e-poslovanje v carinski upravi rs · 2017-11-27 · zakonodaja, ki se nanaša na obravnavano temo,...

Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih

procesov

E-POSLOVANJE

V CARINSKI UPRAVI RS

Mentorica: red. prof. dr. Eva Jereb Kandidatka: Jasna Kavčič

Kranj, junij 2012

ZAHVALA Zahvaljujem se mentorici red. prof. dr. Evi Jereb za nasvete, strokovno pomoč ter vodenje pri izdelavi diplomskega dela. Hvala vsem sodelavcem, ki so sodelovali v raziskavi in pripomogli k zbiranju podatkov ter vodstvu CUNG za odobritev izvedbe raziskave. Posebna zahvala vsem mojim najbližjim za vse spodbude in moralno podporo.

POVZETEK

Inovacije na področju elektronskega poslovanja zadnja leta samo strmo naraščajo, tako da klasičnih načinov poslovanja skoraj ni več v uporabi. Lahko rečemo, da elektronsko poslovanje dandanes ni več le sodobni trend, ampak nuja, saj ponuja ogromno možnosti za izboljšanje notranje učinkovitosti javnega sektorja in zagotavljanje storitev gospodarstvu in državljanom. V svetu hitrih sprememb je potrebna hitra in učinkovita odzivnost podjetij in organizacij na te spremembe. V cilju po povečani učinkovitosti in tako tudi fleksibilnosti javne uprave v odnosu na spreminjajoče se okolje je bila le-ta postavljena pred vrsto zahtev po preobrazbi in modernizaciji. Integracija Slovenije v EU je zahtevala nujne prilagoditve in poenotenje informacijske infrastrukture, predvsem pa sprožitev procesa informacijskega odpiranja. To je izhajalo tudi iz strateških dokumentov EU-ja, ki med drugim vzpodbujajo informacijsko odpiranje posameznih držav Samo diplomsko delo je sestavljena iz štirih smiselnih sklopov, od katerih prvi sklop zajema splošno predstavitev e-poslovanja, namen in prednosti ter varnost poslovanja preko spleta, drugi sklop pa vsebuje kratko predstavitev organizacije in zakonske osnove za izvajanje carinske službe in elektronskega poslovanja. Tretji, glavni sklop zajema predstavitev razvoja e-poslovanja v carini skozi leta, podani so načini e-poslovanja in predstavljene dosedanje izkušnje ter izsledki raziskave o odzivu in odnosih zaposlenih v CURS-u na uvedbo e-poslovanja. Delo zaključuje četrti sklop, ki poda znane smernice za nadaljnji razvoj e-poslovanja tako slovenske carine kot carine v carinski uniji EU-ja. Ključne besede: - carina, - elektronsko poslovanje, - informacijski sistem, - carinski postopek ABSTRACT In recent years the innovations of electronic commerce only escalate and conventional methods of business virtually are no longer in use. We can say that electronic commerce today is not only a modern trend but a necessity, because it offers tremendous potential for improving the internal efficiency of public sector and provide services to citizens and economy. In this rapidly changing world it requires quick and effective response of companies and organizations to all the changes. For the goal of increased efficiency and flexibility of public administration in relation to the changing environment, was put against the series of requirements for the transformation and modernization. Integration of Slovenia in the EU has requested the necessary adjustments and standardizing IT infrastructure, and above all it triggered a process of opening. This

stemmed from the strategic documents of the EU's, which among other things encourage information opening of individual countries. Thesis itself is composed of four logical sections, of which the first set includes a general introduction to e-business, purposes and benefits and interent security, while the second part gives a brief presentation of the organization and the statutory basis for the implementation of the customs services and electronic commerce. Third, the main section presents the development of e-commerce in customs over the years, given the means of e-commerce and experience and presents the results of research on feedback of employee relations in the CURS to the introduction of e-commerce. The task of completing the thesis gives the fourth set which gives the guidelines for further development of Slovenian customs and Union's Customs in e-commerce. Keywords: - customs, - electronic commerce, - information system, - customs procedure

KAZALO 1 UVOD ....................................................................................................... 1

1.1 Predstavitev problema .............................................................................. 1 1.2 Cilji diplomskega dela ............................................................................... 2 1.3 Metode in tehnike dela .............................................................................. 2

2 E-POSLOVANJE ........................................................................................ 4 2.1 E-uprava.................................................................................................. 4 2.2 Namen, cilji in prednosti e-poslovanja ........................................................ 6 2.3 Varnost poslovanja ................................................................................... 7

2.3.1 Digitalno potrdilo (ang. Digital certificate) ............................................. 8 2.3.2 Elektronski podpis ............................................................................... 9 2.3.3 Časovno žigosanje dokumentov .......................................................... 10

3 PREDSTAVITEV CARINSKE UPRAVE V REPUBLIKI SLOVENIJI .............. 11 3.1 Pojem carina ........................................................................................... 11 3.2 Carinski organi v republiki Sloveniji ........................................................... 12 3.3 Pravni viri ............................................................................................... 13

3.3.1 Pravni viri nacionalnega prava ............................................................ 13 3.3.2 Evropsko pravo ................................................................................. 14

4 PRAVNA UREDITEV ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA V REPUBLIKI SLOVENIJI ................................................................................................ 17

4.1 Zepep..................................................................................................... 17 4.2 Zvdaga ................................................................................................... 19

5 PREDSTAVITEV RAZVOJA E-POSLOVANJA V CURS-u ........................... 21 5.1 E-carina kot odgovor za zahteve današnjega časa ...................................... 21

5.1.1 Rip – osnova e-poslovanja .................................................................. 25 5.2 Projekti e-carine ...................................................................................... 26 5.3 Načini e-poslovanja s carino ..................................................................... 27

5.3.1 Z izmenjavo elektronskih sporočil ........................................................ 28 5.3.2 Preko spletnih aplikaciji ...................................................................... 31 5.3.3 S pomočjo spletnih storitev ................................................................ 32

5.4 Dosedanje izkušnje v e-poslovanju........................................................... 32 5.4.1 Raziskava odziva in odnos zaposlenih v curs-u na uvedbo e-poslovanja .. 33

6 RAZVOJ E-POSLOVANJA ........................................................................ 45 6.1 Smernice razvoja e-poslovanja v slovenski carini ........................................ 45 6.2 Smernice razvoja e-poslovanja v evropski uniji ........................................... 49

7 SKLEP .................................................................................................... 51 LITERATURA IN VIRI ............................................................................... 53

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Jasna Kavčič: E-poslovanje v Carinski upravi RS stran 1

1 UVOD

1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA

Sodobna družba je družba znanja: posamezniki z več znanja imajo prednost, bolj usposobljena podjetja so bolj konkurenčna, tisti, ki zna pridobiti informacije in jih predelati v znanje, je uspešnejši. Že v začetku 90. let je mednarodna skupnost spoznala, da je treba potrebam časa in razvoju informacijske tehnologije prilagoditi carinske postopke. K temu sta še dodatno pripomogla hiter razvoj domačega in svetovnega gospodarstva ter pojav globalizacije. Ti dejavniki so vplivali na to, da se je tudi carinska služba v Sloveniji že vse od osamosvojitve dalje opremljala z informacijsko tehnologijo, da bi lahko bila kos izzivom časa. Ko se srečujemo s pojmoma carina/carinik, običajno pomislimo na carinsko službo na mejnih prehodih. Vendar ta »vidni« del predstavlja le manjši del spektra nalog carinske službe. Carinska služba v evropskem prostoru izvaja številne pomembne funkcije pri carinjenju blaga, nadzoru nad blagom, ki vstopa iz izstopa na/iz področja Evropske skupnosti. Poleg teh »čistih« carinskih zadolžitev izvaja še številne naloge na področjih skupne kmetijske politike, sistema Intrastat, Taric, poreklo blaga, tranzitnih postopkov, trošarinskega sistema in številne druge pomembne naloge. Ni nezanemarljivo dejstvo, da je carinska služba po podatkih za leto 2010 napolnila nekaj več kot 30 % slovenskega proračuna. To je podatek, ki nedvomno potrjuje pomembnost službe v slovenskem in evropskem prostoru. Inovacije na področju elektronskega poslovanja zadnja leta strmo naraščajo, klasičnih načinov poslovanja pa skoraj ni več. Elektronsko poslovanje dandanes ni več le sodobni trend, ampak nuja, saj ponuja ogromno možnosti za izboljšanje notranje učinkovitosti javnega sektorja in zagotavljanje storitev gospodarstvu ter državljanom. Razpoložljivost usposobljene delovne sile z dobro sposobnostjo učenja je bistvenega pomena za e-upravo, še posebej, če je ta usklajena z drugimi dejavniki, kot so vodstvo in pravni okvirji, finančni viri, organizacijski pogoji ter informacije, in dobro tehnološko infrastrukturo. To se sklada s splošnim mnenjem, da je kadrovska struktura eden od ključnih dejavnikov pri ugotavljanju uspešnosti ali neuspešnosti računalniških aplikacij. Raziskava projektov e-uprave, ki jo je opravila Svetovna banka, je pokazala, da se za uspešne projekte e-uprave porabi vsaj 10 odstotkov iz celotnega proračuna za namene usposabljanja. V diplomskem delu je poseben poudarek na elektronskemu poslovanju z vidika prednosti, ki jih le-ta prinaša. Uvajanje carinskih poenostavitev in možnost elektronskega poslovanja za vse carinske postopke predstavlja pomemben korak pri doseganju cilja e-uprave. Oblikovanje in implementacija e-poslovanja v Carinski upravi RS (v nadaljevanju CURS) sta pogojena tudi z oprijemljivimi koristmi za zasebni sektor, vključno z olajšanjem postopkov izvoza, uvoza in tranzita, izboljšanjem prožnosti pri delu s



carino (možnost poslovanja izven delovnega časa CURS-a) in omogočanje nemotenega toka podatkov med vpletenimi stranmi. Kar dejansko zasebni sektor potrebuje, se zelo razlikuje glede na velikost in dejavnosti podjetij – na primer znižanje stroškov poslovanja je še posebej pomemben cilj za mala podjetja (10 ali manj zaposlenih). V delu so predstavljeni organizacija CURS-a, začetki in razvoj e-poslovanja, potrebna zakonodaja, ki se nanaša na obravnavano temo, naloge in carinska politika, programske in zakonske osnove za izvajanje e-poslovanja ter smernice za nadaljnji razvoj e-poslovanja v CURS-u.

1.2 CILJI DIPLOMSKEGA DELA

Diplomsko delo »E-poslovanje v Carinski upravi RS« je izdelana z namenom pridobitve informacij o odnosu in odzivu zaposlenih v CURS-u do elektronskega poslovanja, njihov pogled na to, kako uvedba elektronskega poslovanja vpliva na zviševanje kakovosti in preglednosti dela, zagotovitve večje transparentnosti, zmanjševanje stroškov poslovanja ter njihov odnos do sprememb v načinu poslovanja. Skozi izvedeno raziskavo smo poskušali opredeliti:

doseženo stopnjo implementacije sodobnega elektronskega poslovanja v CURS-u;

uporabo in zadovoljstvo uporabnika z informacijsko tehnologijo; prilagoditev uporabnikov na e-poslovanje; stopnjo poenostavitve dela za uporabnika e-poslovanja; vpliv e-poslovanja na delovno mesto uporabnika; smernice za nadaljnji razvoj e-poslovanja.

Osnovni namen diplomskega dela je v analizi dosežene stopnje implementacije sodobnega elektronskega poslovanja v CURS-u in na podlagi ugotovitev predstaviti odnos oziroma odziv z vidika vsakodnevnega uporabnika teh storitev – zaposlenega v CURS-u. Ker je carina v službi gospodarstva in ne sama sebi namen se poslovanje in administracija CURS-a prilagaja potrebam gospodarstva. Zato je strategija izboljšanja delovanja organov državne uprave usmerjena tudi k večji prijaznosti do uporabnika, upoštevanju njegovih potreb in želja.

1.3 METODE IN TEHNIKE DELA

Raziskovanje za diplomsko delo je temeljilo na naslednjih metodah: Pri opisovanju procesov, zgodovine informacijskega sistema in CURS-a je bila

uporabljena predvsem deskriptivna metoda s študijem domače in tuje literature ter elektronskih virov, s primerjalno metodo ter metodo analize in interpretacije vsebine pisnih virov pa so bila povzeta stališča drugih avtorjev in virov.

Za izvedbo raziskave je bila uporabljena metoda pregledne raziskave. Z metodo komparacije je bila opravljena primerjava različnih virov in mnenj.



Za pridobitev podatkov za analizo odnosa in odziva zaposlenih v CURS-u do elektronskega poslovanja je bila izvedena primarna raziskava, računalniško podprto zbiranje podatkov z anketo.

Končna stališča, spoznanja in sklepi so bili z metodo kompilacije oblikovani na podlagi povzetih opazovanj in na podlagi spoznanj drugih avtorjev.



2 E-POSLOVANJE

2.1 E-UPRAVA

Z razvojem računalniških omrežij in interneta se je začel tudi razvoj novega gospodarskega ekosistema – elektronskega poslovanja, ki je postal glavna virtualna ulica sveta. Z zagotavljanjem hitrega in priročnega načina izmenjave blaga ter storitev, tako na regionalni kot na svetovi ravni, je e-poslovanje doživelo velik razcvet. Za označevanje e-poslovanja v angleščini uporabljajo dva izraza: • »e-commerce«, ki se je pojavil prvi, in • »e-business«, ki se v zadnjem času vse bolj uveljavlja. Pojem e-commerce (Electronic commerce) se nanaša predvsem na nakup in prodajo proizvodov oziroma storitev preko elektronskih sistemov, kot so internet in druga računalniška omrežja. Za e-commerce na splošno velja, da je prodajni del e-businessa. Pojem e-business definiramo kot uporabo informacijskih in komunikacijskih (IKT) tehnologij za podporo poslovanja podjetja. Pojem e-business vključuje tudi izmenjevanje podatkov, ki niso neposredno vezani na določen nakup in prodajo blaga oziroma storitev in ga je lahko razumeti kot eno bistvenih dejavnosti katerega koli podjetja. Te aktivnosti niso »komercialne« aktivnosti, ampak so »poslovne« aktivnosti. Zato je izraz e-business veliko širši od pojma e-commerce in bolj ustreza slovenskemu izrazu e-poslovanje. Izraz e-business je skoval IBM-jev oddelek za trženje leta 1996. E-poslovanje omogoča podjetjem, da lahko učinkoviteje in bolj prilagodljivo povežejo svoje notranje in zunanje sisteme za obdelavo podatkov, da tesneje sodelujejo z dobavitelji in partnerji ter boljše zadovoljijo potrebe in pričakovanja svojih strank. E-poslovanje je torej po definiciji podjetniška aktivnost, izmenjava poslovnih informacij prek elektronskih omrežij (interneta) s pomočjo računalniške izmenjave podatkov (RIP) in vseh podobnih tehnologij (e-pošta …). Je poslovanje, temelječe na elektronskem procesiranju in prenašanju podatkov z uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije – elektronsko sklepanje poslov. E-poslovanje presega meje ene organizacije in temelji na izmenjavi podatkov med računalniki. Poznamo e-poslovanje med podjetji (trgovanje), med posamezniki in podjetji (spletne trgovine, elektronsko bančništvo), med posamezniki in javno upravo (napoved dohodnine) ali med podjetjem in javno upravo (izvozne/uvozne deklaracije). Značilnosti poslovanja, kateremu smo priča zadnjih deset let in to predvsem zaradi uporabe interneta, so:

globalizacija (briše geografske meje),

hitrost (hitrost poslovanja je nekajkrat večja od klasičnega načina poslovanja) in

prilagodljivost (predvsem spremembam na trgu).



»Informacijsko-komunikacijske tehnologije spreminjajo način poslovanja v podjetjih ter tudi njihovo interakcijo z dobavitelji in kupci. E-poslovanje danes ne pomeni več konkurenčne prednosti posameznih podjetij, temveč je pogoj za njihov obstoj na vse bolj globaliziranem trgu. IT ni več sredstva za podporo trenutnemu poslovanju, temveč predvsem sredstvo optimizacije in prilagajanja poslovanja in delovanja podjetja vse bolj spreminjajočim se zahtevam trga. Razvoj sistemov IT od podpore avtomatski obdelavi podatkov k sistemu za strateško načrtovanje virov in sredstev, obvladovanje delovnega procesa, obvladovanje verige dodane vrednosti, upravljanje odnosov z dobavitelji in kupci ter neslutene možnosti analize delovanja omogočajo na najvišji ravni podjetja podporo strateškemu odločanju o ključnih poslovnih ciljih in aktivnostih, kar je bistven pogoj za njegovo konkurenčnost in nadaljnje uspešno prilagajanje, rast in razvoj. E-poslovanje je bistven pogoj, ki omogoča povezovanje notranjega okolja podjetja z zunanjim okoljem (partnerji, kupci in državo) ter s tem obvladovanje verige dodane vrednosti. To omogoča poenostavitev in pocenitev poslovanja in povečanje učinkovitosti celotnega ekosistema, s tem pa razvoj kakovostnejših, cenovno ugodnejših ter bolj konkurenčnih izdelkov in storitev. Uporaba elektronskih storitev povečuje možnost dejavnega komuniciranja med partnerji v celotni verigi dodane vrednosti, kar omogoča razvoj povsem novih izdelkov, storitev in poslovnih modelov, ki so še bolj prilagojeni potrebam in zahtevam končnega uporabnika. To omogoča boljše, učinkovitejše in cenejše delovanje družbe, kar povečuje splošno kakovost življenja in bivanja.« (Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Direktorat za informacijsko družbo, 2007, str. 32). Vrste e-poslovanja glede na soodvisnost med subjekti v elektronskem poslovanju med javno upravo, poslovnimi subjekti in državljani so razvidne iz Tabele 1.

JAVNA UPRAVA

(angl.

Government)

POSLOVNI SUBJEKTI

(angl. Business)

POTROŠNIKI/ DRŽAVLJANI (angl.

Costumers, Citizens)

JAVNA UPRAVA (angl. Government)

G2G npr. koordinacija

G2B npr. informiranje

G2C npr. informiranje

POSLOVNI SUBJEKTI (angl.

