fi 206 27 op - finance

6
FINANCE, petek, 23. oktobra 2009, št. 206 www.finance.si ČOKOLADA OGLASNA PRILOGA Čokolada in izdelki iz nje so primerni za vsakodnevno sladkan- je in za posebne priložnosti. Ponudniki se pri tem trudijo najti čim bolj izvirne rešitve. 28 Pekarna in čokoladnica Plešec, Depala vas 4a, 1230 Domžale www.pekarna-plesec.si Polepšajo tako vsakdan kot posebne priložnosti

Upload: others

Post on 31-Oct-2021

1 views

Category:

Documents


0 download

TRANSCRIPT

Page 1: FI 206 27 OP - Finance

FINANCE, petek, 23. oktobra 2009, št. 206www.finance.si

ČOKO

LADA

OGLASNA PRILOGA

Čokolada in izdelki iz nje so primerni za vsakodnevno sladkan-je in za posebne priložnosti. Ponudniki se pri tem trudijo najti čim bolj izvirne rešitve. 28

Pekarna in čokoladnicaPlešec, Depala vas 4a,

1230 Domžalewww.pekarna-plesec.si

Polepšajo takovsakdan kot posebne priložnosti

FI_206_27_OP.indd Sec1:27FI_206_27_OP.indd Sec1:27 10/22/09 4:47:15 PM10/22/09 4:47:15 PM

Page 2: FI 206 27 OP - Finance

OGLASNA PRILOGA FINANCE, petek, 23. oktobra 2009, št. 206www.finance.si28

Ključna surovina za čokolado je kakav. Rastlina, na kateri raste, je kakavovec, ki izvira iz porečja Amazonke, s pomočjo živali pa so ga prinesli v Srednjo Ameriko. Prvi, ki so ga poznali (najprej kot divjo rastlino, kasneje pa so ga gojili), so bili pripadniki ljudstva Olmek približno leta 1.000 pred našim štetjem, ki je živelo na območju Mehiškega zaliva. Kasneje so ga na plantažah gojili tudi Maji (le-ta 500 pred našim štetjem), ki so ga prenesli Aztekom. Oboji so ga uporabljali kot plačilno sredstvo in kot zdravilo. Takrat so poznali tudi napitek xocolatl, ki je bil gre-nak, dodatno pa so ga začinili še s čilijem ali poprom.

V Evropo je kakav prinesel Cortes

V Evropo je kakav prinesel osvajalec Hernan Cortes. Ker je bil grenak, se osnovni čokoladni

napitek iz kakava najprej ni pri-jel, ko pa so mu kasneje primešali sladkor, se je vroča tekoča čokolada v 17. stoletju uveljavila v aristokrat-skih krogih. Z industrializacijo pa je čokolada počasi postala dostop-na vsakomur.

Največja proizvajalka je Slonokoščena obala

Danes se kakav široko uporablja kot ključna surovina za čokolado, raste pa v tropskih predelih Afrike, Azije in Južne Amerike. Največja proizvajalka kakava je Slonokošče-na obala, ki proizvede 36 odstotkov kakava na svetu, sledita ji Gana (18 odstotkov) in Indonezija (15 od-stotkov). Kakav se danes prideluje na plantažah, zahteva pa poseben postopek pridelave.

Trgovanje na blagovnih borzah

Kakav je borzna surovina, z njim se največ trguje na blagovnih borzah v New Yorku, Londonu in Parizu. Trgovanje poteka po nače-lu futures transakcij (commodity futures transactions), s katerim si proizvajalci zagotovijo fiksne cene za prihodnji pridelek.

Kriza povzroča nihanje cen Peter Gašperin, direktor Go-

renjke, našega največjega proi-zvajalca čokolade, ki kot profitni center deluje v okviru skupine

Žito, pravi, da kakav kupujejo v obliki zakupov za posamezno četrtletje po tržnih cenah. Sle-dnje se spreminjajo vsakodnev-no, zato je treba njihovo gibanje skrbno spremljati in izkoristiti trenutek, ko so najnižje. Sedanja kriza je razmerja na trgu močno porušila, zato kakava ni mogoče več zakupiti za naprej v obdo-bjih, ko so cene najnižje, tem-več se je treba znajti v razmerah precejšnjega nihanja cen. Na to vpliva tudi dejstvo, da kakav ra-ste na območjih, ki so politično manj stabilna. Hkrati poraba čo-kolade zelo raste na Kitajskem in v Indiji, zato se povpraševanje po kakavovih sestavinah zelo po-večuje, kar dviguje njegovo ceno. Trenutno stane kilogram kaka-vovega masla slabih pet evrov, lani pa se je cena dvignila skoraj do sedem evrov. Z začetkom go-spodarske krize je precej padla, zdaj pa spet raste.

Najbolj kakovosten je kakav z Jave

Po besedah Petra Gašperina v svetu prevladuje mnenje, da je najvišje kakovosti kakav z indo-nezijske Jave, kjer pa so njegove količine omejene. Kako ocenjuje kakovost kakava, je sicer zelo odvisno od okusa posameznika. Gorenjka največ kupuje kakav iz Slonokoščene obale.

