevanjem povzročati pri kom psihično pripravljenost, da kaj stori. (3)

d) Prevod z bolj nevtralno/manj ekspresivno besedo (po Baker).

e) Prevajalec je pri prevodu uporabil bolj nevtralno besedo nagovarjati za egg him

on. V slovenščini pa prav tako obstaja beseda z istim pomenom, in sicer

napeljevati, ki jo uporabljamo ekspresivno.

f) Predlog: napeljevati

Primer 68:

a) (Setting the oven) to 700 degrees

b) A unit in any of various scales of temperature, intensity, or hardness. (5)

Fahrenheit is the official temperature scale in the USA. (vir: wikipedia)

c) Nastavi na 700

č) /

d) Dobesedni prevod (po Vinay in Darbelnet).

e) Prevajalec je dobesedno prevedel vrednosti pri merjenju temperature, namesto

da bi prilagodil te vrednosti slovenskemu sistemu in pri tem uporabil strategijo

ekvivalence (po Vinay in Baker).

f) Predlog: nastavi na 371 °C

Primer 69:

a) (Call) poison control

b) A poison control center is a medical facility that is able to provide immediate,

free, and expert treatment advice and assistance over the telephone in case of

exposure to poisonous or hazardous substances. (vir: wikipedia)

c) Nujni primeri

č) Ki se brez nezaželenih, neprijetnih posledic ne da, ne sme opustiti, odložiti. (3)

d) Prevod z bolj splošno besedo (nadpomenko) (po Baker).

e) Prevajalec je uporabil bolj splošno besedno zvezo za poison control, in sicer

nujni primeri. V tem primeru bi moral jasneje opredeliti, za katere nujne primere

je zadolžen ta klicni center.

f) Predlog: (pokliči) prvo pomoč za nevarne in strupene snovi

Primer 70:

a) Google him

b) Search for information about (someone or something) on the Internet using the

search engine Google. (5, 6, 7)

c) Poguglal sem ga

č) Googlati. (4)

d) Prevod s sposojenko (po Baker; po Vinay in Darbelnet).

e) Prevajalec je pri prevodu uoprabil prevzeto besedo.

f) /

Primer 71:

72

a) To bring home the bacon

b) Supply material support (informal). (5, 6, 7)

c) Služiti kruh

č) Ekspr. pridobivati (osnovna) materialna sredstva, materialne dobrine. (3)

d) Prevod s kulturno ustreznico (po Baker).

e) Prevajalec je ustrezno prevedel izvirni izraz.

f) /

Primer 72:

a) (Saving) a fortune

b) A large amount of money or assets. (5)

c) Ogromno

č) Zelo velik, velikanski. (3)

d) Prevod z bolj nevtralno/manj ekspresivno besedo (po Baker).

e) Prevajalec je prei prevodu uporabil bolj nevtralno besedo.

f) Predlog: celo bogastvo

Primer 73:

a) Slacker

b) A person who avoids work or effort (informal). (5, 6, 7)

c) Zabušant

č) Nižje pog. kdor se izmika delu, lenuh. (3)

d) Prevod s kulturno ustreznico (po Baker).

e) /

f) /

Primer 74

a) Stay-at-home dad

b) A person who prefers to be at home rather than to travel, socialize, or go out to

work (informal). (5, 7)

c) Vloga očeta, ki je doma

č) /

d) Prevod s parafrazo in rabo podobnih besed (po Baker), transpozicija (po

Vinay in Darbelnet). e) Prevajalec je ustrezno prevedel izvirni izraz.

f) /

Primer 75:

a) Charmer

b) A person with an attractive and engaging personality, typically one who uses

this to impress or manipulate others. (5, 7)

c) Šarmer

č) Knjiž. kdor zna očarati, privlačiti. (3, 10)

d) Prevod s sposojenko (po Baker; Vinay in Darbelnet).

e) Prevajalec je pri prevodu uporabil prevzeto besedo.

f) /

Primer 76:

a) Bull in China shop

73

b) Behaving recklessly and clumsily in a situation where one is likely to cause

damage. (5, 7)

c) Slon v trgovini s porcelanom

č) /

d) Dobesedni prevod (po Vinay in Darbelnet).

e) Prevajalec je dobesedno prevedel angleški idiom like a bull in China shop. V

tem primeru bi lahko prevajalec uporabil strategijo ekvivalence (po Vinayu in

Darbelnetu), saj ima slovenščina idiom neroden kot slon.

f) Predlog: neroden kot slon

Primer 77:

a) Skunk

b) A cat-sized American mammal of the weasel family, with distinctive black-and-

white striped fur. When threatened it squirts a fine spray of foul-smelling irritant

liquid from its anal glands towards its attacker. (5)

c) Smrduh

č) Smrdeč človek. (3)

d) Neustrezen prevod

e) Prevajalec je napačno prevedel besedo skunk. Kot je razvidno iz razlage, je to

mački podoben sesalec s črnobelo dlako, ki ob nevarnosti poškropi napadalca z

vonjasto tekočino.

f) Predlog: skunk

Primer 78:

a) Crap

b) Something of extremely poor quality (slang). (5, 6, 7)

c) Sranje

č) Vulg. v medmetni rabi izraža jezo, nejevoljo. (3)

d) Prevod s kulturno ustreznico (po Baker).

e) Prevajalec je ustrezno prevedel izvirni izraz.

f) /

Primer 79:

a) My bad

b) Used to acknowledge responsibility for a mistake. (5, 6, 7)

c) Moja napaka

č) Kar ni v skladu z določenim pravilom, določeno normo. (3)

d) Prevod s kulturno ustreznico (po Baker).

e) Prevajalec je ustrezno prevedel izvirni izraz.

f) /

Primer 80:

a) Son of a bitch

b) Used as a general term of contempt or abuse (informal). (5, 6, 7)

c) Pasji sin

č) Slabš. hudobnež, zlobnež. (3)

d) Prevod s kulturno ustreznico (po Baker).

e) Prevajalec je ustrezno prevedel izvirni izraz.

f) /

74

Primer 81:

a) On a silver platter

b) Used to indicate that someone receives or achieves something with little or no

effort (informal). (5)

c) Na srebrnem pladnju

č) /

d) Dobesedni prevod (po Vinay in Darbelnet).

e) Prevajalec je dobesedno prevedel besedno zvezo on a silver platter.

Slovenščina pozna podoben idiom, le brez pridevnika srebrni (prinesti vse na

krožniku, pladnju→ ekspr. omogočiti, da kdo brez truda kaj doseže (3)).

f) Predlog: prinesti na pladnju

Primer 82:

a) Hissy fit

b) Temper tantrum (informal). (5, 6, 7)

c) Pričkanje

č) Izražati nesoglasje z izjavami, mnenjem drugega, navadno ne preveč ostro. (3)

d) Prevod z bolj splošno besedo (nadpomenko) (po Baker).

e) Prevajalec je uporabil bolj splošno besedo. V tem primeru ni šlo za spor, ampak

za čustveni izpad, izbruh jeze.

f) Predlog: izbruh jeze

8.2.2 Materialne dobrine

V to kategorijo smo vključili izraze, ki označujejo hrano, oblačila, prevozna

sredstva, umetnostna dela (film), različne izdelke, ki krajšajo čas, zdravila ipd.

