etiČni kodeks aamft

ETIČNI KODEKS AAMFT

Etika v ZDT

Etika vključuje, da mora terapevt delovati tako, kot je najbolje za klientovo dobrobit (blagostanje, angl. welfare).

Stalno prisotno vprašanje “Kaj je najbolje narediti?” in “Kako naj se odločim?”

V pomoč so nam profesionalne norme etičnega vedenja, kot je AAMFT etični kodeks.

Etični kodeks so samo vodila. Vsaka etična odločitev je določena z vsako situacijo in

trenutnimi kulturnimi/profesionalnimi normami (slovenske razmere?).

Bolj problematične etične odločitve zahtevajo posvetovanje s primernimi profesionalci, kot so izkušeni kolegi, supervizorji, profesionalne organizacije, odvetniki.

Sankcije?

Področja AAMFT etičnega kodeksa

Odgovornost do klientov. Zaupnost oz. varstvo osebnih podatkov Poklicna kompetentnost in integriteta. Odgovornost do študentov in supervizantov. Odgovornost do udeležencev v raziskavi Odgovornost do poklica Finančne ureditve. Oglaševanje.

Princip 1: Odgovornost do klientov

Zakonski in družinski terapevti povečujejo dobrobit družin in posameznikov. Spoštujejo pravice svojih klientov in naredijo vse, kar je v njihovi moči, da svoje delo opravljajo korektno.

Podprincip 1.1

Zakonski in družinski terapevti opravljajo svoj poklic tako, da pri svojem delu klientov ne diskriminirajo/razlikujejo na osnovi spola, starosti, socialno ekonomskega statusa, rase, etične oz. narodnostne pripadnosti, psihofizičnih omejitev, zdravstvenega stanja, vere ali spolne orientacije. Pridobijo si primerno usposabljanje ali svetovanje, da pri delu s posebnimi skupinami zagotovijo kompetentno in primerno storitev.

Agencija za družinsko terapijo je najela zakonskega in družinskega terapevta. Klienti so v tej agenciji dodeljeni terapevtom preko centralizirane vhodne procedure. Ker je bil ta ZDT edini terapevt Afroameričan, so bili klienti tega terapevta vsi afroameriški pari in družine, zaradi dolgotrajnih opažanj, da se ti klienti bolj udobno počutijo s terapevtom, ki je tudi Afroameričan. Na skupnih srečanjih je ta terapevt postavil vprašanje glede take prakse, ker je to pomenilo čakalno listo za te kliente. Terapevtu je direktor, ki je bil tudi supervizor rekel, da je najprej potrebno upoštevati klientove potrebe in da bo taka politika ostala. Ostali zaposleni so se strinjali. Rekli so, da ne bodo vzeli afroameriških klientov, ker le ti dobijo najboljšo pomoč od afroameriškega terapevta. Ta je vložil pritožbo.

Princip 1.2

Zakonski in družinski terapevti čim prej v terapevtskem procesu pridobijo ustrezno informirano soglasje za terapijo oziroma z njo povezanimi postopki ter uporabljajo jezik, ki je klientu razmeroma razumljiv. Vsebina informiranega soglasja se lahko spreminja v odvisnosti od klienta in načrta zdravljenja; običajno pa zahteva, da je klient: a)sposoben pristanka; b)ustrezno informiran o pomembnih informacijah glede procesa in postopkov obravnave; c)ustrezno informiran o morebitnih tveganjih in koristih obravnave za katero ne obstajajo splošno prepoznavni standardi; d)soglasje izrazil svobodno in brez neprimernega vpliva; ter e)priskrbel soglasje, ki je ustrezno dokumentirano.

Kadar so osebe zaradi starosti ali mentalnega statusa pravno nesposobne dati informirano soglasje, zakonski in družinski terapevt pridobi informirano dovoljenje od pravno pooblaščene osebe, če je tako nadomestno soglasje pravno dovoljeno.

Ločen starš je poklical terapevta za pomoč z otrokom, ki je hodil v srednjo šolo. V začetnem srečanje se je starš pritoževal zaradi drugačnih pravil v domu prejšnjega partnerja in da se otrok vrne z obiskov tako, da se vede nespoštljivo in se aktivno upira vsaki zahtevi, da bi doma pomagal. Starš je podpisal terapevtski dogovor in rekel, da je dogovor o skrbništvu dovoljeval vsakemu staršu, da išče zdravstveno obravnavo za otroka. Po drugem srečanju se je terapevt odločil, da bo videl otroka samega za nekaj srečanj, da bi spoznal otrokove poglede na odnos med staršema.

Ko je otrok povedal prejšnjemu partnerju o terapevtskem srečanju, je ta oseba poklicala terapevta in zahtevala, da otrok ni sam s terapevtom ali s komerkoli drugim. Prejšnji partner je izjavil, da skrbništvo ni bilo skupno, da je terapevt neprimerno videval otroka brez primernega dovoljenja, in da bo vložil pritožbo.

Pred obravnavo morajo klienti torej podpisati pisen dokument (kopijo hranimo v njegovi datoteki), ki preverja, ali razumejo naslednje:

Vrsta ponujenih uslug/procedur. Tveganja, koristi obravnave (nobene

garancije).

Opombe

Opombe 2

Klientove pravice (npr. neizkoriščanje, nediskriminacija, pritožbene procedure).

Konfidencialnost in omejitve. Cilji, število srečanj. Politike glede stroškov, odpovedovanja in

računanja.

Opombe 3

Klientove datoteke naj bi tudi vsebovale: Začetno ocenitev in načrt. Eventuelne podpisane obrazce za razkritje

konfidencialnosti. Opažanje glede napredka za vsako srečanje,

vključujoč:– Napredek k ciljem– Ocenitev grozeče škode– Izvedene akcije (poročanje/opozarjanje)

Opombe 4

Zapisi naj bi bili pisani v objektivni, opisni obliki, ki jasno razlikuje, kaj je klient poročal in kaj je terapevt direktno opazil. (“Klient je poročal, da ga je mama udarila.” “Terapevt je videl, da je mama udarila otroka na srečanju.”)

ZAKON O VARSTVU OSEBNIHPODATKOV – 1

Obdelava občutljivih osebnih podatkov

3. člen• Osebni podatki (podatki, ki se nanašajo na posameznika, op.), ki se

obdelujejo, morajo biti ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo.

13. člen Občutljivi osebni podatki se lahko obdelujejo le, če je posameznik za to

podal izrecno osebno privolitev, ki je praviloma pisna, v javnem sektorju pa tudi določena z zakonom.

14. Člen(1) Občutljivi osebni podatki morajo biti pri obdelavi posebej označeni in

zavarovani tako, da se nepooblaščenim osebam onemogoči dostop do njih, razen v primeru iz 5. točke 13. člena tega zakona.

(2) Pri prenosu občutljivih osebnih podatkov preko telekomunikacijskih omrežij se šteje, da so podatki ustrezno zavarovani, če se posredujejo z uporabo kriptografskih metod in elektronskega podpisa tako, da je zagotovljena njihova nečitljivost oziroma neprepoznavnost med prenosom.

17. člen(1) Ne glede na prvotni namen zbiranja se lahko osebni podatki nadalje obdelujejo za zgodovinsko, statistično in znanstveno-raziskovalne namene. (2) Osebni podatki se posredujejo uporabniku osebnih podatkov za namen obdelave iz prejšnjega odstavka v anonimizirani obliki, če zakon ne določa drugače ali če posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ni predhodno podal pisne privolitve, da se lahko obdelujejo brez anonimiziranja. (3) Osebni podatki, ki so bili posredovani uporabniku osebnih podatkov v skladu s prejšnjim odstavkom, se ob zaključku obdelave uničijo, če zakon ne določa drugače. Uporabnik osebnih podatkov mora upravljavca osebnih podatkov, ki mu je posredoval osebne podatke, brez odlašanja po njihovem uničenju pisno obvestiti, kdaj in na kakšen način jih je uničil. (4) Rezultati obdelave iz prvega odstavka tega člena se objavijo v anonimizirani obliki, razen če zakon določa drugače ali če je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, za objavo v neanonimizirani obliki podal pisno privolitev ali če je za takšno objavo podano pisno soglasje dedičev umrle osebe po tem zakonu.

(1) Če se osebni podatki zbirajo neposredno od posameznika, na katerega se nanašajo, mora upravljavec osebnih podatkov ali njegov zastopnik posamezniku sporočiti naslednje informacije, če z njimi posameznik še ni seznanjen: – podatke o upravljavcu osebnih podatkov in njegovem morebitnem zastopniku (osebno ime, naziv oziroma firma in naslov oziroma sedež), – namen obdelave osebnih podatkov. (2) Če je glede na posebne okoliščine zbiranja osebnih podatkov iz prejšnjega odstavka potrebno, da se zagotovi zakonita in poštena obdelava osebnih podatkov posameznika, mora oseba iz prejšnjega odstavka posamezniku sporočiti tudi dodatne informacije, če posameznik z njimi še ni seznanjen, zlasti: – navedbo uporabnika ali vrste uporabnikov njegovih osebnih podatkov, – navedbo, ali je zbiranje osebnih podatkov obvezno ali prostovoljno, ter možne posledice, če ne bo prostovoljno podal podatkov, – informacijo o pravici do vpogleda, prepisa, kopiranja, dopolnitve, popravka, blokiranja in izbrisa osebnih podatkov, ki se nanašajo nanj. (3) Če osebni podatki niso bili zbrani neposredno od posameznika, na katerega se nanašajo, mora upravljavec osebnih podatkov ali njegov zastopnik posamezniku najpozneje ob vpisu ali posredovanju osebnih podatkov uporabniku osebnih podatkov sporočiti naslednje informacije: – podatke o upravljavcu osebnih podatkov in njegovem morebitnem zastopniku (osebno ime, naziv oziroma firma in naslov oziroma sedež), – namen obdelave osebnih podatkov. (4) Če je glede na posebne okoliščine zbiranja osebnih podatkov iz prejšnjega odstavka potrebno, da se zagotovi zakonita in poštena obdelava osebnih podatkov posameznika, mora oseba iz prejšnjega odstavka posamezniku sporočiti tudi dodatne informacije, zlasti: – informacijo o vrsti zbranih osebnih podatkov, – navedbo uporabnika ali vrste uporabnikov njegovih osebnih podatkov, – informacijo o pravici do vpogleda, prepisa, kopiranja, dopolnitve, popravka, blokiranja in izbrisa osebnih podatkov, ki se nanašajo nanj. (5) Informacij iz tretjega in četrtega odstavka tega člena ni potrebno zagotoviti, če bi bilo to zaradi obdelave osebnih podatkov za zgodovinsko, statistično ali znanstveno-raziskovalne namene nemogoče ali bi povzročilo velike stroške, nesorazmerno velik napor ali zahtevalo veliko časa ali če je z zakonom izrecno določen vpis ali posredovanje osebnih podatkov.

• 30. člen• (1) Upravljavec osebnih podatkov mora posamezniku na njegovo zahtevo:

1. omogočiti vpogled v katalog zbirke osebnih podatkov; 2. potrditi, ali se podatki v zvezi z njim obdelujejo ali ne, in mu omogočiti vpogled v osebne podatke, ki so vsebovani v zbirki osebnih podatkov in se nanašajo nanj, ter njihovo prepisovanje ali kopiranje; 3. posredovati izpis osebnih podatkov, ki so vsebovani v zbirki osebnih podatkov in se nanašajo nanj; 4. posredovati seznam uporabnikov, katerim so bili posredovani osebni podatki, kdaj, na kakšni podlagi in za kakšen namen; 5. dati informacijo o virih, na katerih temeljijo zapisi, ki jih o posamezniku vsebuje zbirka osebnih podatkov, in o metodi obdelave; 6. dati informacije o namenu obdelave in vrsti osebnih podatkov, ki se obdelujejo, ter vsa potrebna pojasnila v zvezi s tem; 7. pojasniti tehnične oziroma logično-tehnične postopke odločanja, če izvaja avtomatizirano odločanje z obdelavo osebnih podatkov posameznika. (2) Izpis iz 3. točke prejšnjega odstavka ne more nadomestiti listine ali potrdila po predpisih o upravnem ali drugem postopku, kar se označi na izpisu.

• (1) Zahteva iz 30. člena tega zakona se vloži pisno ali ustno na zapisnik pri upravljavcu osebnih podatkov. Zahteva se lahko vloži enkrat na tri mesece, glede obdelave občutljivih osebnih podatkov in osebnih podatkov po določbah 2. poglavja VI. dela tega zakona pa enkrat na mesec. Kadar je to potrebno za zagotavljanje poštene, zakonite ali sorazmerne obdelave osebnih podatkov, zlasti kadar se osebni podatki posameznika v zbirki osebnih podatkov pogosto ažurirajo ali posredujejo ali bi se lahko pogosto ažurirali ali posredovali uporabnikom osebnih podatkov, mora upravljavec osebnih podatkov posamezniku omogočiti, da vloži zahtevo tudi v krajšem ustreznem roku, ki ni krajši od petih dni od dneva seznanitve z osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj ali zavrnitve te seznanitve. (2) Upravljavec osebnih podatkov mora posamezniku omogočiti vpogled, prepis, kopiranje in potrdilo po 1. in 2. točki prvega odstavka 30. člena tega zakona praviloma istega dne, ko je prejel zahtevo, najpozneje pa v 15 dneh, ali pa ga v 15 dneh pisno obvestiti o razlogih, zaradi katerih vpogleda, prepisa, kopiranja ali izdaje potrdila ne bo omogočil. (3) Izpis iz 3. točke, seznam iz 4. točke, informacije iz 5. in 6. točke ter pojasnilo iz 7. točke prvega odstavka 30. člena tega zakona mora upravljavec osebnih podatkov posredovati posamezniku v 30 dneh od dneva, ko je prejel zahtevo, ali ga v istem roku pisno obvestiti o razlogih, zaradi katerih mu izpisa, seznama, informacij ali pojasnila ne bo posredoval. (4) Če upravljavec ne ravna v skladu z drugim in tretjim odstavkom tega člena, se šteje, da je zahteva zavrnjena. (5) Stroške v zvezi z zahtevo in vpogledom iz tega člena krije upravljavec osebnih podatkov. (6) Za prepis, kopiranje in pisno potrdilo po 2. točki ter za izpis iz 3. točke, seznam iz 4. točke, informacije iz 5. in 6. točke ter pojasnilo iz 7. točke prvega odstavka 30. člena tega zakona lahko upravljavec osebnih podatkov posamezniku zaračunava zgolj materialne stroške po vnaprej določenem ceniku, s tem, da so ustno potrdilo po 2. točki, ustna informacija po 5. točki, ustne informacije po 6. točki in ustno pojasnilo po 7. točki brezplačne. Če posameznik kljub pridobitvi ustnih potrdil, informacij ali pojasnil po 2., 5., 6. in 7. točki prvega odstavka 30. člena tega zakona zahteva potrdilo, informacijo ali pojasnilo v pisni obliki, mu mora upravljavec osebnih podatkov to zagotoviti.

32. člen• (1) Upravljavec osebnih podatkov mora na zahtevo posameznika, na katerega se nanašajo

osebni podatki, dopolniti, popraviti, blokirati ali izbrisati osebne podatke, za katere posameznik dokaže, da so nepopolni, netočni ali neažurni ali da so bili zbrani ali obdelani v nasprotju z zakonom. (2) Upravljavec osebnih podatkov mora na zahtevo posameznika obvestiti vse uporabnike osebnih podatkov in pogodbene obdelovalce, katerim je posredoval osebne podatke posameznika, preden so bili izvedeni ukrepi iz prejšnjega odstavka, o njihovi dopolnitvi, popravku, blokiranju ali izbrisu po prejšnjem odstavku. Izjemoma mu tega ni potrebno storiti, če bi to povzročilo velike stroške, nesorazmerno velik napor ali zahtevalo veliko časa. (3) Posameznik, katerega osebni podatki se obdelujejo v skladu s četrtim odstavkom 9. člena ali tretjim odstavkom 10. člena tega zakona, ima kadarkoli z ugovorom pravico zahtevati prenehanje njihove obdelave. Upravljavec ugovoru ugodi, če posameznik dokaže, da niso izpolnjeni pogoji za obdelavo po četrtem odstavku 9. člena oziroma po tretjem odstavku 10. člena tega zakona. V tem primeru se njegovih osebnih podatkov ne sme več obdelovati. (4) Če upravljavec ne ugodi ugovoru iz prejšnjega odstavka, lahko posameznik, ki je vložil ugovor, zahteva, da o obdelavi v skladu s četrtim odstavkom 9. člena oziroma tretjim odstavkom 10. člena tega zakona odloči Državni nadzorni organ za varstvo osebnih podatkov. Posameznik lahko vloži zahtevo v sedmih dneh od vročitve odločitve o ugovoru. (5) Državni nadzorni organ za varstvo osebnih podatkov odloči o zahtevi iz prejšnjega odstavka v dveh mesecih od prejema zahteve. Vložena zahteva zadrži obdelavo osebnih podatkov posameznika, glede katerih je vložil zahtevo. (6) Stroške vseh dejanj upravljavca osebnih podatkov iz prejšnjih odstavkov krije upravljavec.

