~ ~ ~ ~ ~

GJ

£:i

Q) ,....

0 ~

"'Tj

,.... ~

~

~ ~

,...

. Q

)

~

9<

~

~ ~

Q)<

~

~

~

""'t

--::. ~.

~

r ~

~ ~

td

r

~

en ~

(f:

J<,.

;­• \0

CIPKARSKI FESrlVAL Nod blazlnlco stanl. slonl.

In b1ed1 18. drobnl. g1b1Jejo PfS1\. olcrog !gel nit bela Iefl.

kar ka2e • rIsba. nopleta po vrstl.

Engelbert Gangl. profesor na Idrljskl reall<l. je posvet11 ustvar]alkl Idrljsl<e clpke ~dovlto pesam. kl lzioreva vso njeno Iepoto. ustvarjalnost In potrebo po pre~vetju takratn/h zena In deklet.

Leto~JI. ie 1A. festival zapovrstjo noj bo posvecen pray C1pkarlcam. kl so ohranlle to trOOlcljo In jo prenasajo naprej na nove rodove. Poleg rudnlka Ie blla to v IdrlP nojbolj razSlrjena dejavnost. kI )e prltegnlla tIsoCe deklet. iena In tudll'T'lOOklh.

Idrljo naj ostane in sa razvlja kot center k1ekljanja ne Ie v S1ovenljl. ampak kot eno cd evropsklh sredl~~1 Danes Iahko m1rno trdlmo. da Ima Idrljska clpka na S10venskem cvrste korenlne In JI ne grozl propad. Novo ustanovl)eno zd~en)e sIovensklh klekljarlc stremi za tem. cla bI sa ob festlvalu stkanl stlkt ohranlll skozl vse leto. Ve~ In v~ )e skupnlh rQ2Stav. strokovnega sodelovanja In tekmovalnega duha. Clpkarska !lola Idrtja poIeg ~Ipkarskedelavnlce nudl vse vee strokovnega znanja vsem. kl 51 ga teUjo. Idrtjske k1ekljarlce doblvajo v dnJglh slovensklh I<raPh vnete posnemovalke. Talco bodo poIeg razstave na~ Clpkarske !lole svoje Izdelke razstavljale tudl §ole lz2Jrov. Zeleznlkov In zamejske Gonce. Kot posebnost bodo Hrva11 predstavllllepogJavsko clpko In prlkazall nacln nphovega klekljanja. Otrocl bodo letos tekmovoll !e dopoldne no grajskem dvorl!C':u In tako §a bolj obogatlll prlreditev.

V soboto so 51 prImorskl upoko)encl I2brall Idrlp za kraj tradlclonalnega vsakoletnega sreeanja praY zaredl festlvala.

RlatellsOOno druMvo Idrlja!e od leta 1990 ustvarjalno sodeluje na clpkarskem festlvalu ssvojlml obelei}. posvecenlml Clpklln festlvalu. Tokrat objavljamo zOOnjl dYe festlvalskl ovojnlcl.

Ovojnica 199A: Malee nenavaden Ie dotlsk preko eelofne povr§ne pismo s poudarjenlm delom ~Ipkastegavzorca In "klekeljnov" no levi stran!. Neina borva ~pkastegavzorca. kl v ~jem delu pokrlva eelotno pomlno. naka!e krhkost In neinost tega Izdelka. medtem ko ~nejeobarvanl del na levi stronl to Iastnosf clpke Ie ~ pouclarl. "K1ekeIJnr so doclanl kot del orodja za Izdelavo teh mojstrovln. V ilgu Ie vtkon osrednJ del vzorca clpke na dotlsku. Prl pazljlvem opazovanju sa to lepo v1d1 - 11k ob ~gu. nekollko spocla).

Dotlskana eellna -ovojlica 1995: Osnova Ie "paplrc" manjSega prtlcka. katerega obarvano poudarjenl del prehaja v Izdelano clpko. 21g je pray tako osnovan no detapu paplrca.

Po prlspevkll Morljono BetfCICo In Silllestra Ba)co ptfred' uredniSkl odbor

2

77. GIRO D'ITALlA

Dirka po ltaliji in dirka po Franciji sta ie dolgo najvecji in najbolj priznani dirki najboljSih poklicnih kolesarjev vsega sveta.

Giro d'italia je bi! organiziran prviC ie leta 1909. Od takrat pa do dandanes je bila vsakoletna tradicija prekinjena Ie v lefih 1915 do 1918 in 1941 do 1946 zaradi obeh svetovnih vojn.

77. Giro (22 etap, 3739 km) je leta 1994 segel tudi v Siovenijo, Avstrijo in Francijo. Siovenije se je dotaknil z dvema etapama: 2. junija (12. etapa) Bibione (I) - Kranj (SLO) in 3. junija (13. etapa) Kranj (SLO) - Lienz (A). Kot profesionalni kolesar je na tej dirki prviC tekmova/ tudi /drijcan Va/ter Bonca (za italijansko ekipo Amore & Vita).

12. etapa Gira je bila tudi drugod v Sioveniji filate/isticno obe/eiena. Leteei cilj v Novi Gorici je bil zaznamovan z dotiskom pisma • celine in priloinostnim postnim iigom. Na ci/ju etape v Kranju pa so izda/i spominski ovitek in dotisk na dopisnici z enakim pri/oinostnim postnim iigom za obe iZdaji.

FD Idrija je obeleiilo gorski cilj 12. etape (erni Vrh nad Idrijo) z dotiskom dopisnice in priloinostnim postnim iigom.

