finaČa 11

finača no. 11november - december 2011

intervju

Franjo Funkeljglasba

Red Hot Chili Peppers (RHCP)

naj prostovoljci MCDD

Zahvalaokolje in prostor

Igra domišljije iz rabljenega tekstila

foto: Andraž Korošecnaslovnica: modna revija

povečava

Jesenska šola kreativnosti 2011

delo za mlade

Projekt »Pripravniki«

začetek novega leta 2012 vstopamo z novo, že 12. številko našega in vašega časopisa Finača. V novembru in prazničnem decembru se je pri nas dogajalo Vmarsikaj. Organizirali smo kar nekaj koncertov, literarnih večerov, modno revijo,

sodelovali smo na dobrodelnih prireditvah, postal smo ustanovni član Slovenskega foruma Socialnega podjetništva, za mlade smo ponovno uspešno izvedli Jesensko šolo kreativnosti in ker smo bili tako pridni, nas je obiskal tudi sveti Miklavž. V mesecu novembru, mesecu boja proti zasvojenosti, smo na Gimnaziji Slovenske Konjice organizirali posebno aktivnost, preko katere smo mlade osveščali o škodljivosti drog in alkohola, v decembru pa smo mlade informirali o Aidsu. V sklopu projekta Mladi ambasadorji medkulturnega dialoga smo gostili tudi učence in učenke Osnovne šole Sveti Save iz Aranđelovca iz Srbije. Z nami je bil tudi neodvisni premoženjski svetovalec Peter Herman, ki je za vse zainteresirane izvedel dve delavnici na temo premoženjskega svetovanja in finančnega opismenjevanja. Za vse, ki vas zanima kako je bilo na koncertu priljubljene rockerske skupine Red Hot Chilli Peppers in skupine Ramstain, bo rubrika »Glasba« pravi naslov. V tej številki si lahko preberete tudi nekaj o športu smučanje in o tem, kaj počnejo člani konjiškega hokejskega kluba Yeti. Vse to in še več najdete v tokratni številki Finače.

Veliko užitkov pri branju!

KOLOFON

Novinarji in prevajalci

Aleksandra KovačičAleš SušakAna KovačičBarnara ŽivčičBoštjan VetrihKarmen KukovičLaura PletikosMaja KotarMaruša KukMojca LočnikarMojca MajeričNina LukavečkiNina StrmšekRok Potočnik

Fotografija

MCDDAna KovačičAndraž KorošecDruštvo Ekologi brez mejaFranjo FunkeljKarmen KukovičLaura PletikosMaruša KukMojca MajeričSonia Pazzaglia

Oblikovanje

Daniel SoldatNina Lukavečki

Uredništvo

Nina Lukavečki

Kontakt

Mladinski center Dravinjske dolineŽička 4a, 3210 Slov KonjiceSlovenija

Email: [email protected]: http://www.mcdd.si/Telefon: 00386 3 759 13 20Fax: 00386 3 759 13 21

Izdal

MCDDDirektorica: Laura KrančanNaklada: 200Številka: #11, 2011

ISSN 1855-9964Avtorske pravice: MCDD

Tiskanje

Damijan Lukavečki s.p.

MCDD EMPLOYEE OF THE MONTH

Employee of the month OKTOBER 2011: ALEKSANDRA KOVAČIČ!!!

ZAKAJ ALEKSANDRA?ź za super izvedeno izmenjavo na Rogli

Employee of the month NOVEMBER 2011: NINA LUKAVEČKI!!!

ZAKAJ NINA?ź za trud na projektu TD tekstil in ni izgubila živcev ob

klicih in e-mailih partnerjev projekta, kot pika na i pa počne to prostovoljno;

ź za ves trud, ki ga je vložila v projekt; ź za jajce in pogum, da se je preizkusila v vlogi

koordinatorke TD tekstila; ź ker se ful trudi, je vztrajna, ker zna in je kljub vsemu

prijazna.

Finača oglasi

uvodnik

Povečava

Naj prostovoljci MCDD

Kolaž

Okolje in zdravje

Okolje in prostor

mladi.smo

Študentska

Dijaška

Intervju

Glasba

Mladi v Akciji

Šport

Okoli sveta

Novo in unikatno

P.P.

Open call

Delo za mlade

MCDDogaja...

2

3

4

5

6-7

8

9

10-11

12

13

14

15

16-17

18

19

20

21

22

23

24

Kazalo strani

uvodnik

By Mojca Ločnikar

Jesenska šola kreativnosti 2011

času krompirjevih počitnic so prostori Mladinskega centra Dravinjske doline bili polni otroškega smeha, Vsaj smo ponovno poskrbeli za kreAktivacijo mladih

iz ožjega in širšega lokalnega okolja. Za stare in nove kreaktivce smo pripravili pester in raznovrsten brezplačni tridnevni program Jesenske šole kreativnosti, katere namen je predvsem spodbuditi kreativnost, domišljijo, medkulturno druženje in ustvarjalnost otrok, ki si želijo čas počitnic preživeti kar se da kakovostno, aktivno in seveda zabavno.

Dnevi Jesenske šole so bili tudi tokrat tematsko obarvani. Sreda, dan medkulturnega in medgeneracijskega druženja, je bila v znamenju Peruja. Maruša Kuk, lokalna prostovoljka, ki se je med poletnimi počitnicami potepala po Peruju, je mladim in varovancem Lambrechotvega doma, predstavila kulturo in temeljne značilnosti te tretje največje države v Južni Ameriki. Perujski dan se je nadaljeval s kuharsko delavnico, kjer so mladi in varovanci Lambrechtovega doma, preizkusili svoje kuharske sposobnosti pri pripravi tradicionalne perujske slaščice »Emanada de keso« (jabolčna pita). Rezultat delavnice »Nazca lines«, ki je sledila, so bile zanimive risbe, ki so nastale s pomočjo peska. Za vse tiste, ki ne veste kaj Nazca lines so, naj vas poučimo, da gre za geoglife, risbe v podobi geometrijskih likov, živali in celo astronavta, vrezane v kamniti in peščeni teren puščave Nazca, na območju več kot 350 m2.

delavnico izdelave jadralnih letal iz lepenke, ki so jih kasneje, pred gradom, tudi preizkusili.

Fakirjeva postelja je navdušila naše kreaktivce.

Torek, dan pozitivnih vibracij, so mladi preživeli v Evropskem kulturnem in tehnološkem centru Maribor, v hiši eksperimentov na dvorcu Betnava, kjer so sodelavci Evropskega kulturnega in tehnološkega centra Maribor, za mlade pripravili zanimiv in razgiban dopoldanski program. Mladi so se tako udeležili raznovrstnih ustvarjalnih in raziskovalnih delavnic, v okviru katerih so samostojno preizkušali razl ične eksperimente s področja naravoslovnih ved in se tako, na zanimiv, zabaven, privlačen in razumljiv način, spoznali z zakoni fizike in kemije. Preizkušali so vpliv vloge vztrajnostnega momenta na vrtenje, preverjali kaj se zgodi, če se uležeš na posteljo iz žebljev, lovili ravnotežje ter si ogledali številne zanimive stvari in pripomočke - periskop, dvojne slike in še bi lahko naštevali. Predvsem fantje pa so bili navdušeni nad

Medgeneracijsko druženje je zmeraj zabavno.

V petek, na dan športa, so se mladi, skupaj s predstavnikom Planinskega društva Slovenske Konjice, Jožetom Kamenškom, odpravili na pohod na Tri Križe. Na poti nazaj so se ustavili še v športni dvorani Slovenske Konjice, kjer jim je predsednik Realnega Aikida Slovenske Konjice, predstavil obrambno borilno veščino Aikido, ki uči, kako se braniti napada tako, da silo napadalca obrnemo proti njemu samemu in katere cilj je obvladovanje nasprotnika, ne njegovo uničenje. Ob koncu predstavitve so vsi udeleženci Jesenske šole kreativnosti 2011 prejeli v dar majice z napisom Realni Aikido, katerih so bili seveda zelo veseli. Celoto je zaokrožila podelitev diplom za uspešno opravljeno Jesensko šolo kreativnosti 2011 in prijetno druženje ob kostanjevem pikniku.

Kolektiv Mladinskega centra Dravinjske doline se ob zaključku Jesenske šole kreativnosti 2011, ki je bila zelo zabavna, poučna, ustvarjalna, že veseli nove terminov kreaktivnega druženja. Ti, na srečo, prihajajo kmalu, saj prihaja čas zimskih počitnic in s tem čas za Zimsko šolo kreativnosti 2012.

Premagali smo dolgo in naporno pot!

By Aleksandra Kovačič

NAJ prostovoljci MCDD

By Aleš Sušak, Boštjan Vetrih, Maja Kotar, Nina Strmšek

Italijanski večer in Shyam

rvi petek v novembru so naši obiskovalci lahko podrobneje spoznali našo sosednjo državo, Italijo. PEvropska prostovoljka Sonia Pazzaglia iz Italije, ki

se je kolektivu mladinskega centra pridružila v oktobru, je ta večer, na terasi MC Patriota, predstavila kulturo in temeljne značilnosti te obmorske države na jugu Evrope. Po predstavitvi so se lahko vsi zbrani okrepčali s tipično italijansko pijačo in se posladkali s tradicionalnimi italijanskimi jedmi, ki jih je pripravila Sonia. V soboto je prireditveno dvorano MC Patriot ogrevala posavska rokerska skupina Shyam, ki je privabila predvsem lokalne rokerje. (A.S.)

Dan spomina na žrtve prometnih nesreč

udi letos smo se pridružili pobudi Zavoda Varna pot, k i se že peto leto zapored pr idružuje Tmednarodnemu gibanju in obeležitvi Svetovnega

dneva spomina na žrtve prometnih nesreč in v ta namen, v prireditveni dvorani MC Patriot, organizirali prireditev, posvečeno spominu na žrtve prometnih nezgod. Svoj prispevek na srečanju so dodali tudi povabljeni gostje: župan Miran Gorinšek; poslanec Tadej Slapnik; predstavnik Ministrstva za promet RS, David Polutnik, ki je zbrane seznanil s preventivnimi ukrepi, ki jih bo ministrstvo izvajalo v bodoče; predstavniki ZŠAM Slov. Konjice; dva člana Zavoda vozim, še vedno vozim-vendar ne hodim, ki sta s prisotnimi delila svojo izkušnjo iz hude prometne nesreče, katera se jima je pripetila; predstavniki območnega združenja Rdečega križa Slovenske Konjice in predstavnik Policijske postaje Slovenske Konjice. Po prireditvi se je dogajanje preselilo v center Slovenskih Konjic, kjer smo prižgali svečke v spomin na žrtve in poškodovane v prometnih nesrečah ter v opomin in v opozorilo voznikom. (B.V.)

Martinov vikend v MC Patriotu

artinov vikend smo preživeli ob dobri koncertni glasbi. V petek, 11. novembra, so na svoj račun Mprišli predvsem ljubitelj jazz glasbe, saj se je na

odru naše prireditvene dvorane predstavila štiričlanska skupina Artbeaters, ki preigrava novo različico fusion jazza. Sobota, 12. november, je bila namenjena vsem ljubiteljem punk rocka, ki so lahko ta večer svoje glave in duha razgibali ob preigravanju skupine The Closhers – druščine petih fantov, ki prihaja iz Grosuplja. Po koncertu je za dobro glasbo in vzdušje poskrbel DJ Joxie. (A.S.)