Vinjeta 2:

Klient je hodil na terapijo, da bi naslovil simptome depresije, povezane z težavnim 30-letnim zakonom. Klient in terapevt sta delala skupaj osem srečanj in vzpostavila bližnji in učinkovit delovni odnos. Terapevt je čutil, da je čas, da se jim pridruži klientov zakonec v naslednjem srečanju. Ko je klient rekel, da bi morala počakati, se je terapevt z nejevoljo strinjal, vendar je postavil kot pogoj, da se jima zakonec mora pridružiti do desetega srečanja, ali pa ga bo terapevt napotil k drugemu terapevtu. Na desetem srečanju se je zakonec pojavil in se močno pritoževal, da je klient grozil s samomorom, če ne bo pristal na skupno obravnavo. Medtem, ko se je zakonec strinjal, da se udeleži srečanj zaradi strahu za klientovo dobro, je bil tudi zelo jezen tako na klienta kot tudi na terapevta in se uradno pritožil.

Podprincip 1.3

Zakonski in družinski terapevti se zavedajo svojega vplivnega položaja v odnosu do klientov in se izogibajo izkoriščanju njihovega zaupanja in odvisnosti. Zato terapevt stori vse, da bi se izognil takim pogojem in razmerjem s klienti, ki bi lahko poslabšali profesionalnost odločitev ali povečali tveganje za izkoriščanje. Primeri takih odnosov so delovni ali tesni medosebni odnosi s klienti ali njegovimi neposrednimi družinskimi člani. Kadar zaradi okoliščin ali večstranih vlog obstaja tveganje za oškodovanje ali izkoriščanje, mora biti terapevt ustrezno previden (izvede primerne varnostne ukrepe).

Terapevta je poklical klientka, katere partner je postal nasilen med sporom. Organizirali so urgentno srečanje s parom za naslednje jutro. Na prvem srečanju je terapevt opazil, vendar takrat ni komentiral, da je bil partner poštni delavec, ki je terapevtu prinesel dnevno pošto.

Po začetnem srečanju, v katerem je bil vsak partner intervjuvan sam in skupaj in na katerem so ustvarili varnostni načrt za klienta, terapevt nekaj zaporednih dni ni dobil pošte. Ko je večkrat klical na poštni urad, ni dobil nobene razlage. Na drugem srečanju je partner naštel mnoge načine, na katere je bil klient neprimeren. Terapevt je pomislil, da ima partner precejšen vpliv na terapevtovo vsakodnevno življenje, celo na finančno blagostanje. Po tem srečanju je pošta spet prihajala. Terapevt je na tretjem srečanju na samem govoril s partnerjem glede dostavljanja pošte. Partner je zanikal, da bi karkoli vedel, vendar naslednji dan pošta ni bila dostavljena. Jezen je terapevt odpovedal vsa srečanja naslednji dan in čakal na dostavljalca z namenom, da zagrozi s formalno pritožbo. Ponovno je partner zanikal umik dostave pošte, in sledil je spor. Ne klient in ne partner se nista pojavila na naslednjem načrtovan srečanju, in terapevt ni od njiju slišal ničesar do klica iz State Regulatory Board, ker sta klienta vložila pritožbo. Medtem je vodja pošte poklical terapevta in se mu opravičil za moteno dostavo zaradi nepravilnega delovanja naprave za razvrščanje pošte.

Podprincip 1.4

Spolna intimnost s klienti je prepovedana.

Terapevt je vzpostavil globok in skrben odnos s klientoma. Srečanja so pogosto vključevala dotik, trepljaj po rami ali hrbtu, ali objem, če ga je začel klient. Terapevt je bil previden, da je zaprosil za dovoljenje, ko se je klienta dotaknil prvikrat.

Jamie in Morgan sta vstopila v terapijo s pritožbami zaradi jeze in frustracij, ki so izhajale iz razlik v njunih priljubljenih načini izražanja spolne nežnosti. Rekla sta, da si je Jamie želel več javnih prikazov spolnosti, ki so vključevali tudi dotikanje (drgnenje) tujcev, medtem ko jih je Morgan zavračala. Začetno je Morgan sodelovala v teh epizodah, ker je potem, ko sta bila sama, bil Jamie bolj potrpežljiv in skrben ljubimec. Vendar po nekaj letih je Morgan zavrnila sodelovanje in vsi spolni odnosi med njima so se ustavili. Oba sta se počutila ujeta in zlorabljena s strani drugega.

V začetnih srečanjih, v katerih sta partnerja odprto izrazila strah glede njunega odnosa, se je terapevt počutil sproščenega in da se bo lahko povezal s parom. Kasneje na srečanju se je Morgan zlomila in precej časa ihtela. Terapevt je čakal, da bo Jamie ponudil neverbalno podporo in ko je postalo jasno, da se to ne bo zgodilo, se je terapevt premaknil bližje k Morgan in ji ponudil roko. Morgan se je prilepila na roko in jo trdno držala ter potegnila terapevta bližje. Jamie je eksplodiral s poplavo vprašanj: Kako je bila lahko Morgan tako odprto ekspresivna s tujcem? Kaj je imel terapevt, kar ni imel Jamie? Kako je lahko terapevt padel na Morganine manipulacije? Z zadnjo izjavo je Jamie nenadno odšel s srečanja, zaloputnil z vrati ob izhodi in rekel, da bo vložil pritožbo.

Podprincip 1.5

Verjetno je, da je spolna intimnost z nekdanjimi klienti škodljiva in je zato prepovedana v obdobju dveh let po zaključku terapije oz. zadnjem profesionalnem kontaktu. Da bi se izognili izkoriščanju zaupanja in odvisnostni klientov, se zakonski in družinski terapevt tudi po preteku dveh let od zaključka terapije oz. zadnjega profesionalnega kontakta ne bi smel spolno intimno zaplesti z bivšimi klienti. Odgovornost odločitve o spolno intimnem odnosu z bivšim klientom po preteku dveh let leži na terapevtu. Ta mora dokazati, da spolno intimni odnos z bivšim klientom ne pomeni izkoriščanja ali škode bivšemu klientu ali njegovi neposredni družini.

Terapevt in klientka sta delala na zakonskih zadevah, povezanih z depresijo. Že od začetka je obstajala spolna napetost med njima, o kateri sta odprto razpravljala. Ker je terapija trajala dalj časa, je terapevt vzpostavil jasno mejo, ki je izključevala spolno intimnost za vsaj dve leti po končanju srečanj. Terapija se je končala tako, da se je klientka odločila, da se odseli od partnerja.

Po nekaj letih sta se nekdanja klientka in terapevt srečala na zabavi. Nekdanja klientka je še vedno živela narazen od svojega partnerja, vendar ni bila ločena. Končala sta tako, da sta preživela noč z medsebojnim pogovorom in bila spolno intimna. Nekaj dni kasneje se je terapevt odločil, da to, kar je nekdanja klientka resnično želela, je bilo ponovna vzpostavitev njunega terapevtskega odnosa. Na žalost je bila ta možnost obremenjena s problemi, ker sta postala ljubimca. Terapevt je prekinil afero in ponudil, da jo priporoči drugemu terapevtu. Nekdanja klientka je komentirala, da več terapije ni odgovor.

Nekaj mesecev kasneje je terapevt naletel na nekdanjo klientko v trgovini. Na kratko sta pokramljala in nekdanja klientka je povedala, da ji ne gre dobro. Bila je na zdravilih, socialno se je umaknila in ponovno je izkušala občutke nepovezanosti in panike. Povedala je, da so ti problemi postali še hujši po aferi. Terapevt je ponudil drugo napotitev, vendar je bil zavrnjen. Ker se je bal najhujšega je terapevt celo ponudil, da govori »neformalno« z nekdanjo klientko »samo nekajkrat«, da bi ji malo pomagal pri tem, kar je terapevt imenoval »eksistencialno krizo«. Nekdanja klientka je zavrnila in rekla, da življenje ni tako slabo, da bi potrebovala kakšno pomoč od terapevta.

Ker je ugotovil resnost stanja nekdanje klientke, je terapevt poiskal nasvet od kolega. Odločila sta se, da bo kolega kontaktiral nekdanjo klientko, kljub pravilu konfidencialnosti (zaupnosti), in ponudil zastonj svetovanja. Terapevt pa je poročal afero etični komisiji in se bil pripravljen soočiti z posledicami.

Podprincip 1.6

Zakonski in družinski terapevti glede prijavljanja domnevnega neetičnega vedenja ravnajo v skladu s predpisanimi zakoni.

Na prvem srečanju je ZDT ugotovil, da je paru prejšnji terapevt svetoval, da končata svoj odnos. Prejšnji terapevt je rekel, da sta bila partnerja konfliktno habituirana in da, glede na to, da so njune nasilne epizode bile vedno večje, je priporočena odselitev drug od drugega skupaj z ločitvijo, ker je bil ta vzorec dolgotrajen. Ko sta slišala ta nasvet, je par prekinil srečanja s prejšnjim terapevtom. Njuno versko prepričanje ni dovoljevalo ločitve in odselitev bi bila zelo sramotna v njunem religioznem okolišu. Po mesecu od končanja terapije se je par odločil, da poskusi delati z novim terapevtom. Kot mnogi terapevti, ki slišijo tako zgodbo od svojih klientov, se je tudi novi terapevt spraševal, ali so bile njune trditve resnične. Novi terapevt je razmišljal o tem, da bi vprašal par za dovoljenje, da kontaktira prejšnjega terapevta, da preveri njune trditve, vendar se je odločil, da ne bo in stvar opustil.

Na drugem srečanju je par pritisnil na novega terapevta, da pove, da je njun prvi terapevt imel narobe, in da naj bi ostala skupaj. Terapevt ju je zavrnil. Na tem srečanju ni bilo veliko napredka in na tretje srečanje nista prišla. Nekaj tednov kasneje je tega novega terapevta poklical reporter, ki je delal na zgodbi o skupnem samomoru para. Sporočilo, ki sta ga pustila, se je navezovalo na to, kako sta kontaktirala svojega prvega terapevta, ki je ponovno zagovarjal potrebo po ločitvi. Njuno sporočilo je tudi sporočalo, da nov terapevt ni podprl njune želje, da bi ostala skupaj. Reporter se je spraševal, zakaj nov terapevt ni prijavil prejšnjega terapevta, kot zahteva državni zakon.

Nov terapevt je bil preganjan za kršitev etičnega kodeksa po državnem zakonu. Po obsodbi je bil primer podan tudi AAMFT etični komisiji.

Podprincip 1.7

Zakonski in družinski terapevti svojih profesionalnih odnosov s klienti ne uporabljajo za uresničevanje lastnih interesov.

Sandy, spoštovan in visoko izkušen ZDT v privatni praksi, je prejemal napotila od mnogih virov. Sandyjeva žena Avery je pred nedavnim prejela licenco za zakonskega in družinskega terapevta in je poskušala ustvariti privatno prakso. Avery je uporabljala Sandyjevo pisarno, da je videvala kliente. Sandy je prejel klic od napotitvenega vira, ki je videval par in je želel napotiti moža k Avery. Napotitveni vir je verjel, da ima Avery zrelost in gotovost, da bo še posebej v pomoč temu moškemu, ki je pred kratkim izgubil delo. Sandy se je s tem strinjam in opogumil napotitev. Avery je začela videvati klienta. Po šestih srečanjih se je Avery zapletla v obojestransko kričanje z možem glede njegovega zavračanja, da bi aktivno iskal zaposlitev. Kmalu potem je Sandy prejel klic s strani vira napotitve, ki je od klienta slišal o katastrofalnem srečanju.

Podprincip 1.8

Zakonski in družinski terapevti spoštujejo klientovo pravico odločanja in mu pomagajo razumeti posledice teh odločitev. Terapevti klientom jasno povedo, da so sami odgovorni za odločitve glede odnosov kot so skupno življenje, poroka, ločitev, sprava, skrbništvo in obiskovanje.

Murray in Carrol sta iskala zakonsko terapijo. Par je čutil, da je imel eden od staršev od Carrol destruktiven vpliv na Carroll in njen odnos z Murray-jem. Čeprav je bilo le nekaj spominov iz otroštvo, je Carroll čutila kot da je bila spolno zlorabljena v otroštvu s strani tega starša. Carroll je hotela, da ji terapevt, ki je imel trening in izkušnje pri obravnavi spolne zlorabe in odkrivanju spominov, pomaga pri odkrivanju spominov. Terapevt je čutil, da je bila Carroll lahko zlorabljena, vendar ni verjel, da bi bilo smiselno »loviti« spomine. »Končno, zloraba, če se je zgodila, se je zgodila daleč nazaj in obtičanje v preteklosti vam ne bo pomagalo, da bi živeli v sedanjosti«. Terapevt je zato pregovoril Carroll, da se je osredotočila na trenutne probleme v odnosu s partnerjem, in tudi predlagal, da ima Carroll manj kontaktov s staršem, ker je zgledalo, da je nasilen in želi kontrolirati življenje para. Carroll je sprejela ZDT predlog in povedala staršu, da jima je terapevt svetoval, naj nimata kontaktov. »Zato« je rekla Carroll staršu, »se ne bomo družili v prihodnosti«. Carroll-in starš je bil besen in je vložil pritožbo. Starš je trdil, da je terapevt uveljavil neprimeren vpliv na ranljivega klienta in da je ta vpliv bil destruktiven za družino. Terapevt je bil šokiran nad trditvijo, saj je le »predlagal«, da ima Carroll »manj«, ne pa nič kontaktov s staršem.

Podprincip 1.9

Zakonski in družinski terapevti ohranjajo terapevtski odnos le toliko časa, kolikor je razumljivo jasno, da imajo klienti koristi od tega odnosa.

Paige in Paigov otrok, Tyler, so bili v terapiji pri ZDT Leslie. Paige je bil tudi profesionalec mentalnega zdravja, ki je delal ocene mentalnega zdravja za sodišče (eno srečanje) staršev v sporih glede skrbništva. Proti koncu ocenjevanja nekega klienta je Paige spoznal, da je bil ta klient tudi v terapiji pri Leslie. Paige je izpolnil oceno in kasneje vprašal nekaj kolegov, da pregledajo delo, da bi zagotovil, da so bili njegovi zaključki nepristranski in podprti z dejstvi. Paige je poročal o situaciji Leslie. Leslie je bila vznemirjena in je vztrajala, da Paige neha z oceno in pokliče nekoga drugega, da to stori. Vztrajala je tudi, da Paige mora kontaktirati upravo za licence in poročati, da je Paige šel v dvojne odnose s klientom. Paige se je počutil okrivenega s strani Leslie za to problematično situacijo. Paige se je spraševal, kako Leslie lahko nadaljuje terapijo s Paige-om in Tyler-jem, saj je bila Leslie tako jezna. »Mogoče se Leslie ne bo strinjala z mojo oceno klienta. Mogoče bo klient jezen name za mojo oceno in bo govoril o tem z Leslie. Kako se lahko to zdi Leslie v redu in še naprej videva tako klienta kot tudi mene in Tylerja?« Ko je Paige izpostavil te skrbi pri Leslie, je Leslie rekla, da je edini problem Paige, ki bi moral »vzeti nase«, kar je šlo narobe. Leslie je predlagala, da se srečata brez Paige-ovega otroka, dokler to ne bo rešeno. Paige je privolil, ker je bila terapija pomembna za Paige. Vendar je Paige po vsaki terapiji odšel z občutkom, da sta se s terapevtko borila za to, kdo je komu kaj naredil. Končno se je Paige odločil, da zapusti terapijo, ker ni bilo načina, da bi razrešila zadeve med njima.