Osnovna surovina za je še vedno kakavIzhaja iz porečja Amazonke, danes pa ga naj-več proizvajajo na Slonokoščeni obali; z njim se trguje na blagovnih borzah

Kakav so poznali pripadniki ljudstva Olmek, Maji in Azteki, ki so ga uporabljali kot plačilno sredstvo in zdravilo. V Evropo ga je prinesel osvajalec Cortes. Danes je osnovna surovina za čokolado, pridelujejo ga v tropskem pasu Afrike, Azije in Južne Amerike, z njim pa se trguje na blagovnih borzah.

Zavedanje o učinkih kakava, ki je glavna sestavina čokolade, zlasti temne, na zdravje, je v za-dnjih letih vedno močnejše. Obi-lica raziskav na tem področju je potrdila nekatere pozitivne učinke kakava na počutje in blagodejne učinke na zdravje, pravijo v Gorenjki, našem največ-jem proizvajalcu čokolade.

Temnejša čokolada bogata z antioksidanti

Temnejša čokolada zaradi večjega deleža kakava vsebuje veliko količino antioksidantov, ki blagodejno vplivajo na srce in ožilje, pomagajo pri zniže-vanju krvnega tlaka in prepre-čujejo staranje organizma. V Zvečevu ob tem dodajajo, da

čokolada vsebuje teobromin, snov, ki pripomore k povečanju števila krvnih telesc in znižuje krvni tlak v telesu. V Gorenj-ki so še povedali, da naj bi po novejši raziskavi, izvedeni na univerzi v Angliji, flavanoli, ki jih vsebuje kakav, izboljše-vali tudi kognitivne funkcije. Najbolj zanesljivo pa je, da čokolada pripomore k boljše-mu razpoloženju, saj spodbu-ja sproščanje hormona sreče endorfina, zaradi katerega se počutimo dobro. Zato pomaga tudi pri zdravljenju depresije in srčno-žilnega sistema.

Sprošča in daje moč Čokolado pogosto omenjajo

tudi kot afrodiziak. Pravzaprav ta čokoladi pripisani učinek iz-haja iz zgodovine in iz domovi-ne čokolade, Mehike. Španski konkvistadorji, ki so čokolado prinesli v Evropo, so vedeli povedati, da je azteški vladar Montezuma napitek iz kakava,

vode in začimb spil zvečer kot okrepčilni napoj, preden je od-šel k svojim ženam. Je pa takš-no mišljenje – da je čokolada afrodiziak – tudi znanstveno podkrepljeno. Čokolada, sploh taka z veliko kakavovih delov, vsebuje flavonoide in množico kemijskih spojin, ki ugodno vplivajo na počutje, vzbujajo občutek veselja in sproščajo. Zato nam čokolada tako zelo prija, kadar smo v stresu.

Temna čokolada tudi ob dietah

Čokolada sama po sebi ne redi, mnoge diete celo pripo-ročajo občasno uživanje temne čokolade. Seveda pa je potrebna zmernost, tako kot velja za vsa druga živila. Ključ do vitkosti je vnos manjšega števila kalorij, kot jih porabimo. Tudi mozoljev čo-kolada sama po sebi ne povzroča, kožne reakcije se lahko pojavijo le pri ljudeh, ki so alergični na katero od sestavin v njej.

Čokolada ugodno vpliva na počutje

Vsebuje snovi, ki izboljšujejo počutje, poma-gajo pa tudi zniževati krvni tlak

Za zdravje je ugodna pred-vsem temna čokolada, ki v zmernih količinah ne redi, zaradi večjega deleža kaka-va pa vsebuje tudi večje število antioksidantov.

Proizvodnja in prodaja čo-kolade je podobna proizvodnji in prodaji avtomobilov. Pri obeh imajo poleg kakovosti pomembno vlogo čustva, okus, življenjski slog, blišč, tudi pre-stiž, zato njihovo trženje zah-teva veliko oglaševanja, potroš-niki pa nenehno pričakujejo novosti. Obe dejavnosti sta zelo konkurenčni, v obeh imajo glavno mesto globalni igralci, pri čokoladi pa v zadnjem času tudi vse bolj diskontni trgovci, ki proizvajajo lastno čokolado. Obe panogi sta kapitalsko in-tenzivni, proizvodnja je v pre-cejšnji meri avtomatizirana.

V kriznem času se raje sladkamo

Pomembna razlika med nji-ma pa se jasno kaže v sedanjem kriznem času: prodaja čokolade je precej trdoživa – v obdobju krize po čokoladi ali izdelkih iz čokolade posegamo še bolj, da zaužijemo vsaj nekaj življenj-skega veselja. V Sloveniji pa je še ena razlika med proizvodnjo čokolade in avtomobilov: ima-mo svojega avtohtonega pro-izvajalca čokolade Gorenjko, ki danes kot profitni center deluje v okviru skupine Žito. Po besedah njenega direktor-ja Petra Gašperina je njihova čokolada na slovenskem trgu po tržnem deležu na drugem mestu. Njeno konkurenčno moč krepijo z novostmi, ka-kovostjo, posebno pozornost namenjajo oblikovanju emba-laže in nenehnim izboljšavam v proizvodnji. Novosti razvi-jajo v sodelovanju z Žitovimi trženjskimi strokovnjaki, na podlagi potreb potrošnikov in globalnih teženj v potrošnji. Pri razvoju izdelka so jim zato dragocena tudi mnenja porabnikov, članov njihovega kluba ljubiteljev čokolade, ki se imenuje Čokoman klub, v okviru katerega organizirajo testiranja potencialnih novih izdelkov med potrošniki.