Primer 1:

a) Cream puff

b) A cake made of puff pastry filled with cream; a male homosexual (informal,

offensive). (5, 6, 7)

c) Princeska

č) Slaščica (vir: www.kulinarika.com), fin in vzvišen gej. (9)

d) Prevod s kulturno ustreznico (po Baker).

e) Kot je razvidno iz obeh definicij, je prevajalec pravilno prevedel dvopomensko

besedo cream puff s slovensko ustreznico princeska.

f) /

Primer 2:

a) (plastic) BB's

b) A standard size of lead pellet used in air rifles. (5)

c) kroglice

č) Manjšalnica od krogla; del naboja, ki ob vžigu zleti iz ročnega strelnega

orožja. (3)

d) Prevod s kulturno ustreznico (po Baker).

75

e) Kot je razvidno iz obeh razlag, je prevajalec pravilno prevedel izraz BB s

slovensko ustreznico.

f) /

Primer 3:

a) High School Musical

b) American teen/romantic comedy musical television film. (vir: wikipedia)

c) High School Musical

č) /

d) Brez prevoda

e) Prevajalec ni prevedel naslova filma, gledalec pa tega najverjetneje ne pozna,

zato je smiselno dodati razlago ali opis.

f) Predlog: film High school musical

Primer 4:

a) Soda

b) Carbonated water (originally made with sodium bicarbonate) drunk alone or

mixed with alcoholic drinks or fruit juice. (5, 7)

c) Pijača

č) Živilo, pripravljeno za pitje (3)

d) Prevod z bolj splošno besedo (nadpomenko) (po Baker).

e) Prevajalec je prevedel izvirno besedo z bolj splošno besedo, slovarja za ta izraz

ponujata prevod gazirana pijača. (1, 2)

f) Predlog: gazirana pijača

Primer 5:

a) Two-seater

b) A vehicle or piece of furniture with seating for two people. (5)

c) Športni avto

č) Športni avtomobil aerodinamične oblike, s širšimi plašči, dodatnimi lučmi. (3)

d) Prevod z nevtralno/manj ekspresivno besedo (po Baker).

e) Prevajalec je prevedel izvirno besedo z bolj nevtralno besedo. Slovar za ta izraz

ponuja prevod dvosedežnik. (1)

f) Predlog: dvosedežnik

Primer 6:

a) Costco

b) Costco Wholesale Corporation is an American membership-only warehouse

club that provides a wide selection of merchandise. (vir: wikipedia)

c) Costco

č) /

d) Brez prevoda

e) Prevajalec ni prevedel besede Costco. Gledalec najverjetneje ne pozna verige

trgovin Costco, zato je treba dodati razlago.

f) Predlog: trgovska veriga Costco

Primer 7:

a) Painkiller

b) A drug or a medicine for relieving pain. (5, 7)

76

c) Tablete

č) Zdravilo navadno v obliki okrogle ploščice. (3)

d) Prevod z bolj splošno besedo (nadpomenko) (po Baker).

e) Prevajalec je besedo painkiller prevedel z bolj splošno besedo tableta. V tem

primeru bi moral dodati, za katero vrsto tablet gre.

f) Predlog: tablete proti bolečinam

Primer 8:

a) Piercing

b) A small hole in a part of the body, typically other than the ears, made so as to

insert a ring, stud, or other piece of jeweller. (5, 7)

c) Pirsing

č) Prebadanje mehkih delov telesa in nameščanje kovinskega nakita skoznje. (3,

10)

d) Prevod s sposojenko (po Baker; Vinay in Darbelnet).

e) Prevajalec je pri prevodu uporabil prevzeto besedo.

f) /

Primer 9:

a) Cocktail

b) An alcoholic drink consisting of a spirit or spirits mixed with other ingredients,

such as fruit juice or cream. (5, 7)

c) Koktejl

č) Mešana, odišavljena pijača iz alkoholnih pijač, sadnih sokov in sladkorja. (3,

10)

d) Prevod s sposojenko (po Baker; Vinay in Darbelnet).

e) Prevajalec je pri prevodu uporabil prevzeto besedo.

f) /

Primer 10:

a) Poncho

b) A garment of a type originally worn in South America, made of a thick piece of

woollen cloth with a slit in the middle for the head. (5, 7)

c) Pončo

č) V indijanskem okolju vrhnje oblačilo iz enega kosa blaga z odprtino za glavo.

(3)

d) Prevod s sposojenko (po Baker; Vinay in Darbelnet).

e) Prevajalec je pri prevodu uporabil prevzeto besedo.

f) /

Primer 11:

a) Malt shop

b) A shop where malted milk (a hot drink made from dried milk and a malt

preparation) is sold. (5)

c) Okrepčevalnica

č) Soba ali manjši gostinski lokal, v katerem se nahitro streže s pijačo, prigrizki in

manjšim izborom jedi. (3)

d) Prevod z bolj splošno besedo (nadpomenko) (po Baker).

77

e) Prevajalec je uporabil bolj splošno besedo, saj ‒ kot je razvidno iz angleške

razlage ‒ je malt shop prodajalna, kjer prodajajo napitke iz slada.

f) Predlog: prodajalna sladnih napitkov

Primer 12:

a) The axe

b) A musical instrument used in popular music or jazz, especially a guitar or

(originally) a saxophone (informal). (5, 6, 7)

c) Kitara

č) Glasbilo s šestimi strunami in trupom v obliki osmice. (3)

d) Prevod z bolj splošno besedo (nadpomenko) (po Baker).

e) Prevajalec je ustezno prevedel izvirni izraz.

f) /

Primer 13:

a) Scone

b) A small unsweetened or lightly sweetened cake made from flour, fat, and milk

and sometimes having added fruit. (5, 7)

c) Pecivo

č) Pečeno živilo iz moke, mleka, sladkorja, maščobe in drugih dodatkov. (3)

d) Prevod z bolj splošno besedo (nadpomenko) (po Baker).

e) Oba slovarja ponujata prevod: scone→vrsta čajnega kolačka, ki se pogosto je z

maslom in marmelado. (1, 2)

f) Predlog: čajni kolaček

Primer 14:

a) Mash-up

b) A musical track comprising the vocals of one recording placed over the

instrumental backing of another (informal). (5, 7)

c) Kompilacija

č) Nav. slabš. knjižno delo, razprava, ki temelji na tujih ugotovitvah, dognanjih.

(3)

Iz lat. compilatio; gradivo, zbrano iz različnih virov. (10)

d) Prevod s sposojenko (po Baker; Vinay in Darbelnet).

e) Prevajalec je pri prevodu uporabil prevzeto besedo.

f) /

Primer 15:

a) Unitard

b) A tight-fitting one-piece garment of stretchable fabric which covers the body

from the neck to the knees or feet. (5, 7)

c) Triko

č) Tesno prilegajoče se, hlačnim nogavicam podobno oblačilo iz take pletenine.