Modna revija

petek, 18. novembra, je bila prireditvena dvorana MC Patriot modno obarvana. V sodelovanju s Vpartnerji smo namreč organiziral modno revijo, na

kateri so si gostje lahko ogledali kreacije, modne dodatke, obutev ter svečane pričeske, primerne za posebne dogodke. Za pričeske in ličenje modelov so na ta večer poskrbeli v Frizerskem studiu B iz Loč, kreacije ter modne dodatke so na ogled postavile mlade modne oblikovalke ter BT Biro iz Goričice pri Šentjurju, kjer se predstavljene obleke prodajajo in izposojajo, za primerno obutev pa so poskrbeli v trgovini Žilnik iz Slovenskih Konjic.

Prireditev je povezovala Martina Plankelj, prva spremljevalka kraljice Slovenije 2011, modno vzdušje pa smo popestrili s plesnimi točkami plesnega društva Step by step in nastopom talentirane pevke Maje Založnik. (M.K.)

Sonia je poskrbela za popolni Italijanski večer v MCDD-ju.

Arbeaters poskrbeli za jazz v MC Patriotu.

Kreacije, modne dodatke, obutev ter pričeske je predstavilo 17 čudovitih modelov.

By Maja Kotar, Aleš Sušak, Karmen Kukovič

Kolaž

3. vsakoletna tradicionalna LEO olimpijada

ovember 25. je bil zaznamovan z dobrodelnostjo. Člani dobrodelnega Leo kluba Slovenske Konjice Nso v MC Patriotu organizirali že 3. LEO olimpijado,

kjer so sodelujoči pomerili svoje moči v treh olimpijskih športih - pikadu, biljardu in ročnem nogometu. Najboljši v posamezni športni kategoriji so na koncu prejeli medalje in pokale. Z zbranimi sredstvi bo Leo klub Slovenske Konjice prispeval sredstva za letovanje otrok iz socialno ogroženih družin. (A.S.)

Slovenski forum socialnega podjetništva

soboto, 10. decembra, je potekala ustanovna skupščina Slovenskega foruma socialnega Vpodjetništva, katerega ustanovni član je med

drugim tudi MCDD. Na ustanovni skupščini so člani foruma izvolili člane upravnega in nadzornega odbora ter predsednico Katarino Hölzl. Namen foruma je povezovanje in sodelovanje vseh zainteresiranih za razvoj socialnega podjetništva pri nas. Njegovo delovanje bo usmerjeno k razvoju socialnega podjetništva na lokalni, državni in tudi meddržavni ravni, z namenom zagotavljanja blaginje in inovativnega razvoja Republike Slovenije. Glavni cilj foruma je pospešen razvoj socialne ekonomije, ki bo z uporabo novih poslovnih modelov razvijala nove zaposlitvene priložnosti in kvalitetna delovna mesta, pomagala zajeziti sivo ekonomijo in delo na črno, razvila nove priložnosti za mlade pri iskanju prve zaposlitve in druge ranljive skupine. (N.S.)

Obiskal nas je Miklavž

si se veselimo veselega decembra, med drugim tudi zato, ker nas, če smo seveda bili pridni, obišče Vkateri od dobrih mož in nam prinese kakšno lepo ali

sladko darilce. Eden od dobrih mož, sveti Miklavž, nas je, v spremstvu parkljev, obiskal v ponedeljek, 5. decembra. Prireditveno dvorano MC Patriot je tako ta večer, skupaj s starši, obiskalo veliko otrok, ki so od dobrega moža prejeli darilca. Pred obiskom svetega Miklavža smo MCDD-jevci za najmlajše pripravili tudi dve ustvarjalni delavnici, v okviru katerih so izdelovali jelenčke iz obrisov rok in nog in izvirne okrasne bučke iz papirnatih trakcev. Ves čas ustvarjanja pa so lahko mladi poplesavali ob ritmih otroških pesmic in melodij, kar se je ob koncu Miklavževanja razvilo v pravo otroško rajanje. (M.K.)

Literarni večer

četrtek 24. novembra, se je, v organizaciji Literarnega društva Gnezdo Slovenske Konjice, v VMC Patriotu, odvil že 30. literarni večer »Z besedo

med ljudi«. Tokrat sta večer zaznamovala blues in šanson. S svojo izvirno interpretacijo, tako glasbenih vložkov kot poezije, nas je navduševal gost večera Aleksander Cepuš. Ljubitelje pisane besede nismo pustili na cedilu niti v decembru, saj smo v naše goste povabili pesnico Mojco Žugman, ki živi in ustvarja v Ljubljani. Božično vzdušje so na decembrskem literarnem večeru obiskovalcem, poleg lepo okrašene dvorane, s svojim petjem, pričarale še Laura Slivečka in Alenka Flis (A.S.)

Dobrodelna prireditev

dobrodelnostjo smo nadaljevali tudi v decembru. V prireditveni dvorani MC Patriot smo v nedeljo, 18. Zdecembra, tako izvedli dobrodelno prireditev, na

kateri so kraljica Slovenije in druge nosilke lent različnih lepotnih tekmovanj v Sloveniji, zbirale igrače, sestavljanke, pobarvanke in oblačila za malčke, ki bodo praznike preživeli v bolnišnicah. Zbrana sredstva bodo slovenske lepotice odnesle v bolnišnice, kjer so bile rojene. Celoten dobrodelni program smo popestrili z različnimi ustvarjalnimi delavnicami, glasbenimi nastopi, plesnimi točkami, Zumbo ter modno revijo. Za dobro glasbo je ta dan skrbel hišni DJ. (M.K.)

Božično obarvan literarni večer.

Z olimpijskimi igrami zbirali sredstva za letovanje otrok.

Na ustanovni seji je prisostvovalo okoli 80 članov.

By Maja Kotar

November, mesec preprečevanja zasvojenosti

esec november je že tradicionalno mesec preprečevanja zasvojenosti, ki ga, pod okriljem MMinistrstva za zdravje Republike Slovenije,

obeležujemo od leta 2000 dalje. Letos je potekal pod sloganom »Dobre izbire premagajo ovire«. Sam naslov opozarja, da je pomembno kako se odločamo in kako izbiramo. Odločanje pa je proces, ki je danes vse prej kot enostaven.

Namen meseca preprečevanja zasvojenosti je spodbujanje strokovne in laične javnosti, da aktivno prispeva k ozaveščanju vseh ljudi glede zasvojenosti, spodbuja dialog in odpira ter rešuje pereča vprašanja na to temo. V ta namen organizacije, zavodi, društva in drugi pripravijo različne aktivnosti, ki se osredotočajo na preprečevanje različnih oblik zasvojenosti. To so npr. zasvojenosti z drogami, cigaretami, igrami na srečo, informacijsko komunikacijsko tehnologijo, s hrano, odnosi itd. Ena izmed definicij zasvojenosti pravi, da o zasvojenosti pri posamezniku ali posameznici lahko govorimo takrat, ko se vedenjski vzorec začne pojavljati iz dneva v dan in tako postane središče razmišljanja in dogajanja v njegovem ali njenem življenju.

V ta namen je ekipa Mladinskega centra Dravinjske doline pripravila posebno aktivnost na »Živi info točki« na Gimnaziji Slovenske Konjice. K sodelovanju smo povabili Polici jsko postajo Slovenske Konjice, Sektor kriminalistične policije v Celju in predstavnike združenja DrogArt, zasebno neprofitno - volontersko organizacijo, z glavnim namenom zmanjševanja škodljivih posledic drog med mladimi. Dijaki in dijakinje so imeli priložnost v živo videti in si ogledati imitacije primerkov drog, na voljo so jim bile različne brošure in letaki z različnimi informacijami. Nekateri pa so postavljali vprašanja in debatirali z izvajalci aktivnosti. Igrali so tudi družabno igro preko katere so dobili preventivna sporočila. Celotna aktivnost je imela velik in pozitiven odziv.

Več informacij na: ź

ź ź

http://www.zzv-ravne.si/images/stories/izjavampz2011%20za%20javnost.pdfwww.drogart.org/predstavitev-dahttp://las.novomesto.si/si/zasvojenost/

Koristne informacije in preventivna sporočila so bila mladim posredovana na zabaven način.

Informiranje mladih o škodljivosti drog in alkohola na Gimnaziji Slovenske Konjice.

Odziv dijakov in dijakinj Gimnazije Slovenske Konjice je bil pozitiven.

V ospredju meseca preprečevanja zasvojenosti so bili letos mladi, predvsem zato, ker imajo lahko različni vzorci uporabe psihoaktivnih substanc, v času mladostništva, mnoge negativne kratkoročne in dolgoročne posledice. Podobno velja tudi za ostala tvegana vedenja mladih, ki lahko vodijo v zasvojenost. Na odločitve posameznika in posameznice, predvsem mladostnika in mladostnice, močno vpliva ožja in širša okolica v kateri živi. Vsi skupaj moramo spodbujati razvijanje in krepitev različnih življenjskih veščin posameznika in posameznice ter zagotavljati varno in podporno okolje.

By Barbara Živčič

Okolje in prostor

Igra domišljije iz rabljenega tekstila

abljena oblačila pri nas, žal nosijo škrlatno znamenje – ljudje jih povezujemo s pomanjkanjem, Rrazcapanostjo in socialno ogroženostjo. Povsem

neupravičeno, saj raziskave kažejo, da povečini zavržemo kose, ki so modni, lepi in predvsem uporabni. Partnerji projekta Tovarna dela-Tekstil se že ves čas trajanja projekta, z različnimi dogodki trudimo, zapečatiti te ukoreninjene predsodke pred nošenjem rabljenih oblačil v Sloveniji in preprečevati nastajanje odpadkov. V mesecu novembru in decembru sta se tako, v sklopu projekta Tovarna dela-Tekstil, odvila dva večja dogodka, s katerimi smo poskušali razbiti predsodek, da je nošenje rabljenih oblačil znak pomanjkanja in socialne ogroženosti.

V sredo, 30. novembra, je v prostorih Mednarodnega grafičnega likovnega centra v Ljubljani, v organizaciji partnerja Ekologi brez meja, potekala modna revija Zmenek z drugo obleko. Celotna kolekcija, ki je bila predstavljena na modni reviji, je bila oblikovana iz rabljenih oblačil in odpadnih kosov blaga, ki smo jih partnerji zbrali na izmenjavah oblačil širom po Sloveniji. Mini kolekcija za Zmenek z drugo obleko je sestavljena iz 35 kosov, ki jih je ustvarilo 14 modnih oblikovalk – Jana Koteska, Sergeja Bevc, Irina Milijič, Ines Pusar, Karmen Rovšnik, Tina Rebolj, Tanja Pađan, Urška Pirc, Linda Ogrizek, Urška Petrič, Maruša Bečan, Uršula Mihovec, Darja Rant in Barbara Živčić. Oblikovalke so se poigravale s kombinacijami različnih tekstur materiala, rabljene kose oblačil so popolnoma ali pa deloma preoblikovale, jim spremenile konstrukcijo in jih oblikovale v nova oblačila, ki čakajo na nove zgodbe. Ponošena oblačila so se tako s kančkom domišljije in oblikovalskega talenta na najlepši način povrnila v življenje in postala del ekskluzivne modne kolekcije.