Podprincip 1.10

Zakonski in družinski terapevti osebam pomagajo poiskati drugo terapevtsko pomoč, če je trenutni terapevt zaradi ustreznih razlogov nezmožen ali nepripravljen nuditi profesionalno pomoč.

ZDT Galen je imela zakonsko terapijo s Shannon-om in Jesse-jem Shannon so zagrozili, da jo bodo odpustili z dela zaradi depresije. Galen je poskušala urediti skupno srečanje, vendar je bil Jesse pogosto na potovanjih, ki so otežila njegovo prisotnost na srečanjih. Zato je imela Shannon ponavadi terapijo samo s Shannon. Po nekaj mesecih skupnega dela, se je Shannon odločila, da se pridruži Jesse-ju na potovanjih, da bi s tem obvladala svojo depresijo. »Počutim se pač slabše, ko sem puščena sama«. Zato Galen ni mogla vzpostaviti nobenega reda za zakonsko ali individualno terapijo. Shannon je bila še nadalje depresivna in ni poročala o napredku. Galen je od Shannon prejela prošnjo in strinjanje (, razkritje, odpust) glede konfidencialnosti, da bi Galen lahko poslala poročilo o napredku Shannon-inem službodajalcu. Shannon je prosila za podaljšano dovoljenje za odsotnost z dela. Galen je službodajalcem poročala, da se je Shannon redko udeležila srečanj in da ni bilo pravega napredka. Zato je Shannon dobila obvestilo, da dovoljenje za podaljšanje odsotnosti (in koristi) ne bodo podaljšani. Shannon je bila besna na to, kar je Galen poročala in vztrajala, da je resnični problem terapevtova nesposobnost. Shannon je tudi poklicala Galen in zahtevala srečanja 2X na teden, da bi dokazala svojemu službodajalcu, da je resna glede terapije. Galen, ki je bila prav tako vznemirjena, je skrbelo uničenje slovesa v profesionalni skupnosti, pa tudi Shannon-ina možna zloraba terapije za omenjene koristi. Galen je obvestila psihiatra, ki je Shannon predpisoval antidepresive, o Shannon-ini manipulaciji. Galen se je odločila, da Shannon ne bo vzela na terapijo. Ko jo je Shannon prosila za napotitve, je Galen zavrnila, da bi dala kakšna možna imena za napotitve. »Ker bi imena prišla od mene, ti terapevti ne bi imeli možnosti. Tudi njih bi videla kot nekompetentne.«

Princip 1.11

Zakonski in družinski terapevti klientov tekom obravnave ne zapustijo ali zanemarjajo, ne da bi poskrbeli za razumne ureditve potrebne za nadaljevanje take obravnave.

42. in 43. člen etičnega kodeksa DPS

Podaljšana skrb Psiholog je odgovoren za izpeljavo obravnave,

tudi kadar sam ne more postopka zaključiti. Izpeljavo strokovne obravnave zagotovi v sodelovanju s kolegi ali institucijo.

Psiholog ostaja odgovoren za pomoč obravnavancu tudi po končani obravnavi, če se ta ponovno obrne nanj s problemom, povezanim s prvotno obravnavo.

Brook je iskala pomoč ZDT Aden za Rileya, njenega 6 let starega otroka. Brook je bila ločena in zaskrbljena, da se Riley ni dobro prilagajal. »Moj pretekli partner vidi Rileya samo občasno. Moj otrok se počuti kot sirota.” Brook je nadalje poročala, da je bil Riley jezen na Brook, jo brcal in sprovociral pretepe z otroki v šoli. Brook je bila vesela, da je bila Aden pripravljena videti Rileya. Aden je bila izjemen terapevt in je sprejela samo nekaj novih klientov vsako leto. Brook je bila pripravljena plačati karkoli, spremeniti Rileyev urnik, in izpustiti pomembna srečanja, da bi videla Aden. Aden se je izkazala vrednega njenih pričakovanj. Riley je napredoval pod Aden-inim vodstvom in Brook se je naučila novih veščin za delo z Rileyem doma. Brook je končala terapijo s hvaležnostjo in večjim občutkom moči. Brook je od Aden razumela, da se Brook in Riley lahko vrneta kadarkoli po več terapije. Šest mesecev kasneje je Brookin prejšnji partner se preselil k novemu partnerju. Riley je ponovno reagiral z ekstremno jezo in motnjami spanja. Brook je poklicala Aden za pomoč. Ko na klic ni prejela odgovora, je Brook pustila sporočila o tem, kaj se je zgodilo Riley. Po dveh tednih brez odgovora, je Brook poslaal pismo, v katerem je opisala svoj napor, da bi kontaktirala Aden. Brook je vprašala, če je bila Aden na kakšen način užaljena. Ko ni bilo odgovora na pismo, je Brook poslala končno pismo, v katerem je izrazila jezo in razočaranje in opisala težave v razlagi Aden-inega vedenja Riley-u in podobnost med Aden-inimi dejanji in tistimi od prejšnjega partnerja Brook. Brook je vprašala za napotitev za Riley-a, vendar ni prejela nobenega odgovora.

Princip 1.12

Zakonski in družinski terapevti od klientov pridobijo pisno informirano soglasje pred avdio snemanjem, video snemanjem ali opazovanjem tretje osebe.

Pred mnogi leti je ZDT Whitney imela program treninga za profesionalce mentalnega zdravja z uporabo feministične družinske terapije. Whitney je občasno pripeljala nacionalno znane feministične družinske terapevte, da so izvajali trening in intervjuvali družine v živo. Družine, ki so prihajale, so bili klienti udeležencev treninga. Družinam so dali soglasni formular, ki je razlagal, da bodo srečanja v živo posneta in se jih bo uporabljalo samo v edukacijske namene. Dallas je bil učenec v Whitneyinem programu. V enem primeru je Dallas povabil par klientov, ki naj bi bil intervjuvan s strani nacionalnih predstaviteljev. Intervju je bil produktiven in Dallas je pridobil mnogo nasvetov, ki so mu bili v pomoč. Dallas je končal s parom po tem, ko jih je videval še nekaj mesecev. Po petnajstih letih je Dallas odkril, da Whitney uči na univerzi in uporablja posnetek para v kurzu družinske terapije. Dallas je bil vznemirjen, ker je en član para delal za univerzo in bi ga lahko Whitneyevi študenti prepoznali. Dallas se je sestal z Whitney, da bi se pogovoril glede te skrbi. Whitney je bila presenečena, ko je odkrila, da eden od para dela na univerzi, vendar je dejala, »Oba člana para sta podpisala soglasni obrazec in sama uporabljam ta videoposnetek za edukacijske namene. Poleg tega ni nobenega datuma, ko soglasje preneha.«

Princip 1.13

Kadar pride klient v obravnavo na prošnjo tretje stranke, zakonski in družinski terapevt na začetku obravnave ustrezno razjasni naravo odnosa z vsako stranko ter meje zaupnosti.

Presbiter je naprosil terapevta, da vidi dva predstojnika duhovnika, ki sta imela komunikacijske probleme. »Imamo višjega predstojnika, ki se je nekajkrat slabo odločil. Izgubili smo štiri osebe, ker ne more shajati z drugim predstojnikom. Imamo novega predstojnika - pomočnika, ki je Mehiški Američan in ne želimo izgubiti še kakšno osebo. Nekateri člani kongregacije, pa čutijo da je predstojnik – pomočnik hladen in nedostopen. Ali bi ju videli in jima pomagali predelati njune komunikacijske težave?« Dell se je strinjal, da vidi oba. Na prvem srečanju je Dell povedal predstojnikoma, da karkoli bodo govorili, bo ohranjeno zaupno. Višji predstojnik je vztrajal, da tudi predstojnik-pomočnik ohranja vsebino srečanja zaupno. Štiri srečanja so bila izvedena. Dell je ugotovil, da je problem veliko večji kot komunikacijske zadeve in da vsebuje obtožbe predstojnika-pomočnika, da je višji predstojnik pogosto lagal ali izkrivil informacije in da je višji predstojnik tudi imel neprimerne odnose z župljani. Ko je presbiter poklical in se zanimal glede stanja, se je Dell počutil zvezanega. Dell ni vzpostavil jasne pogodbe z presbiterjem o dajanju informacij. Še več, obljubil je predstojnikoma konfidencialnost.

Princip 2: Konfidencialnost

Zakonski in družinski terapevti imajo edinstvene situacije glede konfidencialnosti (zaupnosti), ker je klient v terapevtskem odnosu lahko več kot ena oseba. Terapevti spoštujejo in pazijo na konfidencialnosti vsakega individualnega klienta.

Podprincip 2.1

Zakonski in družinski terapevti razkrijejo klientom in drugim zainteresiranim strankam, tako zgodaj kot je možno v njihovih profesionalnih kontaktih, naravo konfidencialnosti in možne omejitve klientovih pravic do konfidencialnosti. Terapevti pregledajo s klienti okoliščine, v katerih je konfidencialna informacija lahko zakonsko zahtevana. Okoliščine lahko zahtevajo večkratno razkritje.

Zakon o socialnem varstvu: 91. člen – Organi ter zavodi in druge organizacije, ki pri svojem delu ugotovijo ogroženost otroka, mladoletnika ali osebe, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost, so dolžni o tem obvestiti center za socialno delo na svojem območju.

Kazenski zakonik (142. člen, 281. člen):- 1) Kdor neupravičeno izda skrivnost, za katero je izvedel kot zagovornik, odvetnik, zdravnik,

duhovnik, socialni delavec, psiholog ali kot kakšna druga oseba pri opravljanju svojega poklica, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta. (2) Za dejanje iz prejšnjega odstavka se ne kaznuje, kdor izda skrivnost zaradi splošne koristi ali upravičenega interesa javnosti ali zaradi koristi koga drugega, če je ta korist večja kakor ohranitev skrivnosti ali če je z zakonom določena odveza dolžnosti varovanja skrivnosti. (3) Pregon se začne na zasebno tožbo.

- (1) Kdor ve za storilca kaznivega dejanja, za katero je z zakonom predpisana kazen najmanj petnajstih let zapora ali dosmrtnega zapora, ali kdor samo ve, da je bilo tako dejanje storjeno, pa tega ne naznani, čeprav je od take ovadbe odvisno, da se storilec ali dejanje pravočasno odkrije, se kaznuje z zaporom do treh let.

- (2) Uradna oseba, ki zavestno opusti ovadbo kaznivega dejanja, za katero zve pri opravljanju svoje službe, če je zanj z zakonom predpisana kazen treh ali več let zapora, storilec pa se preganja po uradni dolžnosti, se kaznuje z zaporom do treh let. (3) Kdor opusti ovadbo, se ne kaznuje, če je storilec zakonec, oseba, s katero živi v zunajzakonski skupnosti ali registrirani istospolni partnerski skupnosti, krvni sorodnik v ravni vrsti, brat ali sestra, posvojitelj ali posvojenec ali če je zagovornik, zdravnik ali spovednik storilca. …

Razlaga centra za socialno delo: Terapevt bo varoval vse zasebnosti do kaznivega dejanja, ko bo to izvedel, bo javil naprej.

Etični kodeks Društva psihologov Slovenije:- Psiholog sme od obveznosti popolnega ščitenja podatkov odstopiti le v izjemnih primerih (ko je

ogroženo življenje obravnavanca ali življenje drugih ljudi, ali, ko gre za zlorabo otrok). Psiholog je dolžan obravnavanca seznaniti s temi izjemami na začetku poklicnega odnosa.

Slovenske razmere

Opustitev prijave kot kaznivo dejanje

Opustitev ovadbe kaznivega dejanja ali storilca – 281. Čl. KZpredpisana kazen kdorkoli uradna oseba

do 3 let

več kot 3 leta dolžnost prijave

15 let dolžnost prijave

• Kriva ovadba• 283. člen• (1) Kdor koga naznani, da je storil kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni

dolžnosti, pa ve, da ga ni storil, se kaznuje z zaporom do dveh let. (2) Enako se kaznuje, kdor podtakne sledove kaznivega dejanja ali kako drugače povzroči, da se uvede kazenski postopek za kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, zoper nekoga, za katerega ve, da ga ni storil. (3) Kdor se sam naznani, da je storil kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, čeprav ga ni storil, se kaznuje z denarno kaznijo. (4) Enako kot v prejšnjem odstavku se kaznuje tudi, kdor naznani, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, čeprav ve, da tako dejanje ni bilo storjeno, in s tem povzroči, da državni organi začnejo ukrepati. (5) Če stori dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena uradna oseba z zlorabo uradnega položaja, se kaznuje z zaporom do treh let.

UKP GPU, 2005 49

ZAKON O KAZENSKEM POSTOPKU - 145. člen

(1) Vsi državni organi in organizacije z javnimi pooblastili so dolžni naznaniti

kazniva dejanja, za katera se storilec preganja po uradni dolžnosti, če so o njih

obveščeni, ali če kako drugače zvedo zanje.

(2) Obenem z ovadbo morajo organi in organizacije iz prejšnjega odstavka

navesti dokaze, za katere vedo, in poskrbeti, da se ohranijo sledovi kaznivega

dejanja in predmeti, na katerih ali s katerimi je bilo kaznivo dejanje storjeno, ter

druga dokazila.

Zakon o preprečevanju nasilja v družini

6. čl. Zakona o preprečevanju nasilja v družini• (1) Organi in organizacije ter nevladne organizacije, ki pri

svojem delu izvedo za okoliščine, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da se izvaja nasilje, so dolžni o tem takoj obvestiti center za socialno delo, razen v primeru če žrtev temu izrecno nasprotuje in ne gre za sum storitve kaznivega dejanja, ki se preganja po uradi dolžnosti.

• (2) Vsakdo, zlasti pa strokovni delavci oziroma delavke v zdravstvu ter osebje v vzgojno-vartvenih in vzgojno-izobraževalnih zavodov, mora ne glede na določbe o varovanju poklicne skrivnosti takoj obvestiti center za socialno delo, policijo ali državno tožilstvo, kadar sumi, da je otrok žrtev nasilja.

PRIJAVLJANJE NASILJA V DRUŽINI

• 1. Žrtev je odrasla oseba

- org. in NVO so dolžni obvestiti CSD, razen če žrtev temu izrecno nasprotuje in ne gre za sum KD po ur. dolžnosti

• 2. Žrtev je otrok

»Vsakdo, zlasti pa strokovni delavci oziroma delavke v zdravstvu ter osebje vzgojno varstvenih in vzgojno-izobraževalnih zavodov, mora ne glede na določbe o varovanju poklicne skrivnosti takoj obvestiti CSD, policijo ali državno tožilstvo, kadar sumi, da je otrok žrtev nasilja.«

• opredelitev nasilja:– fizično– spolno– psihično– ekonomsko– zanemarjanje

• »Otrok je žrtev nasilja tudi, če je prisoten pri izvajanju nasilja nad drugim

družinskim članom ali živi v okolju, kjer se nasilje izvaja.«

NOVI UKREPI ZA VARSTVO ŽRTVE

prepovedi zaradi nasilnih dejanj• prepoved približevanja• za 6 mesecev, možno podaljšanje še za 6 mesecev prepustitev stanovanja v skupni uporabi• za 6 mesecev, možno podaljšanje še za 6 mesecev • odloča sodišče v nepravdnem postopku• zadeve obravnava prednostno• postopek je nujen• javnost je izključena • žrtev upravičena do BPP ne glede na premoženjsko stanje – pogoj je njena

ogroženost

»POLICIJSKA« PREPOVED PRIBLIŽEVANJA

39.a člen Zakona o policiji• policija do 48 ur, preiskovalni sodnik podaljša

do 10 dni• na predlog žrtve možno podaljšanje za 60 dni • izrečeni ukrepi

leto št. ukrepov

2005 152

2006 281

2007 504

Zakon o kazenskem postopku236. člen ZKP(1) Dolžnosti pričevanja so oproščeni:

1) obdolženčev zakonec oziroma oseba, s katero živi v zunajzakonski skupnosti; 2) obdolženčevi krvni sorodniki v ravni vrsti, sorodniki v stranski vrsti do vštetega tretjega kolena in sorodniki po svaštvu do vštetega drugega kolena; 3) obdolženčev posvojenec in posvojitelj; 4) verski spovednik o tistem, o čemer se mu je spovedal obdolženec ali druga oseba; 5) odvetnik, zdravnik, socialni delavec, psiholog ali kakšna druga oseba o dejstvih, za katera je zvedel pri opravljanju poklica, če velja dolžnost, da mora ohraniti kot tajnost tisto, kar je zvedel pri opravljanju svojega poklica, razen v primerih iz tretjega odstavka 65. člena tega zakona ali če so izpolnjeni pogoji, določeni v zakonu, pod katerimi so te osebe odvezane dolžnosti varovanja tajnosti oziroma so dolžne posredovati zaupne podatke pristojnim organom.

