uporaba virov in literature v geografiji

UPORABA VIROV IN

LITERATURE V

GEOGRAFIJI

Ljubljana, 2014

UVOD

V GEOGRAFIJO

Tomaž Gorenc

UPORABA VIROV V

GEOGRAFIJI

objekt proučevanja;

primarni in poglavitni vir, laboratorij črpanje najosnovnejšega gradiva, proučevanje pojavov,

raziskovanje zakonov;

terensko proučevanje je ključnega pomena in nepogrešljivo;

pomanjkljivosti možnosti proučevanja pojavov v pokrajini odpravljamo z uporabo drugih virov.

VIR POKRAJINA živa stvarnost

TERENSKO PROUČEVANJE pogosto nezadostuje, ker:

je prekratkotrajno in premalo organizirano (potrebnaso daljša opazovanja),

je predrago in prezamudno za posameznika,

so pojavi preveč množični,

nismo dovolj strokovno usposobljeni ali opremljeni(npr. geološko kartiranje in vrtanje, geodetskeizmere),

se ne da razbrati vzrokov in razlogov za dosedanjirazvoj pokrajine,

so nekateri podatki že na voljo ...

DRUGIH VIROV se poslužujemo pri tolmačenjunekaterih fizičnogeografskih in predvsem družbeno-geografskih pojavov.

VIRI originalni podatek ali izvirno gradivo omogoča

pravilnejše ali boljše spoznavanje pojavov in njihovega razvoja,

potrebno jih je poiskati in prirediti za lastne potrebe (le redko so primerni za takojšnjo uporabo),

podatki, ki so "skriti" v aktih, zapiskih, referatih, popisih, člankih, spletnih straneh;

potreben je kritičen pretres vira (preveriti njihovo vrednost in zanesljivost);

različne delitve virov glede na originalnost, vsebino ipd.

Delitev virov po originalnosti podatkov 1

VIRI IZ PRVE ROKE

gradivo samo po sebi izpričuje dogodek ali podatek, oz. je mogoče ugotoviti neposreden stik avtorja z dogodki /

navedbami, ki jih vir opisuje.

VIRI IZ DRUGE ROKE

ni neposrednega stika, med avtorjem in dogodkom oz. dejstvom je eden ali več posrednikov, zato je nujna večja

previdnost pri uporabi:

zaokroževanje, prirejanje, potvarjanje, popravljanje podatkov,

vsebinska predelava (pretiravanje, omalovaževanje…),

značaj avtorja (objektivnost, senzacionalnost…),

značaj dela (znanstvena razprava, poljudni članek, časopisni članek…),

okolje in čas nastanka (istočasen ali kasnejši)...

Delitev virov po originalnosti podatkov 2

PRIMARNI VIRI

originalni in avtentični viri

SEKUNDARNI VIRI

ponavljajo originalni podatek – večina literature

Delitev virov po vsebini in naravi

1. ROKOPISNI VIRI (akti, korespondenca, anali,

kronike, popisi…);

2. PUBLICISTIČNI VIRI (časopisi, politične

publikacije, poročila komisij in državnih organov ...);

3. USTNO IZROČILO (pripovedi, miti, govorice …);

4. STATISTIČNI VIRI (popisi, evidence, registri ...);

5. KARTE, MAPE, PODOBE, FOTOGRAFIJE,

SLIKE (mestni načrti, katastrske mape ...);

6. PREOSTANKI PRETEKLOSTI

materialni preostanki (arheološke in kulturno-

zgodovinske najdbe, turistične znamenitosti,

pokrajinske poteze itd.),

preostanki duhovne kulture (krajevna imena,

pridevniki, običaji, pravne oblike ...),

za razliko od pisnih virov niso podrejeni volji

sestavljalca pomen terenskega dela

1. ROKOPISI ali ARHIVALIJEna roko napisane ali natipkane listine, akti, dopisi, korespondenca, zapisniki, plani, poročila, protokoli, urbarji, pogodbe, kronike, anali ...;hranijo arhivi (od 18. stol. dalje, pravilo provenience)• arhivi na Dunaju, v Gradcu, Celovcu, Trstu, Gorici, Benetkah,

Ljubljani, deželni in lokalni arhivi AO (LJ, MB, CE, KP, Piran, Ptuj, Brežice, Škofja loka ...), arhivi SFRJ Arhiv RS;

v geografiji se uporabljajo: za prikaz razvoja nekega pojava ali dejavnosti (npr. rabe tal,

fužinarstva, razvoja industrije ...), za primerjavo dveh obdobij (npr. pokrajina pred in po

industrializaciji), za historičnogeografske raziskave (npr. razvoj prometnih poti), dokumentiranje dogodkov (npr. potresi, suše, poplave ...),

demografskih razmer (npr. izseljeništvo), političnih dogodkov, pravnih aktov (npr. agrarna reforma) ipd.