Business)

B2G

npr. oskrba

B2B

npr. e-trgovina

B2C

npr. e-trgovina

POTROŠNIKI/DRŢAVLJANI

(angl. Costumers, Citizens)

C2G

npr. davki

C2B

npr. primerjava cen

C2C

npr. dražbe

Tabela 1: Glavne vrste e-poslovanja Iz tabele 1 je razvidna kombinacija vseh vrst soodvisnosti med subjekti. Med glavne tri tržne poti pri e-poslovanju štejemo: G2G: javna uprava – javna uprava, e-storitve javne uprave, značilne za interakcijo znotraj uprave, med referenti, oddelki, ministrstvi …, aplikacije, ki omogočajo pridobivanje in posredovanje podatkov med organi javne uprave. G2B: javna uprava – poslovni subjekti, e-storitve za poslovne in gospodarske subjekte, interakcija med javno upravo in poslovnimi subjekti, ki pridobiva vedno



večjo vlogo zaradi pričakovanj podjetij, možnosti zmanjšanja stroškov, izboljšanja delovanja sistemov javnih naročil, povečane konkurenčnosti in preglednosti procesa državnega nadzora nad poslovanjem podjetij G2C javna uprava – državljani. Storitve države za državljane, aplikacije za oddajanje elektronskih vlog, plačevanje upravnih taks na spletu, iskanje zaposlitve, oddajo dohodninske napovedi, e-volitve, spremljanje rezultatov volitev ipd.

2.2 NAMEN, CILJI IN PREDNOSTI E-POSLOVANJA

Dandanes uspešno poslovanje ni več možno brez ustreznega informacijskega sistema. Za pričetek elektronskega poslovanja mora podjetje spremeniti svojo strukturo in na novo opredeliti osnovne modele poslovanja z moderno tehnologijo. Eden od razlogov, zakaj se podjetja za to odločajo, je izboljšanje učinkovitosti poslovanja, ki se odraža tako pri strankah kot pri podjetjem samem. Z uvedbo elektronskega poslovanja podjetje skrajša čas nekaterim operacijam in dobi lažje dostopne ter natančnejše informacije o stanju v podjetju. Elektronsko poslovanje podjetju tudi zmanjšuje stroške pri porabi pisarniškega materiala, poštnih storitev in pri ostalih stroških, saj se lahko izognejo stroškom odpiranja poslovalnic, zaposlitve ljudi ter najema oz. nakupa poslovnih prostorov. Takoj po osamosvojitvi Republike Slovenije, leta 1991, je slovenska carinska služba opravljala carinske postopke izključno v papirni obliki. Začetki elektronskega poslovanja so bili skromni in so temeljili na nepovezanih računalniških sistemih v okviru posameznih uradov in izpostav. Tako je služba že pred vstopom Slovenije v Evropsko skupnost uvajala določene aplikacije v svoje informacijske sisteme, ki so bili pozneje podlaga za hitrejše integriranje carinskih informacijskih sistemov v evropske carinske informacijske sisteme. Usmeritve pri uvajanju elektronskega poslovanja so bile naslednje (CVI, 2001):

zagotoviti uporabnikom hiter, kakovosten in poceni dostop do storitve javne uprave;

uporabnikom omogočiti elektronsko poslovanje na enostaven in do uporabnika prijazen način;

enoten zajem podatkov, ki bo omogočil zajem podatkov iz sistema za različne potrebe uporabnikov;

povečati učinkovitost javne uprave in odzivne čase na reševanje zahtev državljanov;

racionalizacija poslovanja javne uprave; globalizacija poslovanja javne uprave izven meja države; večji pregled nad poslovanjem javne uprave; pospešiti prehod v informacijsko družbo.

Cilji pri uvajanju elektronskega poslovanja so bili (CVI, 2001):

zagotoviti enotnost postopkov v upravi in zajem celotnega poslovanja v elektronski obliki;



vzpostavitev enotnega standarda poslovanja za celotno upravo; povezava dosedanjih evidenc, registrov in ostalih zbirk podatkov v enotno

komunikacijsko omrežje, ki bo omogočalo kar najhitrejši dostop do podatkov;

določiti enotne standarde z vidika varnosti poslovanja, dostopa do podatkov in arhiviranja podatkov;

ustrezno izobraziti delavce javne uprave in uporabnike za uporabo informacijske tehnologije.

Prednosti za samo upravo in interne uporabnike so:

skrajša čas določenim operacijam; lažje dostopne in natančnejše informacije;

boljša preglednost poslovanja; hitrejše storitve za uporabnike; boljša kvaliteta storitev; zmanjšanje stroškov; zmanjšanje potrebe po kadrih; višja udobnost za uporabnike; večja točnost in vestnost storitev; večje število obravnavanih zahtevkov; enakopravna obravnava uporabnikov; manj napak in podvajanja dela med oddelki;

boljši ugled uprave.

2.3 VARNOST POSLOVANJA

Pri poslovanju preko interneta (www, e-pošta) moramo s tehnologijo in programskim okoljem zagotoviti varno poslovanje. Za storitve na elektronski način z najvišjimi varnostnimi zahtevami je treba glede na Priročnik za uporabo digitalnih potrdil (CVI, 2002) zagotoviti sledeče:

avtentikacijo: z uporabo digitalnih potrdil je treba zagotoviti nedvoumno identifikacijo uporabnika kot tudi strežnika oz. aplikacije, do katere uporabnik dostopa;

avtorizacijo oz. nadzor nad dostopom: na podlagi uspešne avtentikacije uporabnika mora aplikacija zagotoviti avtoriziran dostop do podatkov uporabniku;

nezatajljivost: z digitalnim podpisom je treba zagotoviti nedvoumno lastništvo, povezavo med izvorom oz. lastništvom podatkov, ki se izmenjajo;

celovitost podatkov: z digitalnim podpisom podatkov se zagotovi celovitost izmenjanih podatkov;

zaupnost: aplikacija mora z ustreznimi postopki šifriranja zagotoviti zaupnost povezave med uporabnikom in strežnikom, prav tako pa mora biti zagotovljena zaščita podatkov, ki se ob tem izmenjajo.



2.3.1 DIGITALNO POTRDILO (ang. digital certificate)

Digitalno potrdilo je najbolj razširjena sodobna alternativa klasičnim osebnim identifikatorjem (osebna/zdravstvena/bančna kartica, potni list …) in predstavlja osnovo za varno ter legitimno e-poslovanje. Je sestavni del tehnoloških rešitev, ki ponuja dve osnovni možnosti za zasebnost v elektronskem poslovanju in komuniciranju:

šifriranje podatkov, ki zagotavlja zaupnost, in digitalni podpis, ki predstavlja sodobno alternativo klasičnemu podpisu, ki

zagotavlja: o identiteto (dokaz o pristnosti) imetnika digitalnega potrdila; o nezatajljivost lastništva poslanih elektronskih podatkov oz. pošiljatelja

in o celovitost (integriteto) sporočila, kar pomeni, da niti dela podatkov ni

mogoče spremeniti ali drugače popraviti brez (vednosti) imetnika digitalnega potrdila.

Overitelj oziroma izdajatelj digitalnih potrdil je ustanova, kateri imetniki digitalnih potrdil zaupajo in jo pooblaščajo, da upravlja z njihovimi digitalnimi potrdili. Digitalna potrdila za pravne osebe pa vsebujejo še ime podjetja, kjer je imetnik digitalnega potrdila zaposlen oziroma za katerega dela. Glede na to, komu so kvalificirana digitalna potrdila namenjena, kar lahko vidimo na sliki 1, ločimo med dvema izdajateljema kvalificiranih digitalnih potrdil overitelja na CVI:

SIGEN-CA (Slovenian General Certification Authority) za državljane in pravne osebe (http://www.sigen-ca.si);

SIGOV-CA (Slovenian Governmental Certification Authority) za upravo Republike Slovenije (http://www.sigov-ca.gov.si).

Slika 1: E-storitve (CVI, Priročnik za uporabo digitalnih potrdil, 2002, str. 12) Vsa sporočila, ki se v XML strukturi izmenjujejo s Carinsko upravo Republike Slovenije, morajo biti šifrirana. Za šifriranje sporočil se lahko uporabljajo kvalificirana digitalna potrdila zgoraj navedenih slovenskih overiteljev ali pa tako imenovana self-signed potrdila, ki jih uporabnik lahko sam ustvari z ustreznim programskim orodjem. Self-signed potrdila, ki se smejo uporabljati samo za šifriranje, se priporočajo takrat, ko uporabnik želi omogočiti, več kot eni osebi, nemoten oziroma neoviran dostop do sporočil. (http://www.carina.gov.si/si/e_carina /e_poslovanje/)



2.3.2 ELEKTRONSKI PODPIS

Elektronski podpis je niz podatkov v elektronski obliki, ki je vsebovan v, dodan k ali logično povezan z drugimi podatki in je namenjen preverjanju pristnosti teh podatkov ter identifikaciji podpisnika. (Župančič et al., 2004, str. 12) Je eden temeljnih varnostnih mehanizmov, ki ščiti podatke v elektronski obliki. Podatkom zagotavlja celovitost, nezatajljivost njihovega izvora in avtentičnost podpisnika. V poslovnih aplikacijah se najpogosteje uporablja za zanesljivo in varno izmenjevanje elektronskih dokumentov. Elektronski podpis, katerega prikaz lahko vidimo na sliki 2, izvedemo s sredstvom za varno elektronsko podpisovanje, ki ga sestavljata naprava za ustvarjanje podpisa in aplikacija, ki podpisuje, ki je najpogosteje programska oprema, s pomočjo katere podpisnik ustvarja elektronsko podpisane poslovne dokumente. (povzeto po e-SLOG – Aplikacija za varno elektronsko podpisovanje in preverjanje podpisa) Glede na Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu ima elektronski podpis pravno veljavo le, če je overjen s kvalificiranim digitalnim potrdilom (člen 15: "Varen elektronski podpis, overjen s kvalificiranim potrdilom, je glede podatkov v elektronski obliki enakovreden lastnoročnemu podpisu ter ima zato enako veljavnost in dokazno vrednost.") (povzeto po E-slog – Priročnik za uporabo digitalnih potrdil) Podobno kot lastnoročni podpis, ki zagotavlja v povezavi z osebno izkaznico avtentikacijo podpisnika, vzpostavi elektronski podpis z imetnikovim digitalnim potrdilom elektronsko avtentikacijo podpisnika. Dodatno zagotavlja elektronski podpis tudi celovitost (nespremenljivost) sporočila, podpisnik pa ne more zanikati, da je prav on dokument podpisal (nezatajljivost). Varnost celotnega opisanega postopka je zagotovljena le, če poskrbimo za varno hranjenje zasebnega ključa. Najbolj razširjena strojna oprema, s katero lahko pri uporabniku vzpostavimo najvišji nivo varnosti hranjenja zasebnih ključev, je pametna kartica, saj je zasebni ključ z nje praktično nemogoče razkriti. Pri nas so najbolj razširjene kartice podjetja ActivCard.

Slika 2: Poenostavljen prikaz izvedbe elektronskega podpisa (http://www.ltfe.org/wp -content/pdf/Varen_el_podpis.pdf)



CURS uporablja za elektronsko podpisovanje komponento ZZIWebSign Component, ki se samodejno namesti na uporabnikov sistem ob prvem poskusu podpisovanja elektronskega dokumenta z določenega računalnika. (povzeto po http://www.ltfe.org/wp-content/pdf/Varen_el_podpis.pdf)

2.3.3 ČASOVNO ŽIGOSANJE DOKUMENTOV

S časovnim žigom je dodan dokumentu tretji nivo varnosti. V splošnem je časovni žig zaporedje znakov/digitalni zapis, ki zagotavlja podpis dokumenta z veljavnim digitalnim potrdilom v določenem časovnem trenutku, in sicer na način, da povezuje datum in čas podpisa ter podatke v elektronski obliki na kriptografsko varen način. (povzeto po http://www.sigov-ca.gov.si) Ker pri preverjanju podpisa želimo ugotoviti, ali je bil podpis veljaven v času, ko je nastal, pa tudi zaradi drugih razlogov, je pomembno, da imamo informacijo o tem, kdaj je nek dokument nastal oziroma kdaj je bil elektronsko podpisan. Ta podatek lahko zagotovimo na naslednja načina:

s shranjevanjem elektronskega podpisa in časovne oznake v varno revizijsko sled ali

z uporabo časovnega žiga. Priporočljiva je uporaba časovnega žiga, katerega postopek je prikazan na sliki 3. Časovni žig je posebna vrsta elektronskega podpisa, ki ga izvede overitelj tako, da upošteva trenutni čas skupaj z rezultatom podpisa nekega dokumenta. S tem potrdi, da je podpisan dokument obstajal v času žigosanja.

Slika 3: Postopek časovnega žigosanja (http://www.si-tsa.gov.si/osnove.php) Izdajatelj varnih časovnih žigov v Sloveniji je SI-TSA (angl. Slovenian Time Stamping Authority), ki je del infrastrukture javnih ključev (PKI, angl. Public Key Infrastructure) overitelja na Ministrstvu za javno upravo. SI-TSA izdaja varne časovne žige, namenjene aplikacijam, s katerimi upravljajo institucije javne uprave, poslovni subjekti in drugi končni uporabniki, ki s SI-TSA sklenejo dogovor. (povzeto po http://www.si-tsa.si/)



3 PREDSTAVITEV CARINSKE UPRAVE V REPUBLIKI SLOVENIJI

3.1 POJEM CARINA

Carina ali carinska služba je državni organ, ki izvaja carinski nadzor nad uvozom in izvozom blaga ter pobiranjem davščine. Carinska uprava RS je kot državni organ organizacijsko umeščena v sestavo Ministrstva za finance. Carina je starodavna ustanova, katere poslanstvo je bil predmet številnih sprememb skozi čas. Beseda carina v več evropskih jezikih izhaja iz latinske besede teloneum (dajatev). Iz teh besed izhajata tudi nemška beseda zoll (carina) in slovenska carina, ki se včasih razlaga tudi kot dajatev, ki pripada carju. Sam izraz teloneum ima korenine v grškem telos (τέλος) v pomenu cilj, konec, končno plačilo. Carina ni bila vedno le dajatev za uvoz in izvoz blaga, temveč je zajemala zelo različne dajatve, kar je bilo odvisno od potreb vladarja, stopnje razvoja družbe, zlasti pa od potreb in zahtev vsakokratne oblasti. Na začetku je beseda carina pomenila zbiranje sredstev v korist lokalnih organov. Kasneje, in v različnih trenutkih po vsej svoji zgodovini, so te dajatve postale ključno sredstvo za oblikovanje ekonomske politike, ki je namenjena za zaščito domačega blaga. Država tako z vzpostavitvijo carin na državni meji regulira mednarodno trgovino - tujo konkurenco, s tem izvaja zaščito domačemu gospodarstvu in državi omogoča neovirano rast in razvoj, izvaja plačilno in devizno izravnavo, pospešuje menjavo z določenimi državami in polni državno blagajno. Samostojna Slovenija je uvedla samostojno carinsko območje 8. oktobra 1991, ko se je vzpostavila tudi južna meja, na kateri se je začel izvajati carinski nadzor ob prenosu blaga. Dejansko pa je Republika Slovenija začela samostojno izvajati carinski nadzor že v noči s 25. na 26. junij 1991. Prvi slovenski carinski zakon je bil sprejet decembra 1994, veljati pa je začel 1. 1. 1996. Ta je bil že v veliki meri povzet po evropskem carinskem zakoniku, saj je Slovenija že takrat izvajala politiko približevanja Evropski uniji (v nadaljevanju EU). V letu 1999 je bil slovenski carinski zakon bistveno spremenjen; deloma kot posledica spremembe evropskega carinskega zakonika in njegove izvedbene uredbe, deloma pa tudi kot rezultat njegove dosedanje uporabe v Sloveniji, kjer pogoji le niso bili popolnoma identični razmeram poslovanja v veliki Evropski uniji. Po 1. maju 2004 Republika Slovenija pripada enotnemu carinskemu območju Skupnosti in uporablja carinske postopke Skupnosti, predpisane z Uredbo Sveta št. 2913/1992, in skupno carinsko tarifo predpisano z Uredbo Sveta 2786/879. To so predpisi Skupnosti in imajo nadnacionalni karakter, tako da se nacionalni predpisi lahko uporabljajo le tam, kjer jih ti predpisi ne pokrivajo, pri čemer je treba omeniti, da je pristojnost urejanja carin pristojnost Skupnosti in ne pristojnost države članice. (Zupančič A., 2008, str. 12)



Slovenska carina kot ena od carinskih služb Evropske unije mora upoštevati evropsko carinsko pravo in mednarodno pravo, katerega del sta Slovenija in Evropska unija, pa tudi določene nacionalne predpise. Temeljne naloge carinske službe so:

opravljanje carinskega in trošarinskega nadzora nad blagom ter carinjenje blaga;

opravljanje nadzora nad zakonitostjo, pravilnostjo in pravočasnostjo izpolnjevanja obveznosti, določenih s carinskimi, trošarinskimi in drugimi predpisi, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna služba;

preprečevanje in odkrivanje carinskih in trošarinskih prekrškov ter drugih kaznivih ravnanj, določenih s predpisi, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna carinska služba;

kontrola vnosa, iznosa in tranzita blaga, za katero so predpisani posebni ukrepi;

pobiranje, vključno s prisilno izterjavo, uvoznih in izvoznih dajatev, drugih dajatev, ki se pobirajo ob uvozu in izvozu, trošarin, proizvodnih dajatev na sladkor ter drugih dajatev, za pobiranje katerih je pristojna carinska služba;

izvajanje ukrepov zunanjetrgovinske in skupne kmetijske politike; izvajanje predpisov Evropske skupnosti in mednarodnih pogodb z delovnega

področja carinske službe. (povzeto po http://www.carina.gov.si/si/o_carini/)

3.2 CARINSKI ORGANI V REPUBLIKI SLOVENIJI

Na dan 31. decembra 2010 je bilo v CURS-u zaposlenih skupaj 1654 delavcev. V Carinski upravi RS pa že več let obstaja trend postopnega zmanjševanja števila uslužbencev, največ zaradi bližajočega vstopa hrvaške v EU in posledično ukinitve južne meje. Slovenska carina je sestavljena iz sledeče hierarhije:

CURS vodi Generalni direktor, ki vodi tudi delo Generalnega carinskega urada, skupaj z namestnikom. Slovensko carino je od 25. junija 1991 do 23. novembra 2007 kar šestnajst let vodil dolgoletni generalni direktor Franc Košir. Od 23. novembra 2007 carinsko službo vodi novi generalni direktor Rajko Skubic. Sedež Generalnega carinskega urada je v Ljubljani, v njegovem okviru deluje tudi carinski laboratorij. Upravo sestavlja sedem sektorjev, ki skrbijo za izvajanje, pojasnjevanje in kontrolo carinskih postopkov.