Vidna na polnih policah Bistveno za prodajo čokola-

de je, da je na trgovskih policah dobro opazna, hkrati pa mora-jo biti police tudi vedno dobro založene, razlaga Gašperin. Z rednim nadzorom založenosti polic v Gorenjki tako hkrati tekoče spremljajo, kateri čo-koladni izdelki gredo dobro v prodajo. Zato jih tudi ne moti vse bolj pogosta želja trgovcev, da proizvajalci s svojimi izdel-ki sami polnijo police, ravno nasprotno.

Kraljica: 300-gramska čokolada z lešniki

V Gorenjki prodajo največ

300-gramske mlečne čokolade s celimi lešniki. Pri tem velik poudarek dajejo okusnosti in kakovosti izdelka ter vsebovani količini lešnikov. Gorenjkine lešnikove čokolade, ki obstaja-jo v številnih velikostnih razli-čicah (100-, 300-, 500- in tisoč-gramski), se lahko pohvalijo, da vsebujejo največ lešnikov med istovrstnimi izdelki na trgu. V njihovem prodajnem asortimanu je celo sedemki-logramska lešnikova čokolada, kar je v svetu posebnost. Izde-lujejo jo ročno, namenjena pa je predvsem obdarovanju.

Pomembna niša: temne čokolade

V Gorenjki, ki je že leta 2000 kot prva na trgu ponu-dila čokolado z večjim dele-žem kakava, veliko stavijo na temne čokolade, kjer dosegajo vodilno mesto na slovenskem trgu. V tem segmentu od le-ta 2007 uspešno nastopajo s podznamko prestižnih čokolad Mistica, ki jih odlikujejo kako-vostne sestavine in premišljeni okusi. Predvidevajo, da se bo ta segment tudi v prihodnje hitro razvijal, saj poraba čokolad z več kakava raste. Prednosti temne čokolade je kar nekaj: poleg polnega okusa ima do-kazano blagodejne vplive na zdravje in počutje ter manj re-di, k čemur največ pripomorejo kakavove sestavine.

Letos so linijo sicer razširili še z mlečno čokolado premium z okusom noisette-rezani le-šniki. Njen okus je bogat, lešni-ki pa pripomorejo k posebno prijetni topnosti.

Prvi korak v proizvodnji je izbira sestavin

Proizvodnja kakovostne čo-kolade se začne pri kakovostnih sestavinah. Ena od ključnih je kakav, iz katerega se izdela ka-kavovo maslo, ki je najdražja sestavina čokolade, pomembna sestavina pa je tudi kakavova

masa. Ob tem Peter Gašperin pravi, da se danes ne kupuje več kakav v zrnih, temveč že obdelane surovine, se pravi ka-kavovo maslo in masa. S tem si poenostavijo proizvodnjo, konstantna pa je tudi kakovost surovin. Pomembna surovina je tudi sladkor, pri mlečni čo-koladi še mleko v prahu. Doda-jajo se še emulgatorji (lecitin), ki skrbijo za vezavo surovin, ter različni dodatki (lešniki, rozine, riž …).

Pri temni čokoladi je delež kakavovih sestavin večji in lah-ko sega tudi do 75 odstotkov. Okus posamezne čokolade pa oblikujejo z ustreznim raz-merjem sestavin v recepturi, razlaga sogovornik. V Gorenjki so, da bi zagotovili čim večjo kakovost čokolade, vzpostavili nadzor nad vhodnimi sestavi-nami, izvajajo pa ga tudi med posameznimi fazami proi-zvodnje ter tudi pri končnih izdelkih.

Proizvodnja je avtomatizirana

Proizvodnja čokolade je vi-soko avtomatizirana – avto-matsko potekajo tako mešanje sestavin za čokoladno maso, njena izdelava in transport do rezervoarjev, kjer se skladišči in črpa na linije, tam pa se, skupaj z drugimi sestavinami, denimo lešniki, vliva v modele. Tako izdelane čokolade gredo na pakirne stroje, potem pa se čokoladne tablice s pomočjo robota vlagajo v transportno oziroma prodajno embalažo, paletizirajo in skladiščijo. »S tem smo precej pridobili pri kakovosti izdelkov, saj ni ročne manipulacije z njimi, hkrati pa so izdelki s tem bolj zaščiteni,« poudarja Gašperin.

Pogoj za uspeh je vrhunska oprema

Gašperin poudarja, da je za vrhunsko kakovost potrebna vrhunska oprema. Pred dve-

Sladka skrivno[PRI PROIZVAJALCU ] Kakovostna čokolada in

Naš edini veliki proizvajalec čokolad Gorenjka stavi na vrhunsko kakovost in pre-poznavnost svojih izdelkov. Njegov paradni izdelek je 300-gramska lešnikova čokolada, močan igralec pa je Gorenjka tudi v segmentu temnih čokolad. Proizvodnja njihovih izdelkov je visoko avtomatizirana.