Zapečatili predsodke in prihranili 900 tisoč litrov vode

»pečatenjem predsodkov« smo partnerji projekta nadaljevali 12. decembra, z izmenjavo oblačil SZmenek z drugo obleko, ki je potekala v Centru

urbane kulture Šiška v Ljubljani, in sicer v sodelovanju s Kinom Šiška in portalom Bodi Eko. Na dogodek so bili povabljeni tudi znani Slovenci in Slovenke, ki so s svojim sodelovanjem prispevali k razbijanju predsodka, da je nošenje rabljenih oblačil znak pomanjkanja in socialne ogroženosti. Med njimi tudi ena najbolj uspešnih slovenskih manekenk - Nina Gazibara in igralka Iva Krajnc. Izmenjavo je moderirala Jasna Gabrič z Radia Aktual, potekala pa je po načelu prinesi 5 – odnesi 5. V obtoku so bila oblačila, obutev ter modni dodatki.

Vsak udeleženec izmenjave je ob oddaji oblačil prejel Zeleni pečat, certifikat, s katerim so tudi formalno zapečatili svoje predsodke in postali ambasadorji nošenja rabljenih oblačil. Njihova naloga odslej je predvsem širiti zavest, da so rabljena oblačila lahko kakovostna, modna, predvsem pa okoljsko odgovorna odločitev, ki je hkrati tudi izziv za človekovo domišljijo.

V stilskem kotičku sta gostujoči modni navdušenki Manja Plešnar in Jana Koteska s portala Fashion.si udeležencem pomagali pri izbiri barv in kombinacij iz množice oblačil in modnih dodatkov, ter tako ustvarjali nove, sveže zgodbe. Dekleti sicer na Fashion.si v rubriki Stilago - sanjski stilist, vsak teden, s kratkimi video nasveti, prikazujeta, kako se obleči za različne priložnosti.

V dveh urah so gostje na izmenjavo prinesli okoli 150 kilogramov oblačil, modnih dodatkov in obutve: 91 dolgih in kratkih majic, 68 puloverjev, 67 parov hlač, 30 srajc, 22 kril, 17 oblek, 11 kosov modnih dodatkov, 6 plaščev, 13 šalov, 10 jaken, 9 parov čevljev, 8 kap, 7 torbic, 2 korzeta in 1 kopalke. Na ta način so uspeli ohraniti 900.000 litrov vode, 6000 kWh električne energije in 1,5 kilograma pesticidov. S kančkom domišljije so stara oblačila dobila novo

podobo.

Izmenjava oblačil v ljubljanskem kinu Šiška.

By Maja Kotar, Boštjan Vetrih

mladi.smo

Moja pesem - tvoja pesem, moje Mesto - tvoje mesto

Mladinskem centru Dravinjske doline smo, v sklopu vsebine projekta Mladi ambasadorji medkulturnega Vdialoga, v četrtek, 24. novembra, na pobudo

Slovensko srbsko kulturno humanitarnega društva Srečanje - Sretenje, izvedli prvo srečanje med učenci in učenkami Osnovne šole Sveti Save iz Aranđelovca, iz Srbije in konjiškimi učenci in učenkami iz Osnovne šole Pod Goro, Osnovne šole Ob Dravinji in Osnovne šole V parku. Srečanje je potekalo pod naslovom Moja pesem – tvoja pesem, moje mesto – tvoje mesto. Poleg učencev, učenk, pedagogov, pedagoginj, ravnateljic in ravnatelja, so se srečanja, med drugim, udeležili tudi predsednik Slovensko srbsko kulturno humanitarnega društva Srečanje – Sretenje, podžupan Slovenskih Konjic, predsednik Turističnega društva Slovenske Konjice in predsednik Turistične organizacije v Aranđelovcu, ki je hkrati tudi bivši olimpijski reprezentant v nogometu.

Zbor iz Osnovne šole Pod goro je pred pričetkom prireditve zapel srbsko pesem »Nek svud ljubav sija«. Po uvodnih nagovorih in pozdravih je sledil zanimiv in pester program. Učenci in učenke iz konjiških osnovnih šol so predstavili mesto Slovenske Konjice in recitirali srbske pesmi. Srbski otroci pa so predstavili mesto Aranđelovac in ob spremljavi kitare zapeli slovensko ter angleško pesem, nato pa recitirali pesmi v slovenščini. Sledila je otvoritev razstave likovnih del aranđelovskih otrok. Po malici, za katero je poskrbela pekarna Strnad, so se učenci in učenke vseh šol udeležili likovne delavnice. Slikali so s temperami, ki jih je podarilo podjetje Aero. Nastala so zanimiva in raznolika likovna dela. Sledila ja še zabava ob igranju ročnega nogometa in Xbox-a. Ob koncu prireditve so si po nagovorih ravnateljic Osnovne šole Ob Dravinji in Osnovne šole Pod goro ter ravnatelja Osnovne šole Sveti Save, učenci in učenke, v znak prijateljstva, izmenjali likovna dela. (M.K.)

Nastop otrok iz Aranđelovca.

Brezplačni finančni nasveti neodvisnega premoženjskega svetovalca, Petra Hermana.

Delavnica premoženjsko svetovanje

sodelovanju s Petrom Hermanom, neodvisnim premoženjskim svetovalcem z večletnimi Vizkušnjami, smo 8. in 9. decembra organizirali

brezplačno dve delavnici na temo premoženjskega svetovanja in finančnega opismenjevanja.

Delavnica je bila izvedena v dveh dneh in trajala po dve šolski uri. Prvi dan so se udeleženci delavnice seznanili s trenutnimi razmerami na finančnih trgih ter izvedeli kaj več o priložnostih in nevarnostih, ki jih prinašata inflacija in negativno gibanje tečajev na finančnih trgih. Spoznali so zgodovino gibanja tečajev na borzah doma in po svetu ter, kot posledico tega, vse višje zadolževanja nekaterih držav. Slušatelji so lahko preko predstavitve spoznali tudi osnovne razlike med posameznimi naložbami in bili ob tem opozorjeni, da ni univerzalnih nasvetov, temveč je potrebno finančni načrt prilagoditi vsakemu posamezniku posebej.

Drugi dan je bil bolj specifičen. Udeleženci delavnice so spoznali, da finančni trgi niso stalnica in da lahko tudi »varne« naložbe kar naenkrat postanejo »nevarne«, saj se borzni trendi nenehno spreminjajo. Zato je za doseganje boljših rezultatov potrebno svoja vložena sredstva ves čas budno spremljati in jih, po potrebi, toda ne prepogosto, prilagajati razmeram na finančnih trgih. Najmanj tvegane naložbe so vsekakor dolgoročne naložbe, saj je, kot pravi Warren Buffett, ameriški investicijski milijarder, dolgoročno gledano, borzni trg tehtnica, ki zna postaviti stvari na svoje mesto, kratkoročno pa zgolj lepotno tekmovanje. Vedno pa se toplo priporoča tudi razpršenost naložb in ne le »stava na enega konja«.

Neodvisni premoženjski svetovalec Peter Herman je vsem navzočim zaupal svoje osebno mnenje oz. pojasnil, kje je, po njegovem strokovnem mnenju, trenutno smotrno varčevati oz. kam vlagati v naslednjih petih letih. Hkrati pa opozoril na možnosti, ki jih vlagateljem omogočajo finančni trgi, vendar se jim je trenutno smiselno izogniti, v kolikor ne želijo prekomerno tvegati. Naštel je tudi dejstva na katera bi moral biti pozoren vsak vlagatelj ter opozoril na škodo, ki jo lahko povzroči napačno svetovanje ali celo neetično zavajanje.

Ta delavnica je bila enkratna priložnost, kjer je lahko vsak iz prve roke spoznal na kaj vse mora biti pozoren, v kolikor želi varčevati optimalno, torej donosno z minimalnim tveganjem pred morebitno izgubo premoženja. (B.V.)

By Boštjan Vetrih

Nacionalno zaključno srečanje projekta »Občinski uslužbenci in mladi skupaj na delu«

avod mreža MaMa je, kot nosilec projekta »Občinski uslužbenci in mladi skupaj na delu«, katerega Ztemeljna ideja temelji na izhodišču, da se v okviru

Evropskega leta prostovoljstva spodbuja prostovoljstvo med predstavniki občin in mladimi, je dne 8. novembra, v dvorani Gustaf Pekarne - magdalenske mreže v Mariboru, organiziral sklepno nacionalno srečanje projekta. Na zaključno srečanje so bili povabljeni mladinski centri iz celotne Slovenije in tisti občinski uslužbenci, ki so v času trajanja projekta, skupaj z mladimi, delali in ustvarjali kot prostovoljci na aktivnostih, ki so jih za mlade iz posameznih lokalnih okolij pripravili mladinski centri. Projekt je potekal v devetih slovenskih krajih - Celju, Kočevju, Litiji, Mariboru, Novem mestu, Novi Gorici, Šentjurju in Zagorju ob Savi in Slovenskih Konjicah.

S projektom »Občinski uslužbenci in mladi skupaj na delu« je Zavod mreža MaMa želel povezati občinske uslužbence in mlade v lokalnih okoljih ter omogočiti, da so si le-ti lahko, preko skupnega dela, izmenjali svoja znanja in izkušnje. Teža projekta je ležala na prepričanju, da sodelovanje med občinami in mladimi lahko ustvarja prebojno vez, ki izhaja iz izkušenosti in pristojnosti na eni strani ter mladosti in inovativnosti na drugi. Občinski uslužbenci in mladi so bili tako skozi poletje skupaj prostovoljno vključeni v aktivnosti, ki so jih mladinski centri po Sloveniji izvajali za mlade v poletnih mesecih. Mladi iz lokalnih okolij so tako dobili priložnost spoznati občinske uslužbence, ki vplivajo na mladinsko politiko na lokalni ravni, jim ob skupnem delu in druženju predstavili svoje potrebe in ideje ter hkrati skupaj z njimi postavili temelje in začrtali smernice za sodelovanje v bodoče.

Namen samega zaključnega srečanja projekta »Občinski uslužbenci in mladi skupaj na delu«, je bil evalvirati konkretne rezultate sodelovanja mladih in občinskih uslužbencev med poletnimi meseci in izmenjava dobrih praks med posameznimi mladinskimi centri v Sloveniji, ki so bili vključeni v ta projekt. Samo zaključno srečanje je bilo odprto tudi za vse kritike in opozorila na ovire, s katerimi so se srečevali tako mladinski centri in mladi prostovoljci, kot občinski uslužbenci ter iskanje in uvajanje potrebnih sprememb za boljše in kvalitetnejše sodelovanje mladinskih centrov in občinskih uslužbencev v prihodnosti.

Kot lokalni koordinator projekta »Občinski uslužbenci in mladi skupaj na delu« v Mladinskem centru Dravinjske doline, se je nacionalnega zaključnega srečanja v Mariboru udeležil mladinski delavec Boštjan Vetrih ter dve predstavnici občine Slovenske Konjice, Katja Vipotnik in Nataša Prosenak, ki sta v tem projektu tudi sodelovali kot prostovoljki. Vse zbrane so na začetku pozdravili podžupanja Mestne občine Maribor, Astrid Bah, direktor Mladinske mreže Mama, Uroš Škrinar ter vodja projekta, Andreja Pavlin. Gostja srečanja je bila tudi gospa Polonca Šega, predstavnica Ministrstva za javno upravo, ki je spregovorila par besed o samem projektu, pogledu na projekt ter vlogi Ministrstva za javno upravo pri urejanju prostovoljstva. Po uvodnih govorih in predstavitvah je

mladi.smo

Nacionalno zaključno srečanje.

sledila predstavitev posameznih izvedb in doseženega v različnih lokalnih okoljih. Naš mladinski center, projekt Poletna šola kreativnosti ter potek in uspešnost sodelovanja Mladinskega centra Dravinjske doline in mladih iz lokalnega okolja z občinskimi uslužbenci občine Slovenske Konjice, pa je na srečanju predstavil Boštjan Vetrih.

