distribucija zemeljskega plina v sloveniji - zemeljski-plin.si · pdf filenacionalni posvet:...
TRANSCRIPT
Ljubljana, 15. junij 2010, Center Evropa
Distribucija zemeljskega plina v Sloveniji
mag. Urban Odar, direktor GIZ DZP
Nacionalni posvet: Zemeljski plin - most v nizkoogljično druţbo - Ljubljana, 15. junij 2010, Center Evropa
Vsebina predstavitve
Splošno o ZP: zaloge
Distribucija ZP v Sloveniji, primerjava s tujino
ZP in okolje (varstvo zraka)
Lokalni energetski koncept
Prihodnost ZP in plinovodnega omrežja
Potrebne usmeritve pri energetski oskrbi Slovenije
Nacionalni posvet: Zemeljski plin - most v nizkoogljično druţbo - Ljubljana, 15. junij 2010, Center Evropa
Svetovne zaloge ZP - I
Rast dokazanih rezerv zemeljksega plina v obdobju 1980 - 2008
80
100
120
140
160
180
200
220
240
1.98
0
1.98
1
1.98
2
1.98
3
1.98
4
1.98
5
1.98
6
1.98
7
1.98
8
1.98
9
1.99
0
1.99
1
1.99
2
1.99
3
1.99
4
1.99
5
1.99
6
1.99
7
1.99
8
1.99
9
2.00
0
2.00
1
2.00
2
2.00
3
2.00
4
2.00
5
2.00
6
2.00
7
2.00
8
Vir: BP Statistical Review of World Energy 2009
IND
EK
SV letih 1980 – 2008 se je obseg dokazanih zalog letno v povprečju povečeval s 3%
Nacionalni posvet: Zemeljski plin - most v nizkoogljično druţbo - Ljubljana, 15. junij 2010, Center Evropa
Svetovne zaloge ZP - II
Dolgoročne zaloge: 785.000 mlrd m3
zaloge, ki imajo ekonomsko sprejemljive pogoje proizvodnje ZP
Proizvodnja plina v letu 2008: 3.066 mrld m3
Glede na obseg proizvodnje v letu 2008: 256 let
do leta 2.264, v primeru povečanja porabe ZP pa je to obdobje krajše
ZDA so v zadnjem času odkrile veliko lastnih zalog (plin iz skrilavcev), terminali na UZP postali manj zanimivi, manjše povpraševaje ZDA na svetovnem trgu, večja konkurenca med ponudniki UZP (plinska polja – edino izvoz UZP po morju)
Nacionalni posvet: Zemeljski plin - most v nizkoogljično druţbo - Ljubljana, 15. junij 2010, Center Evropa
Svetovne zaloge ZP - III
Evropa: pomembni premiki pri aktivnostih vezanih na nekonvencionalne vire
so pa te aktivnosti še zelo v začetni fazi
Sedanji trend zmanjševanje proizvodnje ZP se lahko obrne v pozitivno smer
Manj sredstev potrebnih za graditev infrastrukture za uvoz ZP (tako plinovodov kot terminalov na UZP)
Nacionalni posvet: Zemeljski plin - most v nizkoogljično druţbo - Ljubljana, 15. junij 2010, Center Evropa
Svetovne zaloge ZP - V
Nahajališča nekonvencionalnih virov: Evropa
Nahajališče Drţava Vrsta vira Status
Gazonor Francija plin iz premogovih slojev proizvodnja
Leer gas field Nemčija plin iz tesnih pešč. slojev tik pred proizvodnjo
Mako Trough Madžarska plin iz tesnih pešč. slojev ocenjevanje obsega
Lorraine Francija plin iz premogovih slojev ocenjevanje obsega
SZ Anglija Velika Britanija plin iz premogovih slojev ocenjevanje obsega
Centralna Evropa vse države vse vrste raziskave
Spodnja Saška Nemčija plin iz skrilavcev raziskave
Dunaj Avstrija/Slovaška plin iz skrilavcev raziskave
Chervonyarske East Ukrajina plin iz tesnih pešč. slojev raziskave
Elizavetovskoye Ukrajina plin iz tesnih pešč. slojev raziskave
Dolina Jiu Romunija plin iz premogovih slojev raziskave