Na področni ravni je deset carinskih uradov (glej Priloga 2), ki jih vodijo direktorji in so sestavljeni iz uprave urada, ki skrbi za izvajanje carinskih predpisov in postopkov na območju urada in carinskih izpostav.

Carinske izpostave so, kot notranje organizacijske enote carinskega urada, pooblaščene za odobritve carinsko dovoljene rabe ali uporabe blaga, odmerjanje, obračunavanje in pobiranje izvoznih, uvoznih in drugih dajatev, trošarin, opravljanje carinskega in trošarinskega nadzora ter kontrole, torej za neposredno izvajanje nalog carinske službe na mejah in v notranjosti države.



3.3 PRAVNI VIRI

Z vidika izvrševanja predpisov so pomembni formalni viri prava (zakoni, uredbe, pravilniki, odloki in drugi predpisi), saj ti določajo, kako je treba ravnati in kaj morajo delati državni organi. Republika Slovenija je z Aktom o pristopu del svojih pravic prenesla na Evropsko unijo, kar pomeni, da sama ne more več določati carin niti ovirati pretoka blaga s kakršnim koli drugim sredstvom, sodeluje pa pri pripravi predpisov na različnih nivojih evropskega zakonodajnega postopka.

3.3.1 PRAVNI VIRI NACIONALNEGA PRAVA

Nacionalni pravni viri so zakoni, uredbe, pravilniki in drugi podzakonski akti, ki jih samostojno (avtonomno) sprejemajo zakonodajni, izvršilni in sodni organi oblasti določene države in s katerimi se urejajo pravice, obveznosti in odgovornosti gospodarskih in drugih oseb. Avtonomno pravo izvira iz suverenosti države. Na področju carin, carinske zaščite in carinskega postopka in na področjih, ki jih izvaja carina, so najpomembnejši naslednji zakoni, kot viri nacionalnega prava:

Zakon za izvajanje carinskih predpisov Skupnosti (Uradni list RS, št. 25/04),

Zakon o carinski službi (Uradni list RS, št. 56/99), Zakon o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 117/06), Zakon o upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99), Zakon o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 56/2002) Zakon o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, 117/06), Zakon o trošarinah (Uradni list RS, 84/98).

Najpomembnejši podzakonski akti, ki jih slovenska carinska služba vsakodnevno uporablja, so:

Pravilnik o izpolnjevanju enotne upravne listine, elektronskem poslovanju s Carinsko upravo Republike Slovenije in o drugih obrazcih, ki se uporabljajo v carinskih postopkih (Uradni list RS, št. 10/07);

Pravilnik o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 141/06) ;

Pravilnik o uveljavljanju pravice do oprostitve uvoznih dajatev (Uradni list RS, št. 33/04);

Pravilnik o uveljavljanju oprostitev plačila davka na dodano vrednost in trošarin v mednarodnem potniškem prometu (Uradni list RS, št. 141/06);

Pravilnik o pogojih in načinu oprostitve davkov za diplomatska predstavništva, konzulate ter mednarodne organizacije v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo (Uradni list RS, št. 141/06);

Pravilnik o izjemah od obveznosti predložitve blaga ter o določitvi višine in načina obračunavanja stroškov pri opravljanju pregleda blaga (Uradni list RS, št. 21/08).



3.3.2 EVROPSKO PRAVO

Pravo Skupnosti predstavlja nov pravni red, ki ga ni moč uvrstiti niti v klasično mednarodno pravo niti med nacionalno pravo. Pravo Skupnosti je po 1. maju 2004 sestavni del prava Republike Slovenije. Subjekti prava Skupnosti niso le organi Evropske skupnosti in države članice, ampak tudi nacionalni organi, npr. carinski uradi in sodišča, npr. upravna II. stopnja, pa tudi posameznika (državljan Unije) lahko evropsko pravo zavezuje in mu daje pravice. V Evropski uniji obstaja več virov zakonodaje, ki prispevajo k oblikovanju pravnega reda Skupnosti. Na vrhu hierarhije sta primarna zakonodaja Skupnosti (ustanovne pogodbe) in nezapisana zakonodaja Skupnosti, sledijo jim mednarodni sporazumi, ki jih sklepa Skupnost, in sekundarna zakonodaja (akti, ki so jih izdali organi Skupnosti). Pri uporabi prava Skupnosti ima to prednost pred nacionalnim pravom posamezne države. Najpomembnejša pogodba v primarni zakonodaji Skupnosti tudi z vidika carin je Pogodba o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti, ki temelji na štirih svoboščinah: • prostem pretoku blaga (carinska unija), • prostem pretoku storitev, • prostem pretokom kapitala in • prostem pretoku dela. Primarno pravo Skupnosti zavezuje predvsem organe Skupnosti ali nacionalnega zakonodajalca k ravnanju na podlagi teh pogodb. Delno je tudi samo izvršljivo, in sicer zato, ker v državi članici velja neposredno, ne da bi potrebovalo izvedbeni predpis, za organe, sodišča in tudi državljane. Tak primer je npr. čl. 25 PES, ki prepoveduje državam članicam uvajanje uvoznih, izvoznih carin ali dajatev z enakim učinkom; ta člen neposredno zavezuje organe držav članic k prepovedi izdaje takih aktov, ki bi predpisovali carine. Sekundarno pravo opredelimo kot skupek vseh normativnih aktov, ki so jih institucije EU-ja sprejele na osnovi pogodbenih določb. V sekundarno pravo sodijo zavezujoči (uredbe, direktive, sklepi) in nezavezujoči pravni (akti, mnenja), predvideni v Lizbonski pogodbi, ter tudi cela vrsta drugih aktov, kot so poslovniki institucij, akcijski programi Evropske unije itd. (povzeto po http://www.evropa.gov.si/ si/pravni-red/sekundarna-zakonodaja/) Leta 1986 je bil sprejet Enoten evropski akt, ki si je med drugim postavil za cilj uresničitev enotnega trga do konca leta 1992. S 1. januarjem 1993 so bile tako odpravljene vse notranje meje med državami članicami in ob prenosu blaga med državami ni bilo nobene omejitve več. Maastrichtska pogodba (PEU – Pogodba o Evropski uniji) je mednarodna pogodba, ki so jo leta 1992 podpisale države članice Evropske skupnosti in je politično ter pravno združila države članice. Poleg tega je:

ustanovila Evropsko unijo na treh stebrih: o Evropske skupnosti (ESPJ, ES, Euratom),

http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Euratom&action=edit&redlink=1



o skupne zunanje in varnostne politike, o sodelovanju na področju pravosodja in notranjih zadev; o uvedla državljanstvo Evropske unije, ki ne nadomešča nacionalnega

državljanstva, temveč ga dopolnjuje. Vsakdo, ki ima državljanstvo države članice, je hkrati državljan Unije;

o uvedla Gospodarsko in denarno unijo (GDU) oziroma Ekonomsko in monetarno unijo (EMU) ;

uvedla evro. (povzeto po http://sl.wikipedia.org/wiki/Maastrichtska_pogodba)

Carinska unija

Evropska skupnost temelji na carinski uniji, ki zajema vso blagovno menjavo in med državami članicami prepoveduje carine pri uvozu in izvozu ter vse dajatve z enakim učinkom, poleg tega pa uvaja skupno carinsko tarifo v odnosih s tretjimi državami. Bistveni značilnosti carinske unije sta:

odprava vseh carin in dajatev z enakim učinkom med državami članicami in uvedba skupne carinske tarife nasproti tretjim državam.

Namen carinske unije je bil vzpostavitev skupnega trga na območju vseh držav članic s tem, da se med njimi uvede popolnoma prost pretok blaga in odpravi vse omejitve in kontrole.

Carinsko pravo Skupnosti

Evropski parlament je 19. februarja 2008 v drugem branju sprejel nov carinski zakonik, ki nadomešča obstoječega iz leta 1992. Carinski zakonik Skupnosti je osnovni in najpomembnejši pravni vir evropskega carinskega prava. Carinski zakonik je rezultat pravne regulative Skupnosti in skupaj s carinsko tarifo ter nekaterimi drugimi uredbami določa carinsko pravo Skupnosti. V svojih členih pokriva celotno področje carinskega prava, s tem da so izvedbene določbe v posebni uredbi; izvedbena uredba je predmet pogostega spreminjanja. Carinska tarifa je vsebovana v posebni uredbi, kar je razumljivo, saj je carinska tarifa v izključni pristojnosti Skupnosti; tu država ne bi smela, tudi če Skupnost ne bi sprejela nobenega predpisa, sprejeti nobenega predpisa. V posebni uredbi so vsebovane tudi carinske oprostitve. Carinski zakonik je razdeljen na osem naslovov, ki vsebujejo tri vsebinske sklope: • splošne določbe, • postopkovne določbe (formalno pravo), • dajatvene določbe (materialno pravo). V novem zakoniku je manj pravil, so enostavnejša in prilagojena sodobnemu elektronskemu poslovanju carinskih uprav. Poglavitne prednosti novega zakonika so:

manjše število carinskih postopkov in več poenostavljenih carinskih postopkov ter tako lažje sledenje pošiljkam;

avtomatizacija vseh carinskih formalnosti in popolnoma brezpapirno poslovanje;



zgolj elektronsko vlaganje carinskih deklaracij in vseh spremljajočih dokumentov;

elektronska izmenjava podatkov med carinskimi upravami in pristojnimi službami;

uvedba centraliziranega carinjenja, ki bo pooblaščenim podjetjem omogočalo elektronsko prijavo blaga in plačilo carinskih dajatev v kraju, kjer imajo svoj sedež, ne glede na to, kje se bo blago vneslo v carinsko območje Skupnosti oziroma odneslo s tega območja in kje bo uporabljeno.



4 PRAVNA UREDITEV ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA V REPUBLIKI SLOVENIJI

V cilju po povečani učinkovitosti in tako tudi fleksibilnosti javne uprave v odnosu na spreminjajoče se okolje je bila le-ta postavljena pred vrsto zahtev po preobrazbi in modernizaciji. Koncept, ki se v svetu vse bolj uveljavlja, je novo upravljanje javnega sektorja, ki si prizadeva za izboljšanje učinkovitosti in uspešnosti delovanja, boljšo organizacijo delovnih procesov, opredelitev in razmejitev odgovornosti. Integracija Slovenije v EU je zahtevala nujne prilagoditve in poenotenje informacijske infrastrukture državnih organov RS, predvsem pa sprožitev procesa informacijskega odpiranja državnih organov RS. To je izhajalo tudi iz strateških dokumentov EU-ja, ki med drugim vzpodbujajo informacijsko odpiranje posameznih držav EU-ja. Prav v ta namen je Vlada RS že leta 1996 pripravila Strategijo uvajanja informacijske infrastrukture v državne organe RS do leta 2000 in s tem dolgoročneje postavila smernice za poenoteno in usklajeno delovanje v vseh procesih uvajanja. V skladu s to strategijo je Vlada RS določila uporabo enotne metodologije in standardov kot nujno podlago tudi procesu elektronskega poslovanja, ki je značilen za informacijsko družbo. (povzeto po Silič, 1998, str. 127) Pravna podlaga za e-poslovanje in RIP:

Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (Uradni list RS, št. 57/2000), vključno z vsemi spremembami;

Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhiva ( Uradni list RS, št. 30/2006), vključno z vsemi spremembami;

77. člen Uredbe Sveta, št 2913/92, o Carinskem zakoniku skupnosti (UL l. 302, 19.10.1992), vključno z vsemi spremembami;

222. do 224. člena Uredbe Komisije, št. 2454/93, o določbah za izvajanje Uredbe Sveta, št. 2913/92, o Carinskem zakoniku Skupnosti (UL L 253, 11.10.1993), vključno z vsemi spremembami;

2a. člen Zakona o izvajanju carinskih predpisov Evropske skupnosti (Uradni list RS, Št. 25/04), vključno z vsemi spremembami.

4.1 ZEPEP

Zaradi vključevanja v EU je bila za nas zanimiva evropska zakonodaja. Evropska komisija je skladno z načelom subsidiarnosti in sorazmernosti iz člena 5 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, saj države članice cilja oblikovanja usklajenega pravnega okvira za zagotavljanje elektronskega podpisovanja in sorodnih storitev ne morejo zadovoljivo doseči same in ga zato laže uresniči Skupnost, 13. decembra 1999 sprejela Direktivo o okviru Skupnosti za elektronski podpis, 8. junija 2000 pa sprejela Direktivo o elektronskem poslovanju. Sprejetje Direktive je v evropski prostor prineslo nove definicije:

elektronski podpis, napredni elektronski podpis (elektronski podpis z nekaterimi dodatnimi

zahtevami),



podpisnik (oseba, ki ima napravo za izdelavo podpisa in deluje v svojem ali drugem imenu),

naprava za kreiranje in preverjanje podpisov, podatki za kreiranje in preverjanje podpisov, kvalificirano potrdilo, overitelj AC.

Države članice so morale zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev z Direktivo o okviru Skupnosti za elektronski podpis na nacionalni ravni, sprejeti najkasneje do 19. julija 2001. Na podlagi zgoraj navedene uredbe je bil v Sloveniji 13. junija 2000 sprejet Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (ZEPEP) in kasneje, 17. avgusta, še Uredba o pogojih za elektronsko poslovanje in elektronsko podpisovanje. Zakon in uredba skupaj z drugimi predpisi tako urejata področje elektronskega poslovanja in elektronskega podpisa v Sloveniji. Bistveni pomen zakona je, da pod posebnimi pogoji elektronskemu podpisu priznava enako veljavo, kot jo ima v papirnatem svetu lastnoročni podpis. Na podlagi zakona izdana uredba pa podrobneje določa posamezne pogoje iz zakona. Zakon je v celoti usklajen z določili vzorčnih zakonov Komisije OZN-a za mednarodno gospodarsko pravo (UNCITRAL), povzema pa tudi vse določbe Direktive. Kot vsi zakoni je ZEPEP osnovan po določenih načelih, ki so uveljavljena tudi pri podobnih zakonih drugih držav in so povsem usklajena z načeli evropskih in mednarodnih predpisov sicer; načelo nediskriminacije elektronske oblike, načelo odprtosti, načelo pogodbene svobode strank, načelo dvojnosti, načeli varstva osebnih podatkov in varstva potrošnikov ter načelo mednarodnega priznavanja. (povzeto po e-SLOG_Pravna_vprasanja_ePoslovanja)

Hramba podatkov v e-obliki

Zakon določa, da je možno podatke, ki morajo biti hranjeni v papirni obliki zaradi kakšnih drugih predpisov (računovodski, davčni, finančni podatki), hraniti tudi v e-obliki samo ob izpolnitvi naslednjih pogojev:

podatki morajo biti dosegljivi in uporabni za kasnejšo rabo, biti morajo v verodostojni obliki, ugotovljiv izvor, naslovnika, pošiljatelja, prejemnika je mogoče razbrati, uporabljena mora biti tehnologija, ki onemogoča spremembo ali izbris

podatkov. Omenjeno ne velja za podatke, za katere se zahtevajo strožji ali posebni pogoji hrambe (pravni posli, ki morajo biti sklenjeni v obliki notarskega zapisa, ali oporočni posli). Dokumenta v elektronski obliki enostavno ne moremo imeti za enakovrednega dokumentu na papirju, ker vse vrste elektronske oblike ne morejo zagotoviti vseh lastnosti, ki jih ima zapis podatkov na papir. Zatorej ZEPEP izenačuje elektronsko obliko s pisno obliko samo v primeru, če sta izpolnjena dva pogoja, in sicer:



podatki v elektronski obliki so dosegljivi tudi po poteku daljšega obdobja od njihovega zapisa;

podatki v elektronski obliki so primerni za kasnejšo uporabo (shranjeni na takšen način, da bodo uporabni tudi po preteku določenega obdobja, v katerem se lahko bistveno spremenijo tehnične značilnosti strojne in programske opreme). (povzeto po Razgoršek, J., 2009, str. 92)

4.2 ZVDAGA

V letu 2006 je bila v Sloveniji sprejeta zakonodaja, ki naj bi celostno uredila področje elektronskega arhiviranja in hrambe ter s tem posledično slovenski javni upravi in podjetjem omogočila lažje, bolj razširjeno elektronsko poslovanje in dolgoročno elektronsko hrambo ter tako z uradno in pravno veljavo omogočila možnost uničevanja papirne dokumentacije. Tako je bil sprejet trojček, ki vključuje Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva in arhivih (ZVDAGA, 2006), Uredbo zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (UVDAGA, 2006) in Enotne tehnološke zahteve (ETZ, 2006). Zakonodaja naj bi bila »odgovor« na smiselnost uvedbe elektronske hrambe in spodbuda, da bo elektronska hramba v prihodnosti postala nujen del poslovanja vsakega podjetja in bo s tem resnično »zaživela«. Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva in arhivih (ZVDAGA) predstavlja celovit predpis, ki ureja možnost in pravno veljavnost e-hrambe dokumentarnega gradiva v digitalni obliki ne glede na njegovo obliko nastanka (fizična ali e-oblika) in roke hrambe (gradivo z določenim rokom hrambe in arhivsko gradivo). Možnost zakonsko skladne hrambe dokumentarnega gradiva v digitalni obliki tako predstavlja ključni in še zadnji element na poti do popolnega elektronskega poslovanja. (povzeto po «Kako 'zelen' je ZVDAGA?«) Večina organizacij pa si še vedno ne upa uvesti dolgoročne elektronske hrambe. Največji razlog je, da ne vedo oz. nimajo dovolj informacij o sodni praksi z elektronskimi dokumenti na sodiščih, pa čeprav je z zakonom določeno, da dokumenti, hranjeni v zakonsko skladnem sistemu dolgoročne elektronske hrambe, omogočajo enako dokazno vrednost kot papirni dokumenti. Eden od pogojev za uvedbo zakonsko skladne e-hrambe pa so potrjena notranja pravila. Velik razlog za neuvedbo dolgoročne elektronske hrambe v zasebnem ali javnem sektorju so tudi prevelike zahtevnosti in prevelika kompliciranost postopkov priprav na zajem in hrambo dokumentarnega gradiva, veliko bolj s pravno-organizacijskega kot s tehničnega stališča.