(2) Sodišče, ki vodi postopek, je dolžno poučiti osebe, omenjene v prejšnjem odstavku, da jim ni treba pričati, vsakokrat preden jih zasliši, brž ko zve, da gre za okoliščine, zaradi katerih so oproščene dolžnosti pričevanja. Če priča izjavi, da se odpoveduje tej pravici in da želi pričati, se jo mora opozoriti, da se bo na njeno izpovedbo lahko oprla sodna odločba, četudi se bo na glavni obravnavi odpovedala pričevanju. Pouk in odgovor se vpišeta v zapisnik.

(4) Kdor ima razlog, da odreče pričevanje proti enemu od obdolžencev, je oproščen dolžnosti pričevanja tudi proti drugim obdolžencem, če se njegova izpovedba po naravi stvari ne da omejiti samo nanje.

• 65. člen ZKP• (3) V kazenskem postopku, ki teče zaradi kaznivih

dejanj zoper spolno nedotakljivost iz XIX. poglavja kazenskega zakonika, kaznivega dejanja zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja po 201. členu in kaznivega dejanja trgovine z ljudmi po 387.a členu kazenskega zakonika, mora imeti mladoletni oškodovanec ves čas od uvedbe kazenskega postopka dalje pooblaščenca, …

Predstojnik (reverend) je poslal kongreganta na zakonsko in družinsko terapijo. Pred prvim srečanjem, je kongregant / klient prejel po pošti terapevtove politike (pravila) in obrazce procedure/informiranega soglasje skupaj z navodili za ravnanje do pisarne. Na začetku prvega srečanja, po začetni dobrodošlici, je terapevt raziskal, ali ima kakšna vprašanja, ki zadevajo politike pisarne, še posebej konfidencialnost. Klient željan nasloviti zakonske konflikte za katere je iskal terapijo, je podpisal obrazec brez nadaljnjih vprašanj. Teden kasneje je terapevt moral spremeniti njuno srečanje in po nekaj poskusih, da bi v živo dosegel klienta, je terapevt pustil sporočilo na klientovi telefonski tajnici v službi. Nekaj dni kasneje je terapevt prestrašen ugotovil, da je v klientovi odsotnosti klientov kolega avtoriziran, da sprejema in odgovarja na klientova telefonska sporočila. Klient je bil besen zaradi preloma konfidencialnosti in je jezno zavrnil, da bi se vrnil v terapijo. Nekaj dni po srečanju je terapevt srečal predstojnika (reverend) na ulici, ki je spraševal, kako terapija s klientom napreduje.

Podprincip 2.2

Zakonski in družinski terapevti ne razkrijejo klientovih zaupnih informacij razen ob pisni avtorizaciji ali odpovedi, ali kjer je določeno (ukazano) ali dovoljeno z zakonom. Verbalne avtorizacije ne bodo zadosti z izjemo nujnih situacij, razen če je prepovedana z zakonom. Ob izvajanju zakonske, družinske ali skupinske obravnave, terapevt ne razkrije informacij izven konteksta obravnave brez pisne avtorizacije od vsakega posameznika, ki je kompetenten, da potrdi odpoved. V kontekstu zakonske, družinske ali skupinske obravnave, terapevt ne sme odkriti katerihkoli individualnih zaupnih informacij drugim v enoti obravnave brez prejšnjega pisnega dovoljenja tega posameznika.

ZDT je končal srečanje s parom. Med naslednjim tednom je urnik enega od partnerjev zahteval spremembo srečanja. Ko je terapevt pogledal v knjigo naročil (srečanj), je partner stopil naprej, da bi pogledal odprte možnosti v urniku, ki bi bile zanj primerne.

15 let star otrok, katerega starši so se ločevali, je bil napoten k ZDT zaradi vedenjskih problemov povezanih z ločitvijo. Otrok je bil poslan v terapijo s strani enega starša. Po začetnem srečanju skupaj s tem staršem, je otrok odklonil starševsko vključenost v terapiji. V naslednjih individualnih srečanjih je otrok zaupal terapevtu skoraj vsakodnevno uporabo marihuane in alkohola, kot tudi nevarno tvegano vedenje, kot je vožnja pod vplivom alkohola. Nekega dne je drug starš jezen poklical terapevta in trdil, da obadva starša nista pristala na terapijo. Ta starš je obdolžil terapevta, da pristransko usmerja otroka k drugemu staršu in zahteval, da se mu pošlje kopije terapevtskih zapisov. Otrok je vehementno zavrnil kakršenkoli kontakt s tem staršem in prosil terapevta, da mu obljubi, da ne bo razkril terapevtskih konfidencialnosti drugemu staršu.

Zakonski in družinski terapevt je videval družino za terapijo. Nekega dne je terapevt prejel telefonski klic od individualnega terapevta enega partnerja, ki je želel koordinate obravnave tega partnerja. Ko je družinski terapevt omenil to zahtevo družini, je 14-letni družinski član odločno zavrnil podpis obrazca razkritja informacij, z izjavo »Nočem, da bi kdorkoli drug vedel za moje zadeve«. Nekaj dni kasneje je partner, katerega terapevt je klical, poklical družinskega terapevta in izjavil »Mislil sem, da bi morali vedeti, glede česa je moj terapevt hotel govoriti z vami: Imam afero in nisem gotov glede nadaljevanja mojega zakona. Ne želim pa, da omenite karkoli o tem v naših srečanjih.«

Podprincip 2.3

Zakonski in družinski terapevti uporabljajo klientov in/ali klinični material pri učenju, pisanju, svetovanju, raziskovanju in javnih predstavljanjih samo, če je pisno soglasje pridobljeno v skladu s podprincipom 2.2. ali če so bili izvedeni primerni ukrepi za zaščito klientove identitete in konfidencialnosti.

Zakonski in družinski terapevt dela s pacientom z rakom in njegovo družino. Družinski člani so vzpodbujeni, da narišejo in/ali se izrazijo poetično z namenom, da bi jim pomagal komunicirati in eksternalizirati njihove izkušnje. Terapevta so prosili, da bi vodil delavnico na to temo za medicinske sestre v večji bolnišnici v bližnjem mestu in se je odločil, da bo ilustriral pristop z umetniškim delom klientov. Da bi zaščitil konfidencialnost, je terapevt odstranil vsa imena z risb in pesmi, ki bi identificirala kliente in uporabil namišljena imena, ko je razpravljal o klinični uporabnosti pristopa. Sorodnik enega klienta pa je bil med občinstvom in četudi ni identificiral ustvarjalca dela, je prepoznal družino v terapevtovi pripovedi. Sorodnik je bil osupel, da so o družinski emocionalni izkušnji razpravljali javno.

Podprincip 2.4

Zakonski in družinski terapevt hrani, čuva in razpolaga s klientovimi zapisi (records) na načine, da vzdržuje konfidencialnost in ki so v skladu s prikladnimi zakoni in profesionalnimi standardi.

Zakonski in družinski terapevt je moral hitro končati srečanje, ker je moral na WC. Klient se pripravi za odhod, vendar je počasen pri zbiranju osebnih stvari. Terapevt, pod stresom, potrdi klientovo srečanje naslednjega tedna v času, kot sta se dogovorila, in prosi klienta, da najde izhod v terapevtovi odsotnosti. Ko se terapevt vrne z odmora, je pisarna prazna. Klientova datoteka, ki je bila položena na mizi, pa manjka in je nikjer ne najde.

Podprincip 2.5

Zakonski in družinski terapevt uredi hranjenje, prenos ali razpolaganje klientovih zapisov na načine, ki ohranjajo konfidencialnost in varujejo blagostanje (dobrobit) klientov za primer preselitve terapevta na drugo področje, zaprtje prakse ali smrti terapevta.

Zakonski in družinski terapevt končuje zaposlitev na agenciji za mentalno zdravje, da bi delal na svoje v privatni praksi. Terapevt pospravi osebne stvari in datoteke pisarne in najame družbo za preselitev. Eden od preseljevalcev, ki nese škatlo z datotekami klientov, se spotakne in izpusti škatlo, vsebina pa se raztrese po ulici. Nekaterih spisov nikoli ne dobijo nazaj.

Podprincip 2.6

Zakonski in družinski terapevti, ko se konzultirajo s kolegi ali viri napotitve, ne delijo konfidencialnih informacij, ki bi razumljivo vodile do identifikacije klienta, raziskovalnega udeleženca, supervizanta ali druge osebe, s katerim imajo konfidencialen odnos, razen če so prej pridobili pisno soglasje klienta, raziskovalnega udeleženca, supervizanta ali druge osebe, s katero imajo konfidencialni odnos. Informacije se lahko delijo samo do mere, ki je potrebna, da se dosežejo nameni konzultacije.

Zakonski in družinski terapevt in AAMFT potrjen supervizor sta nudila konzultacije za skupino zakonskih in družinskih terapevtov z licenco v privatni praksi. Terapevti so se izmenjavali s predstavitvijo kratkih povzetkov primerov in segmentov klientovih intervjujev, posnetih na avdiotrak. Samo kleitnova prva imena so uporabljali med konferenco primerov in klienti so podpisali obrazec za odstop, ki jim je dovoljeval snemanje na avdiotrak za namene supervizije. Nekega dne je terapevt predstavil srečanje para, ki se je ubadal z večjimi finančnimi problemi. Ko je zavrtel posnetek, se je supervizor prestrašil, ker je prepoznal glas sosedov. Supervizor je prosil, naj bo ta trak ustavljen in informiral terapevta o situaciji ter predlagal, naj terapevt konzultira kolega supervizorja za ta primer.

Princip 3: Profesionalna kompetenca in integriteta

Zakonski in družinski terapevti vzdržujejo visoke standarde profesionalne kompetence in integritete.

Podprincip 3.1

Zakonski in družinski terapevti zasledujejo znanje novih razvojev in vzdržujejo kompetenco v zakonski in družinski terapiji preko edukacije, treninga ali supervizorske izkušnje.

ZDT je nudil družinsko terapijo možu in ženi in njunim trem otrokom. Med terapijo sta se starša ločila. Mati je spodbijala skrbništvo otrok in trdila, da je oče neprimeren starš. Materin odvetnik je terapevta pozval na sodišče, da bi testiral in ocenil starševske sposobnosti vsakega starša. Terapevt se je strinjal in pričal, da je mati bolj stabilen in učinkovit starš kot oče. Oče in njegov odvetnik sta vložila pritožbo na AAMFT etično komisijo z navedbami, da je terapevt podal te izjave osnovane na pristranskem mnenju v korist matere, ki ni upoštevalo očetove rehabilitacije in njegovih vedno boljših starševskih veščin.

Podprincip 3.2

Zakonski in družinski terapevti vzdržujejo adekvatno znanje o uporabnih (prikladnih) zakonih, etiki in profesionalnih standardih in se jih držijo.

ZDT je ustvaril terapevtsko internetno stran in ponudil “online” konzultacije, nasvete in podporo posameznikom, ki so želeli pomoč. 45 let star klient, ki je živel v drugi državi in je imel probleme z odnosi, je pridobil nasvet in terapijo do terapevta in trdil, da je bolj prikladno in enostavno pridobiti pomoč preko “online” srečanj, kot pa videti lokalnega terapevta tedensko. S tako ureditvijo je tudi med pregledom seznanil psihiatra. Psihiater, ki se je spraševal, ali je bilo to legalno ali etično pravilno, je zahteval raziskavo s strani državne licenčne uprave.

Podprincip 3.3

Zakonski in družinski terapevti iščejo primerno profesionalno pomoč za njihove osebne probleme ali konflikte, ki lahko oškodujejo delovno učinkovitost ali klinično presojo.

ZDT, ki je sam bil tudi zdravljeni alkoholik, je doživel relaps po tem, ko je utrpel nekaj izgub v enem letu: smrt otroka in starša. Zaradi povečanega pitja je terapevt prišel pozno na srečanja s klienti in pogosto odpovedal srečanja. AAMFT etična komisija je prejela pritožbo s strani klienta, ki je poročal, da je ZDT prispel »eno uro prepozno na srečanje, smrdel po alkoholu in nejasno govoril.« Klient je odšel k drugemu terapevtu za nadaljevanju terapije.

Podprincip 3.4

Zakonski in družinski terapevti ne nudijo uslug, ki ustvarjajo konflikt interesov, ki lahko oškoduje delovno učinkovitost ali klinično presojo.

Terapevt je videval 35 let staro klientko v individualni terapiji, katere primarna pritožba je bila, da je partner nezvest in nasilen do nje. Po šestih mesecih je partner bil naprošen, da se vključi v zakonsko terapijo. Terapevt se je strinjal in nadaljeval tudi s klientkino individualno terapijo. Klientka se je kasneje ločila od partnerja in vložila vlogo za ločitev. Partner pa se je pritožil AAMFT etični komisiji, da je terapevt kazal pristranskost do klienta med zakonsko terapijo in se ni osredotočal na partnerjeve potrebe kot tudi pomembne.

Podprincip 3.5

Zakonski in družinski terapevti, kot predavatelji, učitelji, supervizorji, konzultanti in raziskovalci, so predani visokim standardom znanja, predstavljajo točne informacije in razkrivajo potencialne konflikte interesa.

Farmacevtska družba je zaposlila zakonskega in družinskega terapevta, da vodi edukacijske seminarje o učinku individualne depresije na družinski sistem. Kot del pogodbe so ZDT-ju naročili, da pokaže videoposnetek teh seminarjev klientom, ki so trpeli zaradi depresije. Vendar so videoposnetki vsebovali oglaševanje antidepresivnega zdravila, ki ga je ta družba promovirala. ZDT to ni zaznal kot problem ali konflikt interesov in je naprej kazal videoposnetek tem klientom.

Podprincip 3.6

Zakonski in družinski terapevti vzdržujejo točne in adekvatne klinične in finančne zapise (records).

Klient, ki je spremenil zakonske in družinske terapije po preselitvi v drugo državo, je zahteval, da se zapisi (records) individualne terapije pošljejo od prejšnjega terapevta k novemu terapevtu. Med pregledovanjem zapisov je novi terapevt opazil, da so bili terapevtski zapisi nekompletni in nepodpisani, to je, tip terapije ni bil zapisan, terapevtske zadeve so bile zelo nedoločne, napredek ni bil opisan in jasni cilji niso bili napisani. Še bolj izstopajoče je bilo izpuščanje začetnega opisa, ki bi razlagal, zakaj je klient sploh iskal terapijo. Torej, novi terapevt je vložil pritožbo na AAMFT etično komisijo o neadekvatnosti zapisov (records), ki jih je hranil prejšnji terapevt.

Podprincip 3.7

Medtem ko razvijajo nove veščine na specializiranih področjih, zakonski in družinski terapevti izvajajo ukrepe, da zagotovijo kompetentnost njihovega dela in zaščitijo kliente pred možno škodo. Zakonski in družinski terapevti prakticirajo na specializiranih področjih, ki so jim nova, samo po primerni edukaciji, treningu ali supervizirani izkušnji.

