dna je dedna snov

1
3. Genetika Izraz genetika je prvi uporabil britanski biolog William Bateson (1861–1926) leta 1905. DNA je dedna snov Kot si spoznal že v 8. razredu, je v vsaki celici dedna snov – DNA. V celicah evkariontov (glive, rastline, živali, človek) je dedna snov v celičnem jedru, kar jih razlikuje od prokariontov (bakterije, arheje), ki v svojih celicah nimajo izoblikovanega jedra – njihova dedna snov je prosto v citoplazmi. Shema evkariontskih celic (živalske in rastlinske) ter prokariontske celice Živalske in rastlinske celice so v povprečju velike okoli 10–100 μm. Prokariontske celice so bistveno manjše – v povprečju so velike okoli 1 μm (1 μm = 10 –6 m = milijoninka metra). Sheme celic na sliki so nastale na podlagi slik, narejenih z elektronskim mikroskopom. živalska celica Evkariontski celici Prokariontska celica rastlinska celica bakterijska celica 10 m človek (višina) dolžina nekaterih živcev in mišičnih celic kokošje jajce žabje jajce večina rastlinskih in živalskih celic celično jedro večina bakterij mitohondrij manjše bakterije virusi ribosomi beljakovine lipidi majhne molekule atomi 1 m 0,1 m 1 cm 1 mm 100 μm 10 μm 1 μm 100 nm 10 nm 1 nm 0,1 nm z elektronskim mikroskopom s prostim očesom s svetlobnim mikroskopom Relativna velikostna lestvica – od človeka do atoma 18 Ob spodnji sliki različnih vrst celic ponovi zgradbo celice. Alfred Hershey (1908–1997) Oswald T. Avery (1877–1955) Colin MacLeod (1909–1972) Maclyn McCarty (1911–2005) Martha C. Chase (1927–2003) Švicarski zdravnik Johannes Friedrich Miescher je leta 1869 kot prvi izoliral snov iz celičnih jeder. Delal je v Nemčiji, na univerzi v Tübingenu, kjer so na fakulteti za naravoslovje raziskovali kemijo tkiv in izolirali molekule iz celic. Miescher je tako kot prvi izoliral DNA, a da je to dedna snov, je znanstvenikom uspelo dokazati šele v 20. stoletju. Leta 1944 so Oswald Avery, v Kanadi rojeni ameriški zdravnik, Colin MacLeod, v Kanadi rojeni ameriški genetik, in Maclyn McCarthy, ameriški genetik, s kemijskimi metodami dokazali, da je DNA dedna snov. In leta 1952 sta to, da je DNA res dedna snov, z biološkim poskusom pokazala še ameriški bakteriolog Alfred Hershey in ameriška genetičarka Martha Chase. ZANIMIVOSTI: Ali veš, da dedna snov v evkariontskih celicah ni samo v jedru, pač pa imajo tudi kloroplasti in mitohondriji lastno dedno snov, pomembno za procese, ki potekajo v njih? Lastna dedna snov mitohondrijem in kloroplastom tudi omogoča, da se lahko njihovo število poveča neodvisno od delitve celice, v kateri so. Natančen opis postopka, s katerim je Miescher izoliral DNA, najdeš na spletni strani http://www.bizgraphic. ch/miescheriana/html/the_man_who_ dicovered_dna.html. Za zelo radovedne: Miescherjeva naloga je bila izolirati in preučiti sestavo levkocitov – belih krvnih celic. Iz bližnje bolnišnice si je priskrbel povoje bolnikov z gnojnimi ranami, saj je v gnoju ogromno levkocitov. Povoje je za nekaj časa namočil v solno raztopino, tako da so se celice sprale z njih. Nato je povoje odstranil in solni raztopini s celicami dodal šibko bazično raztopino. Celice so se razkrojile in na dnu reakcijske posode se je pojavila usedlina, v kateri so bila jedra celic. Iz celičnih jeder je nato izoliral do takrat še neznano kemijsko snov, ki jo je poimenoval nuklein. Nuklein je našel tudi v drugih celicah, ki jih je raziskoval (npr. v spermi lososa). Johannes Friedrich Miescher (1844–1895) in njegov laboratorij (1879) 19 DNA lahko izoliraš tudi ti. Sledi navodilom na strani 22.

Upload: others

Post on 16-Oct-2021

7 views

Category:

Documents


0 download

TRANSCRIPT

Page 1: DNA je dedna snov

3. Genetika

Izraz genetika je prvi uporabil britanski biolog William Bateson (1861–1926) leta 1905.