Arhiviranje dokumentov v primeru vložitve elektronske deklaracije –

e-poslovanje s CURS-om

Drugi odstavek 77. člena Carinskega zakonika določa, da lahko carinski organi v primeru, če je carinska deklaracija predložena z uporabo sistema računalniške izmenjave podatkov, dovolijo, da se spremni dokumenti ne dostavijo z deklaracijo. V tem primeru se dokumenti hranijo in so na razpolago carinskim organom. Glede na omenjeni člen Carinskega zakonika je v 3. a členu Pravilnika o izpolnjevanju enotne



upravne listine … dano splošno dovoljenje, da se spremni dokumenti hranijo pri udeležencu in da jih ob vložitvi carinske deklaracije ni treba predložiti carinskim organom, razen če carinski organi ne določijo drugače ali če ni s posebnim predpisom določeno drugače. Obveznost poskrbeti za pravilno arhiviranje je na udeležencu, to je oseba, v imenu katere se vloži elektronska deklaracija (npr. pošiljatelj, prejemnik) oziroma deklarant. Izrecna obveznost zastopnika, da hrani dokumente, je navedena samo v primeru, ko ima udeleženec sedež v drugi državi članici oziroma v tretji državi. Za carinske organe ni pomembno, kje se hrani dokumentacija, temveč to, da se hrani v predpisanem obdobju in da se zaradi izvajanja carinske kontrole na zahtevo in do predpisanega roka dostavi. Elektronske deklaracije se arhivirajo skladno z zakonskimi določili elektronskega arhiviranja.

Podrobneje je arhiviranje dokumentacije pri udeležencu opredeljeno v Navodilu CURS-a o izvajanju carinjenja blaga v primeru, ko je vložena elektronska deklaracija. (povzeto po http://www.carina.gov.si)



5 PREDSTAVITEV RAZVOJA E-POSLOVANJA V CURS-u

Globalizacija – verjetno najpomembnejša lastnost in vplivnost sodobne tehnologije – se kaže na področju zagotavljanja hitrega, interaktivnega in cenovno dostopnega mednarodnega povezovanja. Potreba po tesnejšem medorganizacijskem povezovanju, ki so ga narekovale svetovne gospodarske razmere, in potreba po brezpapirnem poslovanju je izpostavila tudi potrebo po neposrednem pristopu. Tako je carinska služba prisiljena v nenehno informacijsko modernizacijo, da je lahko kos danim nalogam in izzivom. Carinska služba v Republiki Sloveniji že vse od osamosvojitve gradila in vzpostavljala različne informacijske sisteme, ki so omogočali hitro in učinkovito odzivanje na svetovne gospodarske spremembe ter potrebe domačega gospodarstva.

5.1 E-CARINA KOT ODGOVOR ZA ZAHTEVE DANAŠNJEGA ČASA

Ustrezna informacijska podpora carinske službe je pomembna tako za carino kot za njene stranke in poslovne partnerje. Sodobno zasnovan, stalno razpoložljiv in učinkovito delujoč informacijski sistem je osnova za nemoteno, hitro, strokovno in enotno izvajanje carinske zakonodaje ob ustreznem zadovoljstvu uporabnikov. Zaradi zagotavljanja povezljivosti z vsemi članicami EU-ja in poenotenja carinskih postopkov je treba carinski informacijski sistem (CIS) stalno prilagajati novim zakonodajnim in tehnološkim zahtevam. V carinski službi sta razvoj in uporaba informacijskih tehnologij odvijala z bliskovito hitrostjo. Ob osamosvojitvi Republike Slovenije, leta 1991, je slovenska carinska služba opravljala carinske postopke izključno le v papirni obliki. Začetki elektronskega poslovanja so bili skromni in so temeljili na nepovezanih računalniških sistemih v okviru posameznih carinskih uradov in izpostav. Konec leta 1994 je imela večina carinskih izpostav vzpostavljena lokalna računalniška omrežja. S postopnim razvojem informacijske tehnologije je CURS v letu 1996 prvič uvedel informacijsko podporo, poimenovano CIS (carinski informacijski sistem) v DOS sistemu. Vendar zaradi takratne zakonodaje (podatki v elektronski obliki niso imeli pravnega pomena) je carinska služba poslovala dvotirno, saj je le papirna oblika dokumentacije imela pravno podlago v izvajanju carinskih postopkov in tako so bili elektronski podatki zgolj kot podpora za izdelavo računov za obračun dajatev, evidentiranje postopkov, izdelavo analitičnih izpisov ipd. CURS je tako že pred vstopom Slovenije v Evropsko skupnost uvajal določene aplikacije v svoje informacijske sisteme, ki so bili podlaga za poznejše hitrejše integriranje carinskih informacijskih sistemov v evropske carinske informacijske sisteme. V letu 1998 je bil uveden elektronski sistem analize tveganja v carinskih postopkih, v letu 1999 trošarinski informacijski sistem – ki je, nadgrajen z dodatnimi funkcijami, v uporabi še danes. Istega leta kasneje je bil ustanovljen tudi preiskovali informacijsko-analitski oddelek.



Junij 2000 predstavlja v poslovanju carinske službe z gospodarstvom pomembno prelomnico in pričetek brezpapirnega poslovanja pri uvozu in izvozu blaga, saj je takrat carinska služba podjetjem prvič omogočila elektronsko vlaganje deklaracij. Prva leta po vstopu Republike Slovenije v Evropsko unijo leta 2004 je CURS še vedno deloval s CIS informacijsko podporo. Pravilnost strateških odločitev v zvezi z informatizacijo carinske službe se je pokazala v času pristopnih priprav, kakor tudi ob samem vstopu Republike Slovenije v Evropsko skupnost. Vključevanje slovenskega carinskega sistema v enoten evropski carinski sistem, ki je predpisan z različnimi direktivami in uredbami Evropske skupnosti, je potekal brez večjih težav, zato si je CURS v Evropski uniji pridobil zelo dober ugled zaradi odprtosti za uvajanje sodobnih, gospodarstvu prijaznih elektronsko podprtih postopkov. Ko je bilo s strani Evropske komisije (v nadaljevanju EK) leta 2004 vsem članicam EU-ja naloženo, da je treba tranzitne postopke Skupnosti najkasneje do 1. 7. 2005 pričeti izvajati s sistemom za avtomatsko obdelavo podatkov, je s tem carinske administracije prisilila k postopnemu uvajanju elektronskega poslovanja. Slovenska administracija je takrat, da je zadostila pogoju EK-ja, uporabila aplikacija MCC (Minimal Common Core), ki jo je razvila prav EK. Odločitev je težka, saj je bila izbira aplikacije MCC, ki je bila sama po sebi sicer državam na voljo brezplačno, pogojena z nabavo in uporabo točno predpisane strojne in licenčne programske opreme, pri čemer je šlo za odmik od siceršnjih konceptov IT okolja aplikacij CIS. Po sprejetju Lizbonske strategije, ko je prišlo v Evropski uniji do korenitih sprememb v zakonodaji na področju postopne uvedbe elektronskega poslovanja, je EU omogočila svojim carinskim administracijam resen pričetek priprav za uvedbo informacijskega sistema in določila roke za uvedbo posameznih projektov. Na podlagi tega se je leta 2006 CURS odločil sam razvijati svoj informacijski sistem, katerega je lahko prilagajal tudi nacionalni zakonodaji. Leto 2006 je bil tudi začetek uporabe elektronskega podpisa v carinskih postopkih. Konec leta 2007 je tako v štirih carinskih uradih uvedel pilotni projekt SIAES (slovenski avtomatizirani sistem izvoznega carinjenja) in ECS (elektronski sistem nadzora izvoza) kot del e-carine EU-ja in se s tem povezal v enoten sistem vseh držav članic EU-ja. Po polletnem uspešnem delovanju so s 1. januarjem 2008 programsko orodje pričeli uporabljati vsi carinski uradi. Na področju carinjenja blaga tako dandanes CURS z gospodarskim subjekti in drugimi državami članicami EU-ja v celoti posluje elektronsko. Z uvedbo brezpapirnega poslovanja je prenesel težišče carinjenja v podjetja, kar je podjetjem omogočilo fleksibilno poslovanje neodvisno od urnika carinske službe, avtonomnost pri izvajanju postopkov, pa tudi bistveno znižal njihove administrativne stroške in skrajšal izvedbo carinskih postopkov. Ker pa je bilo ob uvedbi leta 2007 v poenostavljene postopke vključenih le 12 % podjetij, je bila takrat izvedena analiza »Vključenost podjetij v poenostavljene postopke«, ki je pokazala, da srednje velika in majhna podjetja nimajo dovolj administracije za opravljanje postopkov carinjenja. CURS je težavo rešil s podelitvijo dovoljenj za poenostavitve carinskim zastopnikom



(špediterji), ki v imenu teh podjetij lahko izvajajo poenostavitvene postopke (del pooblastil in opravil se prenese na podjetja). Število podjetij, vključenih v brezpapirno poslovanje, se je tako v 8 mesecih z 289 povzpelo na 3963. Papirna carinska deklaracija (obrazec enotne upravne listine – EUL, list št. 1, 4, 5) se od leta 2006 uporablja le še kot rezervni postopek, če računalniški sistem carinskih organov ali glavnega zavezanca ne dela. Z hitrim razvojem in uporabo carinskega informacijskega sistema je bil za podporo in pomoč vsem notranjim in zunanjim uporabnikom leta 2008 ustanovljen Oddelek za centralno pomoč uporabnikom (OCPU). Oddelek deluje 24 ur na dan in vse dni v letu ter nudi podporo in pomoč glede informacijskih sistemov in rešitev, programske, strojne in komunikacijske opreme, računalniških omrežij, računalniške izmenjave podatkov in drugih informacijskih storitev. Po dobro sprejeti rešitvi na izvozni strani so se nato pričele iskati programske rešitve še na uvozni strani. Tako je 1.3.2009 pričel delovati še avtomatiziran uvozni sistem (SIAIS). S tem je bilo omogočeno popolno brezpapirno poslovanje tudi na uvozni strani. Leto kasneje, aprila 2010 je bil uspešno uveden sistem za računalniško podporo nadzora gibanja trošarinskih izdelkov v odlogu plačila trošarin, ki ga je razvila Evropska komisija skupaj z državami članicami EU. Ta je prinesel poenostavitev postopkov in brezpapirno poslovanje za vse, ki trgujejo z energenti, alkoholom in tobačnimi izdelki. Razvoj carinskega informacijskega sistema se bo v naslednjih letih postopno zmanjševal, vse večji poudarek pa se bo dajal na kvaliteto in posodabljanje že obstoječih aplikacij. Celoten informacijski sistem CURS-a deluje v internetnem okolju, vse aplikacije pa so vključene v platformo informacijskega sistema, ki se med seboj, skladno s potrebami, tudi povezujejo. Sam informacijski sistem ni hermetično zaprt in deluje v treh domenah:

Notranja/nacionalna domena – uslužbenci CURS-a, Zunanja domena – gospodarski subjekti, Skupna domena – skupne službe (Central Services), druge carinske

administracije EU-ja (mednarodna izmenjava podatkov). Mednarodna izmenjava podatkov, kot je prikazano na sliki 4, poteka preko skupnega komunikacijskega omrežja/skupnega sistemskega vmesnika – CCN/CSI (Common Communications Network/Common Systems Interface), s katerim upravlja Evropska komisija. CCN/CSI je omrežje zaprtega tipa, ki medsebojno povezuje carinske administracije vseh držav EU-ja. Zaradi mednarodne izmenjave podatkov in ker vsaka carinska administracija EU-ja (skupno 27 držav) razvija oz. rešuje informacijsko podporo na svoji ravni, je EK za vsako področje posebej izdala tehnično dokumentacijo, ki je za vse administracije strogo obvezna.



DRŽAVA A DRŽAVA B

EVROPSKA KOMISIJA

stranka Carinski organ

Carinski organ

stranka

Zunanja domena

Nacionalna domena

Skupna domena

Nacionalna domena

Zunanja domena

Slika 4: Komunikacijsko omrežje EU-ja Tako je bilo državam naloženo, da morajo zagotoviti, da ima njihov informacijski sistem določene funkcije v okoljih e-izmenjave:

dogovorjena vsebina, oblika in tipi sporočil (EU standardi) o Vsebina dokumentov: E-slog (Edifactv XML obliki), Edifact, Odette,

ebXML, lastna vsebina in struktura dokumenta; o Tipi dokumentov: XML, Edifact, iDOC, txt, Odette …

transportne poti za izmenjavo in povezovanje partnerjev o Transportne poti: X.400, mail, SOAP (XML), MQ, AQ, MSMQ

(sporočilne vrste) …

načini podpisovanja in šifriranja (vsebina sporočila in/ali ovojnica) o PGP, x.509 (PKI infrastruktura -digitalna potrdila in Certifikacijske

agencije) … vrste sistemov in okolij za izmenjavo

o Messagebroker ali proces management sistemi (IBM Partner gateway, IBM Messagebroker, IBM ProcessServer, MS.

Evropska komisija skupaj s carinskimi in davčnimi upravami držav članic EU-ja razvija in upravlja tudi številne elektronske podatkovne zbirke. S tem želi olajšati poslovanje podjetjem in jim na enem mestu ponuditi čim več informacij. Zbirke so namenjene podjetjem, ki iščejo praktične in zanesljive informacije o uvozu in izvozu blaga v in iz EU-ja, trgovini in mednarodni dobavni verigi. Carinske elektronske podatkovne zbirke:

TARIC – podatkovna zbirka dajatev in drugih ukrepov AEO – pooblaščeni gospodarski subjekt EBTI – evropska zavezujoča tarifna informacija ECICS – evropski carinski popis kemičnih snovi EORI – sistem registracije in identifikacije gospodarskih subjektov EXPORT – sledenje MRN – izvoz QUOTA – kvote

CCN/CSI

OMREŽJE

Nacionalni inf. sistem

Nacionalni inf. sistem



SURVEILLANCE – nadzorstvo SUSPENSIONS – opustitve dajatev CUSTOMS OFFICES – carinski uradi, kjer lahko vložite tranzitno deklaracijo TRANSIT – sledenje MRN – tranzit

Davčne elektronske podatkovne zbirke:

SEED – sistem za izmenjavo trošarinskih podatkov TAXES IN EUROPE – davki v državah članicah EU-ja VIES – preverjanje identifikacijske številke za DDV kupcev v drugih državah

članicah EU Do vseh carinskih in davčnih informacij v zbirkah se lahko dostopa prek spletne strani Generalnega direktorata za obdavčenje in carinsko unijo Evropske komisije: http://ec.europa.eu/taxation_customs/common/databases. Poleg podatkovnih zbirk so na voljo tudi e-tečaji (http://ec.europa.eu/customs_ tax_elearning) in evropski carinski informacijski portal, ki je v prvi vrsti namenjen predstavitvi varnostnih pravil v carinskih postopkih v EU-ju (http://ec.europa.eu /ecip).

5.1.1 RIP – OSNOVA E-POSLOVANJA

»Računalniška izmenjava podatkov (RIP) je način izmenjave sporočil, ki je uporaben na vseh področjih poslovanja in posega v poslovna, organizacijska, pravna in druga razmerja med udeleženci.« (Toplišek, J., 1998, str. 13) Pomeni izmenjavo poenotenih, kodiranih sporočil med dvema računalniškima rešitvama. RIP deluje na principu povezovanja računalnikov s telekomunikacijskimi linijami in neposrednega izmenjevanja podatkov v elektronski obliki. Tak način poslovanja imenujemo elektronsko poslovanje. Opredelitev elektronskega poslovanja bi lahko bila »poslovati brez papirja«, torej da so poslovni podatki elektronski in so poslani oziroma prejeti elektronsko, kar vključuje predvsem izmenjavanje podatkov in pošte. Če poenostavimo, elektronsko poslovanje pomeni »poslovati elektronsko«. Elektronsko poslovanje v najširšem smislu vključuje uporabo vseh oblik informacijske in komunikacijske tehnologije v poslovnih odnosih med trgovskimi, proizvodnimi in storitvenimi organizacijami, ponudniki podatkov, potrošniki in državno upravo. RIP ima pred klasičnim načinom komuniciranja številne prednosti:

stroškovna učinkovitost: z občutnim zmanjšanjem količine obdelanega papirja je dosežen takojšen prihranek administrativnih stroškov. Zaposleni se premestijo na pomembnejše naloge v podjetju in tako bolje izkoristijo svoje sposobnosti;

povečana hitrost komuniciranja: v zelo kratkem času se lahko ogromne količine komercialnih podatkov prenesejo iz enega v drug sistem, kar pomeni povečanje odzivnosti, to pa ima za posledico večje zadovoljstvo strank;



večja zanesljivost in točnost pri prenosu podatkov: računalniška izmenjava odpravi možnost napak, ki so sicer lahko neizogibne pri ročnem vnosu podatkov.

Modul RIP je namenjen računalniški izmenjavi podatkov med carinskimi zavezanci in CURS-om na področju carinjenja in nadzora. Deluje v okolju MQS-a, z uporabo XML struktur in pravil elektronskega poslovanja PKI (digitalna potrdila in elektronski podpisi). Nadzor nad delovanjem RIP-a je podprt z aplikacijo RIP ADMIN v Windows okolju. Uvajanje RIP-a v carini je bilo postopno, najprej redno carinjenje, nato poenostavljeni postopki in tranzitni postopek. Potek računalniške izmenjave podatkov za primer vložitve deklaracije za uvoz, aplikacijo SIAIS je predstavljen v prilogi 3.

5.2 PROJEKTI E-CARINE

Slovenski Carinski Informacijski Sistem (SICIS) gostuje v okolju centralnega računalnika IBM z/10 EC Ministrstva za javno upravo. Temelji na platformi IBM WebShere (Portal, Application Server, Message Broker) in zbirki podatkov Oracle 10g. Uporabniki sistema SICIS, ki deluje 24/7/365, so na Generalnem carinskem uradu v Ljubljani in na carinskih uradih, izpostavah ter mejnih prehodih po vsej Sloveniji. Uporabnikov je približno 1300, na sistemu pa je lahko tudi do 500 uporabnikov hkrati. CURS je že od samega začetka strmel k razvoju čim učinkovitejšega informacijskega sistema. V tej smeri so bili zato razviti različni podmoduli (aplikacije) in podsistemi, ki le povečujejo njegovo funkcionalnost. Pred imenom sistema in posameznih podmodulov je dodana predpona SI (SI CIS), ki nazivu doda izraz slovenski. S slike 5 lahko razberemo, da portal SICIS sedaj vsebuje naslednje podmodule (aplikacije):

SIAES (Automated export system) – avtomatizirani izvozni sistem; ECS (Export control system) – nadzor nad izstopom izvoznih pošiljk; MOIZ (Modulni izstop) – enotno vnosno okno za evidentiranje dokumentov

na izstopu iz države; SIAIS (Automated import system) – elektronsko uvozno carinjenje; ICS (Import control system) – sistem nadzora uvoza, izvajanje analize

tveganja pred vstopom blaga na carinsko območje EU-ja;

SINCTS (National transit custom system); EMCS (Excise Movement and Control System) – sistem izmenjave podatkov z

Brusljem in državami članicami na področju spremljanja trošarinskega blaga;

EOS (Economic operators) – sistem ekonomskih operaterjev, preverja EORI številke gospodarskih subjektov;

GCUKOD (Knjigovodstvo Obveznih Dajatev) – sistem zavarovanj, finančni modul; evidenca obračunanih carinskih, trošarinskih, okoljskih in drugih obveznih dajatev, knjigovodska evidenca terjatev in obveznosti itd.;

STROM (Strokovna mnenja) – upravljanje s postopki: odvzema vzorcev, izdaje strokovnih mnenj, izdaje zapisnikov analiz in sledljivost nad postopki;

MEJA – podpora postopkom v potniškem in poštnem prometu.