2. PUBLICISTIČNI VIRI dnevno in periodično časopisje, revije, lokalni ali

krajevni časopisi, časopisi podjetij, priložnostne publikacije, brošure ...;

vir podatkov pri seznanjanju s preobrazbo pokrajine;

potrebna kritičnost pri uporabi (politična obarvanost, senzacionalizem, izkrivljenost ...);

uradni listi državne uprave (zakonski predpisi, ukrepi, upravna razdelitev), poročila komisij, občinski načrti ipd.;

3. USTNO IZROČILO splošno majhna uporabnost za geografsko

proučevanje (težka preverljivost, nekritičnost,časovna odmaknjenost dogodkov);

4. STATISTIČNO GRADIVO

smiselno sodi med arhivalije in publicistične vire;

je izjemnega pomena za geografsko proučevanje;

hidrometeorološki letopisi, Statistični godišnjak

SFRJ, Demographic Yearbook, občinske

statistike, Statistični letopis RS, Rezultati

raziskovanj, Statistical Yearbook ...

popisi prebivalstva:

1854, 1869, 1880, 1890, 1900, 1910, 1921, 1931,

1948, 1953, 1961, 1971, 1981, 1991, 2002, 2011;

5. KARTE, PODOBE,

FOTOGRAFIJE

obče in posebne karte;

starejše karte, podobe in fotografije:

dokumentarni značaj (pogosteje boljše in

točnejše od opisov);

viri za spoznavanje geografske preobrazbe

pokrajine;

stare zemljevide hranijo Zemljepisni muzej,

NUK, Narodni muzej…

razglednice in umetniške slike.

SODOBNI ELEKTRONSKI

INFORMACIJSKI VIRI

olajšanje dostopa in uporabe;

CD-ROMI, elektronske revije in knjige, on-line

knjižnice, svetovni splet itd.;

knjižnica Oddelka za geografijo - elektronske

bibliografske baze podatkov:

GEOFF,

COBIB COBISS,

Geobase-Geography.

GIS

http://www.cobiss.si/

http://www.cobiss.si/

http://www.ctk.uni-lj.si/

http://www.ctk.uni-lj.si/

http://geo.ff.uni-lj.si/index.php?q=publikacije/dela

http://geo.ff.uni-lj.si/index.php?q=publikacije/dela

http://zgs.zrc-sazu.si/Publikacije/Geografskivestnik/tabid/301/language/sl-SI/Default.aspx

http://zgs.zrc-sazu.si/Publikacije/Geografskivestnik/tabid/301/language/sl-SI/Default.aspx

http://www.stat.si/

http://www.stat.si/

GEOGRAFSKA LITERATURA

ATLASI

GEOGRAFSKI UČBENIKI IN PRIROČNIKI

ZNANSTVENE IN METODOLOŠKE RAZPRAVE

POMOŽNA LITERATURA

GEOGRAFSKE REVIJE

ATLASI

zbirke kart za Zemljino površje, regijo, deželo;

16.–19. stoletje: izrazito univerzalni značaj s

prikazovanjem poglavitnih potez Zemljinega površja;

sodobni atlasi – prevlada posebnih kart + fotografije,

komentarji kart, indeksi geografskih imen ...

svetovni, nacionalni, regionalni, šolski, tematski,

elektronski atlasi ...