DNA je dedna snov Kot si spoznal že v 8. razredu, je v vsaki celici dedna snov – DNA. V celicah evkariontov (glive, rastline, živali, človek) je dedna snov v celičnem jedru, kar jih razlikuje od prokariontov (bakterije, arheje), ki v svojih celicah nimajo izoblikovanega jedra – njihova dedna snov je prosto v citoplazmi.

Shema evkariontskih celic (živalske in rastlinske) ter prokariontske celiceŽivalske in rastlinske celice so v povprečju velike okoli 10–100 μm. Prokariontske celice so bistveno manjše – v povprečju so velike okoli 1 μm (1 μm = 10–6 m = milijoninka metra). Sheme celic na sliki so nastale na podlagi slik, narejenih z elektronskim mikroskopom.

živalska celica

Evkariontski celici

Prokariontska celica

rastlinska celica

bakterijska celica

10 m

človek (višina)

dolžina nekaterihživcev in mišičnihcelic

kokošje jajce

žabje jajce

večina rastlinskih inživalskih celic

celično jedrovečina bakterij

mitohondrij

manjše bakterije

virusi

ribosomi

beljakovine

lipidi

majhne molekule

atomi

1 m

0,1 m

1 cm

1 mm

100 μm

10 μm

1 μm

100 nm

10 nm

1 nm

0,1 nm

z el

ektr

onsk

im m

ikro

skop

om

s pr

ostim

oče

som

s sv

etlo

bnim

mik

rosk

opom

Relativna velikostna lestvica – od človeka do atoma

18

Ob spodnji sliki različnih vrst celic ponovi zgradbo celice.

DZ 9 UC 2018.indd 18 16/07/18 15:56

Alfred Hershey (1908–1997)

Oswald T. Avery (1877–1955)

Colin MacLeod (1909–1972)

Maclyn McCarty (1911–2005)

Martha C. Chase (1927–2003)

Švicarski zdravnik Johannes Friedrich Miescher je leta 1869 kot prvi izoliral snov iz celičnih jeder. Delal je v Nemčiji, na univerzi v Tübingenu, kjer so na fakulteti za naravoslovje raziskovali kemijo tkiv in izolirali molekule iz celic.

Miescher je tako kot prvi izoliral DNA, a da je to dedna snov, je znanstvenikom uspelo dokazati šele v 20. stoletju. Leta 1944 so Oswald Avery, v Kanadi rojeni ameriški zdravnik, Colin MacLeod, v Kanadi rojeni ameriški genetik, in Maclyn McCarthy, ameriški genetik, s kemijskimi metodami dokazali, da je DNA dedna snov. In leta 1952 sta to, da je DNA res dedna snov, z biološkim poskusom pokazala še ameriški bakteriolog Alfred Hershey in ameriška genetičarka Martha Chase.

ZANIMIVOSTI:Ali veš, da dedna snov v evkariontskih celicah ni samo v jedru, pač pa imajo tudi kloroplasti in mitohondriji lastno dedno snov, pomembno za procese, ki potekajo v njih? Lastna dedna snov mitohondrijem in kloroplastom tudi omogoča, da se lahko njihovo število poveča neodvisno od delitve celice, v kateri so.

Natančen opis postopka, s katerim je Miescher izoliral DNA, najdeš na spletni strani http://www.bizgraphic.ch/miescheriana/html/the_man_who_dicovered_dna.html.

Za zelo radovedne:

Miescherjeva naloga je bila izolirati in preučiti sestavo levkocitov – belih krvnih celic. Iz bližnje bolnišnice si je priskrbel povoje bolnikov z gnojnimi ranami, saj je v gnoju ogromno levkocitov. Povoje je za nekaj časa namočil v solno raztopino, tako da so se celice sprale z njih. Nato je povoje odstranil in solni raztopini s celicami dodal šibko bazično raztopino. Celice so se razkrojile in na dnu reakcijske posode se je pojavila usedlina, v kateri so bila jedra celic. Iz celičnih jeder je nato izoliral do takrat še neznano kemijsko snov, ki jo je poimenoval nuklein. Nuklein je našel tudi v drugih celicah, ki jih je raziskoval (npr. v spermi lososa).

Johannes Friedrich Miescher (1844–1895) in njegov laboratorij (1879)

19

DNA lahko izoliraš tudi ti. Sledi navodilom na strani 22.

DZ 9 UC 2018.indd 19 16/07/18 15:56