Vsebuje tudi nekaj podsistemov:

sistem poslovnih pravil (SPP): namenjen je vzdrževanju poslovnih pravil za kontrolo podatkov v modulu carinjenja in nadzora ter skrbi in opozarja na pravilnost izpolnjevanja deklaracij skladno s Carinskim zakonikom Skupnosti, Zakonom o upravnem postopku ipd.;

sistem analize tveganja (SAT): njegova naloga je, da identificira tvegane pošiljke, ki jih pooblaščene uradne osebe ustrezno kontrolirajo.

Slika 5: Carinski informacijski sistem (internet CURS)

5.3 NAČINI E-POSLOVANJA S CARINO

Podjetja lahko trenutno s CURS-om izvajajo elektronsko poslovanje na tri načine, in sicer s pomočjo:

izmenjave elektronskih sporočil o SIAIS/ICS o SIAES/ECS o NCTS o EMCS o obvestilo o uvoznem carinjenju, skupna deklaracija, ladijski manifesti

spletnih aplikacij o Portal e-carina o Dogovor EP



o TARIC o KVOTE

spletnih storitev o TARIC

5.3.1 Z IZMENJAVO ELEKTRONSKIH SPOROČIL

SIAIS/ICS – Avtomatiziran uvozni sistem/Sistem nadzora uvoza

Slovenija je v začetku leta 2009 v okviru projekta ICS/AIS (Import Control System /Automated Import System) vzpostavila avtomatizirani uvozni sistem, ki je zamenjal papirnati obrazec EUL uvozne deklaracije z elektronsko podpisanim sporočilom. Uvozni kontrolni sistem predstavlja prvo fazo avtomatiziranega uvoznega sistema. Cilj AIS je zagotoviti, da se lahko postopek začne v eni državi članici, zaključi pa v drugi državi članici, brez ponovne predložitve istih podatkov. To vključuje tudi izmenjavo elektronskih sporočil uvoznega postopka med sodelujočimi v postopku (carina, trgovci, državna uprava …). Aplikativna rešitev SIAIS carinskim delavcem, ki se srečujejo z uvoznim carinjenjem, omogoča izvedbo vseh potrebnih postopkov do prepustitve blaga. Prav tako omogoča poslovanje med strankami in CURS-om v smislu brezpapirnega poslovanja. Vse deklaracije, ki jih stranke pošljejo v sistem, so namreč elektronsko podpisane. Za preverjanje slednjega CURS uporablja sistem EPOS. Prenova uvoznega carinskega sistema (SIAIS) pomeni predvsem prenovo poslovanja v uvoznih postopkih, avtomatizacijo postopkov in opravil, brezpapirno poslovanje pri uvozu, pripravo na uvedbo varnostnih in varstvenih zahtev (uvedba ICS), uporabo uvozne deklaracije za namene vstopne skupne deklaracije in uvod v bodoče projekte centraliziranega carinjenja.

SIAES/ECS – Avtomatiziran izvozni sistem/Sistem nadzora izvoza

Slovenski avtomatizirani izvozni sistem (SIAES) pomeni popolnoma avtomatizirano poslovanje z izvozno deklaracijo z uporabo elektronsko podpisanih sporočil v formatu XML med deklarantom in carino tako v poenostavljenih kot običajnih postopkih ter izmenjavo elektronskih sporočil med carinskim uradom izvoznega carinjenja in izstopnim carinskim uradom, ki potrdi izstop blaga s carinskega območja Skupnosti. Kot je prikazano na sliki 6, od urada izvoza do urada izstopa spremlja blago spremna izvozna listina (SIL) z MRN-jem; ta listina nadomešča izvod 3-enotne upravne listine. Izvozni carinski postopek se izvede za vse blago Skupnosti, ki se izvaža, in za blago, ki se izvaža po postopku začasnega izvoza na oplemenitenje. Če ni drugače predpisano, se formalnosti, predpisane za izvoz blaga, opravijo tudi pri ponovnem izvozu neskupnostnega blaga. Izvozna deklaracija se vloži pri carinskem uradu, ki je

http://www.carina.gov.si/si/novosti/sektor_za_carinske_in_davcne_postopke/avtomatiziran_uvozni_sistem_siais/



pristojen za nadzor v kraju, kjer ima izvoznik blaga svoj sedež (krajevno pristojni urad), ali na kraju, kjer je blago zapakirano ali naloženo za izvoz. (povzeto po http://www. carina.gov.si/si/e_carina/aes_izvoz/siaes_ecs/)

Slika 6: Primerjava med klasičnim in brezpapirnim postopkom izvoza blaga (Mikuž S., Dobre prakse v slovenski javni upravi 2008, str. 31)

SINCTS – Tranzitni sistem

Sistem NCTS je bil prvi transevropski informacijski sistem, razvit za podporo tranzitnemu carinskemu postopku. Uveden je bil zaradi počasnosti ter togosti papirnega sistema ter ugotovitve številnih goljufij v papirnih postopkih s strani EK. NCTS sistem je v celoti brezpapiren, razen spremne tranzitne listine z MRN-jem (Movement Reference Number), ki je referenčna številka premika. Na podlagi tega lahko identificiramo pošiljko pri tranzitnem ali namembnem uradu in v primeru nepredvidenih dogodkov, kot so nesreče, spremembe poti itd. (povzeto po www.ozs.si) NCTS podpira popolnoma brezpapirno poslovanje med udeleženci v tranzitnem postopku: gospodarskimi subjekti in carinsko upravo države članice ter med državami članicami in skupnimi servisi, ki jih zagotavlja Evropska komisija. Papirne obrazce je v celoti nadomestila izmenjava sporočil. Na sliki 7 lahko vidimo potek izmenjave sporočil; v nacionalni domeni poteka izmenjava prek sporočilnega sistema IBM MQ, v skupni domeni pa prek omrežja Evropske unije CCN. V sistemu se izmenjuje nad 50 različnih vrst sporočil. Letno je samo v sistemu SINCTS zabeleženih več kot 10 milijonov izmenjanih sporočil.



Slika 7: Pregled izmenjave sporočil med udeleženci v tranzitnem postopku NCTS (http://www.carina.gov.si/) Skupni tranzitni postopek je tranzitni postopek na podlagi Konvencije o skupnem tranzitnem postopku med Evropsko gospodarsko skupnostjo in državami EFTE (Švica, Norveška, Islandija). Skupni tranzitni postopek se uporablja za prevoz blaga med državami Skupnosti in EFTE ter med samimi državami EFTE. Nekatere prednosti NCTS-ja:

onemogoča oziroma zmanjšuje možnost goljufij; uveljavlja elektronsko poslovanje in s tem omogoča hitrejše postopke in

manjše čakalne dobe;

omogoča večji nadzor nad pošiljkami; za carino pomeni manj fizičnega (papirnega) dela;



podjetjem omogoča nadzor nad gibanjem pošiljke in pridobitev informacije o zaključku postopka in na to vezane garancije.

SIEMCS – Elektronski nadzor nad gibanjem trošarinskih izdelkov

SIEMCS je računalniška aplikacija za nadzor gibanja nad trošarinskimi izdelki v odlogu plačila trošarine. Omogoča sledenje gibanju trošarinskega blaga v režimu odloga plačila trošarine med državami članicami. Pri gibanju trošarinskih izdelkov v odlogu plačila trošarine med imetniki trošarinskih dovoljenj pošiljko obvezno spremlja trošarinski dokument. Prehod na poslovanje z elektronskim trošarinskim dokumentom je v Sloveniji potekal postopoma. Sistem SIEMCS se je v Sloveniji začel uporabljati z aprilom 2010, ko je Slovenija omogočila uporabo aplikacije SIEMCS na področju prejema trošarinskih izdelkov pod režimom odloga plačila trošarine za gibanja iz ostalih državam članic v Slovenijo. S 1. 1. 2011 gibanje trošarinskih izdelkov med državami članicami spremlja izključno elektronski trošarinski dokument, medtem ko se za gibanja, ki potekajo znotraj Slovenije, še naprej uporablja papirni trošarinski dokument.

5.3.2 PREKO SPLETNIH APLIKACIJI

Portal e-carina

Z vpeljavo portalnih rešitev je tudi CURS začel ponujati aplikacije svojim zunanjim uporabnikom. To so poslovni subjekti, ki sodelujejo s CURS. Spletni portal e-carina tako ponuja aplikacije e-Izvoz, e-Izvršbe, SIEMCS ter vpogled v uporabnikovo stanje obračunanega dolga po posameznem instrumentu zavarovanja. Spletne storitve e-carina omogočajo uporabnikom možnost uporabe storitev v lastnih rešitvah uvoznikov/izvoznikov (izračun dajatev, preverjanje šifre blaga in pogojev izvajanja postopkov ...), interaktivne vpoglede v TARIC podatke, poenotenje virov za izvajanje procesov med podjetji, prevzem dnevno svežih podatkov o spremembah TARIC baze podatkov ter interaktivni dostop do podatkov o odprtih, blokiranih in porabljenih kvotah.

TARIC

»Taric« je relacijska podatkovna baza zunanjetrgovinskih predpisov Evropske unije (EU), ki omogoča vsem članicam EU-ja pravilno izvajanje ukrepov zunanje trgovinske politike EU-ja in vključuje:

podatkovno bazo "Slo Taric Taxud" v Sloveniji, dnevni prevzem podatkov iz "Taric Taxud" podatkovne baze v Bruslju, ažuriranje "Slo Taric Taxud" podatkovne baze s podatki prevzetimi iz "Taric

Taxud" podatkovne baze v Bruslju, tako da se ohranja zgodovina,

dodajanje nacionalnih (slovenskih) ukrepov v podatkovno bazo "TARIC-nacionalni" (Slovenska Taric podatkovna baza),

iskanje določenih podatkov v slovenski Taric bazi (TARIC SLO).



KVOTE

Tarifna kvota je določena količina oziroma vrednost blaga, ki se lahko uvozi v določenem obdobju po znižani carinski stopnji. Tarifne kvote se lahko uporablja za uvoz določenega izvora, običajno v okviru preferencialnih tarifnih dogovorov ali za uvoz vseh porekel. Ker je Skupnost carinska unija, tarifne kvote upravlja Evropska komisija centralno. Podatkovna baza za tarifne kvote prikazuje stanja posamezne tarifne kvote, ki velja v tem in preteklem letu. Prav tako navaja nekatere druge pomembne informacije, kot je datum, ko je določena kvota izčrpana. Te informacije so predmet nenehnih sprememb, ki so posledica vsakodnevnih carinskih postopkov. Informacije se osvežijo dnevno (vsak večer) in veljajo do večera naslednjega dne.

5.3.3 S POMOČJO SPLETNIH STORITEV

Spletne storitve e-carina omogočajo dostop do podatkov informacijskega sistema TARIC iz uporabnikovih lokalnih aplikacij z uporabo SOAP funkcij, interaktivne vpoglede v TARIC podatke (tudi modul za izračun dajatev), prevzem dnevno svežih podatkov o spremembah TARIC baze podatkov, interaktivni dostop do podatkov o odprtih, blokiranih in porabljenih kvotah ter vpogled v uporabnikovo stanje obračunanega dolga po posameznem instrumentu zavarovanja. (povzeto po http://www.carina.gov.si/)

5.4 DOSEDANJE IZKUŠNJE V E-POSLOVANJU

Ključni rezultat e-uprave je večja prijaznost do uporabnika storitev. Veliko je sicer govora tudi o prihrankih, vendar se je treba zavedati, da ti v poslovnem svetu temeljijo predvsem na posledičnem zmanjševanju števila zaposlenih, ki lahko s pomočjo novih tehnologij naredijo več, hitreje in bolje. V javni upravi pa se zaradi nekoliko drugačne politike zaposlovanja prihranki ne bodo pokazali tako kmalu in očitno. Vendar bo uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije zagotovo že v kratkem prispevala k večji kakovosti storitev in k prijaznejšemu načinu poslovanja s strankami. Rezultati e-poslovanja v CURS-u so:

povečanje konkurenčnosti gospodarstva; znižanje stroškov za carinsko posredovanje pri pripravi deklaracij;

zmanjšanje udeleženosti človeških virov (osebja), ki pri klasičnih postopkih pogosto potujejo in komunicirajo s carinskimi zastopniki in cariniki;

večjo prilagodljivost poslovanju podjetij, saj se postopki izvajajo ne glede na delovni čas carinske službe (24/7/365);

časovni prihranek zaradi krajših postopkov, ki posledično pomenijo dosti večjo izkoriščenost prevoznih sredstev zaradi višjega obrata prevoznih sredstev, saj ni nepotrebnih izgub pri čakanju. (povzeto po Mikuž S., Dobre prakse v slovenski javni upravi 2008, str. 26)



5.4.1 RAZISKAVA ODZIVA IN ODNOS ZAPOSLENIH V CURS-u NA UVEDBO E-POSLOVANJA

5.4.1.1 Cilji in namen raziskave

Cilj raziskave je opredeliti nivo zadovoljstva uporabnikov z uporabo informacijske tehnologije, stopnjo poenostavitve dela za uporabnika in vpliv e-poslovanja na delovno mesto, nadalje ugotoviti prilagoditev uporabnikov na način dela, ter pridobitev njihovih mnenj o možnostih izboljšanja ravni storitev in o nadaljnjem razvoju e-poslovanja. Namen raziskave je prikazati prednosti uvedbe e-poslovanja za interne uporabnike, odvisnost med hitrejšo prilagodljivostjo uporabnikov in pravočasnim ter kvalitetnim izobraževanjem in tako prikazati pozitivni vpliv na uporabnika ter posledično na njegovo delo.

5.4.1.2 Metode in tehnike dela

Za pridobitev podatkov je bila izvedena primarna raziskava, računalniško podprto zbiranje podatkov z anketo. Vprašalnik (Priloga 1) je bil objavljen 1. junija 2011 na spletnem naslovu http://www.mojaanketa.si/anketa/200366702/. Anketiranje je bilo izvedeno anonimno, v mesecu juniju 2011. Potencialni anketiranci, skupaj cca. 200, so bili z vsebino in namenom ankete seznanjeni preko elektronske pošte. V vzorec (N= 150) je bilo zajetih 150 zaposlenih v CURS-u od skupno cca. 1654. To predstavlja 9 % celotnega kadra. Po oddani zadnji, 150. anketi, 22. junija, se je anketa zaključila. Anketiranci so odgovarjali na anketni vprašalnik, ki je bil razdeljen na pet sklopov:

splošno (starost, spol, izobrazba, uporaba IKT-ja), informacije (dostopnost, kvaliteta, razumljivost), izvedba postopka (hitrost, stroški, kakovost), vplivi (nadzor), nadaljnji razvoj (možnosti, želje).

5.4.1.3 Analiza rezultatov

Iz tabele 2 je razvidno, da je bila povprečna starost anketiranca 42 let in 6 mesecev, kar je primerljivo s stanjem povprečne starosti zaposlenih v CURS-u na dan 31. 12. 2012, ki je 44 let in 10 mesecev. Lahko trdimo, da je vzorec glede na starost reprezentativen. Najnižja starost anketiranca je bila 22 let, najvišja pa 63 let. V vzorec je bilo zajeto skupno 150 anketirancev, od tega 54 % moškega spola in 46 % ženskega spola, kar je še vedno v intervalu zaupanja (0,45;0,59) in lahko potrdimo, da je vzorec tudi glede na spol reprezentativen.



Statistic Std. Error

Starost udeleženca

Mean 42.51 .692

95% Confidence Interval for Mean Lower Bound

41.15

Upper Bound 43.88

5% Trimmed Mean 42.47

Median 43.00

Variance 71.903

Std. Deviation 8.480

Minimum 22

Maximum 63

Range 41

Interquartile Range 11

Skewness .048 .198

Kurtosis -.311 .394

Tabela 2: Statistični podatki anketirancev S slike 8 lahko razberemo, da je bilo v anketo zajeto 32 % zaposlenih s srednješolsko izobrazbo, 31 % zaposlenih z univerzitetno izobrazbo, 29 % z visokošolsko, 7 % z višješolsko izobrazbo in 1 % z magisterijem. Rezultati kažejo na to, da je v CURS-u zaposlen visoko izobražen kader.

Slika 8: Stopnja izobrazbe anketirancev Kot najmanjša stopnja izobrazbe je bila vzeta srednješolska izobrazba – na podlagi podatka, da je le-ta osnovni pogoj za zaposlitev v CURS-u na delovno mesto carinika. Glede na to, da začetki elektronskega poslovanja v CURS-u segajo v leto 1996 in da carinski informacijski sistem deluje preko spleta, je pričakovano, da rezultati ankete na sliki 9 kažejo, da večina, 118 anketirancev, uporablja internet več kot 9 let. Pod kategorije uporabe interneta manj kot 8 let, skupaj 31 anketirancev, spada



večinoma kader, ki ima manjši delovni staž, ali starejši kader, ki je bil premeščen z drugega delovnega mesta. Po podatkih, ki jih Eurostat objavlja na področju informacijske družbe, je bila v letu 2010 Slovenija na 7. mestu po deležu oseb, ki internet uporabljajo dnevno.

Slika 9: Število let uporabe interneta S slike 10 lahko razberemo, da vsi anketiranci uporabljajo osebni računalnik in skoraj vsi elektronsko pošto. Internet uporablja 95 % anketirancev; praktično vsi anketirani, več kot 94 %, pa pri svojem delu uporabljajo osnovne računalniške rešitve (MS Office; Word, Excell, Power Point …) in specializirane računalniške rešitve (SICIS, SPIS …). Digitalno potrdilo uporablja najmanj, le 90 anketirancev.