Alum Shale Švedska plin iz skrilavcev raziskave
Lons le Saunier Francija plin iz premogovih slojev raziskave
Bekes Basin/Mako Trough Velika Britanija plin iz premogovih slojev raziskave
Flume Bruna Italija plin iz premogovih slojev raziskave
SV evropski permski bazen Poljska plin iz skrilavcev raziskave
Karpati Poljska/Romunija plin iz skrilavcev raziskave
Vir: Bernstain Research, Statoil
Nacionalni posvet: Zemeljski plin - most v nizkoogljično druţbo - Ljubljana, 15. junij 2010, Center Evropa
Distribucija ZP v Sloveniji
– Dolţina dist. plin. omrežja: 3.000 km– Število odjemalcev: 125.000 (110.000,
80.000 gospodinjstev / 700.000 gospodinjstev v SLO)
– Odjem ZP: 300 mio Sm3 (120 mio Sm3)– Pokritost: 70 občin (deloma), 210 občin– Zasedenost omrežja: cca 60%
Poraba EL kurilnega olja: 700 mio l ELKO
Nacionalni posvet: Zemeljski plin - most v nizkoogljično druţbo - Ljubljana, 15. junij 2010, Center Evropa
Primerjava Slovenije s tujino
Delež zemeljskega plina v primarni energiji v različnih
državah
40%
38%37%
29%
24%23%
21%
12%
0%
5%
10%
15%
20%
25%
30%
35%
40%
45%
Madžarska Italija Velika
Britanija
EU 27 - 2030 EU 27 Nemčija Avstrija Slovenija
Deleţ ZP v primarni energiji v različnih državah
Nacionalni posvet: Zemeljski plin - most v nizkoogljično druţbo - Ljubljana, 15. junij 2010, Center Evropa
Primerjava Slovenije s tujino
Delež gospodinjskega odjema (zemeljski plin) v
primarni energiji
12% 12%
9% 9%
4%
1%
6%
0%
2%
4%
6%
8%
10%
12%
14%
Velika Britanija Madžarska Italija Nemčija EU 27 Avstrija Slovenija
Deleţ gospodinjskega odjema ZP v primarni energiji
Nacionalni posvet: Zemeljski plin - most v nizkoogljično druţbo - Ljubljana, 15. junij 2010, Center Evropa
Varstvo okolja (varstvo zraka)
- toţba Evropske komisije zaradi prašni delcev (visoke kazni)
- 45 % prebivalcev živi na območjih, kjer je zrak prekomerno onesnaţen s prašnimi delci
- 1.700 prezgodnji smrti v Sloveniji (dr. Matej Ogrin, CIPRA: problem prašnih delcev postaja srhljiv, primerjava s prometom)
prah
(kg/TJ)
CO2 (kg/TJ) SO2
(kg/TJ)
NOX
(kg/TJ)
CXHY
(kg/TJ)
CO
(kg/TJ)
ELKO 5 74.000 120 40 6 45
UNP 1 55.000 3 100 6 50
Les 66-860 0 11 85 85 2.400
Električna energija 28 138.908 806 722 306 1.778
Zemeljski plin 0 57.000 0 30 6 35
Rjavi premog 320 97.000 1.500 170 910 5.100
Vir: študija Joanneum Research Graz „Emisijski faktorji in energetsko tehnični parametri za izdelavo energijskih in emisijskih bilanc na področju toplotne oskrbe" in Operativni program varstva zunanjega zraka pred onesneževanjem s PM10
Nacionalni posvet: Zemeljski plin - most v nizkoogljično druţbo - Ljubljana, 15. junij 2010, Center Evropa
Energetska oskrba urbanih območij
Zakaj je ZP primeren za urbana območja?
Ni prašnih delcev (+ ostale emisije so nične oziroma nizke)
Razvod do potrošnikov je enostaven in varen (pod zemljo, minimalno obremenjevanje prostora), transport brez obremenjevanja okolja (ni dodatnih prašni delcev)
Ni potreben skladiščni prostor pri potrošniku
Prenaša se gorivo in ne energija (ni izgub)
Zakaj je biomasa manj primerna oziroma ni primerna za urbana območja?