Prostovoljstvo je temelj družbene solidarnosti. Skozi projekt pa se je izkazalo kot odličen način za sodelovanje med mladimi in predstavniki občine, saj so lahko na sproščen in neformalen način izvajali projekte ter razvijali nadaljnje aktivnosti. Glede na pozitivne učinke in rešitve, ki jih prinaša projekt »Občinski uslužbenci in mladi skupaj na delu«, so vsi udeleženci projekta enoglasno strinjajo, da je potrebno izkušnje projekta deliti tudi s slovenskimi kraji, kjer se ta projekt ni izvajal ter spodbuditi dialog in sodelovanje med mladimi ter občino tudi v teh krajih. (B.V.)

In kakšne pozitivne učinke in rešitve je prinesel projekt Občinski uslužbenci in mladi skupaj na delu?

Učinki projekta:

ź Projekt je vzpodbudil pomen prostovoljstva med predstavniki občin.

ź Povečal je razumevanje delovanja mladih in organizacij mladinskega sektorja.

ź Občinski predstavniki so bolje seznanjeni s problemi in ovirami, s katerimi se srečujejo mladi in njihove organizacije.

ź Mladi so dobili vpogled v delo predstavnikov občin.ź Projekt je ustvaril številne povezave med mladimi in

občinskimi uslužbenci.ź Obudil se je dialog med različnimi generacijami

Dolgoročnejše rešitve:

ź Upoštevanje predlogov in pobud mladih pri načrtovanju javnih politik.

ź Pomoč občin pri pripravi razpisov in načrtovanju projektov.ź Vzpostavitev skupnih delovnih ekip za načrtovanje dogodkov

in prireditev v lokalnih skupnosti.ź Vzajemno informiranje o dogodkih pomembnih za obe strani. ź Dolgoročnejše in organizirano vključevanje predstavnikov

občine v prostovoljne aktivnosti mladinskih centrov.

By Neža Pavlič

Študentska

Študentski žur

ollywood se je za eno noč prestavil v prireditveno dvorano MC Patriot, kjer je potekal študentski žur z Himenom Frankoliwood. Kot se za takšen žur

spodobi, so v goste prišli rock zvezdniki iz Frankolovega, skupina Kronika ter Adam in Šleva, ki so poskrbeli za glasbeno naslado in na plesišče pritegnili precej obiskovalcev.

Dan boja proti Aids-u

lovenija sicer še vedno sodi med države z nizko stopnjo incidente okužbe s HIV – virusom imunske Spomanjkljivosti, vendar pa je, tako kot drugod po

svetu, tudi pri nas mogoče opaziti porast števila novih diagnoz okužbe s HIV. Člani Kluba študentov Dravinjske doline ter ekipa in prostovoljci iz Mladinskega centra Dravinjske doline, smo se, na svetovni dan boja proti Aidsu, odpravili na Gimnazijo Slovenske Konjice, kjer smo delili informativno gradivo, s katerim smo opozarjali na preventivne preglede, ki so ključ do čimprejšnjega odkritja virusa. Ker pa je razvoj epidemije okužbe s HIV v Sloveniji v prihodnje pogojen predvsem s tveganim, nezaščitenim spolnim odnosom ter s souporabo igel za injiciranje nedovoljenih drog, smo delili tudi kondome za varnejšo spolnost in opozarjali na nevarnost drog. Predvsem smo si želeli pri mladih vzbuditi zavest o tem, da virus HIV postaja prisoten tudi v našem okolju, zato smo delili kondome in informativno gradivo ne samo na gimnaziji, temveč tudi v MC Patriotu. Seveda pa je vsak posameznik tisti, ki lahko naredi največ pri zatiranju le tega, sploh pa mladostniki, ki vstopajo v partnerske odnose mlajši ter tudi prej pričenjajo s spolnim življenjem. Zavedamo pa se tudi, da so že okuženi z virusom pogosto diskriminirani in stigmatizirani, zato smo mlade ozaveščali tudi o tem, da se virus HIV ne prenaša z vsakodnevnimi družabnimi stiki na delu ali v šoli, s stiskom roke, dotikom ali poljubom, s hrano ali vodo, po souporabi skodelic ali kozarcev, s kašljanjem ali kihanjem, v plavalnih bazenih ali na stranišču, ne prenašajo ga niti komarji ali insekti.

Pomembno je, da se, dokler medicinski strokovnjaki ne bodo odkrili zdravila ali cepiva za to smrtonosno bolezen, pri preprečevanju širitve virusa HIV, zanesemo samo na vedenje v svojem osebnem življenju in to znanje širimo tudi med druge.

Volitve svetnika

etos je v Klubu študentov Dravinjske doline zapihal nov veter. Ekipa se je zelo pomladila, saj je svoje Lštudentsko pot zaključilo nekaj vidnih, sedaj zdaj že

bivših članov. Po občnem zboru, kjer se je izvolila nova ekipa kluba, je bilo potrebno izbrati tudi predstavnika Kluba študentov Dravinjske doline v Zvezi študentskih klubov Slovenije. Tako je volilna komisija, v soboto, 19. novembra, izvedla tajne volitve, na katerih je glasovalo 11 članov kluba, ki so soglasno podprli kandidata Aleša Kurnika. Le-ta bo tako, v naslednjem šolskem letu, opravljal funkcijo svetnika, kar pomeni, da bo v Svetu ŠOLS in Zvezi ŠKIS, prevzel naslednje naloge in dolžnosti:

ź redna udeležba na sejah Sveta ŠOLS; ź poročanje o dogajanju na sejah upravnemu odboru

KŠDD;ź skrb za komunikacijo med KŠDD in organi Sveta ŠOLS

in Zveze ŠKIS;ź skrb za sodelovanje in komunikacijo z drugimi

študentskimi klubi (po dogovoru z upravnim odborom KŠDD);

ź poročanje o svojem delu na redni letni skupščini KŠDD.

Glasbena skupina Kronika.

Delovni vikend

rvi vikend v decembru smo člani Kluba študentov Dravinjske doline preživeli delovno. Od 2.- P4.decembra je, v hiški Kragulj na Rogli, potekal

delovni vikend KŠDD-jevcev. Osrednja tema delovnega vikenda je bil prihrajajoči Kulturni teden 2012, za katerega smo pripravili program in predloge za glasbene skupine, ki bodo nastopile na letošnjem kulturnem tednu. Naporne delavnik so nam popestrili super fantje iz Kranja, ki so nas obiskali v večernih urah in nam popestrili večer s svojo glasbeno animacijo.

Žur 03 regije v Mariboru

a seji 03 regije je padla pobuda za žur vseh klubov v naši regiji. Ideja se je kmalu realizirala in tako smo N21. novembra, v Mariboru, na Štuku, priredili

zabavo s skupino Farty Animals. Zabave se je udeležilo kar nekaj članov Kluba študentov Dravinjske doline, ki so dobro predstavljali naš klub, se spoznali še z drugimi klubi, okrepili dobre odnose in poglobili prijateljske vezi med klubi 03 regije.

Obvestilo vsem študentom

Vsak študent iz konjiške upravne enote, ki prinese originalno potrdilo v MC Patriot, dobi lepo presenečenje.

By Jure Jevšenak

Dijaška

Vstopili smo v novo leto delovanja

začetku novembra je potekal občni zbor Kluba dijakov Dravinjske doline za prihajajoče leto, na katerem je bil soglasno, za še eno mandatno leto, izvoljen predsednik Jure Jevšenak. Klub dijakov Dravinjske doline je poleg Vpredsednika v odbore sprejel tudi številne nove člane, kateri se zelo vestno udeležujejo sej ter pomagajo pri

projektih kluba. Novost, ki jo bomo člani Kluba dijakov Dravinjske doline uvedli letos, bodo predstavitve kluba na srednjih šolah, s katerimi se želimo predvsem približati dijakom v Dravinjski dolini, povečati svojo prepoznavnost med njimi ter rekrutirati nove člane.

Klub dijakov imel svoj prvi delovni vikend

ed 9. In 11. decembrom je Klub dijakov Dravinjske doline za svoje najbolj aktivne člane Mletos prvič organiziral dijaški delovni vikend.

Vikenda se je udeležilo 14 članov in članic kluba, ki so skupaj v koči na Rogli preživeli tri delovne dni. Vse skupaj se je pričelo v petek zvečer, ko smo vsi dijaki skupaj prišli na Roglo ter otvorili delovni vikend s koncertom dijaške rock skupine »Take OFF«, katera je prav na ta dan, v hotelu na Rogli, imela koncert. Po končanem koncertu smo v koči imeli skupno večerjo ter petkovo druženje. Delovni vikend se je nadaljeval v soboto dopoldan. Ko smo se vsi prebudili ter se pripravili na našo prvo konstitutivno sejo, na kateri smo si člani med sabo porazdelili delo v klubu. Tako je klub tudi letos dobil svojega fotografa, PR-ovca , DJ-a, tajnika, blagajnika, itd. Po odličnem kosilu je sledil še sestanek na katerem smo člani naredili okviren načrt vseh projektov, ki jih bomo izvajali skozi leto. Kaj načrtujemo naj zaenkrat ostane še skrivnost. Dogovorili smo se tudi, da se bomo letos aktivneje predstavljali javnosti, z namenom povečati prepoznavnost Kluba dijakov Dravinjske doline. Po končani seji smo si dijaki privoščili prosto popoldne, preizkusili smo sankališče Zlodejevo ter uživali ob pogledu na Dravinjsko dolino. Sobotni večer je bil namenjen kreiranju klubskih majic ter druženju, v nedeljo pa smo se, polni energije, odpravili nazaj v dolino.

Poleg uspešno izvedenega načrta za naslednje leto smo se člani iz Rogle vrnili tudi z odlično izkušnjo in spomini na prvi delovni vikend. Ugotovili smo, da tovrstno skupno bivanje in druženje dobro vpliva na samo povezovanje članov ter posledično tudi na uspešno delovanje kluba.

Zvoki kitar zopet napolnili MC Patriot

petek, 2. decembra, smo v prireditveni dvorani MC Patriot, pripravili Rock night. Na oder sta, poleg Vdomače rock skupine »Take OFF«, stopili tudi dve

skupini iz Celja - skupina »DoT« ter skupina »Solyd Symmetry«. Vse skupaj se je pričelo nekaj čez deveto uro zvečer, ko je dogajanje otvorila skupina Solyd Symmetry, ki preigrava hard rock ter metal. Sledil je klasični rok, s katerim so nam postregli Take OFF-ovci, za na konec pa smo lahko vsi uživali še v odlično izvedenih rock skladbah skupine DoT.

Z uspešno izvedenim koncertom je KDDD tako pričel še eno uspešno leto delovanja ter ponovno dokazal dobre vezi med dijaki iz Dravinjske doline ter dijaki iz okolice, v tem primeru Celja. Letošnji tovrstni koncert je bil že drugi zapovrstjo in upamo tudi trditi, da ni bil zadnji. Odziv obiskovalcev je bil namreč zelo pozitiven, zato se bomo tudi v prihodnje trudili organizirati številne podobne dogodke.