Slika 10: Uporaba IKT-ja pri delu Po raziskavi, ki jo je opravil SURS (Statistični urad Repubilke Slovenije), delež zaposlenih v Sloveniji, ki pri svojem delu uporabljajo računalnik, zmerno narašča v podjetjih v vseh velikostnih razredih (glede na število zaposlenih oseb). Januarja 2011 je v podjetjih z 10 ali več zaposlenimi osebami pri svojem delu vsaj enkrat na teden uporabljalo računalnik 54 % vseh zaposlenih. V enakem obdobju leta 2010 je računalnik pri svojem delu uporabljalo 52 % zaposlenih oseb. Sorazmerno narašča tudi delež zaposlenih, ki pri svojem delu uporabljajo računalnik, povezan z internetom. Ta delež je v januarju 2011 znašal 45 % zaposlenih oseb, v januarju 2010 pa 42 % zaposlenih oseb.



Usposabljanje na e-poslovanje Javni uslužbenci delujejo v negotovem okolju, v pogojih, kjer niso le sposobni reševati problemov, ampak morajo za reševanje teh problemov razvijati novo znanje. Usposobljenost javnih uslužbencev je eden od kazalnikov sposobnosti izvajanja reform, še posebej izražena je njihova sposobnost visoke prenosljivosti znanja. Zato države s sodobnim pogledom na vlogo javne uprave skrbijo za to, da so javni uslužbenci glede tega v dobri kondiciji. Sposobni morajo biti ločevati med podatki, informacijami in znanjem, saj je pogosto proces obrnjen: šele z ustreznim znanjem so sposobni poiskati informacije in kreirati podatke, ki lahko ustvarijo novo znanje. (Lavtar, R., Tacitno znanje in strokovno usposabljanje javnih uslužbencev) Odzivi anketirancev glede predhodnega organiziranega usposabljanja na sliki 11 so le delno pozitivni. Kar 56 anketirancev se s trditvijo, da je bilo pred uvedbo organizirano ustrezno usposabljanje, le delno strinja, medtem ko je 47 anketirancev (34 se jih strinja, 13 se jih v celoti strinja) bilo z organiziranimi usposabljanji zadovoljnih in jih ocenjujejo kot ustrezna. S trditvijo se v glavnem ne strinja 35 anketirancev, 12 pa se jih sploh ne strinja.

Slika 11: Pred uvedbo je bilo organizirano ustrezno usposabljanje Za učinkovito delovanje carinske službe, ki bo sposobna slediti spremembam v družbi in delu v EU-ju, CURS namenja še posebno pozornost strokovnemu usposabljanju javnih uslužbencev. Po podatkih iz letnih poročil CURS-a je bilo v letu 2004 izvedenih 276 različnih oblik funkcionalnega usposabljanja, katerih se je skupaj udeležilo 2691 javnih uslužbencev (posamezni javni uslužbenci so se udeležili več kot enega usposabljanja). Samo v primerjavi z letom 2003 se je število delavcev, ki so se usposabljali v letu 2004, povečalo za 52,20 %. V letu 2010 pa je bilo organiziranih 364 različnih oblik usposabljanja, ki se jih je udeležilo 4417 javnih uslužbencev (posamezni javni uslužbenci so se udeležili več kot enega usposabljanja). To pomeni 31 % več izobraževanj v primerjavi z letom 2004 in 64 % več udeležencev. Tako je bilo med letom 2004 in letom 2010 skupaj organiziranih 2130 usposabljanj in izobraževanj. Ker je samo SICIS sistem sestavljen iz več kot 9 aplikacij, lahko sklepamo, da vsak javni uslužbenec ni bil na usposabljanju za vsako aplikacijo in od tod lahko pojasnimo le delno pozitivne rezultate glede zadovoljstva z organizacijo predhodnih izobraževanj.



Vredno je tudi omeniti, da imajo zaposleni na razpolago dovolj informacij in da sta razumljivost in kvaliteta teh informacij na dovolj visokem nivoju. Do takih rezultatov je lahko delno prišlo zaradi prevelike razpršenosti informacij, neustreznega posredovanja novih informacij do ciljnih uporabnikov in preobsežnosti ter nepovezanosti zakonodaje.

Slika 12: Usposabljanje je bilo pravočasno in temeljito

706050403020

Starost udeleženca

12.5

10.0

7.5

5.0

2.5

0.0

Fre

qu

en

cy

12.5

10.0

7.5

5.0

2.5

0.0

12.5

10.0

7.5

5.0

2.5

0.0

12.5

10.0

7.5

5.0

2.5

0.0

12.5

10.0

7.5

5.0

2.5

0.0

se s

plo

h

ne s

trinja

m

se v

g

lavn

em

n

e s

trinja

mse d

elo

ma

strin

jam

se s

trinja

m

se

p

op

oln

om

a

strin

jam

4) U

sp

osab

ljan

je je

bilo

pra

vo

èasn

o te

r tem

eljito

Slika 13: Uspešnost usposabljanja – razčlenjeno glede na starost Carinski informacijski sistem je v stalnem razvoju in spreminjanju ter zato zahteva stalno usposabljanje in izobraževanje. S pomočjo pravočasnega in dobrega izobraževanja je prilagodljivost uporabnikov hitrejša. Da je bilo usposabljanje pravočasno in dovolj temeljito organiziramo, lahko razberemo s slike 12. Glede tega se delno strinja oz. strinja skupaj več kot 64 % anketirancev; od tega se jih popolnoma strinja 6 %, strinja 19 % in deloma strinja 39 %. S trditvijo se v glavnem ne strinja 25 % oz. sploh ne strinja skupaj 11 % anketirancev.



Med tistimi, ki se v glavnem ne strinjajo, jih je 25 %, sploh se ne strinja 11 %, s slike 13 lahko ugotovimo, da jih je največ v starosti nad 40 let. Do starosti 40 let se s trditvijo v večini strinjajo oz. deloma strinjajo. V današnjem spreminjajočem se svetu je neprestano razvijanje sposobnosti in spretnosti ključnega pomena. Pritiski in spremembe so in bodo ostali del poslovnega okolja, kar pomeni, da se bo nadaljevala tudi potreba po razvoju novih kompetenc, spretnosti in prilagoditev.

Slika 14: Na e-poslovanje sem se hitro prilagodil S slike 14 lahko vidimo, da je bila prilagodljivost zaposlenih spremembam hitra; 115 anketirancev, torej večina, temu pritrjuje. S trditvijo se deloma strinja 26 anketirancev, 9 anketirancev pa je mnenja, da se niso hitro prilagodili. Iz tega lahko sklepamo, da so bila izobraževanja uspešno usmerjena, novosti dobro obrazložene, potrebe po spremembah dobro razumljene in koristi pričakovane.

706050403020

Starost udeleženca

12.5

10.0

7.5

5.0

2.5

0.0

Fre

qu

en

cy

12.5

10.0

7.5

5.0

2.5

0.0

12.5

10.0

7.5

5.0

2.5

0.0

12.5

10.0

7.5

5.0

2.5

0.0

12.5

10.0

7.5

5.0

2.5

0.0

se

sp

loh

n

e s

trinja

m

se

v

gla

vn

em

n

e s

trinja

ms

e d

elo

ma

s

trinja

ms

e s

trinja

m

se

p

op

oln

om

a

strin

jam

4) N

a u

po

rab

o s

em

se

hitro

prila

go

dil/-a

Slika 15: Prilagoditev na e-poslovanje – razčlenjeno glede na starost



Da so se na spremembe pri poslovanju večinoma najtežje prilagodili predvsem starejši delavci, stari nad 50 let, lahko razberemo s slike 15. Splošno znano je, da imajo starejše generacije delavcev odklonilen odnos do sprememb. Spremembe zavračajo predvsem zaradi zadovoljstva z že utečenim poslovnim udobjem, strahom pred novim delom, izgubljanjem pridobljenih navad, slabi obveščenosti o spremembah ter pomanjkanjem sposobnosti in znanja. Med razloge spadata tudi pomanjkanje zaupanja in izguba nazora. Nekaj anketirancev, ki se na uporabo po njihovem mnenju niso hitro prilagodili, je starih tudi pod 40 let. Glede na to, da CURS pri e-poslovanju uporablja večinoma specifično programsko opremo, lahko to dejstvo pripišemo možni menjavi delovnega mesta ali novi zaposlitvi.

Slika 16: Prednosti e-poslovanja za javne uslužbence Elektronsko poslovanje prinaša veliko prednosti za CURS in uporabnike. Med prednosti, ki jih anketiranci najvišje zaznavajo pri e-poslovanju, lahko (kot prikazuje slika 16) prištejemo hitrejše postopke v primerjavi s klasičnimi. S to trditvijo se strinja oz. popolnoma strinja skupaj 104 anketirancev. 90 anketirancev se strinja, da je po uvedbi e-poslovanja poslovanje enostavnejše, sledi zmanjšanje količine porabljenega papirja (skupaj 87 anketirancev), najmanj pa kot prednost zaznavajo poenostavitev upravnih postopkov (skupaj 85 anketirancev). Med negativnimi odgovori (se sploh ne strinjam/se v glavnem ne strinjam) prevladuje zmanjšanje količine porabljenega papirja, skupaj 20 anketirancev, in poenostavitev upravnih postopkov z 18 odgovori. Da so te spremembe, ki so jih anketiranci občutili na svojih delovnih mestih, zelo opazne je moč ugotoviti s slike 17. Največja pozitivno sprejeta sprememba, ki jo je e-poslovanje prineslo, je izboljšan pretok informacij/podatkov. S to trditvijo se strinja skupaj 95 anketirancev, 43 anketirancev meni, da se je pretok informacij delno izboljšal in se s trditvijo le delno strinjajo, 12 anketirancev pa je mnenja, da ta sprememba ni opazna.



Slika 17: Prednosti e-poslovanja za javne uslužbence Rezultati kažejo tudi, da anketiranci vedno bolj zaupajo elektronskemu načinu poslovanja, saj se jih je skupaj 64 strinjalo s trditvijo, da je z uvedbo e-poslovanja zagotovljena tudi večja varnost podatkov. 67 anketirancev je še vedno malo skeptičnih, saj se s trditvijo le deloma strinjajo. V e-poslovanje in s tem večjo varnost podatkov pa še vedno ne zaupa skupaj 19 anketirancev, saj se s trditvijo v glavnem ali sploh ne strinjajo. Kajzer (Kajzer, V., 2008, str. 27) je kakovost storitev definirala kot odjemalčevo dolgoročno zaznano oceno o izvedbi storitve. Odjemalčevo zadovoljstvo pa je kratkoročna čustvena reakcija na določeno aktivnost v zvezi s storitvijo. Odjemalci vedno primerjajo pričakovano raven izvedbe z dejansko in s tem določajo kakovost storitve. Iz zgornjih rezultatov lahko razberemo, da se 75 anketirancev strinja oz. popolnoma strinja, da se je zaradi uvedbe e-poslovanja kakovost storitev v CURS-u dvignila, deloma se strinja 62 anketirancev. Tako lahko povzamemo, da je dvig kakovosti storitev z uvedbo e-poslovanja zaznalo več kot 91 % anketirancev. S trditvijo pa se v glavnem oz. popolnoma ne strinja skupaj 13 anketirancev. Rezultati so povsem pričakovani, saj je kakovost storitev odvisna od več dejavnikov, ne le od načina poslovanja. Med dejavnike kakovosti storitev spada tudi hitrejši odzivni čas zaposlenih in strank. Z e-poslovanjem poslovnim procesom vzpostavimo nadzor v realnem času, zato lahko tudi lažje odpravimo ‘ozka grla’ ali ‘prosti tek’ v procesu in s tem bistveno skrajšujemo čas posameznega poslovnega dogodka. 88 anketirancev je mnenja, da se je odzivni čas izboljšal, 43 anketirancev se s trditvijo, da je odzivni čas hitrejši, le deloma strinja, 19 anketirancev pa meni, da se odzivni čas ni spremenil. Odgovore, da odzivni čas ni hitrejši, lahko sprejmemo s tem, da nanj v veliki meri vpliva tudi človeški faktor. S slike 18 lahko razberemo odgovore na vprašanja glede vpliva e-poslovanja na komunikacijo s strankami. Na vprašanje, ali se je odzivni čas strank, pri katerem je



bilo mišljeno poslovanje preko e-pošte, izboljšal, je z mnogo bolje odgovorilo 17 anketirancev, z bolje je odgovorila slaba polovica – 72 anketirancev, da ne opažajo razlike, je odgovorilo 50 anketirancev, 11 anketirancev pa je mnenja, da se je odzivni čas poslabšal. Na odgovor mnogo slabše ni odgovoril noben anketiranec.

Slika 18: Vpliv e-poslovanja na komunikacijo s strankami Podobne odgovore smo dobili tudi pri vprašanju, kako se je izboljšal odzivni čas uslužbencev, s katerimi sodelujejo znotraj organizacije. Z odgovorom mnogo bolje je odgovorilo 24 anketirancev, 68 anketirancev je opazilo spremembo na bolje. Razlike ne opaža 49 anketirancev, da je odzivni čas slabši, pa meni 9 anketirancev. Da je poenotenje komunikacije s strankami bolje, je odgovorila večina, in sicer 66 anketirancev, 26 jih meni, da je mnogo bolje, 44 ne opaža razlik, 14 pa jih meni, da je slabše.

Slika 19: Zmanjšanje stroškov poslovanja E-poslovanje in posledično tudi delno brezpapirno poslovanje pomembno vplivata na zmanjšanje stroškov procesiranja in izmenjave dokumentov. Izmenjavo papirnih dokumentov med posameznimi enotami po klasični pošti ali preko faksa nadomesti elektronski način, s čimer se zmanjšajo materialni stroški poslovanja. Slika 19 prikazuje, da se s trditvijo, da so se zmanjšali stroški poslovanja, le deloma strinja



38 % anketirancev, strinja se 26 % anketirancev, popolnoma se jih strinja 18 %. V glavnem se strinja le 15 % anketirancev, 3 % pa se s trditvijo sploh ne strinjajo. Pri e-poslovanju dokumenti skozi proces potujejo hitro in skladno z določenimi pravili. S tem je tudi zagotovljena sledljivost procesa.

Slika 20: Nadzor nad procesi S slike 20 je mogoče ugotoviti, da se skoraj polovica anketirancev, 49 %, s tem strinja, saj je na vprašanje, kako se je izboljšal nadzor nad procesi, odgovorila z bolje. 27 % anketirancev ne opaža razlike, 15 % pa jih meni, da je nadzor mnogo boljši. Da je nadzor sedaj slabši, jih meni 8 %, 1 % anketirancev pa meni, da je nadzor mnogo slabši.

Prednosti e-poslovanja za javne uslužbence – povprečne ocene po posameznih trditvah in drugi parametri analize

Trditev

Parameter

Povprečna ocena

Standardni odklon

Koeficient var. V %

1 Prihranek na času 3,78 1,02 26,9 %

2 Hitrejši pregled dokumentov 3,77 0,98 26,1 %

3 Večja preglednost nad celotnim postopkom 3,75 0,96 25,7 %

4 Manjše število napak pri delu 3,25 0,87 26,9 %

5 Zmanjšanje število telefonskih klicev strank 2,96 1,18 39,9 %

6 Manjša obremenjenost uslužbenca 2,63 1,02 38,7 %

7 Zmanjšanje obsega nalog 2,41 0,91 37,6 %

8 Manjša zahtevnost izvajanja nalog 2,41 0,95 39,4 %

9 SKUPAJ 3,12 0,99 32,6 %

Tabela 3: Parametri analize po posameznih trditvah V tabeli 3 so prikazani izračuni povprečnih ocen posameznih trditev, standardni odklon in koeficient variabilnosti. Povprečne ocene smo izračunali tako, da smo opisne vrednosti spremenljivke spremenili v številske, in sicer od 1 (Se sploh ne strinjam) do 5 (Se popolnoma strinjam).



Iz tabele 3 je tudi razvidno, da so trditve dokaj poenotene, saj je standardni odklon, izračunan iz vseh ocen, 0,99 in predstavlja 32,6 % povprečne ocene vseh ocen. Variabilnost ocen je torej srednja.

Slika 21: Povprečne ocene po trditvah in povprečje vseh ocen Na sliki 21 lahko vidimo, da so bile za vse trditve povprečne ocene pod pričakovanimi, in sicer od 2,41 (Manjšo zahtevnost izvajanja nalog in Zmanjšanje obsega nalog) do 3,78 (Prihranek na času). Povprečna ocena vseh trditev je 3,12. Pri vseh trditvah je variabilnost srednja, najvišja je za trditev, da je zahtevnost izvajanja nalog manjša, saj standardni odklon predstavlja 39,4 % povprečne ocene. Najnižja pa je za trditev, da je preglednost nad celotnim postopkom večja, saj standardni odklon predstavlja 25,7 %, torej nekaj nad četrtino povprečne ocene.

Slika 22: Ocena pomembnosti rednega izobraževanja za nadaljnji razvoj Izsledki ankete na sliki 22 kažejo, da so anketiranci v več kot polovici, 51 %, odgovorili, da je za nadaljnji razvoj elektronskega poslovanja pomembnost rednega izobraževanja za uporabo novih tehnologij in rešitev e-poslovanja velika. Da je pomembnost rednega izobraževanja zelo velika, jih je odgovorilo 22 %, s



pomembnostjo stopnje srednje pa se strinja 20 % anketirancev. Le za 7 % pa je pomembnost rednega izobraževanja majhna oz. zelo majhna. Razni vidiki, ki jih CURS za izboljšanje ravni storitev v smeri uporabnikov uporablja, so: zgodnji informativni sestanki za prihajajoče spremembe v carinskih postopkih in zahteve po izobraževanjih, dostopnost informacij, kvaliteta, razumljivost informacij in način pridobitve le-teh, hitrost in stroški pri izvedbi postopkov.