(3)

d) Neutrezen prevod

e) Prevajalec ni ustrezno prevedel izvirne besede, saj ‒ kot je razvidno iz obeh

definicij ‒ ne gre za isti kos oblačila.

f) Predlog: dres → oblačilo za nošenje pri vadbi ali na tekmovanju

78

Primer 16:

a) View master

b) View-Master is the trademark name of a line of special-format stereoscopes

and corresponding View-Master "reels", which are thin cardboard disks

containing seven stereoscopic 3-D pairs of small color photographs on film. (5)

c) View master

č) /

d) Brez prevoda

e) Prevajalec ni prevedel izvirne besedne zveze in ni nujno, da gledalec pozna to

napravo, zato je smiselno dodati razlago ali opis. View master je znamka, ki

proizvaja stereoskope (optična priprava za gledanje stereoskopskih slik).

f) Predlog: stereoskop View master (v primeru pomanjkanja prostora samo

stereoskop)

Primer 17:

a) Sloppy Jay's

b) Sloppy Joe →a hamburger in which the minced-beef filling is made into a kind

of meat sauce, typically with tomatoes and spices (informal). (5, 7)

c) Palačinke

č) Jed iz mleka, jajc, moke, navadno z namazom. (3)

d) Neustrezen prevod

e) Prevajalec je napačno prevedel besedno zvezo sloppy jay (besedna igra iz

sloppy joe). Sloppy joe je hamburger s polnilom iz mletega mesa in dodanim

paradižnikom ter začimbami.

f) Predlog: Jayjev burger

Primer 18:

a) Machete

b) A broad, heavy knife used as an implement or weapon, originating in Central

America and the Caribbean. (5, 7)

c) Mačeta

č) V tropskem okolju enorezen dolg nož za sekanje, klestenje. (3)

d) Prevod s sposojenko (po Baker; Vinay in Darbelnet).

e) Prevajalec je pri prevodu uporabil prevzeto besedo.

f) /

Primer 19:

a) Snow cone

b) A paper cup of crushed ice flavoured with fruit syrup. (5)

c) Sladoled

č) Zmrznjena slaščica iz mleka, jajc, sadja in dodatkov. (3)

d) Prevod z bolj splošno besedo (nadpomenko) (po Baker).

e) Prevajalec je uporabil bolj splošno besedo, in sicer sladoled za snow cone. Kot

je razvidno iz razlage, je to zdrobljen led z dodanim sadnim sirupom.

f) Predlog: sladki zdrobljeni led

Primer 20:

a) Eggnog

79

b) A drink consisting of rum, brandy, or other alcohol mixed with beaten egg,

milk, and sugar. (5, 7)

c) Jajčni liker

č) Žgana pijača iz vinskega žganja ali špirita z dodatkom sladkorja, sadnih sokov,

aromatičnih snovi. (3)

d) Prevod s kulturno ustreznico (po Baker).

e) Prevajalec je ustrezno prevedel izvirni izraz.

f) /

Primer 21:

a) Pepperoni

b) Beef and pork sausage seasoned with pepper. (5)

c) Paprika

č) Kulturna rastlina z razraslim steblom ali njen užitni sad. (3)

d) Neustrezen prevod

e) Slovarja ne ponujata prevoda za besedo pepperoni. Kot je razvidno iz angleške

definicije, gre za klobaso iz govejega in svinjskega mesa, začinjeno s poprom.

f) Predlog: salama

Primer 22:

a) Smoothie

b) A thick, smooth drink of fresh fruit pureed with milk, yogurt, or ice cream

(informal). (5, 7)

c) Pijača

č) Živilo, pripravljeno za pitje. (3)

d) Prevod z bolj splošno besedo (nadpomenko) (po Baker).

e) Prevajalec je izvirno besedo prevedel z bolj splošno besedo. Slovar ponuja:

smoothie→smuti. (4)

f) Predlog: smuti

Primer 23:

a) Crepes

b) A thin pancake. (5, 7)

c) Palačinke

č) Nav. mn. jed iz mleka, jajc, moke, navadno z namazom. (3)

d) Prevod s kulturno ustreznico (po Baker).

e) Prevajalec je ustrezno prevedel izvirni izraz.

f) /

Primer 24:

a) CD

b) A compact disc→ a small plastic disc on which music or other digital

information is stored. (5)

c) cd

č) Optična digitalna plošča za shranjevanje podatkov. (4,10)

d) Prevod s sposojenko (po Baker; Vinay in Darbelnet).

e) Prevajalec je pri prevodu uporabil prevzeto besedo.

f) /

80

Primer 25:

a) Mud slide

b) Alchoholic drink. (7)

c) Sladica

č) Sladka jed, ki se navadno ponudi po glavni jedi. (3)

d) Neustrezen prevod

e) Prevajalec je napačno prevedel besedno zvezo mud slide. Ta namreč označuje

alkoholno pijačo, slovenski prevod pa se nanaša na jed.

f) Predlog: alkoholna pijača

Primer 26:

a) DVD

b) A type of compact disc able to store large amounts of data, especially high-

resolution audiovisual material. (5, 7)

c) Dvd

č) Optična digitalna plošča za shranjevanje večje količine podatkov; devede.

(4,10)

d) Prevod s sposojenko (po Baker; Vinay in Darbelnet).

e) Prevajalec je pri prevodu uporabil prevzeto besedo.

f) /

Primer 27:

a) Tattoo

b) Mark (a part of the body) with an indelible design by inserting pigment into

punctures in the skin. (5, 6, 7)

c) Tatu

č) Neizbrisna podoba, znak na koži, ki nastane s tetoviranjem; tetovaža. (4, 10)

d) Prevod s sposojenko (po Baker; Vinay in Darbelnet).

e) Prevajalec je pri prevodu uporabil prevzeto besedo.

f) /

Primer 28:

a) Training bra

b) A brassiere with soft, flat cups, worn by girls who wish to wear a brassiere but

whose breasts are not yet developed enough to require one. (5, 6)

c) Športni nedrček

č) Modrček; del ženskega spodnjega perila, ki pokriva dojke. (3)

d) Dobesedni prevod (po Vinay in Darbelnet).

e) Prevajalec je dobesedno prevedel izraz training bra s športni nedrček. Čeprav

je to ustaljena angleška besedna zveza, je prevajalec prevedel besedo training kot

treniranje (ukvarjanje s športom) in ne uvajanje, kot bi bilo ustrezneje. Glede na

angleško razlago gre tukaj za neke vrste uvajanje v nošenje modrčka.

f) Predlog: dekliški modrček

Primer 29:

a) Doohickey

b) A small object or gadget, especially one whose precise name the speaker

cannot recall (informal). (5, 6, 7)

c) Krama

81

č) Ekspr. malo vredni, odvečni, navadno pohištveni predmet. (3)

d) Prevod s kulturno ustreznico (po Baker).

e) Prevajalec je ustrezno prevedel izvirni izraz.

