eu-twinning project sl04/en/01 integrated pollution prevention …okolje.arso.gov.si › ippc ›...

1

Kurt Müller, Dr., STEBavarian Environment AgencyLjubljana, 06 -08 March 2006

Activity 6: Training on the application procedureMission 6.1: Using BREF in application procedure 1

EU-Twinning Project SL04/EN/01Integrated Pollution Prevention and Control (IPPC)

BayerischesLandesamt für Umwelt

Referenčni dokument o uporabi najboljše razpoložljive tehnologije v hladilnih sistemih

December 2001

Dr. Kurt Müller




Uporaba BREF dokumenta v postopku dovoljenja

1. Predmet BREF dokumenta

2. Pregled vsebine BREF dokumenta

3. Splošen BREF koncept

4. Elementi primarnega pristopa BAT + splošne BAT

5. Odpadna voda v elektrarni

2




1. Predmet BREF dokumenta

Hladilni sistemiv povezavi z dejavnostmi po Prilogi I Direktive IVU

Industrijski hladilni sistemi Elektrarne




Hlajenje sveže vode

Odtočno hlajenjePretočno hlajenje

1. Predmet dokumenta BREF: hladilni sistemi

3




Odprti odtočnisistem

Odprti odtočnisistem s hibridnim hladilnim stolpom

Zaprt odtočni sistems suhim hladilnim

stolpom

Odtočno hlajenje




Posredno hlajenje Neposredno hlajenje

Primarna hladilna voda

Sekundarna hladilna vodaProces

Proces

4




Razp. 3.1: Okoljski vidiki različnih hladilnih sistemov

Poraba energije

Emisije v površinskih vodah:- toplota- sredstva za kondicioniranje




Konde nsator

TKSP

Turbo skupinaHD M D ND 1 ND 2 G

Amper

Amperkanal Inkofen

Hladilni stolp

MM

M

M

Feuerlöschw.Brauchwasser

Jez Ober-zolling

PAB30CF001

PAB10CF003

PAB10CT001PAB20

CT001

PAB30CT001

PAB62CF001

PAB61CF001

PAB62CT001

PAB61CT001

PAB20CF003

PAB11CT001

PAB21CT001

PAB31CT001

MEA01CF001

WKW Haag PAA00CF001

PAA23CT001

PAA13CT001

Verdunstungsverlust = 0,81 % = 460 m³/hSprühverlust = 0,01 % = 27 m³/h

PAB03/04AB001

PAB12/22AA001

PAB13/23AB001

PAA00CT002

PAA00CT001

max. 50.760 m³/h

46.260 m³/h4.500 m³/h

53.348 m³/h

PAC20AP001

PAC10AP001

MM

M

240 m³/h

Nebenkühlw.3.000 m³/h

max. 54.000 m³/h

Mešano obratovanje

„ Klappen zu “

„ Absenkrollschütze auf “

M

75 m³/h

5





Glavni dokument:

1. Splošen koncept BAT2. Tehnološki vidiki3. Okoljski vidiki4. BAT5. Sklepne ugotovitve in priporočila




Priloge: tehnične osnovne informacijeI. Termodinamične osnoveII. Varčevanje energije z optimiranimi hladilnimi sistemiIII. Cevni izmenjevalniki toploteIV. Izbira materialov za hladilne sistemeV. Sredstva za kondicioniranje za hladilne sistemeVI. Primer zakonskih predpisovVII. Koncept VCIVIII. Ocenjevanje sredstev za kondicioniranjeIX. Model za presojo emisij v obtočnem odtokuX. Stroški investicij in obratovanja industrijskih hladilnih sistemovXI. Primeri tehnik za upoštevanje v primarnem pristopu BATXII. Posebni vidiki pri elektrarnah


6




3. Splošen koncept BAT

Horizontalni pristop

Celoviti pristop

Primarni pristop BAT




Dokument BREF ne vsebuje panožne obravnave proizvodnih procesov, ampak opisuje temeljne vidike BAT pri hladilnih procesih

