fizika energijskih virov
DESCRIPTION
Fizika energijskih virov. II Shranjevanje energije. Uvod. Večina naprav, ki porabljajo energijo (npr. električne naprave), le-to ne porabljajo časovno konstantno dnevne, tedenske, sezonske spremembe. delež celotne proizvodnje. %. vršna. del proizvodnje iz shranjevanja. vmesna. - PowerPoint PPT PresentationTRANSCRIPT
Fizika energijskih virov 2005/06 B. Golob
Fizika energijskih virov
II Shranjevanje energije
UvodVečina naprav, ki porabljajo energijo (npr. električnenaprave), le-to ne porabljajo časovno konstantno dnevne, tedenske, sezonske spremembe
tipična dnevna poraba energijev večjem mestu
primer tedenske porabe energije
osnovna
vmesna
vršna
poraba
del osnovne proizvodnjeza shranjevanje
del proizvodnjeiz shranjevanja
delež celotne proizvodnje%
vir:S.W. Angrist,Direct EnergyConversion
Fizika energijskih virov 2005/06 B. Golob
Fizika energijskih virov
II Shranjevanje energije
Uvod
osnovne potrebe:osnovne energetske proizvodne zmogljivosti:zadoščanje najbolj stalnih energijskih potrebnajvišji izkoristki, najcenejši primarni viritipično termoelektrarne, hidroelektrarne, jedrske elektrarne
vmesne potrebe:različne energetske zmogljivosti, tipično v uporabi le preko dnevafosilna goriva, nižji izkoristki, plinske turbine
vršne potrebe:tipično najstarejši tipi proizvodnih zmogljivosti, najnižji izkoristki
shranjevanjeenerg.
Fizika energijskih virov 2005/06 B. Golob
Fizika energijskih virov
II Shranjevanje energije
Uvod
zbiralniki energije
mehanični (kinetična in potencialna energija), toplotni (latentna in specifična toplota), kemični,elektrokemični (baterije in akumulatorji), elektromagnetni jedrski
najpomembnejši in najstarejši način “shranjevanja”:manjšanje oscilacij v porabi;od nekdaj elektroenergetski sistemi prodajajo energijo, proizvedeno v periodah manjše porabe, po nižji ceni;
Fizika energijskih virov 2005/06 B. Golob
Fizika energijskih virov
II Shranjevanje energije
mehanični zbiralniki
črpalne elektrarne:črpanje vode na večjo višino ob presežku produkcije;hidrolektrarna ob pomanjkanju;črpalka/turbinaWelek → Wpot → Welek’
izkoristek:- izgube zaradi izparevanja- mehanske izgube
Welek’Welek
~ 0.7-0.85(ekonomski izk. boljši)
pomembne pri izračunustroškov proizvodnihzmogljivosti, ki ne zagotavljajo energijekonstantnoČrpalna HE Avče, http://www.seng.si/che_avce/
Fizika energijskih virov 2005/06 B. Golob
Fizika energijskih virov
II Shranjevanje energije
mehanični zbiralniki
črpalne elektrarne:Welek → Wpot → Welek’
Maksimalni bruto padec: Hb = 521,00 mKoristni volumen vode: Vk = 2.170.000 m³Instalirani pretok (turbinski režim): Qi = 40 m³/sInstalirani pretok (črpalni režim): Qč = 34 m³/sInstalirana moč turbine: Pi = 185 MWInstalirana moč črpanja: Pč = 180 MWLetna proizvodnja električne energije: El = 426 GWhLetna poraba energije za črpanje: Eč = 553 GWh
Črpalna HE Avče, http://www.seng.si/che_avce/ Welek’Welek ~ 0.77
Fizika energijskih virov 2005/06 B. Golob
Fizika energijskih virov
II Shranjevanje energije
mehanični zbiralniki
kakšna je efektivna gostota shranjene energije – primerjava z drugimi načini shranjevanja?
v taki gostoti upoštevamo specifično energijo (dW/dm ali dW/dV) kot tudi izkoristek pretvorbe v uporabno obliko energije;
primer črpalne elektr.:za vodo shranjeno v rezervoarju 100 m nad turbino, tipičenizkoristek turbine in generatorja je ~0,8:dW’/dV = dW/dV = gh dV/dV = gh ~ 0,8 MJ/m3
ali dW’/dm = 0,8 kJ/kg
Fizika energijskih virov 2005/06 B. Golob
Fizika energijskih virov
II Shranjevanje energije
mehanični zbiralniki
vztrajniki
kompozitni materiali (Kevlar)magnetni ležaji za zmanjšanjetrenjaWelek’Welek ~ 0.9
specifična uporaba: UPS, avtomobili, vlak
elektromotor/generatorWelek → Wkin → Welek’
rotor:obroč Wkin/m = /2natezna trdnost: gostotaza druge oblike rotorjevnekoliko drugače, še vedno /2
material gostota[kg/m3]
F/S[MPa]
spec. energ.[MJ/kg]
strošek[US$/MJ]
bukev 700 125 15,1 145
Kevlar 1320 1800 180 120
jeklo 7830 2540 44 60
vir:S.W. Angrist,Direct EnergyConversion
Fizika energijskih virov 2005/06 B. Golob
Fizika energijskih virov
II Shranjevanje energije
mehanični zbiralniki
zrak s povečanim tlakom
motor-generator
izgorevanje
kompresor
dodatnohlajenje
sklopka
turbina
gorivo
elek. energ. elek. energ.