»Rock night« je privabil in navdušil lokalno mladino.

By Nina Strmšek

Intervju

Se nam lahko na začetku na kratko predstaviš?Franjo Funkelj - Frenk, gledališki igralec, fotograf, pesnik, kipar in strojni ključavničar.

Katere osebe so najgloblje dodatno oblikovale tvojo osebnost?Najbolj kriva za mojo osebnost sta mama in ata ter teta Anica ter seveda vsi med katerimi sem odrastel. Na področju ustvarjanja sta bila zame pomembna Milan Lamovec-Didi in Matjaž Šmalc.

Od kje navdušenje za ročno ustvarjanje?Človek je nekega nemirnega duha zato mora nekaj gnesti. Večino ročnih spretnosti sem pridobil v službi, nekaj pa je seveda prirojeno kot je npr. občutek za estetiko. Tehnološko znanje sem prav tako pridobil v službi.

Od kje navdušenje za igro?V osnovni šoli smo pričeli z lutkovnim krožkom, vse do srednje, kjer so me povabili na gledališki oder.

Zakaj se nisi navdušil za profesionalno igralsko kariero?Predvsem zaradi ekonomskih razlogov, doma smo namreč imeli eno plačo in dva šoloobvezna otroka.

V katero iz med odigranih vlog si se najlažje vživel?Nobena vloga mi ne predstavlja problemov, če te igra veseli sprejmeš vsako vlogo. V amaterskem gledališču se pogosto vloge delijo glede na karakterje. Zaradi tega seveda ne igram »mačotov«, bolj mi ustrezajo močne vloge, ker sem takšen tudi po karakterju. Imam močan glas s katerim se lahko zaderem, sem agresiven ali pa povsem miren.

Koliko časa porabiš za vajo?Predstava se najpogosteje postavlja na oder od 2 do 3 mesece, zaradi tega porabimo za vajo do 250 ur. Seveda je število ur odvisnih od teže same vloge, včasih porabimo tudi manj oziroma več ur za posamezno vlogo. Če to delaš z veseljem, hočeš težje vloge, ker ti te predstavljajo večji izziv.

Tvoja najljubša gledališka igra?Eugene Ionesco-Plešasta pevka.

Te je kdaj mikal film?Igrati v filmu me mika. Nekoč smo snemali kratek film z naslovom »Unga« in zanj dobili tudi nagrado na Festivalu kratkega filma v Ljubljani. Posneli smo tudi kratko satirično nanizanko »TV-Srala«, vendar zaradi pomanjkanja časa kasneje nismo nadaljevali.

Kaj počneš v prostem času?Hodim v službo.

Kaj šteješ za svoj največji uspeh/dosežek?Na področju gledališča smo bili s Kripl teatrom trikrat v finalu Linhartovega srečanja. Na področju kiparstva sem osvojil številne nagrade, dva certifikata za kakovost in pripravil šest razstav v tujini. Prav tako sem za svoje ustvarjanje prejel dve individualni občinski Prešernovi nagradi in tri skupinske.

Kaj je največja norost, ki si jo naredil v življenju?Bi mogel pobrskat po spominu, norosti je bilo namreč veliko. Mogoče kakšen brezzvezen skok v bazen, katerega kasneje posledica je bil zlomljen nos.

Fizična kondicija je pomembna za psihično stabilnost. Koliko je šport del tebe?Trenutno bolj malo. Včasih sem ogromno kolesaril in hodil v hribe, sedaj pa sem zaradi pomanjkanja časa vse to zanemaril.

Brez koga ali česa se tvoj dan praviloma ne začne in/ali konča?Brez kave in cigareta. Brez muzke pa se tako ne da živet.

Koliko te glasba »nabilda« adrenalinsko in katera?Všeč mi je etno glasba iz vseh koncev sveta. Rad imam klasiko, jazz in stari rock. Rad imam kvalitetno muzko, tudi Avsenikom dam kapo dol, ker so dobri.

Ti hrana predstavlja mašilo ali pomembno opravilo in kateri se nikoli ne bi odrekel?Jest pač moram, ker delam fizično. Zase bi lahko rekel, da sem gurman, ker rad dobro jem.

Te imajo internet/telefon in TV v dirigiranju ali ti njih?Imam jih v dirigiranju, samo za telefon bi lahko rekel, da me ima malo, ker brez njega res ne gre, če želiš komunicirati z drugimi. Vsekakor pa bi lahko živel brez vseh treh stvari.

Tvoj življenjski moto?Živi in pusti živeti!

Kakšne imaš načrte za prihodnost?Načrti se pripravljajo sproti. Drugo leto načrtujem razstavo v Münchnu, ponovno bom razstavljal v Londonu, Srbiji in Turčiji.

Bi še kaj sporočil našim zvestim bralcem?Bodite kreativni in ustvarjalni vsak na svoj način, ker le to nas dviguje nad živali ali zaradi tega opravičujemo svoje poslanstvo - ČLOVEK.

Kje te lahko najdemo? Vsak dan po končani službi na pivu v MC Patriot.

FRANJO FUNKELJ

By Aleksandra Kovačič, Karmen Kukovič

Glasba

Red Hot Chili Peppers (RHCP)

ed Hot Chilli Peppers je ameriška glasbena skupina, ustanovljena leta 1983 v Los Angelesu. RKljub mnogim težavam z drogami in večkrat

zamenjanimi člani skupine, je Red Hot Chili Peppers ena najbolj uspešnih ameriških rock skupin, saj so vsega skupaj prodali okoli 60 milijonov izvodov albumov. Skozi svojo glasbeno pot so v svoji glasbi črpali iz zvrsti kot so: alternativni rock, funk rock, punk, rap, heavy metal in psihedelični rock.

Bang!Bang!

ammstein so se na svoji turneji v novembru ustavili tudi v Zagrebu. Glasba in teater za kulturne Rgurmane posebne vrste, ki jih spoznaš že na zunaj.

Kako? Ja, ni bilo težko najti avtobusa organizatorja odhoda na koncert, saj je okoli njega na parkirišču čakala gmota v temne tone oblečenih in obutih ljudi. Na počivališčih na poti proti Zagrebu slika ni bila drugačna. Prava paša za oči ob izvirnih načinih izražanja temnih, mističnih duš, kar se je v vedno večji množici pred areno še potenciralo. Kovinska očala s temnimi stekli, škornji z 10 centimetrsko platformo, komandantske kape, kričeče rdečilo in vampirski zobje. Drugačnost, ki je ob začetku rammsteinske predstave zakričala v en, skupen glas. Nismo se tresli samo ob pogledu na grozečo, masivno industrijsko sceno, temveč tudi ob številnih eksplozijah in pokih, ki so spremljali preigravanje največjih uspešnic in novega materiala. Vsekakor nas tudi ni treslo od hladu, ker so Rammstein postregli s kreativno paleto posebnih učinkov z uporabo ognja. Najbolj so navdušili metalci ognja, ki so njihov zaščitni znak. Ekscentrični od začetka do konca so poskrbeli, da je dobra ura njihovega nastopa minila kot bi trenil. Končna ocena: velik plus za teater in sceno, minus za človeški stroj, ki so ga tvorili s tehnično ekipo, ki je sunkovito in klinično natančno pripravljala in pospravljala sceno med pesmimi. Veličasten šov, a po mojem mnenju, žal brez duše. (K.K.)Red Hot Chili Peppers na turneji po Evropi

predstavljajo deseti album I'm With You.

Industrijski zvoki zatresli zagrebško Areno.

Prvi, ne ravno uspešen album, je skupina izdala leta 1984, imenoval pa se je preprosto »The Red Hot Chili Peppers«. Za tem je skupina posnela še albumeFreaky Styley (1985), The Uplift Mofo Party Plan (1987), Mother's Milk (1989), Blood Sugar Sex Magik (1991), One Hot Minute (1995) in Californication (1999), ki je po moji presoji in po številu prodanih albumov, njihov najboljši izdelek. Kasneje so izdali še albume Best Of Red Hot Chili Peppers (2000), By the Way (2002), Warner Bros Greatest Hits (2003), Stadium Arcadium (2006). Letošnje leto pa so izdali album I'm With You (2011) in se z njim podali na turnejo.

Sama sem njihov koncert obiskala 7. decembra 2011 na Dunaju v Stadthalle, znani po neverjetni akustiki, ki tudi tokrat ni razočarala. Na koncertu, ki je trajal skoraj dve uri, je skupina, v trenutni zasedbi (Anthony Kiedis (pevec), Josh Klinghoffer (kitarist), basist Flea (Michael Balzary) in bobnar Chad Smith), predstavila svoj najnovejši album. Na koncertu so preigravali tako nove hite kot tudi tiste, ki sodijo med najuspešnejše iz preteklih albumov. S preprosto sceno in neverjetnim light design - om so nas popeljali po svoji bogati glasbeni dediščini. Že pri prvi zaigrani noti je bila vsa dvorana na nogah in se gibala v ritmu rocka. Predstavljajte si nekaj tisoč glavo množico, ki prepeva pesmi »Scar Tissue«, »Californication« … ali pa »The Adventures of Rain Dance Maggie«… Jaz lahko rečem samo popolna ekstaza in neprecenljivo.

Fantje se bodo počasi vrnili v Ameriko in tam nadaljevali s turnejo, vendar brez skrbi! Že poleti se vrnejo v Evropo, nam najbližje bodo igrali na hipodromu v Zagrebu 29. avgusta 2012. Se vidimo na parterju. (A.K.)

Vročeeee!!!

By Aleksandra Kovačič

Mladi v Akciji

Bom dia!

ed 19. in 27. novembrom je na Portugalskem, v majhni vasici Vila da Marmeleira, potekalo Musposabljanje »Coach me if you can«, kjer smo se

zbrali mladinski delavci iz štirinajstih različnih držav - Bolgarije, Cipra, Hrvaške, Francije, Madžarske, Italije, Litve, Poljske, Romunije, Španije, Slovenije, Švedske, Turčije in Portugalske.

Zame, ki se v prostem času veliko ukvarjam s športom in sem učiteljica smučanja, je bila beseda (tako sem vsaj mislila) »coaching« (treniranje) popolnoma jasna. Nisem pa vedela kakšno zvezo ima to z mladimi, brezposelnimi, svetovanjem itd. No, kmalu sem spoznala, da sem se pri svoji razlagi pojma »coaching« malo uštela. Pri »coaching-u« gre namreč za metodo dela z mladimi, ki se je poslužuje vedno več svetovalcev, socialnih in mladinskih delavcev. Mladostnik ali kdo drug, ki je v fazi, ko ne ve kako naprej, s pomočjo »trenerja« najde ali odkrije pot do cilja, ki je zanj tako zelo pomemben. Mnogo ljudi »coaching« enači ali zamenjuje s terapijami pri psihologu ali psihiatru. Vendar kljub temu, da je moč najti nekatere podobnosti, močno dvomim, da bi mladostnik obiskal psihiatra, če bi imel težavo tipa: »Mama mi ob sobotah ne dovoli ostajati zunaj do šestih zjutraj!«. Coach ali trener pri takšni težavi ne bi bil presenečen in bi z veseljem skupaj s tabo našel zanimivo rešitev, ki bi bila sprejemljiva tako zate, kot za tvoje starše. Seveda je to tudi resna metoda, s pomočjo katere lahko rešujemo »bolj« resne težave, kot so: brezposelnost mladih, bivanjska problematika mladih ipd., saj nam ta metoda omogoča, da mladostnika usmerjamo ne pa mu nudimo rešitve. Tako mladostnik najde rešitev ali pot sam, s tem pa se poveča tudi njegovo samozadovoljstvo in samozavest.