f) /

Primer 30:

a) Toast

b) Sliced bread browned on both sides by exposure to radiant heat, such as a grill

or fire. (5, 7)

c) Toast

č) Na tanke kose narezan, opečen beli oljnati kruh, navadno brez skorje,

opečenec.(3)

d) Prevod s sposojenko (po Baker; Vinay in Darbelnet).

e) Prevajalec je pri prevodu uporabil prevzeto besedo.

f) /

Primer 31:

a) Drammamine

b) (Trademark) An antihistamine compound used to counter nausea (especially

travel sickness), also used as a recreational drug. (5)

c) Drammamine

č) /

d) Brez prevoda

e) Prevajalec ni prevedel izraza Drammamine. To je ameriška znamka za tablete

proti slabosti.

f) Predlog: tablete proti slabosti

Primer 32:

a) (Wearing) bell bottoms

b) Trousers with a marked flare below the knee. (5, 7)

c) Hlače na zvon

č) Ki imajo hlačnice spodaj razširjene. (3)

d) Prevod s kulturno ustreznico (po Baker).

e) Prevajalec je ustrezno prevedel izvirni izraz.

f) /

Primer 33:

a) Tonic

b) A carbonated soft drink with a bitter flavour, used as a mixer with gin or other

spirits. (5)

c) Tonik

č) Osvežujoča brezalkoholna pijača z grenkim rastlinskim izvlečkom. (3)

d) Prevod s sposojenko (po Baker; Vinay in Darbelnet).

e) Prevajalec je pri prevodu uporabil prevzeto besedo.

f) /

Primer 34:

a) Pedicab

b) A small pedal-operated vehicle, serving as a taxi in some countries. (5, 7)

82

c) Tricikel

č) Tovorno vozilo s tremi kolesi, trikolo. (3)

d) Prevod z bolj nevtralno/manj ekspresivno besedo (po Baker).

e) Prevajalec je izvirni izraz prevedel z bolj nevtralno besedo. V obeh primerih

gre za kolo, le da je v izvirniku to taksi na kolesu.

f) Predlog: taksi na kolesu

Primer 35:

a) Chilli fries

b) A small hot-tasting pod of a variety of capsicum, used in sauces, relishes, and

spice powders. There are various forms with pods of differing size, colour, and

strength of flavour. (5)

c) Pekoči ocvrtki

č) Ocvrta, navadno močnata jed. (3)

d) Prevod z bolj splošno besedo (nadpomenko).

e) Kljub temu, da je prevajalec pri prevodu uporabil bolj splošno besedo, je

uporabil ustrezen izraz.

f) /

Primer 36:

a) Virgin Mai Tai

b) Virgin – alcohol free. (7); Mai tai ‒ a cocktail based on light rum, curaçao,

and fruit juices. (5, 7)

c) Koktejl

č) Mešana, odišavljena pijača iz alkoholnih pijač, sadnih sokov in sladkorja. (3,

4)

d) Prevod z bolj splošno besedo (nadpomenko) (po Baker), prevod s

sposojenko (po Baker, Vinay in Darbelnet). e) Prevajalec je uporabil dve strategiji prevajanja, in sicer je izvirnik prevedel z

bolj splošno besedo, ki pa je hkrati tudi prevzeta beseda.

f) Predlog: brezalkoholni koktejl

Primer 37:

a) Eggs Benedict

b) A dish consisting of poached eggs and sliced ham on toasted muffins, covered

with hollandaise sauce. (5, 7)

c) Umešana jajca

č) Z mešanjem, med mešanjem dodati kaki snovi še kaj. (3)

d) Prevod z bolj splošno besedo (nadpomenko) (po Baker).

e) Prevajalec je uporabil bolj splošno besedno zvezo, kot je razvidno iz obeh

razlag, prva jed vsebuje več dodatkov.

f) Predlog: jajca po benediktinsko

Primer 38:

a) Pizza

b) A dish of Italian origin, consisting of a flat round base of dough baked with a

topping of tomatoes and cheese, typically with added meat, fish, or vegetables. (5)

c) Pica

83

č) Gastr. jed iz krušnega testa, namazana s paradižnikovo mezgo in potresena s

sirom, gnjatjo, različnimi začimbami. (3)

d) Prevod s sposojenko (po Baker; Vinay in Darbelnet).

e) Prevajalec je pri prevodu uporabil prevzeto besedo.

f) /

Primer 39:

a) Hot dogs

b) A frankfurter, especially one served hot in a long, soft roll and topped with

various condiments. (5)

c) Vroče hrenovke

č) Vroča hrenovka v štručki, navadno z gorčico. (3)

d) Prevod s kulturno ustreznico (po Baker).

e) Prevajalec je ustrezno prevedel izvirni izraz.

f) /

Primer 40:

a) Kiss cam

b) A live video feed in a sports arena showing images of selected couples in the

audience in the expectation that they will kiss. (5)

c) Cmok-kamera

č) Šalj. glas, kakršen nastane pri poljubu; poljub.(3)

Optična priprava, s katero se slika predmeta prenaša na filmski trak.(3)

d) Dobesedni prevod (po Vinay in Darbelnet).

e) Kljub temu da gre tukaj za dobesedni prevod, pri nas ne obstaja kiss cam.

Prevajalec je pravzaprav ponudil dobro rešitev.

f) /

Primer 41:

a) Kitsch

b) Art, objects, or design considered to be in poor taste because of excessive

garishness or sentimentality, but sometimes appreciated in an ironic or knowing

way. (5, 7)

c) Kič

č) Nav. slabš. okrasni predmet brez umetniške vrednosti. (3)

d) Prevod s sposojenko (po Baker; Vinay in Darbelnet).

e) Prevajalec je pri prevodu uporabil prevzeto besedo.

f) /

8.2.3 Družbeno udejstvovanje

V to kategorijo smo uvrstili delo in izraze, povezane z njim, besede s področja

prostega časa (šport, hobiji), izraze, povezane z verovanji, ter izraze, povezane z

izobraževanjem.