GEOGRAFSKE BIBLIOGRAFIJE,

SLOVARJI IN ENCIKLOPEDIJE

GEOGRAFSKI UČBENIKI

IN PRIROČNIKI

podatki o izdanih knjigah sistematični pregledi

literature,

geografski slovarji pojmi, termini, izrazi,

slovarji geografskih imen,

enciklopedije.

pregled pomembnejših

učbenikov in priročnikov obče

in regionalne geografije

glej Uvod v geografijo, str. 140–146

IZBOR POGLAVITNE GEOGRAFSKE

LITERATURE O SLOVENIJI

Melik: Slovenija (splošna geografija+ 4 regionalne

monografije; 1936-1963)

Ilešič: Slovenske pokrajine (GO 26, 3-4, 1979)

Krajevni leksikon Slovenije (I-IV; 1968-80/1995)

Gams, Vrišer: Geografija Slovenije (1998)

Slovenija - Pokrajine in ljudje (ZRC SAZU, 1998)

Monografije posameznih pokrajin (Bračič,

Gams, Ilešič, Melik, Medved, V. in M. Klemenčič,

Lah, Titl, Žagar, Zgonik, Belec, Vrišer, Kokole…)

Zborniki zborovanj slovenskih geografov

Regionalizacije - Melik, Ilešič, Gams,

Vrišer, Plut, Natek, Kladnik, Perko…

glej Uvod v geografijo, str. 146–153

Jugovzhodna

Koroška (1970)

Voglajnsko-Sotelska

Slovenija (1974)

Zgornje Posočje

(1978)

Mariborsko Podravje

(1979)

Gorenjska

(1981; 2013)

Dolenjska in

Bela Krajina (1984)

Notranjska

(1987)

Primorje

(1990)

Savinjska

(1993)

Spodnje Podravje s

Prlekijo (1996)

Ljubljana

(2000)

POGLAVITNA GEOGRAFSKA LITERATURA

O SLOVENIJI

ZBORNIKI ZBOROVANJ

Šaleška in

Zgornja

Savinjska

dolina

(2004)

Pomurje (2009)

SLOVENSKE GEOGRAFSKE REVIJE

GEOGRAFSKI VESTNIK od leta 1925, izdaja ZGS;

GEOGRAFSKI OBZORNIK od leta 1954, izdaja ZGS;

GEOGRAFSKI ZBORNIK od leta 1952, izdaja GIAM ZRC SAZU; od leta 2003 združen z revijo

GEOGRAPHICA SLOVENICA od leta 1971, izdajal Inštitut za geografijo, od leta 2003 dalje GIAM ZRC SAZU kot

ACTA GEOGRAPHICA SLOVENICA/GEOGRAFSKI ZBORNIK

+ =

SLOVENSKE GEOGRAFSKE REVIJE

DELA od leta 1985, izdaja Oddelek za geografijo FF UL;

REVIJA ZA GEOGRAFIJO od leta 2006, izdaja Oddelek za geografijo FF UM;

ACTA CARSOLOGICA od leta 1955, izdaja Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU;

GEOGRAFIJA V ŠOLI od 1991, izdaja Zavod RS za šolstvo;

Časopisi s članki z geografsko vsebino: Gea, Annales, Ib revija, Kras, Naše jame, Planinski vestnik, Proteus, Ujma, Urbani izziv, Slovenski etnograf ipd.

DRUGA GEOGRAFSKA

LITERATURA

znanstveni in raziskovalni elaborati

doktorske disertacije,

magistrska dela,

diplomska dela,

seminarske naloge.

raziskovalne naloge,

strokovne ekspertize,

naročene raziskave,

projektne naloge.

IZDELAVA PISNIH

IZDELKOV

v slovenskem jeziku, oblikovno in jezikovno pravilno;obojestransko natiskano na papirju formata A4;velikost črk 12, razmik 1 (ali 1,5) vrstice, obojestranska poravnava besedila; obvezno številčenje strani (začenši s kazalom ali prvim poglavjem – naslovnica nima zaporedne številke!);

obvezna naslovnica, ki vsebuje:– naziv univerze, fakultete in oddelka z velikimi tiskanimi

črkami;

– ime in priimek avtorja/avtorice;

– naslov (in morebitni podnaslov) ter vrsta naloge oz. vaje;

– navedbo študijskega programa avtorja;

– ime in priimek, akademski in znanstveni naziv mentorja/mentorice naloge;

– kraj in leto izida naloge.

OBLIKOVANJE IZDELKOV

glej navodila za izdelavo zaključnih seminarskih nalog

http://geo.ff.uni-lj.si/zakljucna-seminarska-naloga

P r

i m

e r

n

a s

l o

v n

i c

eP

r i m e

r n a

s l o v n

i c e

Predpisana obvezna poglavja so:

– KAZALO VSEBINE ((pod)poglavij z navedbo strani);

– UVOD (namen, cilji, hipoteza, metodologija);

– OSREDNJI VSEBINSKI DEL (z razpravo in rezultati);

– SKLEP (izčrpen povzetek glavnih rezultatov, predlogov reševanja ugotovljenih problemov ...);

– VIRI IN LITERATURA;– SEZNAM SLIK in SEZNAM PREGLEDNIC.

besedilo členimo na poglavja in podpoglavja na način:2. Naslov poglavja3. Naslov poglavja3.1. Naslov prvega podpoglavja3.2. Naslov drugega podpoglavja

3.2.1.3.2.2.