ZDT, katerega specializirano področje je bilo delo z otroki z učnimi težavami, je sprejel napotitev za nudenje terapije dvema rasno mešanima otrokoma iz Gvatemale, ki sta bila posvojena s strani para v North Carolina. Otroka sta govorila špansko in sta se učila govoriti angleščino. V ZDA sta bila osem mesecev. Otroka sta izkazovala kljubovalno in uporniško vedenje in težave pri prilagajanju na novo okolje in kulturo. Po treh mesecih individualne/družinske terapije, so se posvojitveni starši pritožili terapevtu, da se je vedenje otrok poslabšalo in da so njune šolske ocene padale. ZDT je priznal staršem pomanjkanje primernih izkušenj pri delu z otroci, ki so izkušali posvojitev in kulturne težave, kot tudi pomanjkanje bilingvalnih veščin, kar je oteževalo terapevtu, da bi otroka razumel. Starši so postali jezni na ZDT, ker je sprejel to napotitev in ker je prispeval k težavam otrok pri prilagoditvi in aklimatizaciji.

Podprincip 3.8

Zakonski in družinski terapevti ne izvajajo spolnega ali drugega nadlegovanja klientov, študentov, oseb v treningu, supervizantov, zaposlenih, kolegov ali raziskovalnih udeležencev.

Klientka, ki je preživela incest je iskala terapijo s strani pastorja, ki je bil tudi zakonski in družinski terapevt. Terapevt je ponudil podporo in tolažil klientko z objemi in trepljaji po ramenih. Postopoma se je dotikanje razširilo na druge dele telesa. Terapevt je dajal spolno neprimerne izjave, kot so »Sanjal sem, da sva se prejšnjo noč ljubila. Ali si tudi ti sanjala o meni?« Klientka je razvila pomembno krivdo in sram in razkrila te incidente prijatelju, ki je poročal o neprimernem vedenju direktorju pastorja.

Podprincip 3.9

Zakonski in družinski terapevti ne izvajajo izkoriščanja klientov, oseb v treningu, supervizantov, zaposlenih, kolegov ali raziskovalnih subjektov.

Diplomirani študent zakonske in družinske terapije je bil izvoljen v naziv učiteljskega asistenta pri rednem in spoštovanem ZDT profesorju. Naloge so vključevale poučevanje razredov, ocenjevanje testov in spisov in mentorstvo pri (poddiplomskih) študentih pod supervizijo profesorja. Študent je prejel kreditne ure za to delo. Ko je semester napredoval, je študent začel dopuščati več odgovornosti in dela, kot je bilo v pogodbi in prejemati manj supervizijskega vodenja s strani profesorja. Študent je bil prestrašen, da bi konfrontiral profesorja in je dovoljeval, da se je to nadaljevalo tudi v preostanku leta. Študent je končno razkril ta problem drugemu profesorju, ki je vložil pritožbo vodji oddelka.

Podprincip 3.10

Zakonski in družinski terapevti ne dajejo klientom ali sprejemajo od njih (a) daril pomembne vrednosti ali (b) daril, ki oškodujejo integriteto ali učinkovitost terapevtskega odnosa.

ZDT je delal s staršem nekaj mesecev, da mu je pomagal soočiti se z smrtonosno boleznijo in smrtjo klientovega 13 let starega otroka. Ko so sledili meseci žalovanja, je ta starš nekajkrat izjavil, da je prihod na terapijo edini čas, da se počuti varno izražati globoko bolečino izgube. Ker je terapevt nekajkrat obiskal enoto, kjer je bil ta otrok zdravljen, je klient tudi čutil, da je terapevt oblikoval posebno vez z otrokom. Klient je ob obletnici otrokove smrti podaril terapevtu zavito darilo. Darilo je bilo otrokova najljubša plišasta živalca. Terapevt je bil ganjen zaradi te geste in je prijazno sprejel darilo.

Klient je bil napoten k ZDT po doživetju težke ločitve. Med terapije je ZDT odkril, da klient ni izvajal nobene neodvisne aktivnosti med zakonom. Terapevt je predlagal, da si kot terapevtski cilj ustvari nekaj hobijev ali aktivnosti, v katerih bo klient lahko razvil nekaj individualne identitete. Klient je začel zbirati keramične ptice, oživel je hobi, ki ga je enkrat delil z zgodnjim romantičnim partnerjem pred mnogo leti, in veselje pri tem početju je postalo del procesa ozdravitve. ZDT je videl nenavadno ptico v starinarnici, ki je stala samo 10$, in jo kupil ter jo dal klientu na naslednjem srečanju kot ojačitev za dobro delo v terapiji. Malo preden je dal darilo, pa je terapevt ugotovil, da je klient oblikoval pomemben transfer, vendar je vseeno dal darilo, ker to ni bila stvar veliko vrednosti. V resnici pa je bil klientov odziv na darilo prevelik glede na namen, ki je bil pri tem, ko mu ga je dal. Poskusu, da bi napotil primer k drugemu terapevtu, je sledila pritožba, ki jo je vložil na upravo licenc in AAMFT zaradi zavrnitve terapevtskega odnosa. Med procesom je bilo darilo uporabljeno kot dokaz bližnjega odnosa, ki je bil oblikovan.

Podprincip 3.11

Zakonski in družinski terapevti ne diagnosticirajo, obravnavajo ali svetujejo pri problemih izven prepoznanih mej njihove kompetence.

Par je prišel k ZDT za zakonsko terapijo. Za sebe je par rekel, da je ujet v začarani krog, ko en partner izraža jezo, drug pa se umakne v zaščitno pozicijo. V eni od ocenjevalnih srečanj se je umaknjeni partner pritoževal zaradi resnih deprivacij spanja, zaradi depresije, ki jo je izkušal zaradi zakona. Partner je izrazil odpor do kakršnihkoli predpisanih zdravil. Terapevt je spodbudil partnerja, da poskusi zdravilo za spanje iz rastlin, za katerega so nekateri klienti pred nedavnim poročali, da jim je pomagalo, rekoč: »Stavim, da bo to rešilo problem.« Na ta predlog je klient poskusil substanco in končal na urgenci. Klientov partner je vložil pritožbo proti temu, da je ZDT opravljal medicinske usluge brez potrebne licence.

Podprincip 3.12

Zakonski in družinski terapevti naredijo vse, da preprečijo distorzijo ali napačno uporabo njihovih kliničnih in raziskovalnih ugotovitev.

ZDT je delal z odraslimi, ki so izkušali spolno zlorabo kot otroci. Ko so multipli primeri žrtev spolne zlorabe, ki so vključevali lokalnega duhovnika, pridobili pozornost lokalnega časopisa, je bil ta terapevt intervjuvan za članek. V intervjuju je terapevt izjavil, da je bilo statistično pomembno število osebno obravnavanih primerov viktimiziranih s strani klera. Naslov v časopisu se je glasil: »Lokalni zakonski in družinski terapevt pravi, da je večina spolnih zlorabiteljev klerikov«. Klinik ni naredil ničesar, da bi popravil to izjavo. Lokalni duhovniki so pisali kar nekaj pisem časopisu in izražali ogorčenje, da je delavecna področju mentalnega zdravja to izjavil.

Podprincip 3.13

Zakonski in družinski terapevti zaradi svoje sposobnosti, da vplivajo in spreminjajo življenja drugih, izvajajo posebno skrb, ko objavijo svoja profesionalna priporočila in mnenja preko pričanj ali drugih javnih izjav.

ZDT je bil pozvan na sodišče, da priča v primeru klientove ločitve. Ta terapevt je delal samo z enim od partnerjev v primeru. Med potekom terapije je klient opisal partnerja kot jezno, vase zagledano osebo, ki nima ozira na druge družinske člane. Med enim srečanjem je terapevt predlagal klientu, da razišče narcisistično osebnostno motnjo, kot način za razumevanje vedenje drugega partnerja. Ko je pričal se je klientov odvetnik navezal na to izjavo, ki jo je podal v srečanju in je zadevala to motnjo. Ko je bil podrobneje vprašan, je terapevt izjavil, da je bila glede na informacije, ki jih je dal klient, narcisistična osebnostna motnja razumljiva diagnoza za klientovega partnerja. Klientov partner je kasneje vložil pritožbo na licenčno upravo in profesionalno asociacijo z izjavo, da je pričanje bilo škodljivo za partnerja v tem primeru.

Podprincip 3.14

Da bi se izognili konfliktu interesom, zakonski in družinski terapevti, ki obravnavajo mladoletne ali odrasle, ki so vključeni v skrbniške in obiskovalske zadeve, ne morejo tudi izvajati forenzičnih evaluacij za skrbništvo, bivališče ali obiskovanje mladoletnih. Zakonski in družinski terapevt, ki obravnava mladoletne, lahko nudi sodišču ali profesionalcu mentalnega zdravja, ki izvaja evalvacijo, informacije o mladoletniku iz perspektive zakonskega in družinskega terapevta kot zakonski in družinski terapevt, ki ima z njimi terapijo, v kolikor zakonski in družinski terapevt ne krši konfidecialnosti.

ZDT je videval par nekaj srečanj z namenom, da bi delali na njunem dolgotrajnem zakonskem konfliktu. Terapevt je tudi ločeno videval njune tri otroke na zahtevo obeh zakoncev, da bi pomagal otrokom soočiti se z konfliktom doma. Ko se je par odločil za ločitev, je eden od zakoncev sodno pozval za terapevtske zapise (records) za podporo v skrbniški tožbi. V zapiskih (records) so bili zapisi o srečanjih z otroki, na katerih so vsi trije otroci rekli, da bi radi živeli z določenim staršem, če bi se starši ločili. Ko je bil poklican za pričanje, so terapevta vprašali, če je otroška preferenca za starša, s katerim bi želeli živeti, tudi izbira, ki bi jo ZDT podprl kot za bolj adekvatnega in kompetentnega starša. Terapevt je izrazil strinjanje z otrokovo pozicijo na podlagi klinične izkušnje pri delu s starši. Starš, ki je izgubil skrbniško tožbo, je kasneje tožil ZDT.

Podprincip 3.15

Zakonski in družinski terapevt so v kršenju tega kodeksa in predmet prenehanja članstva ali druge primerne akcije, če: (a) so obsojeni kateregakoli zločina (angl. felony); (b) so obsojeni kazenskega prekrška povezanega z njihovimi kvalifikacijami ali funkcijami; (c) izvajajo vedenje, ki bi lahko vodilo k obsojenemu zločinu, ali kazenskemu prekršku, povezanim z njihovimi kvalifikacijami ali funkcijami; (d) so izključeni iz ali disciplinirani s strani drugih profesionalnih organizacij; (e) ki jim je bila licenca ali certifikat suspendirana ali preklicana ali so drugače disciplinirani s strani regulatornih teles; (f) nadaljujejo prakso zakonske in družinske terapije, ko niso več kompetentni, da to izvajajo zaradi tega, ker so oškodovani zaradi fizičnih ali mentalnih vzrokov ali zlorabe alkohola ali drugih substanc; ali (g) ne uspejo sodelovati z Zvezo v kateremkoli trenutku od začetka etične pritožbe do končanja vseh procedur, ki zadevajo pritožbo.

ZDT je privabil številne poslovne lastnike za kliente s tem, da je imel govore civilnim in poslovnim skupinam o dinamiki družinskega poslovanja. Na srečanju so klienti pogosto delili priviligirane informacije glede statusa njihovih poslovnih zadev. Klinik je kupil delnice v poslovnem svetu, preden je njihova vrednost pomembno narasla. En klient je bil kasneje obsojen zaradi notranjih (insajderskih) trgovinskih poslov. Avtoritete so dobili seznam vseh oseb, ki so vedeli za povečanje vrednosti. Tudi terapevt je bil na seznamu in je posledično prejel obsodbo.

ZDT je bil sodno pozvan, da se pojavi na sodišču in da je pripravljen pričati in nuditi zapiske (records) terapije v sodbi za skrbništvo. Na srečanju v sodnikovem kabinetu, da bi pregledali posnetke pomembne za sodbo, je terapevt izjavil, da so zapisi (records) na računalniškem programu, ki pa se je pokvaril, in tako so posledično zapisi (records) nedostopni. Sodnik je presodil, da je ta napaka pri vzdrževanju kliničnih zapisov (records) kršitev zahteve po hranjenju zapisov (records) kot je določeno v zakonu o licenci, kar je tudi pomenilo neupoštevanje sodišča. ZDT je bil obsojen neupoštevanja sodišča, kar je prekršek, globa pa je 1000$.

ZDT je konzultiral kot supervizor v skupinskem domu za otroke in adolescente. Med srečanjem skupinske supervizije je svetovalec priznal, da je postal fizično nasilen z enim nameščencem doma med izmeno prejšnjega večera. Supervizor je procesiral konflikt s svetovalcem in timom. Svetovalec je bil sposoben bolje razumeti, kaj je je sprožilo reakcijo na nameščenca. Nameščenec pa je uspel poklicati Child Protective Services in raziskava se je začela tudi za supervizirjaočega ZDT, ki ni prijavil incidenta. Drug svetovalec v timu je vložil pritožbo proti ZDT.

Licenčna uprava je tožila ZDT-a, ker je izvedel resno ponaredbo računa. Obtožbe so bile utemeljene in posledično je terapevt izgubil licenco kot psiholog in kot član v nekaj profesionalnih zvezah. Licenčna uprava je o tem obvestila AAMFT etično komisijo in posledično je član bil obtožen kršenja podprincipa 3.15, kot tudi podprincipa 7.4. Po poslušanju obrambe člana je komisija spoznala člana krivega vseh obtožb.

ZDT se je vrnil na delo en teden po ženini smrti. Medtem, ko so bili klienti ZDT-ja sočutni s težko izgubo, jih je nekaj izpadlo iz terapije in se pritožilo novemu terapevtu, da je žalujoč terapevt bil pogosto solzav in zmeden. Nekaj kolegov ZDT-ja je poskušalo razpravljati o svojih skrbeh direktno, vendar je žalujoč terapevt vztrajal, da ni problema. Eden od klientov je posledično vložil pritožbo na etično komisijo, ki je trdila, da se je ZDT bolj ukvarjal z govorjenjem o izgubi kot o klientovih potrebah.

ZDT je bil poročan etični komisiji zaradi neprimernega dvojnega odnosa s klientom. Terapevt je bil dolgotrajni član zveze in je imel nekaj lokalnih in nacionalnih pisarn. Po prejemu obremenilnega pisma iz etične komisije, je terapevt napisal nazaj, da je obtožba žalitev vzornemu profesionalnemu ugledu in da ne bo poslal nobenega odgovora. Terapevt je bil opozorjen, naj ugodi preiskavi, vendar ni bilo odgovora.

Princip IV: Odgovornost do študentov in supervizantov

Zakonski in družinski terapevti ne izkoriščajo zaupanja in odvisnosti študentov in supervizantov.

Odgovornost zakonskih in družinskih terapevtov do študentov in supervizantov je resna, večplastna in pomembna odgovornost. Vsebovani v teh odnosih so zelo pozitivni dvojni ali multipli odnosi. Nekateri multipli odnosi pa lahko izkoriščajo zaupanje in odvisnost študentov in supervizanotv. Obstaja odgovornost učenja in treniranja prihodnjega zakonskega in družinskega terapevta in tudi občutek, da bodo ti študenti in osebe v superviziji kolegi v prihodnosti. Ta pozicija gledanja študentov in oseb v superviziji kot prihodnjih kolegov, in torej kot enakovrednih, je kolaborativna drža. To je drža, ki jo je treba spodbujati, ne pa se ji izogibati.

Podprincip 4.1

Zakonski in družinski terapevti se zavedajo svojih vplivnih pozicij glede študentov in supervizantov in se izogibajo izkoriščanju zaupanja in odvisnosti takih oseb. Terapevti, zato naredijo vse, da se izognejo situacijam (pogojem) in multiplim odnosom, ki bi lahko oškodovale profesionalno objektivnost ali povečale tveganje izkoriščanja. Ko obstaja tveganje oškodovanja ali izkoriščanja zaradi takih pogojev ali multiplih vlog, terapevti izvedejo primerne varnostne ukrepe.