84

Primer 1:

a) Typo

b) A typographical error (informal). (5, 7)

c) Zatipkali

č) Pri tipkanju se zmotiti. (3)

d) Prevod s parafrazo in rabo podobnih besed (po Baker), transpozicija

(Vinay in Darbelnet).

e) Čeprav je prevajalec pravilno prevedel oziroma prilagodil angleški izraz typo,

pa slovar vseeno ponuja izraz zatipek→ napaka pri tipkanju. (4)

f) Predlog: zatipek

Primer 2:

a) Baseball

b) A ball game played between two teams of nine on a diamond-shaped circuit of

four bases. (5, 7)

c) Bejzbol

č) angl. ameriška moštvena igra s kijem in žogo (10)

d) Prevod s sposojenko (po Baker; Vinay in Darbelnet).

e) Prevajalec je pri prevodu uporabil prevzeto besedo.

f) /

Primer 3:

a) Shaman

b) A person regarded as having access to, and influence in, the world of good and

evil spirits. Typically such people enter a trance state during a ritual, and practise

divination and healing. (5)

c) Šaman

č) Pri nekaterih primitivnih ljudstvih kdor ima v zamaknjenju neposreden stik z

duhovi, nadnaravnimi silami in vpliva nanje. (3, 10)

d) Prevod s sposojenko (po Baker; Vinay in Darbelnet).

e) Prevajalec je pri prevodu uporabil prevzeto besedo.

f) /

Primer 4:

a) Band

b) A small group of musicians and vocalists who play pop, jazz, or rock music. (5,

6, 7)

c) Bend

č) Pog. glasbena skupina, ansambel. (4, 10)

d) Prevod s sposojenko (po Baker; Vinay in Darbelnet).

e) Prevajalec je pri prevodu uporabil prevzeto besedo.

f) /

Primer 5:

a) Tai chi

b) A Chinese martial art and system of callisthenics, consisting of sequences of

very slow controlled movements.(5,

c) Tai či

85

č) Kitajska borilna veščina in način počasne telovadbe, namenjene meditaciji. (4,

10)

d) Prevod s sposojenko (po Baker; Vinay in Darbelnet).

e) Prevajalec je pravilno prevedel besedo tai chi s sposojenko tai či, le zapisal je

ni pravilno.

f) Predlog: taj či

Primer 6:

a) Huddle up

b) Crowd together; nestle closely. (5)

c) Ogrejta se

č) Narediti kaj toplo. (3)

d) Neustrezen prevod

e) Prevajalec je neustrezno prevedel izvirno besedo. Slovar za prevod ponuja:

huddle up→skupaj se stisniti. (1)

f) Predlog: na kup

Primer 7:

a) Touchdown

b) A six-point score made by carrying or passing the ball into the end zone of the

opposing side (American Football). (5, 6, 7)

c) Touchdown

č) /

d) Brez prevoda

e) Prevajalec ni prevedel izvirne besede. Slovar za prevod ponuja:

touchdown→zadetek. (1)

f) Predlog: zadetek

Primer 8:

a) (I'm a) shutterbug

b) An enthusiastic photographer (informal). (5, 6, 7)

c) Fotograf

č) Kdor se (poklicno) ukvarja s fotografiranjem. (3)

d) Prevod z bolj nevtralno/manj ekspresivno besedo (po Baker).

e) Slovar ponuja prevod: shutterbug → strasten fotograf. (1)

f) Predlog: strasten fotograf

Primer 9:

a) Put a little boogie in it

b) A style of blues played on the piano with a strong, fast beat. (5, 6, 7)

c) Malo ritma

č) Muz. glasbena prvina, ki temelji na odnosih tonov glede na trajanje in

poudarek. (3)

d) Prevod s parafrazo in rabo nepovezanih besed (po Baker).

e) Prevajalec je ustrezno prevedel izvirni izraz.

f) /

Primer 10:

a) Straight

86

b) (In poker or brag) a hand of cards all of one suit and in a continuous sequence

(for example, the seven, eight, nine, ten, and jack of spades). (5)

c) Polna hiša

č) Polna hiša ali full house pomeni tri enako visoke karte in dve različni,

enakovredni karti. (vir: www.pokerstars.eu)

d) Neustrezen prevod

e) Prevajalec ni pravilno prevedel besede straight, ki se uporablja pri pokru.

f) Predlog: barvna lestvica

Primer 11:

a) Matador

b) A bullfighter whose task is to kill the bull. (5)

c) Matador

č) Zlasti v španskem okolju bikoborec, ki zabode bika. (3)

d) Prevod s sposojenko (po Baker; Vinay in Darbelnet).

e) Prevajalec je pri prevodu uporabil prevzeto besedo.

f) /

Primer 12:

a) Racquetball

b) A game played with a small hard ball and a short-handled racket in a four-

walled handball court. (5)

c) Skvoš

č) Igra, podobna tenisu, pri kateri igralca z loparjema odbijata žogo v steno. (3,

10)

d) Prevod s sposojenko (po Baker; Vinay in Darbelnet).

e) Prevajalec je pri prevodu uporabil prevzeto besedo.

f) /

Primer 13:

a) Demon

b) An evil spirit or devil, especially one thought to possess a person or act as a

tormentor in hell. (5, 7)

c) Demon

č) Duh, ki odločilno vpliva na človekovo življenje in usodo. (3, 10)

d) Prevod s sposojenko (po Baker; Vinay in Darbelnet).

e) Prevajalec je pri prevodu uporabil prevzeto besedo.

f) /

Primer 14:

a) Deejay

b) Disc jockey (informal) ‒ person who introduces and plays recorded popular

music, especially on radio or at a club. (5, 7)

c) Didžej

č) Kdor izbira, organizira in predvaja glasbo ter dodaja komentarje, navadno v

diskoklubih, na radiu; diskdžokej. (4, 10)

d) Prevod s sposojenko (po Baker; Vinay in Darbelnet).

e) Prevajalec je pri prevodu uporabil prevzeto besedo.

f) /

87

Primer 15:

a) Salsa

b) A type of Latin American dance music incorporating elements of jazz and rock.

(5, 7)

c) Salsa

č) Ples v štiričetrtinskem taktu s poudarkom na drugi dobi, po izvoru iz Latinske

Amerike. (4, 10)

d) Prevod s sposojenko (po Baker; Vinay in Darbelnet).

e) Prevajalec je pri prevodu uporabil prevzeto besedo.

f) /

Primer 16:

a) Pull-up

b) An exercise involving raising oneself with one’s arms by pulling up against a

horizontal bar fixed above one’s head. (5)

c) Trebušnjak

č) Telesna vaja za krepitev trebušnih mišic, pri kateri se leži na hrbtu s

pokrčenimi nogami in vzravnano dviguje trup ali zgornji del trupa. (3)

d) Neustrezen prevod

e) Prevajalec ni pravilno prevedel angleške besede pull-up. Kot je razvidno iz

razlage, je to vaja, pri kateri se oseba z rokami dviguje nad vodoravno palico, ki je

pritrjena nad posameznikovo glavo, kar pa ni trebušnjak.

f) Predlog: dvig na drogu

Primer 17:

a) Sleepover

b) A night spent by children or young people at a friend’s house. (5, 7)

c) Prespati drugje

č) Prenočiti. (3)

d) Prevod s parafrazo in rabo podobnih besed (po Baker), transpozicija (po

Vinay in Darbelnet).

e) Prevajalec je ustrezno prevedel izvirni izraz.

f) /

Primer 18:

a) (Getting) a B

b) The grades are A, B, C, D and F — A being the highest and F, denoting failure,

the lowest. (vir: wikipedia)

c) Oceno B

č) Slovenski šolski sistem pozna sistem ocenjevanja 1‒5. (vir: wikipedia)

d) Dobesedni prevod (po Vinay in Darbelnet).

e) Prevajalec je ohranil oceno, ki je prilagojena ameriškemu sistemu ocenjevanja,

in običajni gledalec ne pozna tega sistema.