Horizontalni pristop

7




Izvedba Obratovanje

Nove naprave Obstoječe naprave

Lokacija

PodnebjeRazpoložljivost vodeMožnosti odvajanja

Proces

Zahteve po hlajenjuPotreba po vodiEnergijska učinkovitost

Okoljske zahteve

Toplotna obremenitevVnos snoviHrup Zrak Odpadki

80 % 20 %

Celoviti pristop

StroškiInvesticijaObratovanje

Da lahko pridemo do optimalne, posameznemu primeru ustrezne rešitve, je treba upoštevati veliko delnih vidikov in vplivnih dejavnikov!




Pri tem je treba upoštevati kot splošne BAT prepoznane tehnike.

BREF ne navaja vzorčnih rešitev, ampak samo splošen način postopanjaza prepoznavanje bistvenih vplivnih dejavnikov,da se lahko oblikujejo posameznemu primeru ustrezne BATRešitve (= navodilo za izvajanje celovitega pristopa).


Slika 1

Razp. 4.3 – 4.12

8




Primarni pristopBAT (slika 1.1)




Primarni pristopBAT (slika 1.1)

9




3. Lokacijske zahteve

4. Minimiranje vplivov na okolje skladno s splošnimi tehnikami BAT

1. Upravljanje s toploto

2. Procesne zahteve

Zahteve

Ustreznatehnologija

Izvedba naprave

Obratovanjenaprave

= BAT

Celoten energetskiizkoristek

Vplivi na okolje(posredni – neposredni)

Ustreznalokacija





4.1 Preventivni pristop: upravljanje s toploto4.2 Procesne zahteve 4.3 Energijska učinkovitost4.4 Potreba po vodi4.5 Zaščita organizmov pri odvzemu vode4.6 Zmanjšanje emisij v vodo4.7 Zmanjšanje emisij v zrak4.8 Zmanjšanje mikrobioloških tveganj4.9 Zmanjšanje hrupa (razp. 4.9)

4. Elementi primarnega pristopa BAT

10




npr. raba odpadne toplote Interno:Raba odpadne toplote za ostaleprocese; npr. BREF “Textiles Industry”:BAT = ponovna uporaba hladilne vode kot topla procesna voda(npr. za barvno kopel)Eksterno:Raba odpadne vode za ostale naprave;npr. toplota iz toplovodnega omrežja za ogrevanje stavb(soproizvodnja toplotne in električne energije)

4.1 Preventivni pristop: upravljanje s toploto (4.2.1)




Potrebna hladilna moč(končna temperatura, hladilna kapaciteta,toplotne emisije)

Visoka raven odpadne toplote > 60°C

Zadrževanje nevarnih snovi

Hlajenje zraka (predhodno hlajenje)

Neposredno hlajenje

Projektni podatki za hlad. sistem

4.2 Procesne zahteve (razp. 4.1)

11




Pretočno hlajenje Odtočno hlajenje+ mokri hlad. stolp

Pretočno hlajenje+ mokri hlad. stolp

Energijsko učinkovita izvedba!(npr. črpalke, ventilatorji)

10 kWe/MWth

10 kWe/MWth 27 kWe/MWth

4.3 Energijska učinkovitost (razp. 4.3)




Hladilni sistem Potreba po vodim³/h/MWth

Pretočni sistem 86

Odprti odtočni sistem 2

Odprti odtočni sistem(hibridni hladilni stolp)

0,5

Zaprti odtočni sistem(hlajenje zraka)

0

4.4 Potreba po vodi (razp. 3.3)

12




4.4 Potreba po vodi (razp. 4.4)S pretočnim hlajenjem je dosežena maksimalna energijska učinkovitost. Toda ta je povezana z veliko potrebo po vodiin visoko toplotno obremenitvijo vod.