V Gorenjki že skrbno pripravljajo posebno ponudbo za prednovoletni čas.▶

FI_206_28_29_OP.indd 2FI_206_28_29_OP.indd 2 10/22/09 4:53:18 PM10/22/09 4:53:18 PM

Page 3: FI 206 27 OP - Finance

ČOKOLADAFINANCE, petek, 23. oktobra 2009, št. 206www.finance.si 29

- strast, ki preraste v ljubezen.

ost v avtomatiziranem okoljuizdelki iz nje, ki nagovarjajo naše čute, se proizvajajo v avtomatiziranem procesu

»V izjemno močni konkurenci globalnih igralcev in domačih diskon-tnih prodajalcev je mogoče preživeti le s kakovostjo in prepoznavno-stjo,« pravi Peter Gašperin, direktor PC Gorenjka.

▶ Najbolj prodajan izdelek Gorenjke, 300-gramske čokolade s celimi lešniki, hitijo proti kupcem.▶

ma letoma so denimo kupili hladilni tunel, kjer se izdelki, ki so obliti s čokolado, posto-poma hladijo do sredice, da ob pakiranju ne nastaja kondenz, ki bi pokvaril izdelek. V Go-

renjki vlagajo v posodobitev in optimizacijo proizvodnje, da imajo tako čim manj izgub v materialu in času. Pri novih izdelkih morajo vlagati v nove stroje ali orodja, katerih cene

so po Gašperinovih besedah zelo visoke, saj so dejansko iz-delani po meri proizvajalca. V Gorenjki je danes zaposlenih 161 ljudi, delajo pa tudi v pe-karstvu, proizvodnji biskvitne-ga peciva, razvoju, skladišču končnih izdelkov, zaposlujejo pa tudi vzdrževalce.

Poleg čokolad še rolade, rižev program in oblito sadje

Pomemben segment Go-renjkine proizvodnje je tu-di biskvitno pecivo (mini rolade, biskvitne rezine in rolade), ki jih precej izvaža-jo tudi na območje nekdanje

Jugoslavije. Velike prodajne uspehe dosegajo pri riževih čokoladah (na Slovenskem pod dobro znano znamko Bali), med katerimi je naj-uspešnejša 200-gramska riževa čokolada. Riževe iz-delke izvažajo tudi v evrop-ske države in Kanado. Poleg čokoladnih tablic in peciva v Gorenjki izdelujejo še s čo-kolado oblito suho sadje, ki se je na trgu dobro uveljavilo. Peter Gašperin ob tem pravi, da je pri prodaji omenjenih izdelkov ključno, da se z nji-mi prebijejo v večje trgovske verige. Enako pravilo velja tudi za čokolado. Poleg la-

stne znamke čokolade izde-lujejo tudi čokolade za tuje blagovne znamke (Argenta in Tesco), pri čemer izdelke razvijajo sami, partnerjem pa s tem dopolnjujejo prodajni program. Tudi Gorenjka za izdelke, ki jih tehnološko ne more proizvajati sama, išče dopolnilni program pri dru-gih partnerjih.

Prednovoletni čas odločilen za prodajo

Proizvajalci čokolade in konditorskih izdelkov največ prodajo v prednovoletnem času. Potrebam potrošnikov v tem obdobju tudi prilago-

dijo izdelke. V Gorenjki ta-ko že drugo leto pripravljajo poseben prestižni program praznične ponudbe. Lani so pod imenom Zimska pravljica ponudili štiri takšne izdelke, letos pa asortiman obsega že devet priložnostnih izdelkov. Uspeh v minulem letu je bo-troval odločitvi, da linijo le-tos še razširijo. Tako bodo na trgu ponudili praznične razli-čice treh vrst oblitega suhega sadja, praznično biskvitno ro-lado ter najuspešnejše čoko-ladne izdelke lanske sezone v prestižni preobleki, zaradi katere so izdelki lahko lepo samostojno darilo.

FI_206_28_29_OP.indd 3FI_206_28_29_OP.indd 3 10/22/09 4:53:23 PM10/22/09 4:53:23 PM

Page 4: FI 206 27 OP - Finance

OGLASNA PRILOGA FINANCE, petek, 23. oktobra 2009, št. 206www.finance.si30

Manjša podjetja se posve-čajo zlasti unikatni proizvo-dnji. Urban Videtič iz družbe Syncerus, ki upravlja Čoko-ladni butik Olimje, pravi, da imajo v svoji proizvodnji, ki temelji na družinski tradiciji, prek 250 različnih okusov, od tega jih je vsaj četrtina uni-katnih. Da so to dosegli, so razvili mrežo spremljanja in dobav surovin, ki so na trgu. Za oblikovanje novega okusa, ki bi bil primeren za sloven-ski trg, porabijo približno te-den dni. Več težav pa imajo s prodajo, saj je za ustrezno prepoznavnost unikatnih izdelkov potrebno močno trženje, česar še ne zmore-jo. Zato te izdelke ponujajo v svojih šestih čokoladnicah, ki jih imajo v Olimju, Mariboru, Novem mestu, Celju, Piranu in Moravskih Toplicah.

