dobro jutro, dobro jutro, ali je še kdo zaspan? Čakajo že...

OŠ DR. IVANA KOROŠCA BOROVNICA, POLONA POGAČAR, JANJA KUNSTELJ, 5. 5. 2020, 1.B

1

TOREK, 5. 5. 2020

Dobro jutro, dobro jutro, ali je še kdo zaspan?

Čakajo že knjige zvezki, črke rade bi na plan! Kateri dan v tednu je danes? Kateri dan je bil včeraj? Kateri dan bo jutri? Kateri mesec je sedaj? Kateri dan v mesecu maju? Kateri letni čas je sedaj? Kakšno je danes vreme?

1. URA: SLOVENŠČINA

Glasno beri črke, ki so zapisane v srčkih.


2

Odpri DZO (delovni zvezek za opismenjevanje) na str. 30. Reši srednjo nalogo. Beri

glasno in podčrtaj imena deklic.

Sedaj pa ponovi, kako se pravilno zpiše velika in mala tiskana črka R, r.

V DZO str. 32 zgoraj zapiši veliko in malo tiskano črko r. V spodnji vrstici piši samo

veliko tiskano črko R. Bodi natančen/na. Upoštevaj pravilne poteze pri zapisu.

Prosim starše, da ste še posebej pozorni na pravilen zapis črk. Otroci naj upoštevajo

pravilne poteze zapisa. Črke naj zapisujejo natančno od črte do črte, oblika črke mora

biti pravilna.

Glaskuj besede na modrem pasu zgoraj na str. 32 in 33. Besede zapiši z velikimi

tiskanimi črkami.

Samostojno reši zadnjo nalogo v DZO 33.

2. URA: MATEMATIKA

Se spomniš, ko smo se na začetku leta pogovarjali o tem, kaj je kratko in kaj dolgo? Iskali ste

primere dolgih in kratkih predmetov.

Rekli smo: Kača je dolga, gosenica je kratka. Vlak je dolg, avto je kratek.

Oglej si spodnje sličice in primerjaj krokodila, kači, psa, ribi in opisuj kot je zapisano pri

krokodilih.


3

Primer: Zgornji krokodil je dolg, spodnji je kratek.

Opisuj: Zgornja kača je ______________, spodnja pa _____________.

Levi kuža je ____________, desni pa ________________ .

Leva riba je ____________, desna pa ________________.


4

Sedaj si pa predstavljaj, da kupuješ novo preprogo za v svojo sobo. Premisli, ali je dovolj, da

prideš v trgovino in rečeš: »Potrebujem dolgo preprogo za v svojo sobo.«

Kaj manjka? Bo prodajalec vedel, kako dolga je lahko preproga? Morda ti bo prinesel tako

dolgo preprogo, da bo segala še čez celoten hodnik. Seveda to ni dovolj natančen opis

preproge.

Zato smo ljudje uvedli merske enote. Včasih so merili dolžino z deli telesa. Naprimer: s

korakom, s stopali, s pedmi, s palci ... Tako boš danes meril/a tudi ti.

V karo zvezek na novo stran nariši najprej orientacijo. Prepiši, kar kaže slika spodaj.

Nariši tudi korak, stopalo, ped.


5


6

Sedaj pa izmeri dolžino svoje sobe s koraki. Pri tem hodi sproščeno, kot na

sprehodu in korakov ne podaljšuj. Koliko korakov si nameril/a? Zapiši število

korakov v zvezek na črtico, ki si jo pripravil/a pri korakih.

Izmeri dolžino omare, tako da stopaš stopalo za stopalom. Prsti in peta se

morata dotikati. Si predstavljaš? (Kot bi hodil/a po ozki gredi.) Koliko stopal si

naštel/a? Zapiši število stopal v zvezek na črtico, ki si jo pripravil/a pri stopalih.

Dolžino mize izmeri s pedmi. Svojo dlan oblikuj v ped kot kaže slika zgoraj.

Potem pa palec premakni do mezinčka in ped spet raztegni. Tako dobiš drugo

ped. Nadaljuj in zraven štej. Zapiši število pedi v zvezek na črtico, ki si jo

pripravil/a pri pedeh.

Tako. Izmeril/a si nekaj dolžin. Vendar tako merjenje ni najbolj natančno.

Premisli, zakaj tako merjenje ni bilo natančno? Koraki niso vedno enako dolgi, stopala

morda ne položiš natančno, ali pa te zanese, ped prvič bolj raztegneš kot drugič ... In

nenazadnje: tvoj korak ni enako dolg kot korak nekoga drugega.

Preizkusi.

Z mamo ali očetom položita stopalo enega ob drugega. Ali sta stopali enako dolgi?

Sedaj pa oba izmerita dolžino iste omare s stopali. Sta namerila enako število stopal?

Kdo je nameril več stopal in kdo manj? Zakaj? (Z večjim stopalom naštejemo manj

stopal, z manjšim pa več.)

Kaj pa če izmerita omaro s koraki? Pri tem delata sproščene korake in jih nič ne

podaljšujeta. Sta namerila enako število korakov? Zakaj ne? (Z večjimi koraki

naštejemo manj korakov, z manjšimi pa več.

Sedaj pa isto omaro izmerita še s pedmi. Kaj si ugotovil/a?

Čeprav boš v prvem razredu meril/a dolžino le z deli telesa, je vseeno prav da veš

sledeče.

Da bi bile merske enote za dolžino (razdaljo) poenotene, so ljudje uvedli enoto meter.