Da ne bom preveč resna, se vrnimo še malo v Vilo da Marmeleira, ki je zelo majhna vasica severno od Lizbone. Majhna zato, ker smo udeleženci usposabljanja, ki nas je bilo skupaj nekaj čez štirideset, predstavljali 8% prebivalstva - vas ima namreč samo 460 prebivalcev. Udeleženci smo živeli v dveh starih hišah, kar je bila prava pustolovščina. Že prvo noč me je hišni duh zaprl v sobo, tako da so me morali reševati. Sicer pa je bil največji izziv priti do kopalnice. Predstavljajte si hišo z eno kopalnico v

Evropski Veter Sprememb II: Ali si partnerja izbiraš sam?

a Bledu je med 29. novembrom in 1. decembrom potekalo usposabljanje za koordinatorje in Nmentorje v gostiteljskih in pošiljajočih akreditiranih

organizacijah za EVS, z namenom prijavljanja in izvajanja kvalitetnih projektov. Usposabljanje je organizirala Slovenska Nacionalna agencija programa Mladi v Akciji MOVIT.

Na Bledu se nas je zbralo dvajset oseb iz različnih organizacij, ki že opravljamo delo koordinatorja ali mentorja ali pa bi to želeli početi. Glavna tema srečanja je bila vloga mentorja in koordinatorja pri EVS projektih. Podrobno smo si pogledali naloge, dolžnosti in pravice obeh oseb, ki so za napredek evropskega prostovoljca in za njegovo dobro počutje zelo pomembni. Ugotovili smo, da je v realnosti vloga obeh akterjev preslabo ločena, saj se večkrat zgodi, da eden opravlja tako delo koordinatorja, kot tudi mentorja ali pa, da oba zanemarjata svoje delo.

V drugem delu usposabljanja smo si podrobneje pogledali tudi partnerstva, ki nastajajo pri EVS projektih. Zelo pomemben je »ljubezenski trikotnik«, med pošiljajočo organizacijo, gostujočo organizacijo in prostovoljcem. Če le-ta ni trden, potem se lahko zelo kmalu zgodi, da tudi EVS projekt ne bo uspešen. Vsi partnerji v tem procesu se morajo zavedati svoje vloge ter korektno in vestno opravljati svoje delo, sicer je produkt projekta, namesto ljubezni, lahko stres, nezadovoljstvo in neuspeh. Zato je priporočljivo, da spoznamo svoje partnerje in si jih tudi sami izberemo.

Nataša Žebovec, odgovorna oseba za Akcijo 2 (EVS) in direktor Janez Škulj, sta nam v okviru usposabljanja, predstavila tudi v katero smer se bo razvijal program Mladi v Akciji in prihodnost Evropske prostovoljne službe.

Lindo dia a todos!

kateri je tudi stranišče in edino ogledalo v hiši, v hiši pa živi 15 žensk. Enkratna izkušnja, povedano po resnici! Če bi mi nekdo še enkrat ponudil podobno situacijo, bi jo takoj sprejela, saj smo se z dekleti in fanti zaradi te nerodne bivanjske situacije dosti bolje spoznali in izkušnja na Portugalskem je bila zato še toliko boljša.

Koordinatorji in mentorji EVS projektov.

By Aleksandar Davčevski, Sonia Pazzaglia

Mladi v Akciji

My EVS project

As you all know every European volunteer has their own project. When I came to do European voluntary service in MCDD I did not know exactly what my project is going to be. After few months of working in MCDD and thinking what I want to do, I figure it out that I want to do something connected with children and so, with a little help of my friends in MCDD, I found a perfect project for me, a project that fits me the best – helping and hanging around with kids in »Štorkljina hiša« - a daily centre for children. Children usually come to Štorkljina hiša after school and spend some quality time there with their mentor, Andraž Klevže. Andraž is the person who helps the kids with their homework, with learning and take cares that the kids spend their free time as creative and active as possible.

I started working in »Štorkljina hiša« in November and from then on I go there every Friday from one to six p.m. and help Andraž with the kids, aged from seven to sixteen. They come from different countries and they get along very well. It's amazing how in childrens' world there are no differences, boarders and limits.

So what exactly have I been doing there in the past months? The children come there after school, aproximatelly at one o'clock. The first thing we (me and Andraž) do is help them with their school work. After that it's time for socializing, sport and creativity.

I really like going there, because »Štorkljina hiša« is really an interesting place to be. What I like the most is that I can help someone and that that someone also helps me - not only I help the kids with learning, I also learn a lot from the kids. I really like there infinite imagination. In December, the month full of joyous celebrations, we organized quite a lot of different workshops – from creative, sport, musical to cooking workshops. Also reading is part of our daily »job«. I really liked the decorating work shop where, together with the kids, we prepared Christmas tree ornaments from clay and from recycled material. The creation and imagination of the kids in really inexaustable. At the end we decorated our Christmas tree with the ornaments we made. It came out pretty amazing and beautiful. We also made postcards, which I think were unique because they were hand made. I realized that these kids have inclination to arts and infinite inspiration so I came up with an idea to make one animated movie with their own story and their characters. The kids were thrilled and we will start to work on the movie in January.

»Štorkljina hiša« really offers a lot of things a child needs to grow up in a mature, healthy individual. It's a place for kids to hide from the cold grey streets and do something. I advice to everyone to remember that we were all kids some sometimes, so try to understand your kids, love them, take care of them and most of all – listen to them. (A.D.)

Painting – my passion!

I didn't paint for a long time. It has been almost nine years since I had a brush in my hand, but this year, approximately 5 months ago, I decided to start painting again. I discovered that painting is something that I really like to do, something that I really enjoy doing. Although I have never had artistic classes people tell me that I have a talent, so I decided to learn more about painting and develop my artistic skills. And going on EVS project was the perfect time for me to dedicate my attention to my hobby.

Right now I am quite inspired by an acrobatic circus atmosphere, by all the personages, all the masques and the stage make up that you can see in company like »Le cirque du soleil«. I really love colours, light, objects and details you can find in those surrealistic and magic world.

During my staying here in Slovenia I've painted quite a lot of paintings, some of them you can see bellow. I love to paint on canvas with acrylics colours. Acrylics are extremely versatile, fast-drying paints, and can be used straight from the tube like oils or thinned with water or a medium and used l ike watercolours. And a lot in - between. Just two of my paintings have mixed technique inside, but I'm planning to make more creations with

mixed techniques, because I want to find new solutions with new materials.

I can divide my artistic work in two different groups: the real one and the imaginative one. In the pictures bellow you can, on one side, see faces with right proportion and on the other side figures that look at us with big eyes and small lips! Here the figure is not natural, but more fluent and long, with long neck like giraffe and »eavy« legs too big for the small body. (S.P.)

Acrylic on canvas.

Senza titolo.

By Aleksandra Kovačič, Rok Potočnik

Šport

Smučanje

ej, zima je tu! Čas je, da iz kleti privlečete sani, borde, buce, pancerje, smuči... Skratka vse Hpotrebno za zimske radosti. Navsezadnje smo

Slovenci le smučarski narod, kar je leta 1689 ugotovil že Janez Vajkard Valvasor, ki je v Slavi vojvodine Kranjske opisal bloško smučanje (gibanju na smučeh po visokem snegu). Smučanje na Slovenskem se je pričelo razvijati na planoti med Ribniško dolino in Cerkniškim poljem. Če pogledamo v sodobno zgodovino smučanja, nikakor ne moremo mimo imena Tone Vogrinec, ki je predvsem v zadnjih treh desetletjih 20. stoletja, kot tekmovalec, trener ter kot direktor reprezentanc, odločilno vplival na razvoj in dokončno uveljavitev slovenskega tekmovalnega alpskega smučanja. Temu športu je posebno noto dal tudi Bojan Križaj z osmimi zmagami. Med prejemnike medalj na svetovnem prvenstvu sodi tudi Boris Strel (veleslalom), Jure Franko pa je za Slovenijo prismučal prvo olimpijsko medaljo v veleslalomu leta 1984. Po tem letu je smučanje postalo nacionalni šport, leta 1986 pa je za Slovenijo, na svetovnem pokalu, zmago prismučala tudi prva ženska, Mateja Svet. No, če vam ta imena nič ne povedo, pa skočimo v leto 2010. Nepozabne Olimpijske igre v Vancouvru. Od koder se je Tina Maze vrnila z dvema srebrnima medaljama (veleslalom, superveleslalom).

Sama smučam že od malih nog, ko je v vasi zapadel prvi sneg in se je vsa mularija zbrala na sosedovem hribu. Takrat sem dobila prvo lekcijo - »štamfanje«. Priznam pa, da me je smučarija zasvojila šele na fakulteti, ko sem opravila izpit za učitelja smučanja. Od takrat vsako leto na smučeh preživim med 100 do 120 dni. Večkrat slišim stavek: »Smučanje, mala šala... Obuješ smuči in se spusti po hribu«. Ja sej je res tako, zame in mogoče zate, ki smučava od kar pomniva. Tudi za otroke je zadeva precej enostavna, smučat začnejo pri 4 letih in se učijo s posnemanjem. Seveda so za učitelja zelo zanimivi trenutki, ko se ti otrok polula v smučarski kombinezon ali ko te na vsak način želi prepričati, da je pa tu nekaj hudo narobe, saj božična drevesca rastejo samo v trgovinah. No, na koncu tedna znajo smučat vsi mali, veliki in tisti največji. Pri odraslih se je poučevanja potrebno lotiti malo drugače, bolj na teoretičen način, bi jaz temu rekla. Končni rezultat pa je pri obojih zelo podoben - rdeča nasmejana lica in obljube, da če ne prej, se vidimo drugo leto. (A.K.)

Hokejski klub Yeti Slovenske Konjice

Sloveniji se je hokej začel igrati leta 1928. Hokej po kanadskih pravilih pa so igrali samo v Ljubljani, pri VSK Ilirija. Ker Ilirijani niso imeli nasprotnika, so si

sami organizirali še en klub v Kamniku in z njim igrali 7. februarja 1932. To je bila tudi prva uradna hokejska tekma v Sloveniji in tu se po uradnih dostopnih podatkih začne slovenska hokejska zgodovina. Zmagali so Ilirjani z rezultatom 15:1, Kamničani so edini gol dosegli z glavo, kar takrat še ni bilo proti pravilom.