Mali stavijo na vrhunskosMajhni proizvajalci čokolade in izdelkov iz nje razvijajo unikatne ok

Manjše čokoladnice praviloma ne zmorejo večjih trženjskih podvigov, zato se usmerjajo v razvoj unikatnih rešitev ali storitev, ki so strankam pisane na kožo, in jih ponujajo v okviru lastne prodajne mreže.

Za čokoladno vizitko se je odločila tudi evropska poslanka Romana Jordan Cizelj.▶

No, dejansko je naravo našega podjetja težko označiti. Družinsko podjetje? Če smo odkriti, pravza-prav nikoli nismo bili pravo dru-žinsko podjetje. Vsaj ne v smislu tistih italijanskih: nona, ki peče piškote, teta, ki jih zavija, papa pa ves dan prodaja v »pastičeriji« in daje nasvete sinu, ki bo nadaljeval družinsko tradicijo.

Začelo se je pred 20 leti … Zgodba hiše Rustika se je začela

povsem drugače. Pred dobrimi 20 leti, torej še v študentskih časih, se je tako ob sedenju pri debelih skriptih o kazenskem pravu (ne-kje v drugem letniku, se mi zdi) porodila želja narediti nekaj … vr-hunskega. Seveda je velik del kriv-de za taka heretična razmišljanja (ki niso imela nobene zveze ne s kazenskim ne s civilnim pravom) pripisati tudi še svežim spominom s potepanja po Siciliji. Kot da vonja po praženih mandljih, kandiranih pomarančnih lupinah, hrustljavih sicilijanskih kanolih in pisanih barvah kasate ni uspelo izbrisati niti ljubljanski megli. Vsem tem občutkom pa se je pridružilo tudi čisto stvarno prepričanje, da smo tudi pri nas, v Sloveniji, sposobni narediti nekaj takega. Dokazati smo želeli, da lahko tudi pri nas z znanjem in zavzetostjo posežemo v sam vrh kakovosti. Razumeti je treba, da so bili to časi, ko pri nas ni bilo mogoče kupiti vrhunskih slaščičarskih izdelkov in je »pre-švercana« milka pomenila vrhunec gastronomskih užitkov.

… po potepanju po Siciliji Tako smo z mladostnim navdu-

šenjem in polnim srcem roman-tičnih spominov na Sicilijo začeli s prvimi poskusi. Bili smo še daleč od vrhunskih izdelkov, vendar smo

že takrat zaznali pomen pravilne izbire prvovrstnih sestavin. Naši takratni izdelki iz marcipana so združevali bogat okus sicilijanskih sestavin, duh mediteranske pokra-jine in šarm italijanskih slaščičarn. Uspeh na trgu, na katerem smo bili v tistem času prava posebnost, je omogočil nadaljnji razvoj hiše, ki je neustavljivo in dosledno sledila svojemu prvotnemu cilju – vrhun-skim okusom.

Vrhunski okus so ustvarjali številni mojstri

Po dveh desetletjih učenja in trdega dela lahko rečemo, da smo na tem področju postali res pravi izvedenci. Po zaslugi naših moj-strov, seveda. Rustika je namreč z leti postala zbirališče ljudi, ki so s svojimi idejami, predanostjo delu in ustvarjalnostjo dokazali, da zmore-mo tudi v Sloveniji kupcu ponuditi vrhunske izdelke. V naših laborato-rijih vrvi od vonjav, okusov in novih idej. Delo v njih je zasnovano tako, da vsak mojster dobi priložnost za uresničitev svojih zamisli.

Zavezanost kakovosti ostaja Znanje, izkušnje in tradicijo pa

vseskozi bogatimo z novimi dogna-nji s področja izdelovanja slaščic. Iz svetovne zakladnice okusov skrbno izbiramo le najboljše – od lastnoročno pridelane mete z do-mačega vrta, znamenite hvarske sivke in sicilijanskih mandljev do najbolj cenjenih vrst kakavovca iz svetovnih prestolnic čokolade. Iz neštetih naravnih sestavin v svo-jih laboratorijih ročno ustvarjamo desetine izdelkov, v katerih se ti harmonično združujejo v izvirne mojstrovine, ki s svojim okusom, videzom in teksturo hranijo dušo in telo. Tudi danes, ko je trg zasičen z množico izdelkov nizke kakovosti, a visoke dodane vrednosti v obliki embalaže in sladkih promocijskih obljub, neomajno sledimo svoji temeljni filozofiji, da ustvarjalno energijo vlagamo v izdelke vrhun-ske kakovosti in okusa, ki dodane vrednosti niti ne potrebujejo. Sici-lija pa še vedno ostaja naš navdih. Kot dežela najkakovostnejših su-rovin – mandeljnov, pomaranč in limon, kandiranega sadja, pistacije – pa tudi kot romantičen spomin na začetek naše zgodbe.