Problem prašnih delcev pri uporabi lesne biomase
Obratovanje (pri slabem obratovanju se emisije zelo povečajo, nadzor)
Transport lesa do končnih uporabnikov (dodatni prašni delci)
Nacionalni posvet: Zemeljski plin - most v nizkoogljično druţbo - Ljubljana, 15. junij 2010, Center Evropa
Lokalni energetski program
Koncesijsko razmerje: lokalna skupnost - sodo
Dolžnosti koncesionarja:
izgradnja omrežja
obratovanje in vzdrževanje
Dolžnosti lokalne skupnosti
omogočiti pogoje za delovanje sodo
omogočiti čim višji priklop (LEK, OPN, …)
Sistem cene omrežnine (cene za uporabo plinovodnega omrežja):
OMREŢNINA = STROŠKI OMREŢJA (EUR)/ODJEM ZP (Sm3)
Napotki za občino
Območja, kjer je plinovodno omrežje (priklop na zp – predpis)
Območja, kjer je predvideno plinovodno omrežje (začasno UNP do izgradnje)
Nacionalni posvet: Zemeljski plin - most v nizkoogljično druţbo - Ljubljana, 15. junij 2010, Center Evropa
Prihodnost ZP in plinovodnega omreţja - I
GORIVO les premog nafta zemeljski plin vodik
Vsebnost H2 v % 5 50 67 80 100
Kalorična vred. MJ/kg 16 23,2 44,2 52,3 141,8
Emisije del. v g/MJ 2 2,15 0,08 < 105 ppm 0
Rel. emisija CO2 100 31 21 15 0
Energijske in okoljske lastnosti ZP in nekaterih značilnih goriv
Vir: predavanje dr. M Sekavčnik, Portorož 2007
Trend: kalorična vrednost goriv se povečuje, obremenjevanje
okolja se zmanjšuje
Zemeljski plin in bioplin kot predhodnica uporabe vodika
Nacionalni posvet: Zemeljski plin - most v nizkoogljično druţbo - Ljubljana, 15. junij 2010, Center Evropa
Dve dejstvi:
Zaloge ZP izredno velike, odkrivajo se vedno nove
Dobava ZP je zanesljiva, EU prepisuje še dodatne standarde (to je postala evropska tema)
Srednjeročno in dolgoročno:
Plinovodna omreţja: EU – dolgoročno
vzdrževati in širiti omrežja - Plinska infrastruktura bo imela eno najpomembnejših vlog za prenos energije tudi v prihodnosti
širitev uporabe ZP v sektor prometa (npr. Berlin, Bremen, Malmo, Dunaj, Graz)
transport bioplina (Nemčija, Švedska, Avstrija) in vodikovih mešanic po plinovodnih omrežij (pilotni projekt v Nemčiji)
uporaba obstoječe infrastrukture za prenos obnovljivih virov energije
Prihodnost ZP in plinovodnega omreţja - II
Nacionalni posvet: Zemeljski plin - most v nizkoogljično druţbo - Ljubljana, 15. junij 2010, Center Evropa
Energetska oskrba Slovenije
KAJ LAHKO PONUDI ZP?
Okolju prijazen energent
(Kakovost zraka)
+
Cenovno ugoden energent
(konkurenčen že brez subvencij države)
=
Najprimernejši energent za urbana območja
Nacionalni posvet: Zemeljski plin - most v nizkoogljično druţbo - Ljubljana, 15. junij 2010, Center Evropa
KAJ LAHKO PONUDI ZP?
Zemeljski plin
lahko s svojim omrežjem omogoči prehod v nizkoogljično druţbo
omogoča nam hitro in dobro izvajanje evropskih direktivglede uporabe OVE v prihodnosti, brez velikih posegov v okolje in brez spreminjanja življenjskega stila ljudi
– obstoječa infrastruktura omogoča prehod kadarkoli na 100 % OVE - bioplin brez dodatnih posegov, če bi bile že na voljo kapacitete bioplina, bi zlahka dosegali želenih 25 % OVE v stavbah
Z uporabo ZP v široki potrošnji, soproizvodnji in prometu rešimo na hitro veliko problemov v urbanih območjih, privarčujemo veliko denarja in izboljšamo kakovost življenja ljudi.
Energetska oskrba Slovenije
Nacionalni posvet: Zemeljski plin - most v nizkoogljično druţbo - Ljubljana, 15. junij 2010, Center Evropa
Potrebne usmeritve pri energetski oskrbi
Nezasedenost distribucijskega plinovodnega omrežja (cca 50-60% zasedeno, velike možnosti brez dodatnih investicije, razbremenitev električnega omrežja, ni izgub)
RS bi moral sprejeti strategijo rabe goriv/sistemov po posameznih območjih zaradi
okoljskega vidika
ekonomskega vidika
razpoložljivost virov energije
(Biomasa – blizu vira nastanka, urbana področja (plinovodno omrežje ali daljinsko ogrevanje – ne oboje hkrati, ELKO največji potencial,…)
Delež ZP v primarni energiji: (EU 24%, Avstrija 21%, Nemčija 23%, Danska 20%, Nizozemska 40% …EU 2030: 29%)
Slovenija trenutno: 12%, 2030 - ?% (velik razvojni potencial)
Energetska oskrba Slovenije