Na območju Slovenskih Konjic že od leta 1999 deluje hokejski klub Yeti Slovenske Konjice, ki ima preko trideset rednih članov, med katerimi so tudi kvalitetni igralci iz drugih oddaljenih slovenskih mest, Maribora, Ljubljane in okolice. Dejavnosti kluba so raznovrstne. V prvi vrsti skrbimo za redne treninge hokeja ter rolanja za svoje člane, ki se izvajajo v 90 km oddaljeni Lukovici, kjer vadijo na pokritem igrišču. Vsako leto v Konjicah, v sklopu 1. lige državnega prvenstva Slovenije, organiziramo turnir v In-line hokeju - zelo cenjen turnir za Yeti-jev pokal, katerega se vsako leto udeležijo ekipe iz vse Slovenije. V letu 2010/2011 smo se pri In-line hokejski zvezi Slovenije prijavili za nastopanje v članskem moškem državnem prvenstvu 1. lige. Pri tem je naše moštvo doseglo zavidljivo 4. mesto med 12 ekipami. Tudi v letu 2011/2012 naš klub nastopa v članskem moškem državnem prvenstvu 1. lige pri In-line hokejski zvezi Slovenije, kot je tudi v vseh prejšnjih letih.

That's me!

Hokej na rolerjih

Hokej na rolerjih je pravzaprav šport, ki je enak hokeju na ledu, vendar s to razliko, da se namesto drsalk uporabljajo rolerji. Kot pri izvornemu športu se tudi pri hokeju na rolerjih uporablja palica s katero poskuša igralec z žogico ali pakom zadeti nasprotnikov gol. Rolerji so namenski, izdelani podobno kakor hokejske drsalke (čevelj), spodaj pa imajo namenska kolesa, kakršna potrebuje igralec. Velikost in oblika rolerja sta odvisni od funkcije, ki jo ima igralec. Obvezna je tudi uporaba zaščitne opreme (čelada, rokavice, ščitniki za goleni…). Število igralcev je 5 pri vsaki ekipi in od teh je iz vsake po eden igralec v golu (golman). Hokej na rolerjih se igra v za to namenjenih ograjenih igriščih s posebno podlago. (R.P.)

By Mojca Majerič, Maruša Kuk

Okoli sveta

Madagaskar 2011

rogram mednarodnega skupinskega prostovoljstva POTA že od leta 2006 ponuja prostovoljcem, da si Ppridobijo dragoceno izkušnjo in podarijo delček

svojega časa ljudem, ki živijo v drugi kulturi, z drugačnimi običaji in navadami.

V letošnjem poletju se je skupina enajstih prostovoljcev iz vseh koncev Slovenije odločila, da se poda na pot v neznano. Natančneje – na Madagaskar, kjer že vrsto let na različnih koncih delujejo tudi slovenski misijonarji.

Naša pot se je pričela 11. julija, ko je jekleni ptič vzletel iz Benetk, s ciljem varno prispeti na ta t.i. »Rdeči otok«. Vsak od nas je bil med potjo poln pričakovanj, v glavi pa so se nam porajala različna vprašanja. V trenutku, ko smo stopili na letališče glavnega mesta Madagaskarja - Antananariva, lahko rečem, da se je začelo » dogajati«. Pozabili smo na vsa pričakovanja, strahove, dvome… Začeli smo živeti našo pot, pot nepozabnih trenutkov in spominov.

Sprva smo se ustalili v glavnem mestu, pri Pedru Opeki. Akamasoa ali po malgaško »Dobri prijatelji«, kjer danes živi približno 20.000 Malgašev, nam predstavlja pravi čudež, ki je na nas pustil močan vtis s prizvokom Pedrovih besed, v katerih je bilo čutiti njegovo neverjetno predanost misijonskemu delu. Sledilo je pet oratorijev pri slovenskih misijonarjih: v okolici Manakare, pri Jožetu Adamiču; v Farafangani, kjer deluje Klemen Štolcar; v Matangi, pri Izidorju Grošlju; v Ampitafa pri Janezu Krmelju ter na naši zadnji postojanki – v Befotaki, pri Tonetu Kerinu. Prav vsak od njih je na nas pustil nepozaben in edinstven vtis. Pri Jožetu, kjer smo naše delo pričeli, smo se dobro »ogreli« in začutili ritem njihovega življenja. V Farafangani smo se soočili z najbolj številčno skupino otrok (okrog 600), ki je vsem nam predstavljala poseben izziv. V Matangi so nam družbo delali tudi študenti medicine, ki so, v na novo odprti ambulanti, ob našem prihodu, ravno začeli s svojim delom. V Ampitafa smo z otroci uživali v nekoliko bolj hladnem, a zato nič manj prijetnem ozračju. Bilo pa nam je v veselje, da smo kot prvi lahko izvajali oratorij v Befotaki, kjer je vse še v toku gradnje. Delo naših misijonarjev se ne ustavlja. Ob besedah, ki so nam jih namenili in so se nam trdno usidrale v srce, smo opazili, da jih žene naprej nova želja po nadgradnji njihovega predhodnega dela.

Letošnja oratorijska tema je bila Prilika o sejalcu. Z igrano igro smo tamkajšnjim otrokom v dveh dneh skušali ponazoriti bistvo, o katerem so pri skupinski delavnici tudi sami razmišljali in nam razmišljanje predstavili. Popoldnevi so minevali ob ustvarjalnih in športnih delavnicah ter basnih. Dnevi, polni dogodivščin so minevali hitro.

Upamo, da so z našim osebnim zgledom in dobro voljo, semena padla na plodna tla. Ne moremo delati čudežev. Verjamemo pa, da smo nekomu polepšali dan in se mu s tem vtisnili v spomin. A ne samo to - tudi v naših srcih so se zasadila dobra semena tamkajšnjih prebivalcev, katera bomo, upamo, znali prenesti tudi naprej. (M.M.)

Peru

ilo je avgusta letos ko se nas je skupina osmih prostovoljcev odpravila pustolovščini naproti na Bkrilih 24 ur trajajočega letala, ki nas je nazadnje

pustilo v Limi – glavnem mestu Peruja. Tam se je začelo tako naše popotovanje kot tudi naše prostovoljstvo – prvi na seznamu razlogov, zakaj smo se podali čez ocean, na drugi konec sveta. Prve tri tedne smo preživeli v centru za fante iz socialno ogroženih družin. Šlo je za nekakšen internat, ki tem fantom nudi spodobno življenje in možnost izobrazbe, ki jih lahko pelje k boljšim možnostim naproti, ko bodo enkrat odrasli.

Naša skupina je s fanti v teh treh tednih podoživela njihovo skromno življenje, kar je sabo prineslo veliko porcij riža in riža, premajhne postelje, prezgodnje vstajanje, vsakodnevno čiščenje tal…vse to pa polepšano z vsakodnevnim obiskom pekarne, kjer so prodajali najboljše »Empanade de quesso« na svetu, s toplimi odejami iz prave alpakine oziroma lamine volne, z vsakodnevnim nasmehom, ki je kar izžareval srečo otroka, ki te je zbudil ter hkrati vedel, da se bosta danes spet igrala ter s plesom, igro in učenjem z otroci. Tako smo iz centra ponesli eno zares lepo izkušnjo prostovoljstva in tople občutke v srcih, ki v nas živijo še danes. In kam smo jih ponesli še preden smo se vrnili domov…

Po Peruju! Pot nas je ponesla na sam jug države. Najprej v, kar dvaindvajset ur avtobusne vožnje oddaljenim in 3400 metrov višje ležečim mestom – Cuzco. Pravijo, da ko enkrat prideš tja, le težko zapustiš to mesto. Tako smo tudi me najprej podaljšale bivenje v mestu, nato je sledilo še težko slovo od mesta Inkov, dobre kuhinje, zabave…in seveda mesta, od koder vodi pot na Machu Picchu, eno izmed sedmih čudes sveta. Tam se ti nekako zazdi, da šele, ko enkrat sediš na njegovih terasah, se zares zaveš, kaj to pomeni. Že sama velikost mesta mu daje svojo veličino, kaj šele njegovo zgodba in duh, ki ga še danes nosi v sebi. Za tem smo si ogledali še Puno, ki leži neposredno ob najvišje ležečem plovnem jezeru Titicaca in Arequipa – belo mesto od koder vodi pot v najgloblje

k a n j o n e n a svetu, ki očarajo s p o s e b n i m i » p l a n i n s k i m i kočami«, katere v ceni ponujajo tudi bazene pod palmami…Ter za konec še obisk puščave na več načinov – od prelepih plaž, vseh vrst ptic, uganke Nazca lines pa vse tja d o z a d n j e g a s p u s t a s sandboardom po sipinah. (M.K.)

Utrinek iz Peruja.

By Laura Pletikos

Novo in unikatno

By Ana Kovačič

P.P.

Albanija – dežela orlov

Mirëdita! [mirdita] (Dober dan!)

a kaj človek najprej pomisli, ko nekdo omeni državo Albanijo? »Šiptarji«, veliko tatvin, ljudje se pobijajo Nmed sabo ipd. Tako so nas pred potovanjem po tej

»nevarni« državi tudi opozarjali naši prijatelji. A resnica je popolnoma drugačna. V tej preprosti, majhni ter najjužnejši državi jugovzhodne Evrope, živijo umirjeno prijazni ljudje.

Od kod izraz »šiptarji«? Albanija je po albansko Shqipëria [Ščiperija], kar pomeni dežela orlov, kar je tudi razlog, da imajo v svoji zastavi orla.

Nekaj značilnosti:Država je malo večja od Slovenije, uradni jeziki so albanščina, grščina ter makedonščina, njihova valuta je Lek, večina Albancov jih je ateistov, ker povojna komunistična oblast ni dovoljevala nikakršnih verskih aktivnosti. Najvišji vrh je Korab (2764 m n. v.), najdaljša reka je Drin, ki nastane iz Belega Drina, ki izvira v albanskem mestu Kukës ter iz Črnega Drina, ki izvira v makedonskem mestu Struga.

glavnega albanskega mesta, kjer smo se ustavili in si mesto tudi ogledali. Rečem lahko, da gre za tipično evropsko mesto. Imajo vse. Od hotelov, parkov, kazinoja do vseh pomembnih državnih inštitucij, opere itd. Ponoči smo se peljali skozi popolnoma prometno zabito pristaniško mesto Drač ter se namestili v hotelu v narodnem parku Logora. Najvišji vrh tega parka je Queres (2018 m), poln različnih žuželk. Razgled z vrha je prekrasen. Vidi se albanska obala, pogled ti sega vse do grških Jonskih otokov. Obala je lepa, mirna, saj Albanija običajno ni počitniška točka turistiov. Obalo kazijo le bunkerji, ki pa so jih spremenili v bolj uporabne slačilnice. Iz obmorskega mesta Saranda smo se preko arheološkega mesta Butrint odpravili v Gjirokaster, ki ga s hriba varuje trdnjava in kjer se dandanes dogajajo razne kulturne prireditve ter koncerti. Mesto ima zelo strme ulice ter tudi zelo veliko prometa. Vozniki pa niso ravno vzorni. Prava adrenalinska vožnja se nam je zgodila naslednji dan, ko smo se odpravili v pogorje Nemerička, na vrh Papingut, ko je eden od voznikov imel v desni roki telefon in se pogovarjal, z levo pa je držal vrata, da se mu ne bi odpirala med vožnjo. Kako mu je uspelo voziti, ne vem. Naslednja destinacija je bilo mesto Berat, ki ga zaradi posebnih hiš v starem delu mesta, imenujejo tudi »mesto tisočerih oken«. Iz Berata se lahko s kombijem zapelješ do začetne točke novega vzpona od koder se povzpneš na vrh Partizan, do katerega je speljana zelo lepa pot – kot nekakšna romarska pot, ki vodi do grobnice (na vrhu, 2416 m). Pot iz Berata nas je peljala proti enemu večjih albanskih mest, Elbasanu. V mestu je ogromna stara trdnjava, kjer so sedaj urejeni muzeji, pokrito arheološko najdišče, zelo dobre restavracije in tudi ogromen zeleni vrt. Iz Elbasana bi morali iti na ogled Voskopolja, a nam zaradi prenove ceste to ni uspelo. Smo pa zato prej prispeli v Korčo, glavno mesto jugovzhodne Albanije, le 30 kilometrov oddaljena od Ohridskega jezera. V hotelu nad mestom, smo doživeli tudi zbor njihovega Rotary kluba, kjer smo se naužili albanske »visoke mode«. Ker je vsega lepega je enkrat konec«, se je po dvanajstih prijetno planinsko obarvanih dnevih, končalo tudi naše potovanje. In spet smo se odpravili na dolgo pot čez Makedonijo, Srbijo in Hrvaško nazaj do naše prelepe domovine.