Nataša Zupančič, Rustika

Sicilija – začetek in še vedno navdihRustika je nastala kot odmev na vonje Sicilije, temu ostaja zavezana še danes Čeprav se nam zdi, da naše sicilijanske »korenine« poznajo že skoraj vsi, pa zgodba o tem, kako je Rustika sploh nastala, še vedno vzbuja zanimanje mnogih. No, priznamo, tudi mi še vedno z veseljem razlo-žimo, kako sta dva pravnika zašla v svet vrhunskega slaščičarstva. Nastanek in značilnosti našega podjetja se morda res zdijo nekoliko nenavadni.

V Oljarni Kocbek iz Stare Gore pri Juriju ob Ščavnici

Čokolade Strast za ljubitelje nevsakdanjih okusov

V Oljarni Kocbek so razvili linijo čokolad Strast, ki združujejo na videz nezdružljive sestavine

Osnova je večinoma temna čokolada, ki lahko vsebuje bučna semena, bučno olje, ocvrto čebulo, suhe slive ali slivovo žganje. Čokolade so v celoti izdelane ročno, z njimi pa v Oljarni Kocbek oblikujejo tudi različna poslovna in priložnostna darila.

se ponašajo z 80-letno tra-dicijo pridelave bučnega olja najvišje kakovosti. Stopili pa so še korak naprej: začeli so izdelovati čokolado z bučnimi semeni in bučnim oljem, in si-cer v okviru linije Strast. Prvi izdelek, ki so ga ponudili, je bila temna čokolada z bučnimi semeni in bučnim oljem.

Avtohtoni slovenski okusi Izhodišče pri ustvarjanju

izjemno usklajenih kombi-nacij so avtohtoni slovenski okusi. Tako izdelke iz linije Strast sestavljajo ekstra te-mna, temna in bela čokolada z rahlo slanimi, prepraže-nimi in ročno prebranimi bučnimi semeni in bučnim oljem. Najtemnejša izved-ba vsebuje kar 72 odstotkov kakavovega deleža. Pri be-li čokoladi se v harmonijo prepletejo rahlo slana se-

mena, sladkost čokolade in bučno olje, ki nežno pre-haja v ospredje. Ljubitelji ekstravagantnih okusov pa posegajo po temni čokola-di z ocvrto čebulo. Mnogi mojstri jo uporabljajo tudi v kulinariki, denimo kot do-datek omakam za divjačino. Štajerska nota je opazna v polnjeni temni čokoladi s suhimi slivami in slivovim žganjem.

Čokoladne izdelke je mogoče oblikovati na kožo naročniku.▶

FI_206_30_31_OP.indd 2FI_206_30_31_OP.indd 2 10/22/09 5:01:04 PM10/22/09 5:01:04 PM

Page 5: FI 206 27 OP - Finance

ČOKOLADAFINANCE, petek, 23. oktobra 2009, št. 206www.finance.si 31

NOVO

Ustvarjene iz mlecne cokolade s kanckom karamele, ki vas popeljejo v razkošje štirih novih okusov. Rahle in zapeljive. Tako nežne, da se kar stopijo v ustih.

Nove cokoladne specialitete Werther’s Original

st in unikatnostkuse in tudi rešitve, ki so strankam pisane na kožo

Vse se je začelo leta 1903 v vasici Werther. Slaščičar Gu-stav Nebel je s kombinacijo sveže smetane, finega masla, belega in rjavega sladkorja, drobtinico soli in veliko po-trpljenja ustvaril prvi kara-melni bombon.

Od delavnice do mednarodnega podjetja

Od takrat se je veliko spre-menilo. Iz majhne delavnice v vasici Werther se je razvilo veliko mednarodno podjetje, katerega ustanovitelj je bil August Storck. Ne glede na širitev pa je ta mala, sladka pozornost ostala enaka. Po

tem izvirnem receptu in 70-letnih izkušnjah izdelova-nja karamelnih bombonov je blagovna znamka posta-jala vse bolj uspešna. Skozi zgodbo dedka in vnučka je zbližala mnoge generacije in danes lahko posebni okus bombonov Werther’s Origi-nal uživamo že v 80 državah po vsem svetu. A tudi zdaj velja enako kot nekoč – sa-mo tisto, kar je narejeno z ljubeznijo, trudom in iz naj-boljših sestavin, lahko nosi ime Werther’s Original.

Karamelni bombon vstopa v čokoladni svet

Danes Werther’s Original vstopa v nov, sodoben svet. Iz skrbno izbranih sestavin, to-pljive karamele in najboljše čokolade, so ustvarili moder-ne čokoladne specialitete raz-ličnih okusov, ki so narejene za to, da razvajajo v posebnih trenutkih.

Karamelni bombon se je zlil s čokoladoBomboni Wherter‘s Original, ki so bili pojem za karamelne bombone, se nadgrajujejo v čokoladne specialitete Pred skoraj sto leti je v vasici Werther nastal prvi karamelni bombon, iz kate-rega se je razvila blagovna znamka Wherter‘s Original. Danes s pomočjo čokola-dnih sestavin vstopa v svet čokoladnih specialitet.