Z optimiranjem zgoščevanja v odtočnem sistemu lahko dodatno zmanjšate potrebo po vodi.

Namesto mokrega hlajenja lahko uporabite hibridno hlajenje alisuho hlajenje, da bi potrebo po vodi še dodatno znižali ali pri minimiranju nastajanja pare.

Če je količina razpoložljive vode omejena ali primajhnem odtoku v vodo na mestu izliva, je potrebno odtočno hlajenje.




- Objekti za zajem in odvajanje: optimirana lokacija in izvedba

- Kraju primerni ukrepi (analiza biotopa)

- Minimiranje prečnega toka na < 0,3 m/s (npr. zajemalni zaliv)

- Ovire(npr. impulzni tok s spremenljivo impulzno močjo in frekvenco, reguliran z naključnim generatorjem, kombiniranim s svetlobno oviro)

- Vračanje čistilne vode z rešetk v vodo

4.5 Zaščita organizmov pri odvzemu vode (razp. 4.5)

13




Odvzem hladilne vode

Ovira

Primer: optimirana izvedba odvzema hladilne vode

4.5 Zaščita organizmov pri odvzemu vode (razp. 4.5)

Odvzem iz zaliva

Posreden odvzem iz vode

Prečni tok > 0,3 m/s Prečni tok < 0,3 m/s




4.6 Zmanjšanje emisij v vodo

4.6.1 Toplotne emisije

4.6.2 Tehnike projektiranja in vzdrževanja

4.6.3 Optimirana obdelava hladilne vode

4.6.4 Nevarnosti puščanj

14




4.6.1 Zmanjšanje toplotnih emisij

Morebitne vplive odvajanja toplote na ekološko stanje vod se lahko oceni na podlagi ocene imisij. To je pomembna naloga presoje vplivov na okolje na podlagi analize biotopa.

Upoštevati je treba norme kakovosti iz Direktive 78/569/EGS!

Za zmanjšanje toplotnih emisij ni splošnih BAT.

- maks. temperatura (poletje – zima)- razpon segrevanja- vsebnost kisika

Bistvene velikosti:




Maksimalne temperature vode po popolnem mešanju

Maksimalni razpon segrevanja vod po popolnem mešanju

Norme kakovosti skladno s 78/569/EGS

4.6.1 Zmanjšanje toplotnih emisij

15




Izpust hladilne vode iz termoelektrarne

1

2 3

Primer: Vpliv odvajanja hladilne vode iz termoelektrarne nad hidroelektrarno

Hidroelektrarna

Neobremenjeno stanje




9 5 m 7 5 m 5 0 m 3 0 m 1 0 m

0 m

1 m

2 m

3 m

4 m

5 m

A b s ta n d z u m r e c h te n U fe r

W a s s e r t ie fe

D o n a u -k m 2 4 5 2 ,8 ; 2 9 .0 6 .2 0 0 5

1 6 0 m 1 4 0 m 1 2 0 m 1 0 0 m 8 0 m 6 0 m 4 0 m 2 0 m 1 0 m

0 m

1 m

2 m

3 m

4 m

5 m

6 m

7 m

8 m

A b s ta n d z u m r e c h te n U fe r

W a s s e r t ie fe

D o n a u -k m 2 4 4 5 ,3 ; 2 9 .0 6 .2 0 0 5

s c h e m a tis ie r te D a rs te llu n g d e sH a ld e n re l ie fs

85 m 70 m 45 m 25 m 15 m

0 m

1 m

2 m

Abstand zum rechten Ufer

Donau-km 2440,0; 29.06.2005

Razdelitev temperature podizpustom hladilne vode

Razdelitev temperature pod hidroelektrarno

Razdelitev temperature nadizpustom hladilne vode

1 2 3

Razdelitev temperature v rečnem prerezu

16




Variante 1A: Temperaturverlauf im Jahr 2003

0

4

8

12

16

20

24

28

1. Jan. 1. Feb. 1. Mrz. 1. Apr. 1. Mai. 1. Jun. 1. Jul. 1. Aug. 1. Sep. 1. Okt. 1. Nov. 1. Dez.

Tem

pera

tur [

° C]