Profesor je bil resnična družinska oseba, s tremi otroci in čudovito ženo. Profesorjeva žena je bila odvetnica z izjemnim slovesom v mestu. Kot univerzitetni fakultetni član je profesor imel bolj fleksibilen delovni urnik kot odvetnica, in profesor je pogosto vzel otroke na univerzo. Vsi študentje so resnično uživali, ko so imeli okrog otroke, ki so se tudi lepo obnašali. Nekoč je prišlo do urgence na kliniki in eden od študentov je pazil na otroke. Po določenem času pa je profesor začel prositi študente, da so varovali otroka, ko sta bila ponoči kje zunaj. Ali včasih je študente prosil, da pazijo otroke, ko je profesor učil v razredu ali se udeležil srečanja. Ta situacija je zgledala dovolj nedolžna, vendar so začeli študente čutiti, da ne bi mogli reči ne, ne da bi ogrozili njihov odnos s profesorjem.

Podprincip 4.2

Zakonski in družinski terapevt ne nudi terapije trenutnemu študentu ali supervizantu.

Študenti in osebe v superviziji se srečajo s krizami med njihovim treningom in naravno je, da se obrnejo k njihovemu profesorju ali supervizorju. V enem primeru je brat supervizantke naredil samomor in supervizantka je odšla k supervizorju v solzah. Supervizor je poslušal kot profesionalni prijatelj in svetovalec, vendar je potem napotil supervizantko k psihoterapevtu. Ta supervizant je ostal v superviziji s supervizorjem in je uporabil izkušnjo, da je pomagal drugim v konzultacijski skupini, ko so se pojavili primeri s suicidalnimi zadevami.

(tokrat je supervizor ravnal pravilno in ni kršil kodeksa).

Nek drug supervizant je bil obtožen spolnega nadlegovanja pacienta. Tudi ta supervizant se je tudi obrnil na supervizorja za terapevtsko pomoč. Ponovno se je supervizor posvetoval s supervizantom o zadevi in ga napotil k psihoterapevtu in odvetniku. Ta supervizant je prenehal s supervizijo (da ne bi bilo treba razkriti podatkov drugim članom supervizijske skupine) in se je vrnil šele, ko so vse obtožbe opustili.

Podprincip 4.3

Zakonski in družinski terapevti se ne vključujejo v spolno intimo s študenti in supervizanti med evaluativnim odnosom ali odnosom treninga med terapevtom in študentom ali supervizantom. Če bi se supervizor vključil v spolno aktivnost z osebo, ki je bila nekdaj v superviziji, je naloga supervizorja, da prikaže, da ni bilo nobenega izkoriščanja ali škode osebi v superviziji.

Na univerzi je neka študentka posumila, da ima druga študentka odnos (have a relationship) s profesorjem. Opravljanje je bilo na višku, ko so študentko izvolili za asistentko. Študenti so godrnjali, da ta študentka ni bila najbolj kvalificirana. Profesor, ki je končno odločil, je bil oseba, ki so jo obtožili, da je pristranski zaradi afere. Kasneje je ista študentka dobila delovno mesto na univerzi. Noben študent ni pred tem letom prejel obojega. Ponovno so nekateri študenti obtožili afero, ko so trdili, da sta ta član fakultete in študent porabila mnogo ur za zaprtimi vrati klinike in pisarn univerze. Drugi študentje so tudi obtožili pristranosti v razredu in v kliniki. Tako profesor kot tudi študent sta zanikala vse obtožbe, zato ni bila vložena nobena formalna obtožba.

Šele po tem, ko sta »prekinila« so prišle na luč bolj pomembne informacije. Študentka je povedala drugi študentki, in formalna pritožba je bila vložena na fakultetno pritožbeno komisijo. Pristopili so tudi drugi študenti z obtožbami spolnega nadlegovanja. Po dveh letih srečanj in pritožb je univerza odvzela profesorju službo, profesionalno licenco, izgubljeno je bilo članstvo. Ti dogodki so uničili profesorjevo življenje in ustvarili veliko bolečino za profesorjevo ženo in otroke.

Nekdanja študentka, 25 let stara, je srečala 30 letnega profesorja na zabavi ob obletnici končanja šolanja. Imela sta dolg razgovor in sta odkrila, da sta bila oba originalno iz Wyominga. Oba sta vedela za podobne točke za počitnice, in sta odkrila, da sta bila verjetno na istem taboru, ko sta bila najstnika. Zaradi tega sta se zelo smejala in se odločila, da gresta na večerjo. Po enoletni skupni hoji sta se odločila, da se poročita. Imela sta čudovito poroko, ki so se jo udeležili tako prejšnji študenti, kot tudi fakulteta.

Podprincip 4.4

Zakonski in družinski terapevti ne dovoljujejo študentom ali supervizantom, da bi izvajali profesionalne usluge ali ponujali sebe kot kompetentne za izvedbo profesionalnih uslug preko njihove trenirane stopnje izkušnje in kompetence.

Študent je končeval zahteve pred diplomo v Ph.D. v zakonski in družinski terapiji. Večino disertacije je imel napisane in je predvideval, da je sprejemljivo napisati »Ph.D.« na poslovno kartico. Pokazal je kartico vodji disertacijske komisije, ki ni rekel nič glede tega, da kartice ne bi smel uporabiti dokler ne bi bil doktorat uradno priznan. Klient je poročal o situaciji univerzi, licenčni upravi in AAMFT zaradi napačne predstavitve profesionalnih akreditivov.

Podprincip 4.5

Zakonski in družinski terapevti izvedejo razumljive korake, da zagotovijo, da so usluge, ki jih nudijo supervizanti, profesionalne.

Terapevt, ki je bil jasno kompetenten in je imel močan stik s klienti, je dobival napotitve od nekdanjih klientov, kar je nenavadno v univerzitetnem setingu pri klinikih začetnikih. Ker je želel poskusiti hipnozo s klienti, ki zahtevajo tak tip dela, je terapevt prosil supervizorja za supervizijo na tem področju. Supervizor se je strinjal, vendar ni bil treniran na tem področju. Delo se je začelo. Nek klient je bil razburjen zaradi hipnotične izkušnje in je tožil terapevta, supervizorja in kliniko, kjer je bilo izvedeno terapevtsko delo. Izvensodna poravnava je odkrila supervizorja krivega, da je napačno predstavljal akreditive kot supervizor na področju brez treninga. Sprejeta je bila velika finančna poravnava. Terapevt v treningu je prejel manjšo globo in je bil opozorjen, da preveri akreditive supervizorjev, preden se pogodi z njimi za trening. Klinika ni bila obsojena napačnega predstavljanja. Vsi pa so precej plačali odvetnikom.

Podprincip 4.6

Zakonski in družinski terapevti se izogibajo sprejemanju supervizantov ali študentov, s katerimi bi prejšnji ali obstoječi odnos lahko ogrozil terapevtovo objektivnost. Ko se takim situacijam ne da izogniti, terapevti izvedejo primerne varnostne ukrepe, da vzdržujejo objektivnost. Primeri takih odnosov vključujejo, vendar niso omejeni na njih, tiste posamezniki, s katerimi ima terapevt trenutni ali pretekli spolni, bližnji osebni, trenutno družinski ali terapevtski odnos.

Jamie, s strani AAMFT potrjen supervizor, je eden od dveh kliničnih supervizorjev v majhnem programu treninga zelo daleč od vseh drugih programov treninga. Gray, študent, ki se je pred nedavnim prestavil v program, je tudi poročen z Jamiejevo mlajšo sestro. Ker bi ta družinski odnos lahko ogrozil Jamiejevo supervizorsko presojo zaradi pristranskosti ali zaradi drugih razlogov, so se dogovorili, da bo študent prejemal klinično supervizijo od drugega supervizorja v programu. Vendar pa je ta supervizor nepričakovano odšel iz programa in pustil študenta brez supervizije. Ni bilo znano, koliko časa bo trajalo, da najdejo nadomestitev. V vmesnem času je moral Jamie prevzeti vse supervizorske dolžnosti, ker ni bil dostopen noben kvalificiran posameznik.

Jamie je sprožil varnostne ukrepe, da bi zagotovil primeren supervizorski odnos z Gray-jem v tem začasnem obdobju. Najprej se je Jamie iskreno pogovoril o situaciji z vodjo programa: Jamiejeva osebna zgodovina z Grayem ni bila izjemno bližnja, vendar je bila pozitivna in netežavna. Gray je prikazal sposobnost, da jasno razlikuje med vlogama. Glede na te faktorje, je zgledalo, da je največja nevarnost pojav favoritizma. Zato so situacijo razložili vsem drugim osebam v superviziji, tako da je bila zadeva odprta za vse. Programski vodja se je srečal z supervizorsko skupino in vzpodbudil vsakega, ki bi zaznal favoritizem ali druge nezaželjene posledice, da opozori na to na način, ki se jim zdi najlažji: v sami skupini, z Jamiejem privatno ali z vodjem programa privatno. Programski vodja je bil vsaj začetno prisoten med Jamiejevimi individualnimi supervizorskimi srečanji z Grayjem, da bi ojačal profesionalni odnos in nadzoroval primernost. Dogovorjeno je bilo, da Jamie ne bo pisal referenčnih pisem za Graya. Namesto njega bo to naredil novi supervizor, ki naj bi bil najet takoj, kot bo mogoče. Drugi koraki bi bili razviti po potrebi.

(Ta vinjeta ilustrira ne kršitev, ampak »primerne varnostne ukrepe«, ko je potencialno problematični multipli odnos z osebo v superviziji neizogiben.)

Podprincip 4.7

Zakonski in družinski terapevti ne razkrivajo konfidencialnosti supervizantov, razen s pisno avtorizacijo ali soglasjem, ali ko jim to nalaga ali dovoljuje zakon. V edukacijskem setingu in setingu treninga, ko so prisotni multipli supervizorji, so razkritja dovoljena samo drugim profesionalnim kolegom, administratorjem, ali zaposlenim, ki delijo odgovornost za trening supervizantov. Verbalna avtoritacija ne bo zadostna, razen v izjemnih primerih, razen če je to prepovedano z zakonom.

Študenta, ki je bil v vrhu razreda, so imeli zelo radi in je imel perspektivo za veliko profesionalno prihodnost. V zadnjem semestru treninga je bil študent diagnosticiran z rakom. Hitro se je širil. Študent ni bil sposoben končati programa in je umrl jeseni naslednjega leta. Študent je pogosto povedal družinskim članom, kako čudovit je bil en profesor, ki mu je nudil podporo skozi njegove boje in skozi celoten težak preizkus. Družina je ponudila temu profesorju, da pove nekaj besed na pogrebu, kar je sprejel.

Profesor je govoril o osebnih informacijah, ki sta jih delila v supervizorskem razredu, ko je skupina razpravljala o zlorabi drog in alkohola. Informacije so poznali mnogi študenti, ker se je osebna diskusija več kot enkrat prenesla tudi v čas kosila. In čeprav je bilo to poznano študentovi trenutni družini, je bilo nepoznano prijateljem, razširjeni družini, drugim študentom in fakultetnim članom, ki so se udeležili pogreba. Družina je bila ogorčena zaradi komentarjev. Pričakovali so krepko potrditev študentove vrednosti kot študenta, kot mladega terapevta in kot osebo v odnosu, nikoli pa ne razkritje preteklih problemov. Družina je poročala o profesorjevem vedenju univerzi, AAMFT etični komisiji in licenčni upravi.

Princip V: Odgovornost do udeležencev raziskave

Raziskovalci spoštujejo dostojanstvo in ščitijo dobdobit (blagostanje) udeležencev raziskave in se zavedajo prikladnih zakonov in pravil in profesionalnih standardov, ki vodijo izvajanje raziskovanja.

Raziskovalci so odgovorni, da skrbno preučijo etično sprejemljivost načrtovane raziskave. Do obsega, ko so usluge do udeležencev raziskave lahko ogrožene z udeležbo v raziskavi, raziskovalec išče etični nasvet od kvalificiranih profesionalcev, ki niso direktno vključeni v raziskavo, in se posvetuje z supervizorji, da zaščiti pravice raziskovalnih udeležencev.

Podprincip 5.1

Raziskovalec je razvil 18-tedenski skupinski terapevtski model za depresijo »therapy only« in je izvajal raziskavo o njegovi učinkovitosti. Udeleženci so se prostovoljno javili, da bodo del raziskave in so jih pregledali in izločili, če so trenutno v kakšni obravnavi ali jemljejo zdravila za depresijo. Raziskovalec je načrtoval, da bo zbral podatke na začetku, na sredini in na koncu obravnave, kot tudi tri mesece po obravnavi. Med srednjim zbiranjem podatkov po devetih tednih, so udeleženci izpolnili kvalitativne in kvantitativne samoporočevalske vprašalnike. Pri evalvaciji je nek udeleženec poročal, da je bila skupina izjemno v pomoč. Udeleženec je opisal koristi zaradi dela z drugimi klienti, ki so bili v enakih prizadevanjih, zmanjšanje depresivnih simptomov in pomembno zmanjšanje depresije v primerjavi z začetnim ocenjevanjem. Udeleženec je tudi pokazal na samoporočevalskih instrumentih, da je začel z antidepresivnimi zdravili šest tednov prej zaradi samomorilnih misli. Raziskovalec je vpisoval podatke z samoporočevalskega vprašalnika in naletel na te odgovore udeležencev. Udeleženca je takoj poklical in ga prosil, da se ne vrača v skupino.

Raziskovalci, ki želijo vključitev udeležencev v raziskavi, informirajo udeležence o aspektih raziskovanja, za katere se razumljivo predvideva, da vplivajo na pripravljenost za udeležbo. Raziskovalci so posebej senzitivni na možnost zmanjšanega privoljenja, ko udeleženci prejemajo tudi klinične usluge ali imajo oškodovanja, ki omejujejo razumevanje in/ali komunikacijo, ali ko so udeleženci otroci.

Podprincip 5.2

ZDT je delal na agenciji in je vodil skupino odraslih otrok alkoholikov. Skupina se je srečala sedem tednov. Da bi pomagal zavarovati financiranje za agencijo za naslednje leto, se je terapevt odločil, da vključi podatke iz skupine v trajajoč raziskovalni projekt, ki ga je vodila agencija. Skupina je bila obveščeno o odločitvi na začetku naslednjega srečanja in je bila naprošena, da podpiše pogodbo o informiranem soglasju. V tej pogodbi so bili člani skupine informirani o svojih pravicah kot udeleženci v raziskavi, pisalo je tudi, da bodo srečanja posneta na video. Informirani so bili, da bodo po vsakem srečanju izpolnili evalvacijo, ki jo voditelj ne bo videl, in da lahko izpustijo katerokoli vprašanje, ki ga raje ne bi odgovorili. Bili so tudi informirani, da imajo pravico umakniti se iz projekta kadarkoli in da se jih bo napotilo na druge možnosti obravnave. Terapevt je dal skupini informacije o projektu in, preden je kdorkoli dal pogodbo o informiranem soglasju, je terapevt pripomnil, da če kdorkoli ni želel sodelovati v raziskavi, s katero so začeli, obstaja seznam napotitev, kjer lahko ti posamezniki nadaljujejo svojo terapijo. Seznam je vključeval novo skupino, oblikovano znotraj agencije, ki jo je vodil drug terapevt, ki ne bo del raziskovalnega projekta. Vsi so podpisali obrazec soglasja in skupina je nadaljevala.

Raziskovalci spoštujejo svobodo vsakega udeleženca, da odkloni udeležbo v raziskavi ali se kadarkoli umakne iz raziskave. Ta obveza zahteva poseben razmislek, ko so raziskovalci ali drugi člani raziskovalnega tima v poziciji avtoritete ali vpliva nad udeleženci. Zato zakonski in družinski terapevti naredijo vse, da se izognejo multiplim odnosom z raziskovalnimi udeleženci, ki bi lahko vplivali na profesionalno presojo ali povečali možnost izkoriščanja.