OBLIKOVANJE IZDELKOV

P r i m e r

s e z n a m a

P r i m

e r k

a z

a l a

P r i m e r

t e h n i č n e

o p r e m l j e n o s t i

k a r t

P r i m e r

t e h n i č n e


p r e g l e d n i c

Zasnova in kartografija: Katja Vintar Mally

Oddelek za geografijo, FF

Ljubljana, 2006

Vir podatkov: Human…, 2003.

P r i m e r

t e h n i č n e


g r a f i k o n o v

P r i m e r

t e h n i č n e


f o t o g r a f i j

Slika 57: Življenje v tradicionalni masajski vasi

Avtorica: Katja Vintar Mally, 2006.

CITIRANJE, SEZNAM LITERATURE IN VIROV

Avtor mora vedeti izvor vsakega uporabljenega vira in ločiti lastne od prevzetih trditev !!

Prevzete navedbe citiramo med besedilom z navajanjemvira v oklepaju, v katerem zapišemo priimek avtorja inletnico izida vira.

… in geografija pri tem kot prostorska veda postavlja v ospredje proučevanje razmerja med človekom in naravo (Plut, 2002).

Terensko delo je eden poglavitnih načinov geografskega proučevanja (Vrišer, 2002).

Citat je del besedila in v ničemer ne izstopa (NAPAČNO:manjše ali večje črke, poševna ali odebeljena pisava, „privesek“na dnu odstavka, druga barva teksta ipd.)! Citat med besedilommora omogočati, da na seznamu virov in literature na koncunaloge, članka ali knjige nedvoumno najdemo ustrezni vir.

1 - CITIRANJE MED BESEDILOM


Dobesedno prepisane dele besedila moramo dosledno(povsod in v celoti!) označiti z narekovaji. Neposrednoza končnim narekovajem moramo v oklepaju polegpriimka in letnice izida obvezno navesti tudi številkostrani, kjer smo našli navedbo.

Navedba strani je nujna tudi v primeru, ko smo povzelidoločeno misel ali delni podatek drugega avtorja in nezgolj glavni sklep njegovega dela.

“Geografija je prostorska veda, ki v ospredje postavljapreučevanje sestave in dinamike pokrajine ter razmerja medčlovekom in naravo (okoljem), ne pa sicer prav tako pomembnesocialne (socialna varnost) in ekonomske (dvig materialnegablagostanja) razsežnosti trajnostnosti” (Plut, 2002, str. 82).

“Prav gotovo sodi terensko delo med poglavitne oblike, če nisploh temeljni način geografskega proučevanja” (Vrišer, 2002, str.157).


V primeru, da sta avtorja dva ali trije, vse njihovepriimke navedemo v oklepaju. Če je avtorjev še več,navajamo le priimek prvega ter dodamo »in sod.«.… v Sloveniji (Komac, Natek, Zorn, 2008).

… v Sloveniji (Plut in sod., 2000).

Pogosto se primeri, da isto navedbo zasledimo v dvehali celo večjem številu virov. V citatu vire razvrstimonaraščajoče po letnici izida in jih med seboj ločimo spodpičjem.

… v Sloveniji (Melik, 1960; Gams, 2004).

V primeru poimenske navedbe avtorja med besedilomse v oklepaju neposredno za priimkom navajata le šeleto izida in stran.

Po mnenju Klemenčiča (2005, str. 172) je postalo kmetovanje vSloveniji …


V primeru neavtorskih/anonimnih publikacij (zborniki,zakoni, pravilniki, statistične publikacije ipd.) navajamonaslov publikacije in leto izida. Dolge naslove lahkokrajšamo.

… v Sloveniji (Statistični letopis Republike Slovenije 2009, 2009).… v Sloveniji (Statistični letopis …, 2009).

TODA: velja le za anonimne publikacije – kadarkoli jeavtor znan, smo ga dolžni navajati na prvem mestu!