0

200

400

600

800

1000

1200

1400

Q [m

³/s]

Irsching 4 + 5IST-Zustand Donau Pegel Ingolstadt AbflussGrenzwertüberschreitungTmax Donau: 28°C

Primer: Računska simulacija spremembe temperature z dvema načrtovanima blokoma elektrarne na obstoječi lokaciji elektrarne




Toplotna obremenitevEnergijska učinkovitost

KondicioniranjeStroški

Tab. 3.1

Pretočno hlajenje

Krožno hlajenje

17




4.6.2 Zmanjšanje emisij s tehnikami projektiranja invzdrževanja (razp. 4.6 )

Izberite ustrezno izvedbo naprave!

- Zmanjšajte dovzetnost za korozijo!(gradivo za izmenjevalnike toplote, kondenzator, vodi)

- Preprečite območja brez pretoka!

- Upoštevajte najmanjšo hitrost vode! (> 0,8 m/s pri izmenjevalnikih toplote, > 1,5 m/s pri kondenzatorjih)

- Poskrbite za gladke površine!




Redno opravljajte učinkovito vzdrževanje in čiščenje! Avtomatizirani čistilni sistemi, npr. t.i. “Schwammkugel-System”

4.6.2 Zmanjšanje emisij s tehnikami projektiranja invzdrževanja (razp. 4.6 )

18




4.6.3 Zmanjšanje emisij z optimirano obdelavohladilne vode (razp. 4.7)

1. Mehanska priprava surove vode(rešetke, sito, filter)

2. Kemična priprava surove vodenpr. kosmičenje, dekarbonizacija

3. Kondicioniranje hladilne vode- stabilizacija trdote: npr. fosfonati- dispergiranje: npr. polikarboksilati- korozijska zaščita: npr. fosfonati- obdelava z biocidi: npr. hipoklorit

4. Filtracija delnega toka




Kreislauf

Tab. 3.7: Sredstva za kondicioniranje pri pretočnih in krožnihhladilnih sistemih

Tab. 3.7

Kreislauf Kreislauf Kreislauf

19




• 50-odstotno zmanjšanje prenosa toplote na 1 mm biofilma• Pospeševanje luknjičaste korozije (MIC)• Zvišanje trenjskega upora• Mašitve

Izguba pri prenosu toplote

Trenjski upor

Debelina biofilma

Učinkovanje biofilmov




Optimirana obdelava hladilne vode (razp. 4.7 )

• Večinoma zadostuje mehanska obdelava surove vode

• Obdelava z biocidi: občasno se uporablja oksidativne biocide(klor, brom, vodikov peroksid, ozon).Kontinuirano kloriranje pri pretočnem hlajenju sladke vodene ustreza BAT!Pozorno spremljajte dovzetne površine (izmenjevalniki toplote, hladilni stolpi) in jih vzdržujte (zapiranje sistema)!

• Hladilne vode pred izpustom praviloma ni treba obdelati.

Obdelava vode pri pretočnem hlajenju

20




• Večinoma se opravi mehansko in kemično obdelavo surove vode.

• Skladno z zgoščevanjem je intenzivno kondicioniranje hladilne vode potrebno.

•Obdelava z biocidi: uporabljajo se oksidativni in neoksidativni biocidi. Odtekanje se zapre, dokler niso dosežene dovoljene vrednosti odvajanja (odločitev npr. na podlagi krivulje padanja).

• Filtracija delnega toka zmanjšuje količine uporabljenih biocidov.

• Hladilne vode pred izpustom praviloma ni treba obdelati.