6 RAZVOJ E-POSLOVANJA

6.1 SMERNICE RAZVOJA E-POSLOVANJA V SLOVENSKI CARINI

Carinski zakonik Skupnosti (MCZS)

Evropska carina se z novim carinski zakonikom Skupnosti (MCZS) ne omejuje na poenostavitev postopkov, ampak v nekaterih točkah temeljito spreminja carinsko pravo, zato je ta predlog nerazdružljivo povezan s predlogom o brezpapirni carini, "e-customs". V resnici bo prav dobro delovanje tega sistema omogočilo uporabo novih postopkov, zapisanih v posodobljenem carinskem zakoniku. Carinski postopki bodo cenejši in hitrejši, pravila bodo enostavnejša in prilagojena sodobnemu elektronskemu poslovanju carinskih uprav, posledično pa bomo s tem povečali zaščito in varnost evropskih državljanov. Bistvena sprememba je koncept centraliziranega carinjenja, ki bo dokončno vzpostavljen leta 2013. Centralizirano carinjenje omogoča podjetjem, da bodo lahko vložila carinske deklaracije, neodvisno od lokacije ali namena blaga (praviloma v državi, kjer ima podjetje sedež). V sklopu centraliziranega carinjenja je s 1. julijem 2009 začela veljati t. i. EORI številka. To je registracijska in identifikacijska številka gospodarskega subjekta, ki jo posameznim gospodarskim subjektom dodeli carinski organ države članice ali drug imenovani organ. EORI številka je edinstvena v Evropski skupnosti in se uporablja v vseh stikih gospodarskih subjektov ali, kadar je to primerno, drugih oseb s carinskimi organi. Uporablja se tudi za izmenjavo informacij med carinskimi organi ter med carinskimi organi in drugimi organi. Ključna sprememba v zakonodaji EU-ja s sprejetjem MCZS-ja je popolna elektronska izmenjava podatkov, ki bo postala glavni način sporazumevanja med samimi carinskimi organi ter med carinskimi organi in gospodarskimi subjekti. Za spodbujanje učinkovitosti in uspešnosti e-uprave Evropska komisija zagotavlja podporo državam članicam z merjenjem njihovega napredka ter primerjavami rezultatov. Primerjava razvoja informacijske družbe v državah članicah na podlagi nekaterih kazalnikov kot tudi najboljših praks je pomemben del ocene napredka o uresničevanju ciljev. Podatki za analizo prihajajo iz različnih virov (Eurostat, OECD, raziskave, študije). Trenutni okvir temelji na kazalnikih, ki se uporabljajo za primerjavo eEurope, (predhodnik i2010), ki se osredotoča na bolj zapletena vprašanja z vplivom in uporabo tehnologij v širše gospodarstvo. Kazalci so razvrščeni v devet tem: 1: razvoj širokopasovnega dostopa, 2: dodatne storitve, 3: varnost, 4: vpliv v zvezi s splošnimi cilji Lizbonske strategije za rast in zaposlovanje, 5: naložbe v raziskave IKT, 6: sprejetje IKT v podjetjih, 7: vpliv sprejetja IKT v podjetjih, 8: vključevanje, 9: javne službe.



Zadnji podatki primerjalne analize Evropske komisije o e-upravi v Evropi kažejo, da sta v zadnjih dveh letih kakovost in dostopnost spletnih storitev uprave v porastu. Pri ocenjevanju dostopnosti storitev preko portalov in spletnih strani je Slovenija poleg Avstrije, Malte, Portugalske, Velike Britanije in Švedske med vodilnimi državami. Slovenija je dosledno izboljšala svojo učinkovitost pri kazalnikih informacijske družbe in je dosegla raven interneta ter širokopasovnega dostopa v povprečju EU-ja. Velik napredek je dosegla pri zagotavljanju javnih storitev na spletu, zlasti za državljane, kar nam daje vodilno mesto v tem merilu. Poslovanje preko e-uprave je tudi visoko, medtem ko je uporaba e-storitev s strani državljanov v povprečju z EU-jem. Trenutna strategija Slovenije je usmeritev na izboljšanje zadovoljstva uporabnika. Slovenija je po analizi najuspešnejša vzhodnoevropska država in je po zrelosti razvitosti svojih elektronskih storitev uvrščena na peto mesto, saj dosegamo 95-% dostopnost storitev. Z vidika spletne razvitosti dosega Slovenija 97 %. Spletne storitve za državljane dosegajo 99-%, medtem ko so poslovne storitve le 5 % manj razvite. Po analizi v Sloveniji storitve e-uprave uporablja 68 % podjetij in 28 % posameznikov. Uresničevanje strategije razvoja elektronskega poslovanja v Sloveniji se izkazuje in zrcali skozi izvajanje Akcijskega načrta elektronskega poslovanja javne uprave (AN

SREP). To je izvedbeni dokument usmeritev e‐poslovanja javne uprave, ki

opredeljuje cilje, e‐storitve in naloge vzpostavitve e‐poslovanja javne uprave ter določa mehanizme za izvajanje in spremljanje pripadajočih aktivnosti in projektov. Izhaja iz dejanskih potreb strank ter smernic in direktiv EU-ja pri razvoju e‐poslovanja javne uprave (JU). Namen AN SREP-ja je izvajanje uresničevanja ciljev začrtanih v nacionalnih in mednarodnih pravnih podlagah, strateških politikah in dokumentih, kot so Strategija razvoja elektronskega poslovanja ter izmenjave podatkov iz uradnih evidenc (v

nadaljevanju: SREP) 1, Slovenska izhodna strategija 2010–2013, cilji programsko

usmerjenega proračuna v okviru 12. delovne skupine (»E‐upravljanje,

informacijsko‐komunikacijska infrastruktura in boljši predpisi«), Ministrske

deklaracije EU-ja za razvoj e‐uprave do leta 2015, strategija razvoja informacijske družbe Si2010, priporočila mednarodne organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), ocenjevanje stopnje razvitosti e‐uprave, ki jo redno izvajajo Evropska komisija in druge institucije.

Aktivnosti na področju razvoja e‐uprave bodo usklajene tudi z načrtom informatizacije in Programom Vlade RS za odpravo administrativnih ovir in zmanjšanje administrativnih bremen za 25 % do konca leta 2012. Strateški cilji SREP-a sledijo viziji in strateškim izhodiščem, določajo smeri delovanja pri realizaciji strategije in odgovarjajo na vprašanje, katere so prednostne smeri razvoja elektronskih storitev javne uprave v prihodnje. Združeni so v štiri poglavitne skupine:

omogočiti uspešno in učinkovito delovanje JU-ja z elektronskim poslovanjem,



povečati uporabo elektronskih storitev JU-ja, razviti skupne in integrirane storitve med vsebinskimi področji in med ravnmi

uprave,

zagotoviti elektronsko podporo pri vzpostavitvi enotnega trga in čezmejnih storitev v EU-ju in mednarodnem prostoru. (povzeto po Akcijski načrt e-poslovanja v javni upravi od 2010 do 2015)

Enotno okno

Sprejetje posodobljenega Carinskega zakonika Skupnosti in Odločbe o elektronskem carinjenju je zagotovilo pravno podlago carinskim administracijam EU-ja za sodelovanje z drugimi pristojnimi inštitucijami in podjetji, vključenimi v pretok blaga prek meja Skupnosti. Enotna elektronska vstopna točka – Single Electronic Access Point (SEAP), postavljen s strani Evropske komisije, je prvi kamen v gradnji na konceptu enotnega okna, ki ga bodo morale vse države članice ob vzpostavitvi svojih enotnih oken upoštevati. Predvideva se, da bo SEAP operativen po letu 2012, CURS pa planira vzpostavitev Enotnega okna (Single Window Slovenija – SWSi), prikazanega na sliki 24, nekje do sredine leta 2014.

Kljub temu pa izvajanje enotnega okna predstavlja veliko večji organizacijski izziv kot tehnični, saj zahteva veliko napora pri koordinaciji med državnimi organi v vseh državah članicah in Komisijo pri skupnih in nacionalnih domenah.

Slika 23: Diagram poteka enotnega okna Projekt Enotno okno (SWSi), prikazan na sliki 23, lahko opišemo kot sistem, ki omogoča poenoteno izmenjavo uvozno/izvoznih podatkov med gospodarskimi subjekti na eni in državnimi organi na drugi strani z upoštevanjem vseh pravnih

Zavarovalnice

Izvoznik / uvoznik

Ministrstva, inšpektorati in agencije

Luške in letališke oblasti

Deklarant / trgovec/carinski

posrednik

Vladne organizacije

Carina

Logistična podjetja

Banke

Enotno okno (SWSi)



predpisov. Je koncept, ki s pomočjo sodobne računalniške izmenjave podatkov omogoča hitrejše odvijanje mednarodne trgovine in poenostavlja administrativne postopke pri uvozu in izvozu blaga ter pomeni večjo kakovost in transparentnost informacij kot tudi zagotavljanje spoštovanja pravil in zakonodaje v mednarodni trgovini. Enotno okno deluje preko centralnega elektronskega portala, kjer se prepoznajo zahtevani podatki, ki so odvisni od vrste transakcije. Podatke nato posreduje pristojnim institucijam. Te vrnejo potrjene podatke v elektronski portal in omogočijo izvršitev transakcije.

Slika 24: Koncept Enotno okno Slovenije – carina Koncept enotnega okna (SWSi) tako omogoča:

Za podjetja: o hitrejši pretok dokumentov – hitrejšo realizacijo, o zmanjšanje stroškov zaradi manjših zastojev pri obdelavi

dokumentov, o izboljšuje poslovanje podjetja, o hitrejše opravljanje mednarodnih transakcij, o večjo konkurenčnost evropskih podjetij.

Za carino: o izboljša dostop do informacij pri izmenjavi podjetje/državne inštitucije, o izboljšanje mednarodnega poslovanja v Evropski uniji, o hitrejše uvajanje in prilagajanje pravil in zakonodaje,



o boljšo tržno pozicijo evropskega gospodarstva v globalnem okolju, o povečanje varnosti in nadzora pri mednarodnem poslovanju, o večjo integriteto in transparentnost.

CURS namerava v prihodnjih letih še naprej dograjevati in dopolnjevati svoj informacijski sistem, in sicer:

avtomatiziran izvozni sistem (AES) bo upošteval obe fazi ECS-a in omogočal uporabo principa centraliziranega carinjenja – oktober 2014;

vzpostavitev avtomatiziranega uvoznega sistema – AIS (Avtomated Import System) – po letu 2009, v celoti do jeseni 2014.

6.2 SMERNICE RAZVOJA E-POSLOVANJA V EVROPSKI UNIJI

Novi carinski zakonik je prinesel odgovore tudi na izzive globalizacije in varnostnih tveganj ter dodatne poenostavitve carinskih postopkov. Z uvedbo elektronskega in brezpapirnega carinskega okolja je povečal konkurenčnost gospodarstva EU-ja. Strategija za nadaljnji razvoj carinske unije opredeljuje naloge carine in številna področja, na katera posega, ter poudarja, da carina lahko in mora bistveno prispevati k boljši konkurenčnosti evropskega gospodarstva:

nove naloge in poslanstvo carine, uravnoteženje med poenostavitvami in varnostjo, vzpostavitev partnerstva med carino in ekonomskimi operatorji, zagotovitev enakopravnosti in enakopravne carinske obravnave, pregled in združitev postopkov, definiranih v 80-ih, odprava papirja in ne medoperativnih sistemov ter znižanje stroškov.

Carinska unija Evropske unije, ki je 1. julija 2008 praznovala 40. obletnico svojega obstoja, je temelj Evropske skupnosti. Carinska unija se je vse od nastanka razširila številčno – število članic se je povečalo s 6 na 27 – in tudi z vidika kakovosti, saj se je oblikoval enotni trg. S tem je olajšala trgovino znotraj Unije in s tretjimi državami ter tako prispevala k blaginji. Komisija se je skupaj z državami članicami zavzela za temeljit pregled vloge carin, o ugotovitvah pregleda pa je razpravljala s carinskimi upravami držav članic na visoki ravni. Doseženo je bilo široko soglasje o tem, da je treba izboljšati delovne metode in povečati splošno usklajevanje. Današnje carinske uprave delujejo v hitro spreminjajočem se okolju. Vzorci proizvodnje in potrošnje se nenehno spreminjajo, mednarodna trgovina se povečuje, pojavljajo pa se globalne grožnje, kot so terorizem, organizirani kriminal, podnebne spremembe in nove oblike groženj, to je trgovina z nevarnim blagom. (povzeto po Strategija za nadaljnji razvoj carinske unije) Pri tem imajo carinski organi EU-ja ključno vlogo. Njihova naloga je zagotavljati stalno ravnovesje med zaščito družbe in spodbujanjem trgovine, in sicer z nadzorovanjem dobavne verige na zunanjih mejah in tudi znotraj EU-ja. Carinske službe imajo podatke o vsakem pretoku blaga, uvoženega v EU ali izvoženega iz njega. Za nadzor vseh vrst blaga uporabljajo izpopolnjene sisteme in metode. Pretok blaga prek zunanjih meja Evropske unije je ogromen.



Leta 2006 je bilo obravnavanih približno 173 milijonov carinskih deklaracij (vrednost uvoza in izvoza je leta 2006 znašala prek 2500 milijard EUR). Samo zelo učinkoviti carinski organi lahko upravljajo s tako veliko količino, ne da bi pri tem prišlo do velikih zamud ali goljufivega, neželenega ali nezakonitega pretoka. Da bi lahko carinske uprave še naprej izpolnjevale svojo nalogo v tem zahtevnem okolju, je bila uvedena ambiciozna reforma:

posodobitev carinskega zakonika (polno izvajanje posodobljenega carinskega zakonika bo zagotovilo potrebne poenostavitve za boljše, hitrejše in cenejše delovanje carine in trgovine);

izvaja se odločba Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi vseevropskega elektronskega carinskega sistema, to je brezpapirnega okolja za carino in trgovino. Namen tega je vzpostaviti stabilno komunikacijsko verigo med vsemi carinskimi uradi v Skupnosti, med carinskimi in drugimi javnimi organi, ki delujejo na mejah, ter javnimi organi in trgovci.

Načela:

elektronska deklaracija in elektronska obdelava – kot pravilo, medoperativni nacionalni računalniški sistem, deljenje odgovornosti in povečana kooperativnost med carinskimi organi, po Skupnosti razširjeno izvajanje carinskih postopkov, centralizirano carinjenje, eno samo okence in one-stop-shop, zaščita finančnih interesov skupnosti in držav članic, izboljšanje in povečanje pravic ter jasnejše obveznosti, vključitev varnosti v »acquis«: AEO, predprihodna/predodhodna informacija,

analiza tveganja,

nadaljevanje harmonizacije pravil Skupnosti, usmerjena in poenostavljena pravila, odprava nacionalnih pristojnosti.

Ta zadnji element procesa reform bi carinskim upravam omogočil razvoj v skladu z mednarodno trgovino, tako da bi državljanom, podjetjem in vladam še naprej zagotavljal varstvo, ki ga pričakujejo, hkrati pa prispeval h gospodarski konkurenčnosti EU-ja. (povzeto iz Strategija za nadaljnji razvoj carinske unije, 2012)



7 SKLEP

Carinske uprave se dandanes usmerjajo v vedno večjo uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije (v nadaljevanju IKT) kot pospeševalnika za izboljšanje organizacijske in operativne učinkovitosti ter uspešnosti. Tako tudi mnogi programi modernizacije v carinskem sektorju v zadnjem desetletju vključujejo vse večjo informatizacijo. V začetku 80. let prejšnjega stoletja so mnoge carinske uprave začele prepoznavati pomembne prednosti uporabe tehnologije, ki so temeljile na rešitvah za izboljšanje svoje operativne učinkovitosti. Izdelali in razvili so svoje carinske računalniške sisteme, ki so jih prilagodili nacionalnim potrebam. Skozi leta so te sisteme okrepili, poenostavili in v nekaterih pogledih standardizirali v skladu z najboljšimi mednarodnimi praksami. V tem času so bili sistemi tudi prilagojeni in posodobljeni za maksimalen izkoristek sprememb ter izboljšav v informacijski in komunikacijski tehnologiji. Kot rezultat tega imajo sedaj te države računalniške sisteme, ki odražajo sodobne carinske prakse upravljanja. Zgodovinske izkušnje z razvojem IKT-ja v številnih še v razvoju oz. nastajajočih gospodarstvih so bile precej drugačne, s precej težavami in v nekaterih primerih visokimi finančnimi stroški. Brez potrebnih finančnih in človeških virov ter dostopa do dobro razvite informacijske tehnologije na domačem trgu so carinske uprave številnih držav v razvoju le počasi in s težavo izkoriščale ponujene možnosti ustrezne uporabe sodobnih tehnologije. Na srečo se je to stanje v zadnjih desetletjih spremenilo. Slovenska carina je določene aplikacije v svoj informacijski sistem pričela integrirati že od leta 1991 dalje, ki so kasneje služile kot podlaga za hitrejšo integracijo sistema v evropski carinski sistem. Od leta 2006 dalje pa slovenska carina sama razvija svoj informacijski sistem. Izvajanje tranzitnih, uvoznih in izvoznih postopkov je v celoti usklajeno s principi EU-ja, elektronska izmenjava informacij poteka v širšem okolju, v uporabi pa so mednarodni standardi. V letih 2007–2012 je tako CURS vzpostavil tehnološko moderen in visoko funkcionalen carinski informacijski sistem, ki zadovoljuje zahteve evropske zakonodaje, nacionalne potrebe in potrebe okolja, gospodarstva. S tem pospešuje vse širšo uporabo e-poslovanja, ki omogoča boljši, hitrejši in kvalitetnejši stik s strankami, saj poslovanje s carinskim informacijskim sistemom poteka neprekinjeno 24 ur dnevno, vse dni v letu in z maksimalno možno razpoložljivostjo in zanesljivostjo. Dobre lokalne in državne institucije so tiste, ki pregledno in učinkovito služijo potrebam državljanov. Te institucije morajo imeti sposobne in izobražene javne uslužbence. Javni uslužbenci v državni in lokalni upravi se soočajo s stagnacijo ali celo zmanjšanjem svojih prihodkov, po drugi strani pa državljani zahtevajo višjo kakovost storitev. Eden od najpomembnejših procesov v organizacijah je izmenjava znanja. Izraz "učeča se organizacija" je danes zelo razširjena. Transformacija je v organizacijah v zadnjih desetletjih spremenila tako značaj delovnih procesov kot tudi vrste organizacije. Ključ do preoblikovanja je bil vse večji pomen znanja delavcev, ki temeljijo na znanju podjetja.