Faleminderit! [falimenderi] (Hvala!)

Moje potovanje po Albaniji:Pot smo pričeli v Ločah in nadaljevali z nočno, jutranjo in dnevno vožnjo preko Hrvaške ter Črne Gore, vse do mejnega prehoda Hani i Hotit in mesta Koplik v Albaniji, kjer se nas je okoli 20 pogumnih planincev iz vse Slovenije presedlo iz udobnega avtobusa v 3 manjše kombije. Od tu smo se odpravili na 50 kilometrov dolgo pot po makadamu na drugo stran hriba, v kraj Thethi. Spali smo pri družini z 20 člani, v otroških sobah. Kje so ta čas spali njihovi otorci še vedno ne vem. Vas ima manjšo trgovino, cerkev, šolo in tudi svojo hidroelektrarno. Elektrika v vasi je tako šibka, da sem po desetih minutah sušenja las obupala in se okoli raje sprehajala z mokrimi lasmi. V času našega obiska je na vaški šoli potekal tretji mesec intenzivnega učenja angleščine in tamkašnji otroci so angleško govorili bolje, kot marsikateri učenec v slovenski osnovni šoli po štirih letih. Naslednje jutro smo se zgodaj odpravili na goro Maya e Arapit (2217 m), v pogorju Prokletije, zvečer pa smo uživali ob okusni domači večerji, ki jo je za nas pripravila naša družina. Naslednji dan smo se odpravili na 50-kilometrsko adrenalinsko vožnjo po makadamu in ostrih ovinkih. Pot nas je vodila od Kelpika preko Kruje do Tirane,

Albanski bunker.

Berat oz. mesto tisočerih oken» «

By MCDD

Open call

Delo za mlade

MCDD pridobil status strokovnega sodelavca

rednja šola za gostinstvo in turizem Celje je srednja poklicna in strokovna šola, ki izobražuje, vzgaja in Sustvarja že od leta 1960. Ponosni so na bogato

tradicijo, na desetletja vrhunskih uspehov v stroki, na strokovnost in prijaznost učiteljev. Veselijo jih uspehi bivših dijakov, ki so ustvarili izjemne kariere – z nekaterimi poslovno sodelujejo, drugi jih obiščejo, tretji se vrnejo k njim kot učitelji. Šola je sodobna, ker sledijo izzivom digitalne dobe, spremembam v sprejemanju znanja ter premikom v družbeni klimi. Trudijo se za medsebojno razumevanje in strpno sporazumevanje. Šola je dinamična, ker se nenehno spreminja, da bi ostala kakovostna, prijazna in topla šola.

se lahko zglasiš v zgornjih prostorih Mladinskega centra Dravinjske doline, ali pa pokličeš na telefonsko številko 03 759 1320.

V mladinskem centru smo veseli in ponosni, da lahko pripomoremo k uspešnem praktičnem usposabljanju dijakov. (L.P.)

By Laura Pletikos, Nina Strmšek

V mesecu decembru je Mladinski center Dravinjske doline s Srednjo šolo za gostinstvo in turizem Celje podpisal pogodbo o izvajanju obveznega prakt ičnega usposabljanja dijakov. Mladinski center Dravinjske doline in šola sta se s tem obvezala, da bosta izvedla vzgojno-izobraževalni program za dijake SSI Gastronomija in turizem. Od vsakega, ki bi želel opravljati delovno prakso v mladinskem centru se pričakuje:

ź da redno prihaja in vestno opravlja dela in naloge, ki jim daje pooblaščeni izvajalec praktičnega usposabljanja z delom,

ź da spoštuje učni oziroma delovni red,ź da spoštuje predpise o varstvu pri delu,ź da vestno ravna s premoženjem in opremo

delodajalca,ź da vodi dnevnik dela,ź da izpolnjuje druge obveznosti, ki jim jih naloži

izvajalec praktičnega usposabljanja.

Pri nas je decembra praktično usposabljanje uspešno opravil že eden izmed dijakov Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje, Gašper Kene, ter s tem izpolnil pogoj za napredovanje v višji letnik oz. za zaključek izobraževanja. Ker je Gašperju bilo delo pri nas všeč je, po usposabljanju, izrazil željo, da bi pri nas delal preko študentskega servisa. S tem je nas pester kolektiv postal bogatejši še za enega pridnega člana.

Mladinski center Dravinjske doline ostaja na seznamu strokovnih sodelavcev Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje, kar pomeni, da imajo vsi zainteresirani dijaki še naprej možnost opravljati prakso v našem mladinskem centru. Če te mika, da bi pri nas pridobival praktično znanje

Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje.

Projekt »Pripravniki«

mesecu decembru smo v mladinskem centru pričeli z izvajanjem enoletnega projekta »Pripravniki«, ki je Vnamenjen spodbujanju zaposlovanja iskalcev prve

zaposlitve - pripravnikov na področju socialnega varstva. Namen pripravništva je vpeljevanje in usposabljanje mladih šolskih kadrov, ki so zaključili višjo, visoko ali univerzitetno stopnjo izobraževanja. V času pripravništva mladi strokovnjaki spoznajo način dela in strokovne doktrine v praksi. Socialna zbornica Slovenije kot glavne cilje pripravniškega usposabljanja navaja izobraževanje in vzgajanje za delo ter osebni razvoj pripravnika. V okviru projekta se tako mladim pripravnikom nudi pridobivanje splošnega znanja s področja socialnega varstva, umeščanje strokovnega znanja s teoretične na praktično poklicno raven, poglabljanje znanja in veščin potrebnih za opravljanje samostojnega strokovnega dela na področju socialnega varstva ter priprava na strokovni izpit. Med usposabljanjem vodi vsak pripravnik dnevnik, kjer opisuje in beleži vse kar se je dogajalo v času opravljanja pripravništva. Prav tako ima pripravnik tedenska srečanja z mentorjem, ki skrbi, da pripravnikovo usposabljaje poteka po določenem programu.

V okviru projekta smo v našem mladinskem centru, na delovno mesto mladinski svetovalec, zaposlili univerzitetno diplomirano socialno delavko, Nino Strmšek, iz Slovenskih Konjic. Nina bo v sklopu pripravništva pridobivala nova znanja in kompetence s področja dela z mladimi. Vključena bo v najrazličnejše aktivnosti našega centra, kjer bo seznanjena z raznovrstnimi metodami informiranja in dela z mladimi. Aktivno bo sodelovala pri snovanju in izvajanju aktualnih programov in projektov, ki že potekajo v sklopu mladinskega centra. Obenem pa bo imela pomembno vlogo pri nadgradnji obstoječih programov in projektov, na način, da bodo slednji spodbujali pridobivanje socialnih veščin pri mladih, razvijali strategije individualne in skupinske interakcije ter komunikacije med mladimi. Znotraj pripravništva bo pripravila izkustvene delavnice (okrogle mize, pogovorne delavnice ipd.), ki bodo vključevale aktualne teme na področju mladinskega polja. Prva tovrstna delavnica jo čaka že v mesecu januarju, ko bo na OŠ Loče izvedla delavnico z naslovom »Junaki našega časa - kdo so in zakaj?«. Z izvajanjem tematskih delavnic bo nadaljevala v sklopu Zimske šole kreativnosti, kjer bo vključena v snovanje, koordinacijo in izvedbo celotnega projekta. Prav tako bo na redni osnovi bo skrbela za stik z mladimi in prostovoljci, ki se vključujejo v programe našega mladinskega centra. Iskala bo nove načine za pridobivanje še večjega števila mladih, ki se bodo navduševali za dogajanje pri nas. (N.S.)

MCDDogaja...

JANUAR

Sobota 07.01.201221.00, prireditvena dvorana MC Patriot

Karaoke

Petek 13.01.201221.00, prireditvena dvorana MC Patriot

Tematski večer – Mater je mraz


LAN party


Dijaški žurOrg. KDDD


Srbski turbo večer

Četrtek 26.01.201220.00, prireditvena dvorana MC PatriotLiterarni večer – Z besedo med ljudi

Org. Literarno društvo gnezdo


Funky night


Predkulturni študentski žur - Rock koncertOrg. KŠDD

Torek 07.02.201220.00, prireditvena dvorana MC Patriot

KULTURNI TEDEN - Večer vokalne glasbeOrg. KŠDD

Sreda 08.02.201220.00, prireditvena dvorana MC Patriot

KULTURNI TEDENPredstavitev pesniške zbirke in gledališka igra

Org. KŠDD

Četrtek 09.02.201220.00, prireditvena dvorana MC Patriot

KULTURNI TEDEN - Jazz večerOrg. KŠDD


KULTURNI TEDEN - Mega koncertOrg. KŠDD


KULTURNI TEDEN - BIG FOOT MAMAOrg. KŠDD

Nedelja 12.02.201220.00, prireditvena dvorana MC Patriot

KULTURNI TEDEN - Večer Toneta PavčkaOrg. KŠDD

Torek 14.02.201218.00, prireditvena dvorana MC Patriot

Valentinov Jagodni žur – fotografiranje parovOrg. MCDD


Lokalni predizbor za Rock Otočec 2012Org. MCDD

Sobota 18.02.201222.00, prireditvena dvorana MC PatriotPustovanje s skupino COVERLOVER

Org. MCDD

Ponedeljek 20.02.2012 do srede 22.02.201208.00 – 14.00, prostori MCDD

Zimska šola kreativnostiOrg. MCDD

Četrtek 23.02.201220.00, prireditvena dvorana MC PatriotLiterarni večer – Z besedo med ljudi

Org. Literarno društvo Gnezdo


Dijaški žurOrg. KDDD


Hip Hop NightOrg. Hip Hop Konjice

INTERNET - Mladim je na voljo v prostorih MC Patriot brezplačen dostop do brezžične povezave za prenosne računalnike in dva računalnika v info pisarni MCDD.

FEBRUAR


KULTURNI TEDEN - Cirkuška delavnicaOrg. KŠDD

22.00, prireditvena dvorana MC PatriotKULTURNI TEDEN - Otvoritveni žur

Org. KŠDD


KULTURNI TEDENOtvoritev fotografske razstave – Kulturni skozi leta

Org. KŠDD

22.00, prireditvena dvorana MC PatriotKULTURNI TEDEN - Mega rock koncert

Org. KŠDD

Nedelja 05.02.201220.00, prireditvena dvorana MC PatriotKULTURNI TEDEN - Komični večer

Org. KŠDD

Ponedeljek 06.02.201220.00, prireditvena dvorana MC PatriotKULTURNI TEDEN - Potopisni večer

Org. KŠDD

finaČa 11

Documents