Sekundarne vire, ki smo jih povzeli po drugih virih,označimo s »cv:«.

… v Sloveniji (Bridges, 1982; cv: Lovrenčak, 1994).

TODA: to možnost uporabimo le kot izhod v sili, koprimarni vir ni dosegljiv niti v knjižni niti v elektronskiobliki in se o pravilnosti navedb ne moremo prepričati!


Pri spletnih virih navajamo avtorja in letnico objave.Zgolj v primeru anonimnih objav lahko namesto avtorjanavedemo naslov objave na spletni strani. Če letnicaobjave ni znana, navajamo leto prevzema navedb sspleta.

… v Sloveniji (Zupančič, 2009).

… v Sloveniji (Triglavski narodni park. Kmetijstvo, 2011).

… v Sloveniji (Triglavski …, 2011).

Dva vira istega avtorja z istim letom objave ločimo tako,da k letnici dodamo male črke (a, b, c …).

… v Sloveniji (Špes, 2010a).

… v Sloveniji (Špes, 2010b).

TODA: velja le v primeru dveh različnih (!) virov!


Pod preglednicami in slikami navajamo vire na enaknačin kot med besedilom.Vir: Statistični letopis …, 2009, str. 76.

Kadar smo podatke iz določenega vira uporabili za izrisgrafikona/karte oziroma lastne izračune v preglednicah,pod takšnimi prikazi navajamo “vir podatkov”.Vir podatkov: Statistični letopis …, 2009, str. 76.

Avtorstvo lastnih fotografij navajamo pod vsakofotografijo z navedbo imena, priimka in letnice nastankafotografije.Avtorica: Saša Koren, 2010.

Pri objavi fotografij in drugih grafičnih prilog, za katerenimamo avtorskih pravic, smo dolžni ravnati v skladu zdoločili Zakona o avtorski in sorodnih pravicahRepublike Slovenije.


Na prvi konferenci Združenih narodov o okolju leta 1972 v Stockholmu so bilipoloženi temelji globalne skrbi za okolje. Konferenca je pomenila začetekzakonodajnega in institucionalnega urejanja varstva okolja, z deklaracijo pa jeopredelila temeljna okoljska etična in naravovarstvena načela (Trajnostni …,2002, str. 1). Po njeni zaslugi je bil ustanovljen tudi Program združenih narodovza okolje (UNEP), ki je do danes ohranil vlogo pomembne mednarodneagencije, zaslužne za organizacijo številnih mednarodnih srečanj in sprejemnekaterih mednarodnih sporazumov (Towards ..., 2001, str. 7). Leta 1972 je bilaobjavljena tudi odmevna knjiga "Meje rasti" (Limits to Growth). Vzroke zagrozečo globalno katastrofo so bolj kot prekomernemu onesnaževanjupripisovali izčrpavanju energetskih in mineralnih virov ter nezadostnimkmetijskim virom (Hille, 1998, str. 7). Ta odmevna študija je prišla dougotovitve, da bo visoka rast števila prebivalstva preko gospodarske rasti, kiporablja naravne vire in onesnažuje okolje, pripeljala do zloma civiliziranegasveta. Ta zlom bi se pod določenimi pogoji (ustavitev rasti prebivalstva ingospodarstva vsaj do leta 2030 in s tem povezano zmanjšanje onesnaževanja inrabe naravnih virov, preusmerjanje na sončno energijo ipd.) lahko zadržal doleta 2100. Koncept, v okviru katerega naj bi se tovrstne zahteve uresničile, soimenovali koncept nične rasti (Hardi, Barg, 1997, str. 12; Seljak, 2000, str. 10), kipa so ga nekateri kasnejši avtorji močno kritizirali, saj je bil njegov poudarekpretežno na omejevanju in ne na razvoju.

Primer citiranega besedila:

Seznam literature in virov je končni seznam vseh vrstuporabljenih virov (monografskih publikacij, člankov,kart, gradiva s spleta, osebnih virov itd.), na kateremposamezne enote razvrstimo po abecednem redupriimkov avtorjev oziroma naslovov del v primeruanonimnih objav. Uporabljene objave istega avtorjarazvrstimo po letnici izida, od najstarejše do najmlajše.Pri objavah istega avtorja iz istega leta dopolnimo

letnico izida z malo črko (na primer 2010a in 2010b).