Obdelava vode pri odprtem krožnem hlajenju





Ovi

ra p

riG

= 1

2 (%

)

Čas (h)

0 10 20 30 40 50 60

10090

80

706050

4030

2010

0

Krivulja padanja za2,2-dibrom-3-nitrilopropionamid (DBNPA)pri 10 mg/l izhodiščne koncentracije

15

21




Okvirni pogoji za uporabo biocidov

Naslednje snovi niso BAT:• kromove spojine• spojine živega srebra• kovinske organske spojine• merkaptobenztiazol

Če imate na voljo več biocidov, je treba izbrati najmanj škodljiv biocid(npr. s primerjavo faktorjev PEC/PNEC skladno s Prilogo VIII).

Obdelava z biocidi mora potekati v okviru programa zakondencioniranje. Potrebo po obdelavi se ugotovi z rednimmonitoringom. Dodajanje mora potekati z načrtovanim doziranjem.





Probestromauslaß

Probekörper

Probestromeinlaß

Kontrola biofilma z opazovanjem na vzorčnem telesu

22




Ringkapillare

Probestromeinlaß

FCIA

deltaPR

Monitoring biofilma z merjenjem tlačnih razlik




Biocidni pripravki morajo v prihodnje izpolnjevati določbe iz Direktive Sveta 98/8/ES o dajanju biocidnih pripravkov na trg (zaščitna sredstvaza tekočine v hladilnih in procesnih sistemih = vrsta pripravka 11).

Za biocidne pripravke velja dolžnost odobritve.

Načeloma se lahko odobri samo pripravke z aktivnimi snovmi, ki so naštete v Prilogi I (pozitivni seznam).

Vse nove pripravke je treba prijaviti. Šele po odobritvi se jih lahko da v promet.

Direktiva 98/8/ES

23




Vsi pripravki, ki so bili na trgu že pred 14.05.2000, morajo biti do13.05.2010 preverjeni v okviru programa preverjanja EU. Pri tem velja:• Dolžnost prijave starih aktivnih snovi: identifikacija ali prijava. • Aktivne snovi, ki so bile identificirane, so lahko v prometu še do01.09.2006.

• Za aktivne snovi, ki so bile prijavljene, se predložijo spisi preverjanja;do odločbe o odobritvi so prehodno lahko v prometu.

• Aktivne snovi, ki niso bile ne prijavljene ali identificirane, po24.11.2003 ne smejo biti več v prometu.

Direktiva 98/8/ES




Koncept VCI (Priloga VII): varnostni koncept za industrijskepretočne hladilne sisteme za hlajenje nevarnih snovi.

4.6.4 Ukrepi za zmanjšanje puščanj (razp. 4.10)

1. Kvantitativna ocena nevarnosti procesnih sestavinna osnovi značilnosti tveganj (stavki R) in njihovega pomena za vodo, tla, ljudi.

Stopenjski varnostni koncept:

2. Izpeljava potrebne kombinacije ukrepov:- izvedba hladilnega sistema (tip, tlačni pogoji, material), - vzdrževanje,- analitika,- naprava za zadrževanje.

24




Ocena procesnih sestavin da vrednost VCI = 5 – 8

Rešitev 1: - tlak hladilne vode > procesni tlak- nadzor hladilne vode

Rešitev 2: - tlak hladilne vode = procesni tlak- avtomatski analitični nadzorhladilne vode

Koncept VCIPrimer:

Proces




4.7 Zmanjšanje emisij v zrak (razp. 4.8)

Zmanjšanje izgub zaradi pršenja:Lovilnik kapljic z zmanjšanjemizgube na < 0,01 % prostornine sistema

Preprečevanje nastanka vodne pare, če to določajolokacijske zahteve:- hibridni hladilni stolp- hlajenje zraka

25




4.8 Zmanjšanje mikrobioloških tveganj (razp. 4.11)

Preprečevanje:- ustrezna izvedba (gladke površine, brez con zastojev)- redna kontrola mikrobiološke obremenitve- ustrezna redna obdelava z biocidi

Pri povišanih koncentracijah:- čiščenje in dezinfekcija sistema

Mikrobiološka tveganja lahko nastanejo z rastjo patogenih bakterij(zlasti legionel) v hladilnem sistemu. Preko hladilnega stolpa lahko pridejo v okolico.