f) Predlog: štirica

Primer 19:

a) Maitre d'

b) The head waiter of a restaurant. (5)

c) Kuhar

88

č) Kdor se (poklicno) ukvarja s kuhanjem. (3)

d) Neustrezen prevod

e) Prevajalec je napačno prevedel angleški izraz maitre d'. Oba izraza sta sicer iz

gostinstva, toda ‒ kot je razvidno iz angleške razlage ‒ je govora o natakarju in ne

kuharju.

f) Predlog: šef strežbe

Primer 20:

a) Karaoke

b) A form of entertainment, offered typically by bars and clubs, in which people

take turns to sing popular songs into a microphone over pre-recorded backing

tracks. (5, 7)

c) Karaoke

č) Način zabave, pri katerem posamezniki pojejo znane pesmi na zvočno matrico,

besedilo pesmi pa se jim izpisuje na ekranu. (4, 10)

d) Prevod s sposojenko (po Baker; Vinay in Darbelnet).

e) Prevajalec je pri prevodu uporabil prevzeto besedo.

f) /

Primer 21:

a) Ivy league

b) A group of long-established universities in the eastern US having high

academic and social prestige. It includes Harvard, Yale, Princeton, and

Columbia.(5, 7)

c) Liga Ivy

č) /

d) Dobesedni prevod (po Vinay in Darbelnet).

e) Prevajalec je dobesedno prevedel izvirno besedno zvezo Ivy league, ki je

gledalec morda ne pozna, zato jo je smiselno razložiti oziroma opisati.

f) Predlog: elitne univerze

Primer 22:

a) Man-to-man

b) Denoting a defensive tactic in soccer or other sport in which each player is

responsible for marking one opponent. (5)

c) Eden na enega

č) /

d) Prevod s kulturno ustreznico (po Baker), ekvivalenca (po Vinay in

Darbelnet). e) Prevajalec je ustrezno prevedel izvirni izraz.

f) /

Primer 23:

a) To do a 360

b) To go in a complete circle, often used in extreme sports. (7)

c) Narediti 360

č) /

d) Dobesedni prevod (po Vinay in Darbelnet).

89

e) Prevajalec je dobesedno prevedel izvirni to do a 360. V slovenščini to ne zveni

naravno, zato je smiselno uporabiti drug izraz za 360, tj. popolni obrat.

f) Predlog: popolni obrat

Primer 24:

a) Gig

b) Live performance by a musician or group playing popular or jazz music

(informal). (5, 6, 7)

c) Nastop

č) Prikaz česa naučenega v strnjenem sporedu pred občinstvom. (3)

d) Prevod z bolj nevtralno/manj ekspresivno besedo (po Baker).

e) Kljub temu, da je prevajalec pri prevodu uporabil manj ekspresivno besedo, je

ustrezno prevedel izvirni izraz.

f) /

Primer 25:

a) Show tunes

b) Song from a musical that has become popular in its own right. (5, 7)

c) Popevke

č) Vokalna skladba v popularnem ritmu in z vsebinsko nezahtevnim besedilom. (3)

d) Prevod s kulturno ustreznico (po Baker).

e) Prevajalec je ustrezno prevedel izvirni izraz.

f) /

Primer 26:

a) Pro

b) A professional, especially in sport (informal). (5, 6, 7)

c) Profi

č) Pog. kdor strokovno, dobro opravlja kako delo; profesionalec. (3)

d) Prevod s kulturno ustreznico (po Baker).

e) Prevajalec je ustrezno prevedel izvirni izraz.

f) /

Primer 27:

a) Commie plane

b) A communist (informal, derogatory). (5, 6, 7)

c) Komunistično letalo

č) Nanašajoč se na komuniste ali komunizem. (3)

d) Prevod z bolj nevtralno/manj ekspresivno besedo (po Baker).

e) Prevajalec je v prevodu uporabil bolj nevtralno besedo, medtem ko je v

izvirniku ta pogovorna, slabšalna.

f) Predlog: komunajzarsko (komunajzar→pog. slabš. komunist, ki po padcu

komunističnega režima še naprej ostaja pristaš njegovih nazorov (3))

Primer 28:

a) Jiujitsu

b) A Japanese system of unarmed combat and physical training. (5, 7)

c) Jujitsu

90

č) Prevzeto prek nem. Jiu-Jitsu ali angl. jiu-jitsu, ju-jitsu iz jap. jūjutsu v enakem

pomenu, kar je zloženka iz jap. jū ‛nežen, mehek’, mišljeno ‛brez orožja’, in jutsu

‛znanje, znanost, veščina (obrambe)’. Prvotni pomen je torej ‛veščina obrambe

brez orožja'. (11)

d) Prevod s sposojenko (po Baker; Vinay in Darbelnet).

e) Prevajalec je pri prevodu uporabil prevzeto besedo.

f) /

Primer 29:

a) Crossing guard

b) A person whose job it is to help pedestrians, especially schoolchildren, to cross

intersections safely. (5)

c) Prometna policija

č) Organ za javno in državno varnost; prometna policija (3)

d) Neustrezen prevod

e) Prevajalec je nepravilno prevedel besedno zvezo crossing guard. Kot je

razvidno iz obeh razlag, angleška beseda označuje osebo, ki pomaga pešcem

prečkati cesto, prevod pa se nanaša na državni organ.

f) Predlog: čuvaj križišča

Primer 30:

a) Ninja

b) A person skilled in the Japanese art of ninjutsu. (5, 6, 7)

c) Nindža

č) Bojevnik, ki mojstrsko obvlada borilne veščine, z nenavadno telesno spretnostjo

in sposobnostjo biti neopažen, izurjen za vohunstvo. (4, 10)

d) Prevod s sposojenko (po Baker; Vinay in Darbelnet).

e) Prevajalec je pri prevodu uporabil prevzeto besedo.

f) /

Primer 31:

a) Hippies

b) A person of unconventional appearance, typically having long hair and

wearing beads, associated with a subculture involving a rejection of conventional

values and the taking of hallucinogenic drugs. (5, 6, 7)

c) Hipiji

č) Zlasti v zahodnih deželah pripadnik mlajše generacije, katerega način življenja

se kaže v izrazitem zanikovanju družbenih norm. (3, 10)

d) Prevod s sposojenko (po Baker; Vinay in Darbelnet).

e) Prevajalec je pri prevodu uporabil prevzeto besedo.

f) /

Primer 32:

a) Push-up

b) An exercise in which a person lies facing the floor and, keeping their back

straight, raises their body by pressing down on their hands.(5)

c) Skleci

č) Šport. dviganje in spuščanje telesa v ležni opori z iztegovanjem in krčenjem rok

v komolcih. (3)

91

d) Prevod s kulturnim nadomestkom (po Baker).

e) Prevajalec je ustrezno prevedel izvirni izraz.

f) /

Primer 33:

a) Be in shape

b) In good physical condition. (5)

c) V formi

č) Stanje duševne in telesne usposobljenosti za dobre dosežke, zlasti v športu. (3)

d) Prevod s kulturno ustreznico (po Baker).