POZOR: na skupen seznam literature in virov uvrstimovse vire, ki smo jih uporabili pri oblikovanju besedila,preglednic, kart, grafikonov in podobnega.


2 - SEZNAM LITERATURE IN VIROV

MONOGRAFSKE PUBLIKACIJE

Priimek, I., leto izdaje. Naslov dela. Izdaja. Kraj izdaje, založba, število strani.Gams, I., 2004. Kras v Sloveniji v prostoru in času. Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, 515 str.

Gregory, K. J., 2010. The Earth's land surface. Landforms and processes in geomorphology. Los Angeles itd., Sage, 348 str.

Huggett, R. J., 2007. Fundamentals of geomorphology. 2nd ed. London, New York, Routledge, 458 str.

Plut, D., Špes, M., Hudoklin, J., Brečko Grubar, V., Jankovič, L., 2000. Varstvo okolja in prostorski razvoj Slovenije. Raziskovalna naloga. Ljubljana, Znanstveni inštitut FF; Novo mesto, ACER, 365 str.

Tiran, J., 2010. Tip naselbinskega območja kot dejavnik volilnega vedenja. Analiza volitev v Državni zbor 1996-2008. Diplomsko delo. Ljubljana, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, 101 str.


ANONIMNE MONOGRAFSKE PUBLIKACIJE

Naslov dela. Leto izdaje. Izdaja. Urednik. Kraj izdaje, založba, število strani.Geografija Slovenije. 1998. Gams, I., Vrišer, I. (ur.). Ljubljana, Slovenska matica, 501 str.

Geografski terminološki slovar. 2005. Kladnik, D., Lovrenčak, F., Orožen Adamič, M. (ur.). Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, 451 str.

Global tourism. 1998. 2nd ed. Theobald, W. F. (ed.). Oxford itd., Butterworth Heinemann, 503 str.

Statistični letopis Republike Slovenije 2009. 2009. Ljubljana, Statistični urad Republike Slovenije, 687 str.

The Times atlas of the world. 2007. 4th ed. London, Times books, 240 str.

Veliki atlas sveta. 1997. 2. popravljena izd. Ljubljana, DZS, 390 str.

Zakon o varstvu okolja. 1993. Uradni list RS, 32, str. 1750–1769.


ČLANKI IZ REVIJ IN ČASOPISOV

Priimek, I., leto izdaje revije. Naslov članka. Naslov revije, številka revije, obseg članka.

Kladnik, D., 2009. Odprte dileme pomenske razmejitve izrazovendonim in eksonim. Geografski vestnik, 81, 1, str. 23–36.

Lovrenčak, F., 2009. Razvoj fizične geografije na ljubljanskiuniverzi. Dela, 32, str. 33–41.

Ogrin, D., 1993. Burja v Primorju. Pod zračnim slapom. Primorske novice, 47, (12. februar 1993), str. 25.

Ravbar, N., Kovačič, G., 2010. Characterisation of karst areas using multiple geo-science techniques, a case study from SW Slovenia. Acta carsologica, 39, 1, str. 51–60.

Žumer, J., 2008. Podmorski kraški izviri pred Izolo. Naše jame, 47, str. 39–44.


SESTAVKI IZ KNJIG IN ZBORNIKOV

Priimek, I., leto izdaje. Naslov sestavka. V: Urednik. Naslov knjige. Kraj izdaje, založba, obseg sestavka.

Černe, A., 2004. Analiza pred planom. V: Prosen, A. (ur.). Prostorske znanosti za 21. stoletje. Ljubljana, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, str. 31–40.

Gams, I., 1991. Kraška jama. V: Javornik, M. (ur.). Enciklopedija Slovenije. Knj. 5. Kari-Krei. Ljubljana, Mladinska knjiga, str. 401–402.

Žiberna, I., 2008. Klimawandel in Slowenien. V: Albrecht, V., Drozg, V. (Hg.). Slowenien. Transformationen und kleinräumigeVielfalt. Frankfurt am Main, Johann Wolfgang Goethe Universität, Institut für Humangeographie, str. 94–107.


KARTE

Naslov karte. Vrsta karte. Leto izdaje. Izdaja. Merilo. Kraj izdaje, založba.

Državna topografska karta Republike Slovenije 1 : 25.000. 92, ZaliLog. 1995. 1. izd. 1 : 25.000. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor, Geodetska uprava Republike Slovenije.

Maribor. Karta mesta. 1997. 1 : 10.000. Maribor, Redis.