4.9 Zmanjšanje hrupa (razp. 4.9)

26




Določila nemške uredbe o odpadni vodi:• Priloga 31: priprava vode, hladilni sistemi, nastajanje pare• Priloga 47: pranje dimnih plinov iz kurilnih naprav

= splošno zavezujoče določbe skladno s členom 9 (8) IPPC

• mesta nastanka• sestavine• obdelava• parametri (določitev v odločbi, nadzor)

5. Odpadna voda v elektrarniBREF Hladilni sistemi + BREF LCP




Sieb- und Pumpenhaus

Rau

chga

swäs

cher

Rei

ngas

Dampf-kessel

Speisewasserbehälter

TurbineGenerator

Schlacke-Kühlung

Feuer-raum

Kondensator

Kühlturm

Speisewasserpumpe

Ents

ticku

ng

E-Fi

lter

Filterstaub

Trafo

KondensatReinigungs-

Anlage

Voll-entsalzungs-

Anlage

Dampf

Fließgewässer

Zur Deponie

Turbine in kotlovnica Čiščenje plinov

Kühlturm-Abflutung Siebspülwasser Kesselabsalzun

gSchlamm zur Deponie

Entnahme Schlamm zur Deponie

evtl. Ammoniak-Eindüsung

Neutralisationsbecken

Absetzbecken

Mehrstufige Reinigungsanlage für Rauchgaswaschwasser

Hladilni sistemiLCP

Mesta nastanka odpadne vode v elektrarni

27





Hladilni sistem

Priprava surove vode

Kotlovnica

Razžveplanje dimnih plinov

Padavine




Hladilni sistem

Količina hladilne vode Q (m³/s; m³/h; m³/d)

Dovodna temperatura TE (°C)

Temperatura segrevanja hlad. vode ∆TE (K)

Količina toplote (MJ/s)

Parameteri za dovajanje toplote

Temp. segrevanja v vodah ∆TG (K)

Maks. temperatura v vodah TGmax (°C)

Odpadna voda v elektrarni

TE

TG

Q

∆TE

TGmax

∆TG

TG TE

28




Dovodna temperatura TE:

Temperatura segrevanja hladilne vode ∆TE:

Standardne zahtevane vrednosti glede na tip hladilnega sistemaPretok Odtok Krogotok

TETE TE


30°C 33°C 35°C

10 (-15) K 10 (-15) K -

∆TE∆TE ∆TE

Hladilni sistem




Splošne zahteve

Prepovedane sestavine:

• Organske kompleksne snovi z DOC stopnjo razgradnje < 80 %(izjeme: fosfonati, polikarboksilati)

• Kromove spojine, spojine živega srebra, nitrit, kovinske organske spojine, merkaptobenztiazol

• Cinkove spojine (v glavnih hladilnih krogih elektrarn)

Dokaz upoštevanja z dnevnikom obratovanja!

Odpadna voda v elektrarni Hladilni sistem

29




Zahteve za uporabo biocidov

•Biocidi v pretočnem hlajenju elektrarn niso dovoljeni!

V ostalih hladilnih sistemih:

• Kontinuirana obdelava z biocidi je dovoljena samo z vodikovim peroksidom ali ozonom.

• Za vse ostale biocide je dovoljena samo potisna obdelava.

Hladilni sistemOdpadna voda v elektrarni




• AOX (organohalogene spojine)

• klordioksid in drugi oksidanti

omejitev oksidativnihbiocidov

Obdelava odpadne vode praviloma ni potrebna!