e) Prevajalec je ustrezno prevedel izvirni izraz.

f) /

Primer 34:

a) Game on

b) Said when one feels that a situation is about to develop in one’s favour

(informal). (5, 6, 7)

c) Velja

č) Ekspr. izraža nujnost, potrebnost uresničitve dejanja. (3)

d) Prevod s kulturno ustreznico (po Baker).

e) Prevajalec je ustrezno prevedel izvirni izraz.

f) /

Primer 35:

a) College

b) A university offering a limited curriculum or teaching only to a bachelor’s

degree. (5, 6, 7)

c) Kolidž

č) Višja ali visoka šola v Veliki Britaniji ali ZDA. (3)

d) Prevod s sposojenko (po Baker; Vinay in Darbelnet).

e) Prevajalec je pri prevodu uporabil prevzeto besedo.

f) /

Primer 36:

a) Paintball

b) A game in which participants simulate military combat using airguns to shoot

capsules of paint at each other. (5)

c) Paintball

č) Športna igra, pri kateri se izstreljujejo želatinaste kroglice, ki zadetega igralca

označijo z barvo in s tem izločijo iz igre. (4, 10)

d) Prevod s sposojenko (po Baker; Vinay in Darbelnet).

e) Prevajalec je pri prevodu uporabil prevzeto besedo.

f) /

Primer 37:

a) Bar mitzvah

b) The initiation ceremony of a Jewish boy who has reached the age of 13 and is

regarded as ready to observe religious precepts and eligible to take part in public

worship (informal). (5, 7)

92

c) Bar micva

č) judovski deček, star 13 let in en dan, slovesno sprejet v skupnost odraslih (10)

d)Prevod s sposojenko (po Baker; Vinay in Darbelnet).

e) Prevajalec je pri prevodu uporabil prevzeto besedo.

f) /

93

8.2 Ugotovitve analize kulturno pogojenih izrazov v nanizanki Sodobna

družina

Graf 1: Strategije prevajanja kulturno pogojenih izrazov

Pri analizi kulturno pogojenih izrazov v nanizanki Sodobna družina smo

našteli 160 primerov, od tega sta se ponekod znašli v posameznem primeru po dve

prevajalski strategiji. Tako je skupno število primerov 171.

Ugotovili smo, da je največkrat uporabljena strategija prevod s kulturno

ustreznico (po Baker). Pojavi se v 25,15 % primerov. Kot primer lahko navedemo

25,15%

8,2 %

1,7 %

1,7 %

6,25 % 1,7%

3,4 %

9,9 %

18,7 %

4,55 %

13,45 %

5,1 %

Strategije prevajanja kulturno pogojenih izrazov

Prevod s kulturnim nadomestkom

Prevod z bolj splošno besedo (nadpomenko)

Prevod z izpustom

Ekvivalenca

Dobesedni prevod

Prevod s parafrazo in rabo nepovezanih besed

Prevod s parafrazo in rabo podobnih besed

Neustrezen prevod

Sposojenke

Brez prevoda

Prevod z bolj nevtralno/manj ekpresivno besedo

Transpozicija

94

izvirno besedo the dough, ki je bila prevedena kot keš. V obeh primerih je to

slengovska beseda.

Naslednja najpogosteje uporabljena strategija je raba sposojenk (po Baker ter

Vinay in Darbelnet). Ta se pojavi v 18,7 % primerov. Primer uporabe te strategije:

izvirno besedo piercing je prevajalec prevedel s pirsing.

Tretja strategija po pogostosti uporabe je prevod z bolj nevtralno/manj

ekspresivno besedo (po Baker), in sicer se pojavi v 13,45 % primerov. Kot primer

lahko navedemo izvirno besedno zvezo to egg him on z nagovarjati.

Na četrtem mestu po pogostosti uporabe se nahaja neustrezen prevod, ki ni na

seznamu prevajalskih strategij. Pojavi se v 9,9 % primerov. Primer uporabe te

strategije: izvirno besedno zvezo peerenting/act like a parent, talk like a peer je

prevajalec prevedel s starejševstvo/ukrepaj kot starš, govori kot starejši. V tem

primeru je bila neustrezno prevedena beseda peer, ki v slovenskem jeziku

označuje vrstnika in ne starejšega.

Sledi prevod z bolj splošno besedo (nadpomenko) (po Baker), in sicer se pojavi v

8,2 % primerov. Kot primer lahko navedemo besedno zvezo snow cone, ki jo je

prevajalec prevedel kot sladoled, vendar nima istega pomena kot izvirna besedna

zveza.

Na šestem mestu je dobesedni prevod (po Vinay in Darbelnet), ki se pojavi v 6,4

% primerov. Tukaj lahko kot primer navedemo izvirno besedno zvezo getting a B,

ki jo je prevajalec prevedel kot ocena B. Prevajalec ni upošteval razlik v obeh

šolskih sistemih oziroma načina ocenjevanja. V slovenščini takšna besedna zveza

nima smisla.

Na sedmem mestu sta transpozicija (po Vinay in Darbelnet) in strategija brez

prevoda, ki je ni na seznamu prevajalskih strategij. Obe se pojavita v 4,7 %

primerov. Primer uporabe prve strategije: izvirno besedno zvezo drama queen je

prevajalec prevedel z dramatzirati. Prišlo je do spremembe, in sicer je

samostalnik zamenjan za glagol. Kot primer druge strategije lahko navedemo

izvirno besedno zvezo View Master, ki je prevajalec ni prevedel. View Master je

namreč znamka podjetja, ki proizvaja stereoskope. Vendar ni nujno, da gledalec to

ve.

95

Naslednja je strategija prevoda s parafrazo in rabo podobnih besed (po Baker). Ta

se pojavi v 3,5 % primerov. Kot primer lahko navedemo besedno zvezo tighty

Whitey guy, ki jo je prevajalec prevedel z nositi bele spodnjice.

Na zadnjem mestu se nahajajo tri strategije, in sicer ekvivalenca (po Vinay in

Darbelnet), izpust (po Vinay in Darbelnet) ter prevod s parafrazo in rabo

nepovezanih besed (po Baker). Vsi se pojavijo v 1,7 % primerov. Primer

ekvivalence: besedno zvezo man-to-man je prevajalec prevedel z eden na enega.

Primer izpusta: lets see the caboose je prevajalec prevedel z naj si te ogledava.

Tukaj manjka prevod besede caboose. Primer parafraze in rabe nepovezanih

besed: when someone Tom Selleck's my bench je prevajalec prevedel z nariše

brke.

96

9 SKLEP

V diplomskem delu smo analizirali 160 kulturno pogojenih izrazov v izvirniku, v

posameznih primerih sta se pojavili po dve prevajalski strategiji, tako skupno

število znaša 171 primerov.

Prva hipoteza je predvidela, da bodo v prevodu uporabljene različne prevajalske

strategije. Analiza je pokazala rabo 12 strategij, od tega 2 nista bili na seznamu

prevajalskih strategij, in sicer neustrezen prevod in brez prevoda, ena pa se je

pojavila pri vseh avtorjih – prevod s sposojenko. To hipotezo lahko potrdimo, saj

se v prevodu res pojavijo različne strategije.