Poslovna darila, pisana na kožo strank

Usmerjajo se v rešitve v okvi-ru poslovnega obdarovanja, ki so pisane na kožo strank, deni-mo izdelavo bombonjer. Stran-ka sodeluje pri pripravi škatlice, sama predloži sporočilo, ki bo na njej, dogovorijo se tudi za okuse in tako oblikujejo bom-bonjero, ki je povsem po željah kupca. Pri tem so omejeni s ko-ličino škatlic, ki jih lahko tiska tiskar, in zmožnostmi kupca. Strankam pa lahko izdelajo tudi promocijske čokoladice v velikosti treh ali šestih gra-

mov, ki so lahko zavite v ovoj-ni papir ali etiketo. Na etiketi lahko stranka oblikuje svojo rešitev. Primerne so denimo za sejme, sprejeme ali reklamna sporočila.

Tudi Boštjan Plešec iz Pe-karne Plešec pravi, da je čoko-lada zelo primerna za poslovna darila, ker je hkrati hrana, ne-kaj za dušo, pa še na pogled je lepa. »Veliko ljudi, ki so dobili v dar naše izdelke, jih posta-vi na pisalno mizo ali polico v bližini, in so dejali, da so jih vsi obiskovalci takoj opazili,« pravi Plešec.

Čokoladne vizitke kot prave V Pekarni Plešec izdelujejo

tudi čokoladne vizitke, ki so povsem enake poslovni vizitki naročnika – so enake velikosti in vsebuje iste podatke (logo-tip, telefonske številke, naslov …). Največkrat so narejene iz mlečne (osnova) in bele čokola-de (logotip, podatki …), ker je ta kontrast najlepši in najbolj pride do izraza. Čokoladna vizitka je pakirana v prozorno škatlico, tako da so vidni vsi podatki na njej. Ker je majhna, je skoraj vseeno, ali je iz mlečne ali črne čokolade, razlaga Plešec.

Ročna izdelava Čokolade Strast so v celoti

izdelane ročno – od odliva-nja do zavijanja. Na voljo so v trgovinah z izbranimi dari-li in dobrih restavracijah. Iz Oljarne Kocbek vam jo tudi dostavijo na dom ali v vaše podjetje. Cena čokolade se gi-blje okoli dveh evrov in pol.

Darilna pakiranja Posebno zanimiva so da-

rilna pakiranja v elegantnih, ročno izdelanih temno zele-nih škatlicah za tri, pet ali de-set čokoladk. Ekskluzivnega videza pa je pakiranje z eno čokoladko v leseni, v Sloveni-ji izdelani škatlici z lasersko vgraviranim napisom Strast čokolada. Napis se seveda lahko prilagodi željam kup-ca, lahko dodajo tudi logotip. Tako dobite cenovno ugodno, personificirano in okusno da-

rilce za zasebne ali poslovne potrebe. Lahko ga kombini-rate tudi z darilnimi paketi s pristnim štajersko-prekmur-skim bučnim oljem.

Tudi piškoti in testenine Gorazd Kocbek je nedav-

no predstavil še dve novosti. Pod imenom Okusi Slovenije prihajajo na trg novi piškoti z bučnim oljem in bučnimi semeni ter čokoladnimi solzi-

cami. Za zaokrožitev linije so tukaj še testenine, katerim so prav tako dodani bučno olje in bučna semena. Več infor-macij je na voljo na www.kocbek1929.com in www.strast.si.

FI_206_30_31_OP.indd 3FI_206_30_31_OP.indd 3 10/22/09 5:01:11 PM10/22/09 5:01:11 PM

Page 6: FI 206 27 OP - Finance

OGLASNA PRILOGA FINANCE, petek, 23. oktobra 2009, št. 206www.finance.si32

Premium Chocolate

Zvečevo je podjetje, ki s svojimi bogatimi izkušnjami, timskim duhom in jasnimi cilji vse od leta 1921 gradi identi-teto lastnih blagovnih znamk. Slogan »Samo najboljše je do-volj dobro!« je vodilo za razvoj vrhunskih izdelkov, na katere prisegajo potrošniki po vsem svetu. Podjetje z lastnimi recep-turami in tehnološko napredno proizvodnjo deluje predvsem na področju proizvodnje čokolade in alkoholnih pijač.

Številna priznanja za kakovost

Za uspešen razvoj produktov je treba dobro poznati potrebe in želje kupcev. Slednje so tako tudi osrednji gradnik in gonilo ustvarjanja proizvodov, ki se odlikujejo z vrhunsko kakovo-stjo in vrednostjo. O kakovosti izdelkov pričajo številna domača in tuja priznanja. Za kakovost

proizvodov je podjetje prejelo več sto medalj in odlikovanj, vključno z več zlatimi medaljami svetovne ustanove za ocenjeva-nje kakovosti Monde Selection iz Bruslja.

Do danes jim je uspelo osvo-jiti več trgov. Primarni trgi so seveda v nekdanji Jugoslaviji, dobro pa prodajajo tudi v Jor-daniji, Avstraliji, Novi Zelandiji, ZDA, Kanadi in v manjšem ob-segu na Madžarskem, v Nemčiji in Avstriji.