Hladilni sistem

Kontrolni parametri pri pretočnih in odtočnih hladilnih sistemih


30




• CSB• fosforne spojine• cink

• AOX (organohalogene spojine)• klordioksid in drugi oksidanti

• strupenost in svetlobne bakterije

- sredstvo za kondicioniranje

- neoksidativni biocidi

Hladilni sistemKontrolni parametri pri krožnih hladilnih sistemih

- oksidativni biocidi

Omejitev:

Obdelava odpadne vode praviloma ni potrebna!





Priprava odpadne vode- Čistilna voda z rešetk (ribe!)

- Filtrna rabljena voda(usedline; flokulant) sedimentacija

-Popolno razsoljevanje (regenerirnosredstvo) nevtralizacija

Filtrirane snoviAOX (organohalogene spojine)pH-vrednost


31




Kotlovnica- Spiranje kotla (snovi za kondicioniranje napajalne vode)- priprava kondenzata (regenerirno sredstvo, dušik)nevtralizacija

- odstranjevanje pepela/odstranjevanje žlindre (trdne snovi)sedimentacija, (filtracija, hlajenje)

- mokro čiščenje delov naprav, ki so v stiku z dimnim plinom(trdne snovi, težke kovine)nevtralizacija, obarjanje, kosmičenje, sedimentacija

CSB, fosfor, dušik, AOX, hidracin, klorTežke kovine: Zn, Cr, Cd, Pb, Ni, V, Cu, pH-vrednost, temperatura





Razžveplanje odpadnih plinov(žveplove spojine, klorovodik, fluorovodik,organske spojine, težke kovine)obarjanje/kosmičenje, sedimentacija, nevtralizacija

Čiščenje odpadnih plinov


32




Primer naprave za obdelavo odpadne vode

Odpadna voda v elektrarni Čiščenje odp. plina





Odpadna voda v elektrarni Čiščenje odp. plina

Apneno mleko Apneno mleko

Sredstvo zakosmičenje

Zgoščevalnik

Organski sulfid

FeCl3Sredstvo zakosmičenje

Poševni filter

Odtok v vodeDotok

odpadne vode

Obarjanje hidroksida Kosmičenje

1 Blato Obarjanje org. sulfida

Koagulacija Kosmičenje2 Blato

33




Filtrirane snovi, CSB, sulfat, sulfit, sulfid, fluorid, Strupeno za ribeTežke kovine: Cd, Cr, Ni, Hg, Cu, Pb, ZnpH-vrednost

1. stopnja: alkalinizacija, obarjanje/kosmičenje, sedimentacija(apneno mleko, pomožna sredstva za kosmičenje)

2. stopnja: obarjanje/kosmičenje/nevtralizacija, sedimentacija(apneno mleko, organski sulfidi, železov klorid, pomožnasredstva za kosmičenje)


Odpadna voda v elektrarni Čiščenje odpad. plina




< 1Zn< 0,1Pb< 0,5Ni0,01 – 0,02Hg< 0,5Cu< 0,5Cr< 0,05Cd1 – 30Fluorid< 0,2Sulfid0,5 - 20Sulfit1000 – 2000Sulfat< 50Dušikove spojine< 150CSB5 - 30Trdne snovi Razp. 4.71BREF LCP:

Dosežene koncentracijev poteku naprave za obdelavo pralne vode dimnih plinov.

(mg/l v dnevnem vzorcumešanja)

34




Padavine

Padavinsko vodo iz utrjenih površin, ki je lahko onesnažena, je treba ločeno zajeti in obdelati.Primer:- zadrževanje ogljikovodikov v ločilnikih lahkih snovi;- zadrževanje trdnih snovi v filtrih ali usedalnih bazenih;- eliminacija raztopljenih snovi zobarjanjem/kosmičenjem/sedimentacijo.





Hvala lepa !

eu-twinning project sl04/en/01 integrated pollution prevention …okolje.arso.gov.si › ippc ›...

Documents