podzemni zračnirezervoar
povzeto po:S.W. Angrist,Direct EnergyConversion
s pomočjo energije, ki je navoljo, stisnemo zrak in ga spovečanim tlakom shranimo v (podzemni) rezervoar
ob potrebi ta zrak zmešamo z gorivom ter vžgemo, da poganja turbino in generator
dovedena energija
oddana energija
adiabatsko stiskanje zraka:T2=(p1/p2)(1-)/ T1
T1=293K, p1=105 Pa, p2=100x105 Pa=1,4 T2=1094K=820oCdodatno hlajenje,omejitve za rezervoarje!
Fizika energijskih virov 2005/06 B. Golob
Fizika energijskih virov
II Shranjevanje energije
termični zbiralniki
energija, ki je na voljo, se z izmenjavo toplotepretvori v notranjo energijo snovi
specifična toplota (zvišanje T)latentna toplota (fazni prehod)
dnevni zbiralnikisezonski zbiralniki
nizko-T zbiralniki (izmenjava toplote pri T<~120oC)visoko-T zbiralniki (izmenjava toplote pri T>~120oC)
Fizika energijskih virov 2005/06 B. Golob
Fizika energijskih virov
II Shranjevanje energije
termični zbiralniki
tipično termični zbiralniki namenjeni shranjevanju energije,potrebne za ogrevanje
sobna T: vodaT=30oC dW/dV = cpT = 126MJ/m3
zaenkrat ni uporabnih materialov za shranjevanje s pomočjolatentne toplote pri sobni T;
magnetit (Fe3O4)dW/dV = 115 MJ/m3 (cp=7,5x102 J/kg, =5,1x103kg/m3)
visoke T:železov klorid, Ttal=304oC, =2,9x103 kg/m3, qtal=2,6x105J/kgdW/dV = qtal = 763 MJ/m3
povzeto po:S.W. Angrist,Direct EnergyConversion
Fizika energijskih virov 2005/06 B. Golob
Fizika energijskih virov
II Shranjevanje energije
termični zbiralniki
vir:http://www.dlsc.ca/how.htm
primer naselja v Kanadi
sončni kolektorji
kratko-trajnitermični zbiralnik
dolgo-trajnitermični zbiralnik
Fizika energijskih virov 2005/06 B. Golob
Fizika energijskih virov
II Shranjevanje energije
termični zbiralniki
vir:http://www.dlsc.ca/how.htm
primer naselja v Kanadiskupna površina2,3x103 m2
generirajo 1,3 MWsredi sončnega dneva
“tipična” dnevna poraba energije v gospodinjstvu~200 MJ (55 kWh);od tega ~120 MJ za ogrevanje ~4 MJ za ogrevanje vode
v naselju 52 hiš, potrebuje0,64x1010 J/dan
produkcija 1,3MW x 6 ur x 0,6 () ~ 1,7x1010 J
preostanek ~1,0x1010 J za shranjevanje
Fizika energijskih virov 2005/06 B. Golob
Fizika energijskih virov
II Shranjevanje energije
termični zbiralniki
vir:http://www.dlsc.ca/how.htm
primer naselja v Kanadi
kratkotrajni (dnevni)zbiralnik
prejema energijo od kolektorjevin jo razporeja med hišami in dolgotrajnim zbiralnikom
segreta glikolnaraztopina iz sončnihkolektorjev preko toplotnega izmenjevalcaogreje vodo na 75oC;120m3, T=(75-46) KW=VcpT = 1,5x1010J
Fizika energijskih virov 2005/06 B. Golob
Fizika energijskih virov
II Shranjevanje energije
termični zbiralniki
vir:http://www.dlsc.ca/how.htm
primer naselja v Kanadi dolgotrajni (sezonski) zbiralnik
segrejeokoliškozemljo na80oC
kamenje, cp~850 J/kgK~2,7x103 kg/m3
T=30 K
W~1,9x1012 Jpri ocenjeni dnevniporabi zadošča za~100 dni
S~900 m2
V~27x103 m3