(Prosim starše, da pokažejo otrokom, koliko je en meter.)

Meter je osnovna enota za merjenje dolžine. Tudi priprava, s katero merimo dolžino, je

meter. Poznamo pa tudi krajše in daljše merske enote (decimeter, centimeter), ki jih

boš podrobneje spoznal/a v drugem in tretjem razredu.


7

Sedaj se lahko še igrate igrico »Mati, koliko je ura?«

Vsi igralci se postavijo na črto, narisano na tleh, nekaj metrov od njih pa se postavi igralec, ki igra mater. Igralci (eden za drugim) ga sprašujejo: »Mati, koliko je ura?« Mati odgovarja (vsakemu posebej): »Dva mišja, tri slonje, pet žabjih… korakov« (izmisli si žival in koliko korakov, kakor se ji pač zazdi.) Igralec napravi toliko korakov, primernih velikosti za miš, slona, žabo itd., kolikor jim dovoli. Tisti, ki prvi pride do »matere«, zmaga in je nato sam »mati«.

3. URA: ŠPORT

Danes te čaka ponovitev in utrjevanje zgornje podaje. Šport lahko izvajaš na prostem ali v

stanovanju. Pazi na varnost.

Za začetek se boš ogrel/a. Pripravi si nekaj igrač in zaboj za perilo. Zunaj si lahko izbereš

nekaj storžev in narišeš krog na tla (prilagodite nadaljevanje naloge).

Igrače nesi v različne sobe v stanovanju, zaboj za perilo pa namesti na primer v dnevno sobo.

Tvoj cilj je, da čim hitreje pospraviš igrače v zaboj. Edino pravilo je, da nosiš igrače v zaboj

eno na enkrat. Po opravljeni nalogi, te čaka naloga v nasprotni smeri. Igrače moraš nesti na

ista mesta kot so bila pred tem, eno po eno.

Naredi nekaj gimnastičnih vaj. Ogrej vrat, dobro ogrej ramena, komolce in zapestja. Sledijo

še boki, kolena, gležnji.

Ponovimo kaj smo poudarili pri zgornji podaji. Mečeš z eno roko: primeš žogo v to roko, druga

roka kaže smer v katero boš vrgel/la žogo. Noga, ki je nasproti roki, ki meče, je korak naprej,

druga pa je zadaj (glej sliko).


8

Nekajkrat vrži žogo. Če si v stanovanju pazi na predmete in varnost. Nato vzemi 2 žogi. Če

imaš možnost povabi k vaji družinskega člana. Vsaj od vaju ima eno žogo. Prvi žogo zakotali,

drugi pa vrže žogo in poskuša zadeti kotalečo žogo. Poskusita večkrat in vlogi tudi zamenjajta.

Če si sam/a, lahko najprej počasi zakotališ žogo, nato pa jo z drugo poskusiš zadeti.

Pri naslednji nalogi imata vsak svojo žogo. Žogi poskusita vreči tako, da se v zraku zaletita.

Če si sam/a, poskušaj zadeti različne veje na drevesu ali ograjo, če pa si v stanovanju, pa si

pripravi plastenke ali igrače in jih poskusi zadeti. Pazi na varnost!

Zadnja naloga je, da si izbereš točko (na primer drevo ali postaviš igračo, piko na steni...).

Vsakič, ko svojo točko zadaneš, stopi en korak nazaj in zopet poskusi zadeti točko.

Za konec te čaka še izziv. Poskusil/a boš vrteti žogo na enem prstu, kot vidiš na začetku videa:

https://www.youtube.com/watch?v=fI_lFa13gmo .

https://www.youtube.com/watch?v=fI_lFa13gmo


9

4. URA: SPOZNAVANJE OKOLJA

Odpri DZ za spoznavanje okolja na str. 34 in 35. Ti dve strain si si ogledoval/a pred počitnicami in izvajala taka gibanja. Ponovno preberi, kaj piše na str. 34 spodaj. Ko prebereš, še pripoveduje staršem, kaj si prebral/a o gibanju.

Sedaj pa obrni list na str. 36 in 37. Oglej si risbo otrok v telovadnici. Poimenuj njihovo gibanje in povej, katere dele telesa morajo otroci premikati pri posameznem gibanju. Sedaj pa prosim starše, da preberete navodila. Najprej preberite vsa navodila. Otroci prvič samo poslušajo. Potem berete posamezno navodilo. Navodilo preberete počasi. Vsako navodilo preberete 2x. Počakate, da otrok pobarva. Jan se valja po blazini. Njegove copate pobarvaj modro.

Miha preskakuje kolebnico. Njegovo majico pobarvaj zeleno.

Špela sedi na klopi. Hlače pobarvaj oranžno.

Luka se plazi po gredi. Lase pobarvaj z rjavo barvico.

Anže pleza po letveniku. Majico pobarvaj modro.

Anja teče. Lopar pobarvaj z rjavo barvico.

Dečku, ki čepi, pobarvaj lase s črno barvo …

Ponovno si oglej risbo telovadnice. Na risbi pokaži naslednja telovadna orodja:

letvenik,


10

klop (na njej sedi deklica),

koza,

nizka gred (na gredi leži fant in se z rokama vleče naprej),

blazina,

plezalni drog (levo zgoraj),

plezalni vrvi (levo zgoraj).

Pripoveduj, kakšno gibanje izvajaš na posameznem orodju. Spomni se na ure športa v šolski

telovadnici.

dobro jutro, dobro jutro, ali je še kdo zaspan? Čakajo že...

Documents