Podprincip 5.3

Profesor je izvajal raziskovanje o tem, kako zgodovina fizične zlorabe v otroštvu lahko vpliva na stil starševstva. Profesor je vprašal starše, katerih otroci so prišli na univerzitetni center za dnevno oskrbo, če bi bili pripravljeni sodelovati v raziskavi. Tisti, ki so se strinjali z udeležbo, so podpisali obrazec informiranega soglasja, ki jim je zagotavljal, med drugimi stvarmi, da so svobodni, da se umaknejo iz raziskave kadarkoli, in da lahko zavrnejo odgovor na katerokoli vprašanje, ki se jih bo vprašalo med raziskovalnim intervjujem. En starš, ki se je začetno strinjal z udeležbo, je postal solzav, ko ga je intervjuvar začel vpraševati o izkušnji fizične zlorabe v otroštvu, in je rekel, da je intervju preveč stresen, da bi nadaljeval. Intervjuvar je takoj umaknil vsa vprašanja in predlagal, da starš poišče svetovanje v kampu ZDT klinike, če bi si želel takega svetovanja. Kasneje je intervjuvar pregledal proces intervjuja s profesorjem in drugimi zaposlenimi na projektu na rednih srečanjih zaposlenih na projektu, da bi zagotovil, da je bil raziskovalni protokol pravilno izveden. Zgodilo se je, da je starš bil tudi študent v profesorjevem seminarju ta semester. Profesor je govoril s staršem po naslednjem razredu in izrazil zaskrbljenost in ga ponovno opogumil, da uporabi klinične usluge. Na koncu semestra je ta starš prejel C- v seminarju. Jezen zaradi situacije je starš povedal profesorju, da je tako nizka ocena bila jasno povračilo, ker je odpadel od raziskovalnega projekta in da bo vložena pritožba na univerzitetno komisijo in AAMFT etično komisijo.

Informacije, ki se dobijo o raziskovalnem udeležencu med potekom raziskave, so zaupne, razen če udeleženec prej podpiše odpoved. Ko obstaja možnost, da lahko drugi (vključujoč tudi družinski člani) dobijo dostop do takih informacij, je ta možnost, skupaj z načrtom za ohranjanje zaupnosti, razložena kot del procedure za doseganje informiranega soglasja.

Podprincip 5.3

ZDT klinika na univerzi je izvajala raziskavo o otroških in starševskih pogledih na terapijo. Raziskovalci so intervjuvali starše in otroke ločeno po terapevtskem srečanju. En par, Kim in Robin, sta se strinjala z udeležbo v raziskavi in dala dovoljenje za Reed-a, njunega 9 let starega otroka, da se ga intervjuva. Obrazec informiranega soglasja je trdil, da bodo vse informacije, ki bodo dane raziskovalcu obravnavane kot konfidencialne. Ko je bil intervjuvan, je Reed opisal, da mu ni bila všeč terapija in da ni imel občutka podpore od družinskega terapevta. Medtem ko je čečkal po kosu papirja, je Reed zgleda imel težave in je zamenjal roke nekajkrat. Ko je bil vprašan zakaj, je Reed zamrmral, »Moram pisati z mojo napačno roko, ker me Kim veliko udari, ko sem poreden. Ta zadnjikrat sem mislil, da mi bo cela roka odpadla.« Reed je prostovoljno pokazal intervjuvarju modrice, baje od dveh noči nazaj. Takoj po intervjuju je intervjuvar povedal terapevtu in kliničnemu supervizorju, kaj je Reed rekel. Terapevt je prosil Kim in Robin, da sta prišla v terapevtsko sobo in razložil, da je z informacijo, ki se je pojavila, potrebo poslati poročilo na Child Protective Service. Kim je postala besna in rekla, da raziskovalec ni imen nobene pravice povedati terapevtu, kaj mu je Reed povedal, da je to bila laž, in da so Reedove modrice nastale zaradi nesreče s kolesom. »In kar je še več,« je rekla Kim, »Nikoli ne bi dovolila, da govorite z mojim otrokom, če bi vedela, da boste uporabili informacije proti meni.«

Princip VI

Zakonski in družinski terapevti spoštujejo pravice in odgovornosti profesionalnih kolegov in se udeležujejo v aktivnostih, ki pospešujejo cilje profesije.

Podprincip 6.1

Zakonski in družinski terapevti ostajajo odgovorni do standardov profesije, ko delujejo kot člani organizacij ali zaposleni organizacij. Če so zahteve organizacije, v katero je zakonski in družinski terapevt vključen preko zaposlitve, pogodbe ali drugače, v konfliktu z AAMFT etičnim kodeksom, zakonski in družinski terapevti dajo vedeti organizaciji svojo predanost AAMFT etičnemu kodeksu in poskušajo rešiti konflikt na način, ki dovoljuje najpolnejšo vdanost etičnemu kodeksu.

Terapevta oskrbuje organizacija, ki ponuja usluge zdravstvenega varstva (managed care organization, MCO). Ko je prišel čas za obnovitev pogodbe, je terapevt opazil, da je dodan pomemben nov stavek: da bi izboljšali funkcije zagotavljanja kvalitete, ima MCO pravico, da razišče klinične zapise (records) VSEH terapevtovih klientov, pa najsi klienti bodo ali pa ne stranke MCO. Terapevtu ta ureditev ni bila všeč, vendar si misli, da ni prav verjetno, da bo družba izvajala to moč. Terapevt misli na številne zoprne stavke, vključene v najemu stanovanja, izposoji avta, in celo pri zadevah, kot je odstop odgovornosti pri družbi, ki se ukvarja z raftingom, ki zgledajo nerazumne, vendar se jih nikoli ne uveljavlja. Torej, terapevt globoko vzdihne, misli: »Kaj pač lahko narediš?«« in podpise pogodbo z MCO.

Kmalu kasneje terapevtov želodec poskoči po prejetju telefonskega klica – MCO predstavnik prihaja na naključni pregled kliničnih datotek, »kot ste se strinjali v vaši pogodbi z nami.« Prepozno terapevt postavi nasproten napad, da bi branil konfidencialne pravice tistih klientov, ki niso stranke MCO. Kljub pomoči odvetnika je terapevtova pozicija močno oslabljena zaradi pogodbe, ki jo je podpisal, ne da bi spodbijal sporen stavek.

Podprincip 6.2

Zakonski in družinski terapevti dodelijo publikacijski kredit tistim, ki so prispevali k publikaciji v sorazmerju z njihovimi prispevki in v skladu z običajnimi profesionalnimi publikacijskimi praksami.

Profesor se je odločil, da bo naredil veliko raziskavo o komunikaciji para in je v lokalnem časopisu dal oglas za prostovoljce. Istočasno je profesor pridobival študente, da bi pomagali izvesti raziskavo. Vse je šlo dobro pri zbiranju podatkov. Vendar je pri pisanju poročila profesor naredil nekaj resnih statističnih napak, ki so ostale nepopravljene in bi pomenile, da so zaključki poročila nepravilni. Na srečo je diplomiran študent našel napake, povedal profesorju in nato naredil potrebne popravke. Ko je bila raziskava objavljena, je profesor sam prevzel kredit za projekt, ne da bi sploh omenil pomoč, ki jo je dobil od diplomiranega študenta.

Podprincip 6.3

Zakonski in družinski terapevti ne sprejemajo ali zahtevajo avtorskega kredita za publikacije, osnovane na raziskovanju iz študentskega programa, razen če je terapevt naredil pomemben prispevek, ki gre preko tega, da je fakultetni svetovalec ali član raziskovalne komisije. Koavtorstvo na študentski tezi, disertaciji ali projektu naj bi bilo določeno v skladu s principi poštenosti in pravičnosti.

Diplomirani študent je bil v zadnjem letu ZDT programa in je potreboval novega svetovalca za disertacijo, ker se je prej določeni svetovalec preselil. Študent je pristopil k profesorju, ki je bil v procesu prošnje za službo. Profesor se je strinjal, da bo vodja komisije in da bo fakultetni svetovalec, vendar pa se je v povračilo študent strinjal, da pomaga profesorju pri izdelavi objavljivega manuskripta iz dizertacije.

Profesor je bil zelo zahteven in diplomirani študent je moral mnogokrat popravljati disertacijo. Ko je bila disertacija končana pa je bila vzorna in študent je dobil pohvale in nagrade od sošolcev in fakultete. Kmalu po obrambi je profesor predstavil študentu skrajšani manuskript disertacije in predlagal, da ga pošljeta prestižnemu časopisu, da razmislijo o objavi. Profesorjevo ime se je pojavilo kot ime vodilnega avtorja, študentovo je bilo našteto drugo. Profesor je razložil študentu, da je prvi avtor publikacije tisti, ki je največ naredil na manuskriptu, in da zaradi izjemne količine časa, ki jo je profesor porabil pri pomoči študentu, bi morali biti profesorjevo ime napisano prvo. Profesor je tudi dodal, da končni produkt ne bi bil niti približno enake kvalitete brez take predanosti. Še več, profesor je izjavil, da bi mu potencialna publikacija pomagala pri prihajajočem profesorskem pregledu za službo, medtem ko diplomirani študent ni imel kaj pridobiti s tem, ko je vodilni avtor.

Podprincip 6.4

Zakonski in družinski terapevti, ki so avtorji knjig ali drugega materiala, ki je objavljen ali distribuiran, ne delajo plagiatov ali ne citirajo oseb, katerim gre kredit za originalne ideje ali delo.

Profesor je imel velik namen podpisati pogodbo za knjigo o ZDT. Vendar, ker je profesor prevzel preveč nalog na univerzi in še vedno imel dnevne družinske obveznosti, je ta profesor postal ne samo zelo napet, ampak tudi pod velikim stresom. Ko so meseci minevali, je bila storjena samo omejena količina dela na predlaganem tekstu. Ko je prišlo poletje, je profesor ugotovil, da sta ostala samo še dva meseca, da konča knjigo ali pa bi publikacija bila preložena na naslednje leto. Če bi bila publikacija odložena, bi založnik zahteval nazaj denar, ki so ga dali vnaprej za knjigo, ki pa ga je profesor že porabil. Tako se je profesor osredotočil na pisanje. Teden preden naj bi bila knjiga končana, še vedno kljub trudu ni bila. Ostalo je eno poglavje o obravnavi motenj hranjenja. Ko je iskal literaturo o temi, se je profesor spomnil internetne strani, ki je prodajala raziskovalne članke. Ko je pregledal vire, je našel nekaj člankov o obravnavi motenj hranjenja iz ZDT perspektive. Dalo se jih je prilagoditi za knjigo. Tako jih je profesor posnel in integriral material v zadnje poglavje. (ne da bi dal kredit, kje je bil material dobljen).

Podprincip 6.5

Zakonski in družinski terapevti, ki so avtorji knjig ali drugega materiala, ki ga objavlja ali distribuira organizacija, podvzamejo razumljive varnostne ukrepe, da zagotovijo, da organizacija promovira in oglašuje material točno in resnično.

Z uporabo modificirane verzije dobro poznane teorije, je ZDT profesor napisal edinstveno knjigo o delu z družinami. Založnik materiala je bil zelo navdušen nad profesorjevo knjigo in je hotel dobiti največjo možno publiciteto zanjo. Zato je profesorja prosil, da izpolni obrazec, ki osvetljuje največje prednosti in edinstvenosti dela in da da imena kolegov, ki bi lahko napisali pozitivne kritike za knjigo in izjave za na zadnjo stran. Profesor je z veseljem izpolnil to nalogo v primernem času. Nekaj mesecev pozneje je profesor prejel novejšo verzijo knjige. Na zadnji strani je bil opis vsebine knjige, ki je precenila učinkovitost tega, kar je avtor naredil. Terapevt je bil jezen, vendar se je čutil nemočnega, da bi popravil situacijo, ker je knjiga že šla v tisk.

Podprincip 6.6

Zakonski in družinski terapevti sodelujejo v aktivnostih, ki prispevajo k boljši skupnosti in družbi, s tem da posvetijo del njihove profesionalne aktivnosti za usluge, za katere je majhno ali nikakršno finančno povračilo.

Da bi pomagali socialno ogroženim prebivalcem v velikem mestu, se je lokalni zbor AAMFT odločil, da odpre prostovoljno ZDT kliniko, osnovano na modelu prostovoljnih zakonskih klinik. Vodstvena komisija je ugotovila, da bi taka klinika izboljšala mentalno zdravje in zakonsko/družinsko funkcioniranje te kritične populacije. Ko so člani zbora pozvali klinike (terapevte), je eden vprašal, kakšna bodo plačila osebju. Po tem, ko je slišal, da je korist v tem, da pomagajo ojačati družinsko in zakonsko življenje znotraj skupnosti in da zaradi tega plačilo ni otipljivo, je klinik zavrnil prošnjo, da bi sodeloval in nudil usluge na kakršenkoli način. Klinik je nadalje izjavil, da bi ob praksi s polnim delovnim časom še ena profesionalna aktivnost več ovirala kvaliteto usluge družinam, do katerih je že imel obvezo.

Podprincip 6.7

Zakonski in družinski terapevti skrbijo za razvijanje zakonov in regulacij, ki se nanašajo na zakonsko in družinsko terapijo, ki služijo javnemu interesu, in za spreminjanje takih zakonov in regulacij, ki niso v javnem interesu.

Del zvezne zakonodaje o mentalnem zdravju je nudil povračilo stroškov za »ključne oskrbovalce«. Na seznamu je bilo več znanih oskrbovalcev mentalnega zdravja, ne pa družinskih terapevtov. Predsednik AAMFT divizije, ki je tudi opravljal ZDT, je bil opozorjen na to situacijo in se je hitro pridružil delu z nacionalno organizacijo, da bi spodbudila druge klinike, da pišejo, telefonirajo in osebno kontaktirajo njihove predstavnike v kongresu, da bi na seznam uvrstili tudi družinske in zakonske terapevte. Ko je bila zakonodaja sprejeta, je drug profesionalni specialist obtožil predsednika divizije konflikta interesov, ker je predsednik podprl in spodbudil druge, da podprejo seznam, ki bi lahko pomagal ZDT-om profesionalno in finančno.

(predsednik divizije se je vedel etično, v skladu s principom 6.7)

Podprincip 6.8

Zakonski in družinski terapevti vzpodbujajo javno udeležbo pri določanju in dostavi profesionalnih uslug in pri regulaciji praktikov.

Uprava mentalnega zdravja v skupnosti je bila oblikovana, da oceni, katere usluge so bile nudene v skupnosti in kako bi lahko te usluge izboljšali. Dva zakonska in družinska terapevta sta bila vključena v upravo skupaj s člani različnih drugih specialnih področij mentalnega zdravja. Ko so sklicali srečanje, je eden izmed ZDT-ov opazil odsotnost kogarkoli drugega, razen ponudnikov tretmajev. Odgovor predsednika skupine je bil, da trenirani profesionalci najbolje vedo, katere so potrebe v kontekstu skupnosti in so najboljši za naslavljanje teh zadev. V opravičilo sestavi uprave je predsednik zaključil z besedami: »Vi verjetno ne bi vprašali mentalnih pacientov, da bi določali svojo lastno obravnavo, ali ne?«

Princip VII

Zakonski in družinski terapevti uredijo finančne zadeve s klienti, tretjimi strankami kot plačniki in supervizanti tako, da so primerno razumljive in se skladajo s sprejetimi profesionalnimi praksami.

Podprincip 7.1

Zakonski in družinski terapevti ne ponujajo ali sprejemajo podkupnin, povračil, rabatov, bonusov ali drugih plačil za napotitve; plačilo za ureditve usluge (angl. fee-for-service arrangements) niso prepovedane.

ZDT dela v okviru skupinske prakse in je vključen v poslovno svetovanje na osnovi delne zaposlitve. Terapevt je zelo učinkovit pri poslovnem svetovanju in mnogi pristopijo do njega, da ga vprašajo za napotitev. Ta izguba možnosti dohodka pri njemu predstavlja vir frustracije. V pogovoru s partnerji v skupinski praksi mu drugi predlagajo, da drugi v skupini videvajo kliente, oni pa bodo plačali terapevtu procent od vsake računane ure. Tako terapevt še vedno nekaj zasluži in ne izgubi celotne možnosti dohodka, prav tako pa ima korist tudi skupinska praksa.