Osnovna geološka karta SFRJ. List Beljak in Ponteba. 1987. 1 : 100.000. Beograd, Zvezni geološki zavod.

Pohorje. Zahodni del. Planinska karta. 1985. 1 : 50.000. Ljubljana, Institut za geodezijo in fotogrametrijo.

Republika Slovenija. Temeljni topografski načrt. Bled-7. 1990. 1 : 5.000. Ljubljana, Republiška geodetska uprava.


MONOGRAFSKE PUBLIKACIJE S SVETOVNEGA SPLETA

Priimek, I., leto izdaje. Naslov dela. Izdaja. Kraj izdaje, založba, število strani. URL (Datum citiranja).Brouns, B., 2004. Was ist gerecht? Nutzungsrechte an natürlichen Ressourcen in der Klima- und Biodiversitätspolitik. Wuppertal, Wuppertal Institut für Klima, Umwelt, Energie GmbH, 49 str. URL: http://www.wupperinst.org/uploads/tx_wibeitrag/ WP146.pdf (Citirano 7. 5. 2011).

Naslov dela. Leto izdaje. Izdaja. Kraj izdaje, založba, število strani. URL (Datum citiranja).Human Development Report 2010. 2010. New York, United Nations Development Programme, 227 str. URL: http://hdr.undp.org/en/media/HDR_2010_EN_Complete_reprint.pdf (Citirano 20. 4. 2011).


ČLANKI IZ REVIJ V ELEKTRONSKI OBLIKI Priimek, I., leto izdaje revije. Naslov članka. Naslov revije, letnik revije, številka revije, obseg članka. URL (Datum citiranja).Korošec, V., 2010. Demografski razvoj Haloz po letu 1991 in možnosti regionalnega razvoja. Geografski vestnik, 82, 1, str. 37–53. URL: http://zgds.zrc-sazu.si/GV82-1-korosec.pdf (Citirano10. 4. 2011).

Silvey, R., 2009. Development and geography: anxious times, anemic geographies, and migration. Progress in human geography, 33, 4, str. 507–515. URL: http://online.sagepub.com (Citirano 12. 4. 2011).

Zupančič, J., 2009. Političnogeografska oznaka Balkana. Dela, 32, str. 85–134. URL: http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/geo/publikacije/dela/files/dela_32/06_zupancic.pdf (Citirano 10. 4. 2011).


DRUGI SPLETNI VIRI

Priimek, I., leto objave. Naslov prispevka. URL (Datum citiranja). – anonimne objave citiramo po naslovu prispevka.

Alps. Wikipedia. 2011. URL: http://en.wikipedia.org/wiki/Alps (Citirano 1. 3. 2011).

Lešić, M., 2011. Odkup lesa, Slovenija, januar 2011 – končni podatki. Statistični urad Republike Slovenije. URL: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx ?id=3780 (Citirano 14. 4. 2011).

Šarc, B., Polanec, V., 2009. Komunalni odpadki – Kazalci okolja v Sloveniji. ARSO. URL: http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=190 (Citirano 12. 4. 2011).

Triglavski narodni park. Kmetijstvo. URL: http://www.tnp.si/spoznavati/C18/ (Citirano 10. 3. 2011).

TODA: Izogibajmo se prevzemanja navedb iz neznanih, nekritičnih, nezanesljivih virov!


OPTIČNI DISKI

Priimek, I., leto izdaje. Naslov dela (oznaka gradiva). Kraj izdaje, založba.Curić, Z., Curić, B., 1999. Školski geografski leksikon (CD ROM). Zagreb, Hrvatsko geografsko društvo.

Okolje danes in jutri (CD ROM). 2011. Ljubljana, Agencija Republike Slovenije za okolje.

Pot miru v Posočju (Videoposnetek). 2007. Kobarid, Ustanova Fundacija Poti miru v Posočju.

USTNI ALI NEOBJAVLJENI VIRI

Priimek, I., leto pridobitve informacije. Tema (osebni vir, datum). Kraj.Kranjc, J., 2011. Divja odlagališča ob Savi (osebni vir, 15. 2. 2011). Ljubljana.


Primer seznama literature in virovAlps. Wikipedia. 2011. URL: http://en.wikipedia.org/wiki/Alps (Citirano 1. 3. 2011).