Tudi carinska služba se zaveda, da je vlaganje v ljudi še posebej pomembno, saj le-to prinaša dolgoročne rezultate uspešnega in kakovostnega poslovanja, kar so potrdili tudi rezultati analize, saj je več kot polovica anketirancev (51 %) odgovorila, da je pomembnost izobraževanja za uporabo novih tehnologij in rešitev e-poslovanja velika. Izobraženi delavec je nekdo, čigar delo je predvsem intelektualno, ustvarjalno, ne rutinsko in ki vključuje tako široko uporabo in ustvarjanje znanja. Ta opredelitev prav gotovo opisuje javne uslužbence, saj jih večina pri svojem delu uporablja visoko raven ustvarjalnosti, obsežno uporabo intelektualnih sposobnosti in uporabo teoretičnega in praktičnega znanja. Javna uprava pa od svojih delavcev ne zahteva, da so samo nosilci znanja in spretnosti, ampak tudi vrednot, ki so osnova etike v moderni javni upravi. Pomen izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja je močno poudarjen tudi v Zakonu o javnih uslužbencih, ki prepisuje pravico in dolžnost javnih uslužbencev do izpopolnjevanja strokovnega znanja in usposabljanja, strokovna usposobljenost pa ima pomembno vlogo pri ocenjevanju delovnih in strokovnih kvalitet javnih uslužbencev. Učinkovito izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanja prispeva k občutku izpopolnitve, pripadnosti in obveze na delovnem mestu. CURS je zato pred uvedbo e-poslovanja pripravil vrsto izobraževanj, ki jih še vedno izvaja in redno prilagaja novim zahtevam ter potrebam delovnega okolja. Pri pripravi in izvedbi izobraževanj v CURS-u so uporabljeni sodobni načini dela (od leta 2008 dalje tudi e-učenje), ki omogočajo večjo učinkovitost, boljše izobraževalne rezultate in gospodarnost izobraževanja. Rezultati analize so pokazali, da se večina anketiranih (64 %) strinja, da je bilo usposabljanje organizirano pravočasno in temeljito; večina (77 %) jih meni tudi, da se je na e-poslovanje hitro prilagodila. E-poslovanje je carini prineslo številne spremembe v postopkih in načinu poslovanja. Zmanjšali so se stroški zaposlenih, administracije, zaradi avtomatskega vnašanja podatkov v baze in sprotne kontrole vpisanih podatkov, skrajšali so se procesi, manj je podvajanja procesov med posameznimi oddelki. To povečuje učinkovitost carine, izboljšala se je kvaliteta storitev v smislu približevanja zahtevam in pričakovanjem gospodarstva, izboljšala sta se dostopnost do storitev in pregled nad celotnim poslovanjem. Spremembe, ki so s strani anketirancev najbolj očitne, so: hitrejši postopki v primerjavi s klasičnimi (69 %), enostavnejše poslovanje (60 %), izboljšan pretok informacij (63 %), nadzor nad procesi (64 %), višja kakovost storitev (50 %) in izboljšan pretok informacij (63 %). Na podlagi dobljenih rezultatov lahko zaključimo, da e-poslovanje pozitivno vpliva na delo posameznika, saj so anketiranci z najvišjo oceno – 3,78 – ocenili kot prednost e-poslovanja prihranek na času in z oceno 3,77 hitrejši pregled dokumentov. Z oceno 3,75 so ocenili večjo preglednost nad celotnim postopkom, z oceno 3,25 pa manjše število napak pri delu. Najnižji oceni so dali trditvama zmanjšanje obsega nalog (2,41) in manjša zahtevnost izvajanja nalog (2,41), kar potrjuje dejstvo, da e-poslovanje ne opravi dela namesto delavca, ga le olajša.



LITERATURA IN VIRI

1. Akcijski načrt e-poslovanja javne uprave od 2010 do 2015, www.mju.gov.si/fileadmin /mju.gov.si/.../SOJP/... /AN-SREP-_080410.pdf (24. 06. 2011)

2. Batagelj, T., et al. (2008) E-uprava, zavezništvo z uporabniki, Založba Pasadena, Ljubljana.

3. Berčič, B. et al, (2004) Projekt e-SLOG, Elektronsko poslovanje slovenskega gospodarstva, GZS, Ljubljana.

4. Carinska uprava republike Slovenije. Letno poročilo o delu carinske službe v letu 2005, 2007, 2009, http://www.carina.gov.si/ (22. 01. 2012)

5. Carinski portal. http://zzicarportal.zzi.si/wps/portal/public (24. 10. 2011) 6. Carinski zakonik Skupnosti. http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/

LexUriServ.do?uri=CELEX:31992R2913:SL:HTML (25. 11. 2011) 7. Center Vlade RS za informatiko (2002) Priročnik za uporabo digitalnih potrdil,

Gospodarska zbornica Slovenije, 2002 8. Center Vlade za informatiko. Politika SIGEN-CA za spletna kvalificirana

digitalna potrdila za fizične osebe, http://www.sigen-ca.si, 20. 08. 2011 9. Direktorat za informacijsko družbo (2007). Strategija razvoja informacijske

družbe v republiki Sloveniji, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo,

10. Državni portal e-uprava. http://e-uprava.gov.si/e-uprava/ (17. 08. 2011) 11. Elektronski dokumenti in elektronska hramba v praksi.

www.redit.si/?q=node/77 (24. 06. 2011) 12. Elektronsko poslovanje. http://www.pf.uni-mb.si/pravna_informatika/images

/pi_3.pdf (24. 06. 2011) 13. E-poslovanje v podjetjih v Sloveniji in EU, 2004 – 2008, SURS.

www.stat.si/doc/pub/IKT2009-SLO.pdf (24. 06. 2011) 14. Groznik, A., Trkman, P., Lindič, J. (2009) Elektronsko poslovanje. Copis,

Ljubljana. 15. Jereb, E. (2002) Avtomatizacija pisarniškega poslovanja: spletna tehnologija

in dinamični HTML, Moderna organizacija, Kranj. 16. Jereb, E., Jereb, J. (2000) Organizacija pisarniškega poslovanja. Moderna

organizacija, Kranj. 17. Jerman Blažič, A., (2004) Veliki preizkusi - Informacijska varnost. Revija

Monitor, Maj 2004. 18. Jerman-Blažič, B. s soavtorji (2001) Elektronsko poslovanje na internetu,

Gospodarski vestnik, Ljubljana. 19. Kajzer, V. (2008) Trženje in kakovost storitev: gradivo za 1. Letnik, Zavod

IRC, Ljubljana 20. Kako 'zelen' je ZVDAGA?. http://dne.enaa.com/Internet-in-

programi/Internet/Kako-zelen-je-ZVDAGA.html (24. 11. 2011) 21. Kovačič, A., et al. (2009) Temelji elektronskega poslovanja. Copis, Ljubljana. 22. Lavtar, R. (2008) Tacitno znanje in strokovno usposabljanje javnih

uslužbencev, (VI/4), Uprava, Ljubljana. 23. Lesjak, I. Varen elektronski podpis kot temelj elektronskega poslovanja.

http://www.ltfe.org/wp-content/pdf/Varen_el_podpis.pdf (17. 01. 2012)



24. Mikuž. S. (2008) Konferenca Dobre prakse v slovenski javni upravi 2008, str. 26

25. Ministrstvo za finance. http://sg.curs.gov.si/wps/portal/ (24. 06. 2011) 26. Ministrstvo za javno upravo. http://www.mju.gov.si/ (17. 08. 2011) 27. Mlekuž, T. (2008) Carinsko pravo EU, ppt predstavitev. Univerza v Mariboru,

Pravna fakulteta. 28. Modernizirani carinski zakonik Skupnosti. http://eur-lex.europa.eu/

LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CELEX:32008R0450:SL:HTML (25. 11. 2011) 29. Obrtna zbprnica Slovenije, www.ozs.si, 24. 11. 2011 30. Overitelj digitalnih potrdil SIGOV-CA, http://www.sigov-ca.gov.si/, 17. 10.

2011 31. Portal Carinske uprave Republike Slovenije. http://www.carina.gov.si/ (23.

07. 2011) 32. Razgoršek, J., Potočar, Z. (2009) Elektronsko poslovanje: gradivo za 2.

Letnik , el. Knjiga, Zavod IRC, Ljubljana. 33. Silič M. (1998) Vloga centra vlade za informatiko pri uvajanju elektronskega

poslovanja. Organizacija, 1998, str. 127 34. Slovenian Time Stamping Authority. http://www.si-tsa.gov.si/ (23. 07. 2011) 35. Strategija za nadaljnji razvoj carinske unije, eur-lex.europa.eu/LexUriServ/

LexUriServ.do?uri=COM:2008 (13. 01. 2012) 36. Toplišek, J. (1998), Elektronsko poslovanje, Atlantis, Ljubljana 37. Varnost v e-poslovanju. http://www.aktivno.si/ (22. 10. 2011) 38. Vladni portal z informacijami o življenju v Evropski uniji.

http://www.evropa.gov.si/si/pravni-red/sekundarna-zakonodaja/ (06. 12. 2011)

39. Wikipedia. http://sl.wikipedia.org/wiki/Maastrichtska_pogodba (22. 10. 2011) 40. Zakon o carinski službi (ZCS-1). http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r03/predpis

_ZAKO1243.html (17. 08. 2011) 41. Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (ZEPEP). http://

zakonodaja.gov.si/rpsi/r03/predpis_ZAKO1973.html (17. 08. 2011) 42. Zakon o izvajanju carinskih predpisov Evropske skupnosti (ZICPES). http://

zakonodaja.gov.si/rpsi/r00/predpis_ZAKO2300.html (17. 08. 2011) 43. Zupan, G. (2010) E-poslovanje v podjetjih v Sloveniji in EU, 2004-2008.

Statistični urad Republike Slovenije. Ljubljana. 44. Zupančič A. (2008). Carinski postopki v EU, Odin d.o.o., Ljubljana. 45. Župančič, D. et al. (2004) Pravna vprašanja elektronskega podpisa,

elektronskega poslovanja in elektronskih virov. Ljubljana, GZS. 46. Župančič, D. et al. (2004). Aplikacija za varno elektronsko podpisovanje in

preverjanje podpisa. GZS, Ljubljana.

http://www.sigov-ca.gov.si/



KAZALO SLIK

Slika 1: E-storitve .............................................................................................. 8 Slika 2: Poenostavljen prikaz izvedbe elektronskega podpisa ................................. 9 Slika 3: Postopek časovnega žigosanja ............................................................... 10 Slika 4: Komunikacijsko omrežje EU-ja ............................................................... 24 Slika 5: Carinski informacijski sistem (internet CURS) .......................................... 27 Slika 6: Primerjava med klasičnim in brezpapirnim postopkom izvoza blaga ........... 29 Slika 7: Pregled izmenjave sporočil med udeleženci v tranzitnem postopku NCTS .. 30 Slika 8: Stopnja izobrazbe anketirancev ............................................................. 34 Slika 9: Število let uporabe interneta ................................................................. 35 Slika 10: Uporaba IKT-ja pri delu ....................................................................... 35 Slika 11: Pred uvedbo je bilo organizirano ustrezno usposabljanje ........................ 36 Slika 12: Usposabljanje je bilo pravočasno in temeljito ........................................ 37 Slika 13: Uspešnost usposabljanja – razčlenjeno glede na starost ......................... 37 Slika 14: Na e-poslovanje sem se hitro prilagodil ................................................ 38 Slika 15: Prilagoditev na e-poslovanje – razčlenjeno glede na starost ................... 38 Slika 16: Prednosti e-poslovanja za javne uslužbence .......................................... 39 Slika 17: Prednosti e-poslovanja za javne uslužbence .......................................... 40 Slika 18: Vpliv e-poslovanja na komunikacijo s strankami .................................... 41 Slika 19: Zmanjšanje stroškov poslovanja .......................................................... 41 Slika 20: Nadzor nad procesi ............................................................................. 42 Slika 21: Povprečne ocene po trditvah in povprečje vseh ocen ............................. 43 Slika 22: Ocena pomembnosti rednega izobraževanja za nadaljnji razvoj .............. 43 Slika 23: Diagram poteka enotnega okna ........................................................... 47 Slika 24: Koncept Enotno okno Slovenije – carina ............................................... 48 KAZALO TABEL Tabela 1: Glavne vrste e-poslovanja ................................................................... 5 Tabela 2: Statistični podatki anketirancev........................................................... 34 Tabela 3: Parametri analize po posameznih trditvah ............................................ 42



KRATICE AEO – pooblaščeni gospodarski subjekt

AN SREP – Akcijski načrt e‐poslovanja javne uprave

CIS – carinski informacijski sistem

CURS – Carinska uprava Republike Slovenije

ECS – Avtomatiziran izvozni sistem (angl. export control sistem)

EK – Evropska komisija

EORI – Sistem za evidentiranje podjetij (angl. economic operator indentification

number)

EU – Evropska unija

EU CIP – EU carinskega informacijskega portala

ICS – uvozni kontrolni sistem (Import Control System)

JU – javna uprava

MRN – črtna koda (Movement Reference Number)

RIP – Računalniška izmenjava podatkov

SAT – Sistem analize tveganja

SIAES – izvozni carinski postopek (angl. Slovenian automated export system)

SIAIS – uvozni carinski postopek (angl. Slovenian automated import system)

SICIS – Slovenski carinski informacijski sistem

SIEMCS – računalniška aplikacija za nadzor gibanja nad trošarinskimi izdelki v

odlogu plačila trošarine

SINCTS – tranzitni carinski postopek (angl. Slovenian national transit custom

system)

SPP – Sistem poslovnih pravil

SW – enotno okno (Single Window)

TARIC – podatkovna baza zunanje trgovinskih predpisov EU-ja (Tarif Intégré de la

Communauté)

ZEPEP – Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu

ZVDAGA – Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih

PRILOGE

Priloga 1: Anketni vprašalnik Priloga 2: Zemljevid carinskih uradov, izpostav in mejnih prehodov Priloga 3: Potek računalniške izmenjave podatkov za primer vložitve deklaracije za uvoz, aplikacijo SIAIS

1

Priloga 1: Anketni vprašalnik

VPRAŠALNIK

Pozdravljeni!

Dragi sodelavke in sodelavci, naprošam vas, da izpolnite priloženi anketni vprašalnik, ki se nanaša

na e-poslovanje v Carinski upravi RS. Anketni vprašalnik izpolnite v skladu z navodili pred

vprašanjem. Rezultati ankete so anonimni, namenjeni izključno analiziranju podatkov, ki bodo

obravnavani v diplomskem delu. Hvala za vaše sodelovanje!

SPOL (Vstavite x v tisti prazni kvadratek, ki potrjuje vašo izbiro.)

ženska

moški

STAROST: _________________ (vpišite)

IZOBRAZBA (Vstavite x v tisti prazni kvadratek, ki potrjuje vašo izbiro.)

srednja šola

višja šola

visoka šola / fakulteta

magisterij ali več

ŠTEVILO LET, KO UPORABLJATE INTERNET (Vstavite x v tisti prazni kvadratek, ki potrjuje

vašo izbiro.)

1–2 leti

3–4 leta

5–6 let

7–8 let

več kot 9 let

PRI SVOJEM DELU UPORABLJAM: (Vstavite x v tisti prazni kvadratek, ki potrjuje vašo izbiro.)

računalnik

elektronska pošta

internet

osnovne računalniške rešitve (MS Office ipd.)

specializirane računalniške rešitve (SPIS, SICIS ipd.)

digitalno potrdilo

2

VRSTE SPREMEMB KOT POSLEDICA UVEDBE E-POSLOVANJA V CURS-u.

Ocenite 20 trditev, ki opisujejo različne vidike dela pred/po uvedbi e-poslovanja. Vstavite x v tisti

prazni stolpec (ocena merjenja trditve od 1 do 5), ki potrjuje vašo izbiro.

Pri tem pomeni ocena:

1: s trditvijo se sploh ne strinjam

2: s trditvijo se v glavnem ne strinjam

3: s trditvijo se deloma strinjam

4: s trditvijo se strinjam

5: s trditvijo se popolnoma strinjam

Sploh se

ne

strinjam

Popolnoma

se strinjam

1 2 3 4 5

UVEDBA E-POSLOVANJA

1.1

Pred uvedbo je bilo

organizirano ustrezno

usposabljanje

1.2 Usposabljanje je bilo

pravočasno in temeljito

1.3 Na uporabo sem se hitro

prilagodil/-a

MENIM, DA E-POSLOVANJE

ZAGOTAVLJA:

2.1 hitrejše postopke v primerjavi s

klasičnimi

2.2 poenostavitev upravnih

postopkov

2.3 enostavnejše poslovanje

2.4 prihranek na času

2.5 hitrejši pregled dokumentov

2.6 večjo preglednost imam nad

celotnim postopkom

2.7 hitrejši odzivni čas

2.8 večjo varnost podatkov

2.9 višja kakovost storitev

2.10 manjše število napak pri delu

3

2.11

izboljšan je pretok

informacij/podatkov interno in

s strankami (e-pošta)

2.12 zmanjšanje količine

porabljenega papirja

2.13 zmanjšanje število telefonskih

klicev strank

2.14 manjšo obremenjenost

uslužbenca

2.15 zmanjšanje obsega nalog

2.16 manjšo zahtevnost izvajanja

nalog

2.17 zmanjšanje stroškov

poslovanja

VPLIVI ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA

Ocenite 6 elementov, ki predstavljajo vpliv e-poslovanja na vaše delo. Vstavite x v tisti prazni stolpec

(ocena merjenja trditve od 1 do 5), ki potrjuje vašo izbiro.

1: mnogo slabše

2: slabše

3: ni razlike

4: bolje

5: mnogo bolje

mnogo

slabše

mnogo

bolje

1 2 3 4 5

Raznovrstnost nalog

Poenotenje komunikacije s strankami

(e-pošta)

Nadzor nad procesi

Iskanje arhivskih dokumentov

Odzivni čas uslužbencev, s katerimi

sodelujete znotraj organizacije (e-

pošta)

Odzivni čas strank, s katerimi

sodelujete (e-pošta)

4

OCENA POMEMBNOSTI POSAMEZNIH MOŽNOSTI ZA NADALJNJI RAZVOJ

ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA

Ocenite 7 elementov, ki predstavljajo boljše možnosti za nadaljnji razvoj e-poslovanja z vašega

vidika. Vstavite x v tisti prazni stolpec (ocena merjenja trditve od 1 do 5), ki potrjuje vašo izbiro.

1: zelo majhna

2: majhna

3: srednja

4: velika

5: zelo velika

zelo

majhna zelo

velika

1 2 3 4 5

Redno izobraževanje za uporabo novih

tehnologij in rešitev e-poslovanja

Skupna raba podatkov znotraj javne

uprave

Uvedba skupnih rešitev e-poslovanja in

sodelovanje med organi javne uprave

Poenostavitev uporabe obstoječih

elektronski storitev

Boljša strojna oprema (računalnik)

Boljša programska oprema (aplikacije,

programi)

Večja vključenost javnih uslužbencev

pri razvoju in uvajanju e-poslovanja

1

Priloga 2: Zemljevid carinskih uradov, izpostav in mejnih prehodov

1

Priloga 3: Potek računalniške izmenjave podatkov za primer vložitve deklaracije za uvoz, aplikacijo SIAIS

e-poslovanje v carinski upravi rs · 2017-11-27 · zakonodaja, ki se nanaša na obravnavano temo,...

Documents