Podprincip 7.2

Pred vstopom v terapevtski ali supervizorski odnos, zakonski in družinski terapevti jasno razkrijejo in razložijo klientom in supervizantom: (a) vse finančne ureditve in plačila, ki se povezujejo s profesionalnimi uslugami, vključujoč stroške za odpovedano ali zgrešeno srečanje; (b) uporabo družb za izterjavo dolgov in zakonskih korakov v primeru neplačila; in (c) procedure za pridobitev plačila od klienta, do stopnje, ki jo dovoljuje zakon, če plačilo zavrne tretja stranka kot plačnik. Ko so se enkrat usluge začele, terapevti zagotovijo razumljiva obvestila o spremembah v plačilu ali drugih stroških.

ZDT je videval par v zakonski terapiji. Par je imel zavarovanje. Začetno so finance uredili tako, da je par plačeval terapevtu direktno, potem pa je predložil potrdilo o plačilu zavarovalni družbi za povračilo denarja. Zavarovalna družba je potem povrnila paru 80% urne postavke. Po nekaj mesecih te ureditve je par povedal terapevtu, da imata finančne težave in sta prosila, da bi njuni zavarovalni družbi računali direktno. Z nejevoljo se je po posvetovanju z zavarovalno družbo in po tem, ko se je par strinjal, da bo plačeval 20% razlike, terapevt strinjal. Obravnava se je nadaljevala in je bila pred zaključkom, ko so bili vsi zadovoljni z napredkom, ki ga je par naredil. Zaradi odloga postopkov pri zavarovalni družbi so plačila močno zaostajala in niso bila poravnana do nekaj mesecev po zaključku terapije. Takrat je terapevt poslal paru opomin in kasneje še nekaj, ker par ni nikoli plačal. Končno je kontaktiral agencijo za izterjavo dolgov in jim dal račun. Ne dolgo za tem je terapevt prejel zelo jezen telefonski klic od para, ki sta izražala presenečenje nad tem dejanjem in zagrozila, da bosta dala etično pritožbo.

Podprincip 7.3

Zakonski in družinski terapevti dajo razumljivo obvestilo klientom z neplačanimi računi o svojem namenu, da bodo poiskali izterjavo s strani družbe ali preko zakonskih odškodnin. Ko terapevt to stori, ne razkrije kliničnih informacij.

ZDT je videval poročen par v terapiji in jima je poslal nekaj obvestil glede neplačanih računov. Po tem, ko ni nič slišal od klientov, je bil primer predan agenciji za izterjavo dolgov v skladu s politiko, ki je bila jasno opisana v procesu informiranega soglasja. Zadeva v tem primeru je bila fizično nasilje, specifično zloraba zakonca, in bila je nevarnost, da bi bil nekdo iz agencije za izterjavo dolgov postavljen v tvegano situacijo. Zato je terapevt nakazal, ko je predal primer, da je bil par v obravnavi kot rezultat fizične zlorabe in da mora biti osebje agencije previdno pri ravnanju s tem parom.

Podprincip 7.4

Zakonski in družinski terapevti odkritosrčno predstavljajo dejstva klientom, tretjim strankam kot plačnikom in supervizantom, kar zadeva izvedbo uslug.

ZDT je imel pogodbo, da nudi usluge napotitvam iz vladne agencije. Ta agencija ni plačala za izpuščena srečanja in urna postavka je bila manjša, kot je bila terapevtova normalna. Klienti, ki so bili napoteni iz te agencije, se niso zanesljivo udeleževali srečanj, in ko so se jih udeleževali, jih je bilo težko ohraniti na srečanju. Terapevt je razvil prakso, da je pustil klientom oditi po pol ure, medtem ko je računal agenciji za celo uro. Nekaj klientov je zahtevalo dokumentacijo njihovih ur terapije za sodni proces. Terapevt je zapisal vsako srečanje kot uro terapije, z racionalizacijo, da so naredili prav toliko v pol ure, in da je bilo tako bolj produktivno kot ohranjanje klienta za polno uro.

Podprincip 7.5

Zakonski in družinski terapevti se ponavadi vzdržijo od sprejemanja blaga ali uslug od klientov v zameno za izvedene usluge. Zamenjava za profesionalne usluge je lahko izvedena samo, če: (a) jo prosi supervizant ali klient; (b) odnos ni izkoriščujoč; (c) profesionalni odnos ni moten; in (d) vzpostavi se jasen pisni dogovor

ZDT je videval klienta nekaj mesecev. Finance so bile problem in obe strani sta se strinjali, da se dolgovi zberejo in se odplačajo čez čas. Nekega dne je terapevt opazil, da se je klient pripeljal s starejšim avtom, ki ga je terapevt zelo občudoval. Terapevt jen predlagal, da klient da avto namesto plačila. Na začetku klient ni bil za predlog, vendar se je sčasoma strinjal in prepisal avto. Ko se je terapija zaključila, je klient izjavil, da je terapevt dolžan klientu nekaj denarja, ker je avto vreden več kot je bila količina nudene terapije.

Podprincip 7.6

Zakonski in družinski terapevti ne smejo zadrževati zapisov (records) pod njihovo trenutno kontrolo, ki se jih potrebuje ali zahteva za klientovo obravnavo samo zaradi tega, ker še niso plačali za prejšnje usluge, razen če je drugače določeno z zakonom.

ZDT je izvajal s strani sodišča mandatirano terapijo para s ciljem, da bi jima pomagal pri komuniciranju. Finančno so uredili tako, da oba plačata 50/50. Od terapevta so zahtevali, da je napisal nekaj poročil za sodišče v toku obravnave. Dva meseca pred zaključkom obravnave ena stran para preneha plačevati in se zagovarja s finančnimi težavami. Po razpravi postane jasno, da je obema stranema zmanjkalo denarja. Terapevt se strinja, da se bo terapija nadaljevala do konca mandatnega časa in da lahko plačata svoje dolgove v obrokih. Ena stran para se močno trudi, da bi odplačala dolg in tako dela nekaj mesecev. Druga stran ne poskuša plačevati dolga. Po šestih mesecih po terapiji terapevt prejme zahtevo od obeh strani, da napiše povzetek poročila obravnave, ker sta začela obravnavo z drugim terapevtom. Pisanje poročila bi zahtevalo uro časa. Ker ena stran še vedno dolguje denar in verjetno ne bo plačala svojega deleža za novo poročilo, terapevt zavrne zahtevo. Par nato namesto tega prosi za kopije obstoječih poročil, ki so bile predhodno predložene sodišču. Terapevt ta predlog ponovno zavrne z navajanjem zastarelega računa.

Princip VIII: Oglaševanje

Zakonski in družinski terapevti se vključujejo v primerne informacijske aktivnosti, vključujoč tiste, ki omogočajo javnosti, virom napotitve in drugim, da izberejo profesionalno usluge na informirano osnovi.

Podprincip 8.1

Zakonski in družinski terapevti točno predstavijo svoje kompetence, edukacijo, trening in izkušnje, pomembne za njihovo prakso zakonske in družinske terapije.

Terapevt je prejel klic para, ki je prosil za terapijo, da bi naslovil resne probleme v njunem zakonu. Par je spraševal o terapevtovih akreditivih. Terapevt je prikazal, da ima specializacijo na vseh področjih zakonske terapije. Ko se je razprava nadaljevala, je par specificiral, da ima težave pri komunikaciji na nekaj področjih njunega odnosa. Ponovno jima je terapevt zagotovil, da je lahko vsak problem, ki ga imata, obravnavan v terapiji. Do tretjega srečanja je terapevt ugotovil, da so problemi para primarno osnovani okrog njunega seksualnega odnosa. To je bilo izven terapevtovega področja kompetence, vendar je nadaljeval obravnavo brez supervizije za še nekaj srečanj. Par je kmalu spoznal, da se terapevt ni sposoben soočiti z njunimi seksualnimi problemi, in da imata več znanja o spolnosti na splošno, kot ga je imel terapevt. Par je soočil terapevt glede te zadeve in terapevt je priznal, da ima samo omejeno znanje o seksualnosti. Počutila sta se izdano in jezno zaradi terapevtove napačne predstavitve. Odločila sta se, da bosta vložila pritožbo pri AAMFT.

Podprincip 8.2

Zakonski in družinski terapevti zagotovijo, da oglaševanje in publikacija v kateremkoli mediju (kot so telefonski imenik, obvestilo, poslovne kartice, časopisi, radio, televizija, internet in kopije) prenaša informacije, ki so potrebne za javnost, da primerno izbere profesionalne usluge. Informacije lahko vključujejo: (a) informacije pisarne, kot je ime, naslov, telefonska številka, kreditna kartica, plačila, govorjeni jeziki in delovne ure; (b) kvalificirana klinična stopnja (glej podprincip 8.5); (c) druge pridobljene stopnje (glej podprincip 8.5) in državne ali provincialne licence in/ali certifikate; (d) status kliničnega članstva AAMFT; in (e) opis prakse.

Terapevt se je pred nedavnim preselil na novo lokacijo in se odločil, da oglašuje na lokalnih rumenih straneh, kot tudi, da si stiska nove poslovne kartice. Oglaševanje je trdilo, da je terapevt bilingvalen (angleško-špansko). Dva različna špansko govoreča posameznika sta poklicala za usluge in so se dogovorili za srečanja. Ko sta prišla, sta ugotovila, da je bila edina oseba, ki je govorila špansko, asistent pisarne. Terapevt ni povedal obema klientoma, da je špansko govoreči asistent pisarne bil tudi terapevt v treningu, ki bi lahko pomagal pri prevajanju med srečanji. En klient se je počutil dovolj v redu z govorjenjem v angleščini in je prejel odlične usluge. Drug je zapustil terapijo po prvem srečanju, jezen in razočaran, in ni hotel več iskati obravnave pri drugem terapevtu.

Podprincip 8.3

Zakonski in družinski terapevti ne uporabljajo imen, ki bi lahko zavajali javnost glede identitete, odgovornosti, vira in statusa tistih, ki prakticirajo pod tem imenom, in se ne izdajajo za partnerje ali družabnike firme, če to niso.

Terapevt, licenciran klinik na nivoju magisterija, ki je prakticiral pod imenom EST Family Services, je najel prostor od EST Psychology Associates. EST Psychology Associates, skupina, v kateri so bili vsi licencirani psihologi, je imela odličen sloves v skupnosti in je bila prepoznana za njene prispevke polju mentalnega zdravja. Ko je poklical klient, da bi se dogovoril za srečanje, je telefon odgovoril »EST«, kar je vodilo klienta, da je verjel, da je terapevt povezan z EST Psychology Associates. Ker se je zavedal odličnega slovesa EST, se je klient odločil, da bo videl terapevta, kljub visokem plačilu, kasneje pa je spoznal, da EST Family Services ni bila pridružena EST Psychology Associates. Kljub prejemu dobre obravnave, se je klient počutil izdanega, ker je bil zaveden, da je verjel, da je terapevt bil psiholog in del prestižne skupine. Še več, klientova odločitev, da plača višjo ceno je bila osnovana na slovesu EST Psychology Associates, katere član pa terapevt ni bil. Klient je vložil pritožbo na državo in AAMFT.

Podprincip 8.4

Zakonski in družinski terapevti ne uporabljajo nobene profesionalne identifikacije (kot je poslovna kartica, znak pisarne, glave pisma, internet ali telefon, ali (angl. Association directory listing)), če vključuje izjavo ali trditev, ki ni pravilna, je sleparska, zavajajoča ali varljiva.

Družina se je odločila, da gre na družinsko evalvacijo pri ABC agenciji, na osnovi njihove odločitve z informacijami, ki so jih videli na internetni strani agencije, ki je kazala, da se prištevajo k filozofiji in treningu določenega ZDT teoretika. Po končanju evalvacijskega srečanja jim je terapevt, ki je izvedel evalvacijo, dal poslovno kartico, ki je nosila iste informacije kot internetna stran. Klienti so to razumeli, da pomeni, da je ta terapevt tudi treniran v tej določeni teoriji, ker niso samo videli te informacije na internetni strani, ampak tudi na terapevtovi poslovni kartici. Terapevt ni imel veliko izkušenj z uporabo teorije, kateri se prišteva ABC agencija. To dejstvo je postalo evidentno po nekaj srečanjih. Družina se je počutila zavedeno in je vložila pritožbo na AAMFT in državno licenčno upravo.

Podprincip 8.5

Pri predstavljanju svojih edukacijskih kvalifikacij, zakonski in družinski terapevti navedejo in se sklicujejo kot na dokaze samo na zaslužene stopnje: (a) od institucij, akreditiranih s strani regionalnih akreditacijskih virov, prepoznanih s strani United States Department of Education; (b) od institucij, prepoznanih s strani držav ali provinc, ki licencirajo ali dajejo certifikate za zakonske in družinske terapevte; ali (c) od ekvivalentnih tujih institucij.

Zakonski in družinski terapevt na stopnji magisterija v privatni praksi je pred nedavnim prejel Ph.D. stopnjo od ne-akreditirane univerze. Terapevt je nadalje uporabljal naslov »Dr.« in se oglaševal kot tak preko novih glav pisma in poslovnih kartic. To je vsebovalo, da je pridobil doktorat od primerno akreditiranih institucij visokega šolstva.

Podprincip 8.6

Zakonski in družinski terapevti popravijo, kadarkoli je mogoče, napačne, zavajajoče ali netočne informacije in reprezentacije, ki so jih naredili drugi, kar zadeva terapevtove kvalifikacije, usluge ali produkte.

Agencija mentalnega zdravja v skupnosti, za katero je delala ZDT Morgan, je izjavila v svoji literaturi, da nudi širok program za zlorabo substanc, osnovan na družini. Licenciran ZDT, ki je vodil ta program, pa ga je zapustil zaradi druge službe. Agencija je najela drugega terapevta, ki ni imel ozadja glede zlorabe substanc. Vendar je klinika še nadalje oglaševala program za nekaj mesecev in je še nadalje dobivala napotitve. Kolega je obvestil Morgan, da agencija še nadalje oglašuje program zlorabe substanc na osnovi družine, čeprav take usluge niso več nudili. Morgan je podala te skrbi v pisni obliki administraciji in oglaševanje se je preoblikovalo.

Podprincip 8.7

Zakonski in družinski terapevti se prepričajo, da so kvalifikacije njihovih zaposlenih ali spervizantov predstavljene na način, ki ni napačen, zavajajoč ali varajoč.

Direktor zelo spoštovane agencije mentalnega zdravja jo je promoviral, da ima večino svojih klinikov licenciranih v ZDT. Agencija je imela deset klinikov za polni delovni čas, od katerih so bili trije licencirani kot ZDT-i. Direktor je predvideval, da bo pet terapevtov, ki so končali svoje izobraževalne ure in so čakali, da delajo nacionalne izpite, licenciranih v naslednjih nekaj tednih. Vendar je bila agencija pregledana s strani teles za državne certifikate in je odkrila, da so zavajajoče informirali glede licenciranega osebja agencije. Agencijo so spoznali, da krši kodeks in direktorja posvarili.

Podprincip 8.8

Zakonski in družinski terapevti se ne predstavljajo, da nudijo specializirane usluge, razen če imajo primerno edukacijo, trening ali supervizirano izkušnjo.

Terapevt, ki se je poskušal razširiti v nova področja prakse, je šel na nekaj seminarjev o odnosih gejev, in se je začel oglaševati kot spolni svetovalec s specializacijo v gejevskih odnosih, ne da bi izpolnjeval kriterije American Association of Sex Educators, Counselors, and Therapists (AASECT). Ta oglaševanja so vodila do mnogih napotitev, večina od katerih so bili gejevski pari. Ti gejevski pari so šli k terapevtu s pričakovanji o specifični stopnji strokovnosti. Nekaj parov je raziskalo terapevtove akreditacije in je odkrilo, da terapevt ni bil ne certificiran kot spolne svetovalec, niti ni bil povezan z AASECT na katerikoli način. Več kot en klient je vložil uradno pritožbo na AAMFT.

etiČni kodeks aamft

Documents