Brouns, B., 2004. Was ist gerecht? Nutzungsrechte an natürlichen Ressourcen in der Klima- und

Biodiversitätspolitik. Wuppertal, Wuppertal Institut für Klima, Umwelt, Energie GmbH, 49

str. URL: http://www.wupperinst.org/uploads/tx_wibeitrag/WP146.pdf (Citirano 7. 5. 2011).

Državna topografska karta Republike Slovenije 1:25.000. 92, Zali Log. 1995. 1. izd. 1 : 25.000.

Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor, Geodetska uprava Republike Slovenije.

Gams, I., 2004. Kras v Sloveniji v prostoru in času. Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, 515 str.

Geografija Slovenije. 1998. Gams, I., Vrišer, I. (ur.). Ljubljana, Slovenska matica, 501 str.

Korošec, V., 2010. Demografski razvoj Haloz po letu 1991 in možnosti regionalnega razvoja.

Geografski vestnik, 82, 1, str. 37–53. URL: http://zgds.zrc-sazu.si/GV82-1-korosec.pdf

(Citirano 10. 4. 2011).

Kranjc, J., 2011. Divja odlagališča ob Savi (osebni vir, 15. 2. 2011). Ljubljana.

Lovrenčak, F., 2009. Razvoj fizične geografije na ljubljanski univerzi. Dela, 32, str. 33–41.

Okolje danes in jutri (CD ROM). 2011. Ljubljana, Agencija Republike Slovenije za okolje.

Statistični letopis Republike Slovenije 2009. 2009. Ljubljana, Statistični urad Republike Slovenije,

687 str.

Veliki atlas sveta. 1997. 2. popravljena izd. Ljubljana, DZS, 390 str.

Zakon o varstvu okolja. 1993. Uradni list RS, 32, str. 1750–1769.

Žiberna, I., 2008. Klimawandel in Slowenien. V: Albrecht, V., Drozg, V. (Hg.). Slowenien.

Transformationen und kleinräumige Vielfalt. Frankfurt am Main, Johann Wolfgang Goethe

Universität, Institut für Humangeographie, str. 94–107.

POGOSTE NAPAKE

1. Postavljanje ločil: “…. v Sloveniji” (Plut, 2004, str. 16).

2. V citatu med besedilom lahko na prvem mestu navedemo ali avtorja ali naslov dela, nikoli urednika!

3. Dobesedno citiramo/prepišemo le krajše odseke teksta!

4. Na enak način (avtor/naslov, leto, stran) navedemo tudi pod vsako sliko, karto, preglednico ali grafikon vir, kjer so bili objavljeni oz. smo našli podatke za njihovo izdelavo tudi te vire vključimo v skupni seznam virov in literature!

5. Citat med besedilom se mora ujemati z navedbami v seznamu virov in literature! V slednjem navedemo le tiste vire in literaturo, ki smo jih citirali tudi med besedilom – ne dodajamo še ostalih “zaradi lepšega” oz. da bi naredili vtis s številom “uporabljenih” enot!

Nekaj praktičnih primerov …

http://www.eea.europa.eu/sl/publications/globalisation-environment-and-you-signals-2011

http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=4200

http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=4200

ZAHTEVE:

upoštevanje predpisane oblike vaje (naslovnica, pisava, številčenje strani, obvezna poglavja ...);

kazalo vsebine;

popestritev besedila z ustrezno naslovljenimi in oblikovanimi kartami, preglednicami, slikami oz. fotografijami (majhne!), grafikoni ...;

seznama slik (= kart, skic, grafikonov, fotografij ipd.) in preglednic;

pravilno sestavljen seznam virov in literature;

pravilno citiranje med besedilom citiramo tudi slike in preglednice oz. navedemo avtorja fotografij;

delitev besedila na poglavja in podpoglavja, ki jih je treba ustrezno številčiti;

smiselno in vsebinsko zaokroženo besedilo.

LITERATURAVrišer, I., 2002. Uvod v geografijo. Ljubljana,

Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, 414 str.

Poglavja:

Metode in tehnike dela v geografiji str. 115–156

Geografska bibliografija str. 309–376

O sestavljanju geografskega elaborata str. 293–302

Geografsko izobraževanje str. 303–307

http://geo.ff.uni-lj.si/zakljucna-seminarska-naloga

Navodila za izdelavo zaključnih seminarskih nalog na

Oddelku za geografijo – prenovljena 2011.

uporaba virov in literature v geografiji

Documents