Naslednja hipoteza je predvidevala, da v amaterskih podnapisih kulturno pogojeni

izrazi velikokrat ostanejo nepojasnjeni oziroma neprevedeni. Analiza je pokazala,

da v 8 primerih oziroma v 4,7 % primerov prevoda ni bilo. Tako lahko to hipotezo

le delno potrdimo, saj odstotek nepojasnjenosti oziroma neprevedenosti ni tako

visok.

Tretja hipoteza je predvidevala, da so v amaterskih podnapisih kulturno pogojeni

izrazi pogosto neustrezno prevedeni. Analiza je pokazala, da se je neustrezen

prevod pojavil v 17 primerih oziroma v 9,9 % primerov. Ta odstotek ni tako

visok, zato lahko to hipotezo le delno potrdimo.

Zadnja hipoteza je predvidevala, da se v prevodu pojavljajo prevzete besede.

Analiza je pokazala, da se prevzete besede, v našem primeru sposojenke,

pojavljajo v 34 primerih, kar znaša 18,7 % vseh primerov. S tem lahko zadnjo

hipotezo prav tako potrdimo.

Sklenemo lahko, da so bila naša predvidevanja v večini pravilna, saj smo od štirih

hipotez dve potrdili v celoti, ostali dve pa delno. Dokazali smo, da je prevajalec v

amaterskih podnapisih uporabil različne strategije in prevzete besede, prav tako pa

nekateri kulturno pogojeni izrazi niso bili ustrezno prevedeni, v nekaterih

primerih prevoda sploh ni bilo. Slednje je lahko tudi posledica pomanjkanja

izobrazbe s področja prevajanja in znanja tujih jezikov, saj je prevajalci

amaterskih podnapisov v večini nimajo.

97

10 LITERATURA

Baker M. (2011): In Other Words: A Coursebook on Translation. London, New

York: Routhledge.

Cerar V. (1995): Prevod kot del filmskega teksta. V Prevajanje slovenske

književnosti. Prevajanje za kino in RTV, ur. Majda Stahovnik. Ljubljana: Društvo

slovenskih književnih prevajalcev.

Diaz Cintas, J. (2003): New Trends in Audiovisual Translation. V Translation

today: Trends and Perspectives, ur. Gunilla Anderman in Margaret Rogers.

Clevedon, Buffalo, Toronto, Sydney: Multilingual Matters Ltd.

Diaz Cintas, J., Ramael A. (2007): Audiovisual Translation: Subtitling.

Manchester: St. Jerome Publishing.

Frišek A. (2009): Sinhronizacija filmov v slovenščino? Diplomsko delo.

Ljubljana. Dostopno prek: http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/frisek-anja.pdf

(maj 2016)

Gjurin, V. (1974): Interesne govorice sleng, žargon, argo. V Toporišič, J. (ur.)

Slavistična revija 22/I. Ljubljana: Založba Obzorja.

Hatim, B; Mason I. (1990): Discourse and the Translator. London: Longman.

Hribar, D. D. (2007): Književno prevajanje. Maribor: Filozofska fakulteta.

Kocijančič Pokorn, N. (2003): Misliti prevod. Ljubljana: Študentska založba.

Kovačič, I. (1991): Jezikovne zvrsti in podnaslovno prevajanje. V Berger, A.,

Skrušny, J. in Trenc-Frelih, I. 15. prevajalski zbornik. Ljubljana: Društvo

slovenskih književnih prevajalcev.

98

Kučiš, V. (2016): Translatologija u teoriji in praksi. Zagreb: Hrvatsko

komunikološko društvo i Nonacom.

LeBaron (2003): Culture and Conflict. Dostopno na:

http://www.beyondintractability.org/essay/culture-conflict (pridobljeno 20. 4.

2016).

Newmark, P. (2000): Učbenik prevajanja. Ljubljana: Krtina.

Pavličič, Z. (2009). Jezikovni registri v angleških in nemških podnapisih v filmu

Varuh meje na primeru filmskih vlog Tanje Potočnik, Pie Zemljič in Jonasa

Žnidaršiča. Diplomsko delo. Maribor. Dostopno na:

https://dk.um.si/Dokument.php?id=11904&lang=slv (pridobljeno 5. 5. 2016)

Skubic, A. E. (2005): Obrazi jezika. Ljubljana: Študentska založba.

Slovar slovenskega knjižnega jezika (2000): Gl. uredniški odbor dr. Anton Bajec

et al. SAZU, Inštitut za slovenski jezik. Ljubljana: Državna založba Slovenije.

Snoj, M. (2005): O prevzetih besedah, tujkah in izposojenkah. V Slovenski jezik 5.

Šabec, N., Limon D. (2001): Across cultures: slovensko – britansko – ameriško

sporazumevanje. Maribor: Obzorja.

Toporišič, J. (1992): Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva

založba.

Toporišič, J. (2000): Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja.

Toporišič, J. (2001): Slovenski pravopis. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Toporišič, J. (2008): Stilnost in zvrstnost. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.

99

Trudgill, P. (2000): Sociolingustics. An introduction to language and society.

London: Penguin Books.

Valh (2008): Prevzeto besedje v jeziku komercialne radijske postaje (Radio City v

Mariboru). Jezikoslovni zapiski, 14 (1). 123 –137.

SPLETNI SLOVARJI

Amebis presis 2.0 (b. d.)

Dostopno na: http://presis.amebis.si/prevajanje/ (pridobljeno 5. 5. 2016)

Fran (Slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU) (b. d.)

Dostopno na: http://www.fran.si/ (pridobljeno 5. 5. 2016)

LGBTQ slovar (b. d.)

Dostopno na: https://www.kulturnicenterq.org/lgbtqslovar/ (pridobljeno 5. 5.

2016)

Oxord dictionary (b. d.)

Dostopno na: http://www.oxforddictionaries.com/ (pridobljeno 5. 5. 2016)

Pons (b. d.)

Dostopno na: http://sl.pons.com/prevod (pridobljeno 5. 5. 2016)

The Online Slang Dictionary (b. d.)

Dostopno na: http://onlineslangdictionary.com/. (pridobljeno 5. 5. 2016)

Urban dictionary (b. d.)

Dostopno na: http://www.urbandictionary.com/ (pridobljeno 5. 5. 2016)

DRUGI SPLETNI VIRI

IMDB (b. d.)

Dostopno na: www.imdb.com (pridobljeno 6. 5. 2016)

100

WIKIPEDIA (b. d.)

Dostopno na: www.wikipedia.com (pridobljeno 6. 5. 2016)

POKERSTARS (b. d.)

Dostopno na: www.pokerstars.eu (pridobljeno 6. 5. 2016)

Viri

Sezona 1 Modern family/Sodobna družina 2009/2010)

https://www.podnapisi.net/subtitles/sl-modern-family-2009-S01/_PkL