Kakovost in visoka tehnologija

Politika kakovosti je temelj za poslovanje in razvoj družbe. Načrti za prihodnost temeljijo na novem velikem investicij-skem ciklu, namenjenem po-sodobitvi proizvodnje, s čimer bodo povečali konkurenčnost na domačem in tujih trgih. Eden ključnih dejavnikov uspeha je prav visoka tehnologija, ki so jo začeli vpeljevati v letu 2007 in ki je kot takšna tudi edinstvena v svetu, takšni pa so tudi končni izdelki.

Skrb za okolje Zvečevo sodi v skupino

podjetij s »čisto tehnologijo« in dosega pomembne rezulta-te na področju varstva okolja. Ministrstvo za zaščito okolja in prostorsko načrtovanje Hr-vaške je podjetju Zvečevo leta 2001 podelilo nagrado »hrvaški

oskar« v kategoriji »industrija in energetika«.

V poslovnem svetu pa velja Zvečevo za podjetje, ki spoštu-je in uvaja svetovne standarde za trajnostni razvoj, pri čemer vedno upošteva preventivno strategijo čiste proizvodnje. Cilj družbe je, da s svojim proizvo-dnim programom pripomore k ohranjanju človekovega zdravja, varstvu okolja in izboljšanju ka-kovosti življenja.

Mikado – legenda, ki živi naprej

Mikado je njihova najbolj prepoznavna blagovna znam-ka, ki so jo ustvarili leta 1964. Takrat so tehnologi v Zvečevu v želji ponuditi ljudem nekaj pov-sem novega in drugačnega kot prvi na svetu proizvedli mleč-no čokolado z rižem. Mikado je kmalu postala ena najbolj pro-dajanih čokolad in prepoznav-nih blagovnih znamk v tedanji Jugoslaviji in je še danes njihov paradni konj.

Zadnjih nekaj let so inten-zivno vlagali v novo tehnolo-gijo ter njeno povezovanje z lastnim znanjem in izkušnja-mi, da bi spet postavili mejnik v proizvodnji čokolade. Izde-lali so povsem novo čokolado – mlečno čokolado, narejeno iz pravega svežega mleka in pov-sem naravnih sestavin. S tem je blagovna znamka Mikado dobila čisto novo dimenzijo.

Takšen tehnološki dosežek je bil tudi pogoj za uspešno izva-janje njihove nove razvojne in prodajne strategije – razširiti blagovno znamko Mikado in hkrati še naprej ponujati viso-kokakovostne čokolade. Nova linija mlečnih čokolad Mikado Premium je tej v preteklosti uspešni blagovni znamki vrnila pomen in sijaj »zvezde«.

Lastna mlekarna in pražarna kakava

Za te čokolade je ključnega pomena način obdelave suro-vin in seveda njihova kakovost. Kot že omenjeno, v njihovi pro-izvodnji prisegajo na sveže su-rovine, ki jih v največji možni meri obdelajo sami. Imajo lastno mlekarno, kjer po posebnih re-ceptih obdelujejo sveže mleko, v katerega kasneje v postopku proizvodnje vkuhavajo kaka-vovo maso. Trenutno so ostali še edini proizvajalec v regiji, ki kakavovo maso pridela sam, saj imajo svojo pražarno za praže-nje zrn kakavovca.

Čokolade Mikado Premium – pravljica za čokofile

Tako so lani, spet kot prvi na svetu, na trg poslali mlečno čokolado z brusnicami, danes pa so s pomočjo visoke tehno-logije in akumuliranega znanja sposobni ponuditi vedno nove in edinstvene okuse. Ravno v teh dneh prihajajo na trg čokolade

Mikado v jesenskih okusih – pol-njene s slivovim in šipkovim džemom ter kostanjem.

»To je čokolada, ki nas raz-vaja z nepozabnimi in edinstve-nimi okusi ter daje pozitivno energijo in kraljevski užitek. Zmotno je misliti, da je čoko-lada zdravilo, z gotovostjo pa lahko trdimo, da čokolada Mi-kado Premium pozitivno vpliva na počutje in zdravje ljudi. Ob

Zvečevo spet piše zgodovino čokoladeZvečevo je pred 45 leti izdelalo prvo riževo čokolado na svetu – znameniti Mikado, danes pa ponuja novo linijo naravnih čokolad V Zvečevu so se zapisali vrhunskim izdelkom in vrhunski tehnologiji njihove izdelave ter skrbi za okolje in zdravje potrošnikov. Leta 1964 so kot prvi na svetu izdelali riževo čoko-lado, danes pa so razvili tehnologijo za proizvodnjo mlečne čokolade, narejene iz pravega svežega mleka in povsem naravnih sestavin, ki je spet edinstvena v svetu.

Mikado, prva riževa čokolada na svetu▶

tem dodajmo naše odgovorno priporočilo: ‚Priporočamo do 50 gramov čokolade Mikado Premium na dan!‘,« pravijo v Zvečevu.

»Naravna pot do zdravja!« je njihov slogan, ki so si ga postavili kot del strategije in mu poskušajo slediti vsak dan z vsako novo čo-kolado. V tem pogledu se lahko tudi pohvalijo, da so vse čokolade Mikado brez glutena.

FI_206_32_OP.indd 2FI_206_32_OP.indd 2 10/22/09 5:03:20 PM10/22/09 5:03:20 PM