Potolja..!.-~

'oA"._$PY.'W'l-~

~GIRO _P'ITA!:,,!.,

,~

u DopisnicaCarte postole ' ~~~~; --_.~B-[SL.O",',Y9'l!.·,~",fi'i~)'~

ffi \~.MRSKI ~~--­-~ '\.l> ISS, l:~./: '-'.:,;' ",' l'~ , ~ ~ , ., ~ · (;; _~~~(~~ ~ iiJ~c' "j. ='/6~ "- .- . )~..,....-- ,.>.~ ;. >Z-.: ~. ~ .:-0:'$ ffi ~ ~7.'" (;;'1'~~ # ·: ~ '{ l'ilH l\).u~·

o

~ ·: ~ ~

~ @

Pott......... Potta

4

Oblikovalec Silvester Baj~ je na delu zemljevida 12. etape izpostavil ime gorskega cilja te etape: eRNI VRH NAD IDRUO. Stem je poudaril pomen doliska in uporabo priloznostnega ziga. S sliliziranimi liki kolesarjev je predstavil tezavnost gorskih etap, kjer se mnozica udelezencev razprSi na manjse skupine oziroma posameznike. V zigu je zemljevid nadomeslil s poudarjeno vijugasto traso preko gora, skupino treh kolesarjev pa z enim tekmovalcem.

Objavljamo sliko dopisnice enega nasih clanov, ki mu je uspelo svoj izvod obogatiti se s podpisoma oblikovalca izdaje in kolesarja Valterja Bonce. To seveda ne spada k uradni iZdaji.

Ljubo Ukmar, Silvester Bajc

20. SPOMINSKI VlPON NA PORElEN

V Sestdeselih lelih se je na Siovenskem razvila razgibana in mnozicna dejavnost planinstva v takoimenovanih "mnozicnih skupinskih pohodih" na razne tocke slovenkega hribovja: Stol, Sneznik, Nanos, Vremscica, Javornik, Porezen, ...

Dapisnica SLOVENIJA ~"-'" 0,,·, ~ 120()Carte pastale

,~.~ p"s,,,~ ,,",,,lk,, ", ,,,,,:,J '"'""l\

,..'.. ~ (Ql .. \ 43. fN

~.? 1945 ~!=' ? 1$282 Cl~'\.'(\~·en

-0

~' .. ' ,.,,,,,;,~3~,~;~ 0t.-~~§' ,~·,r en ' :::;: < N -0 o n 26. 3. 1995

':>

Prvi pohod na Porezen je 1976 organiziralo Planinsko drustvo Cerkno skupaj s krajevno organizacijo Zveze borcev Cerkno. Pravila organiziranega skupinskega pohoda na vrh Porezna (1632 m), ki jih je sprejel odbor PO Cerkno marca 1976 navajajo namen in vae podrobnosti v zvezi s pohodom.

Namen pohoda je pocaslitev borbe, ki jo je 24. marca 1945 na Poreznu bila Siovenska narodno osvobodilna brigada Sreeka Kosovela skupaj z enotami gorenjskega vojnega podrocja proti nadvse nadmocnemu nemSkemu okupatorju. V tern boju je padlo ali bilo ujelih in kasneje pobitih skupno 134 borcev NOV. Pohod se vsako leto organizira na nedeljo, ki je najbliija 24. marcu, ne glede na vremenske razmere.

FO Idrija je jubilejni 20. pohod na Porezen obeleiilo z dotiskom na dopisnici in priloinostnim postnim iigom. Ootisk na dopisnici je posnetek razglednice Porezna (zaloiilo PO Cerkno, oblikovanje in fotografija "Foto Tavcar'') z manjsimi retusami in prikazje Porezen pozimi, kar sovpada z zimskimi razmerami vsakoletnega pohoda. Za osnovo pri izdelavi iiga je oblikovalec vzel obrise znacke, kakrSno prejmejo udeleienci ob dolocenem stevilu pohodov. Isli motiv je upodobljen tudi na kontrolnih izkaznicah udeJezencev.

Ljubo Ukmar. Silvester Bajc

JANEl ANTON SCOPOLI (1723 - 1788)

V seriji spominskih obeleiij, posvecenih znamenilim osebnostim iz idrijske zgodovine, smo 22.VI.1994 v sejni dvorani obCine Idrija predstavili ovojnico FO Idrija st. 21 z vIoikom in priJoinostnim iigom, izdano v cast slovecemu naravoslovcu in zdravniku Janezu Antonu Scopoliju. Tako smo obudili spomin na prvega akademsko Solanega rudniSkega zdravnika, ki je prisel sluzbovat v Idrijo pred 240 leli. Izdajo je ob strokovni pomoci muzejskega kustosa posreceno oblikoval clan drustva Silvij 8ajc.

Janez Anton Scopoli spada med najvidnejse evropske znanstvenike 18. stoleija. Ukvarjal se je zmedicino, botaniko, zoologijo, mineralogijo, kemijo in metalurgijo, sodeloval s slovitim svedskim naravoslo~cem Carlom Linnejem ter nazadnje predaval na rudarski akademiji v Stiavnici in na univerzi v Paviji. Prepotoval je tudi vecino slovenskega ozemlja in temeljito raziskal rastlinski in iivalski svet.

6

;:~-~.~e·,;,:::,,:,~---~-~;;:­

~J..i:fr::J::} §..~t:l.lZIi!~ ....:.... SC OPOLl ptUlt~:~~t~~~'i~L

ICn% flhyflO

DE HYDRARGYRO IDR1ENSI

~ TENTAMINui ] PbJ!",.·C",-.<o.M,Ju.

I. Ot M .... a" H.D" ...... • .. •· 11. Dt V IT"'O~O ID"I1· .. ·

~" UL 0. Mo"OI. fOIlO-'V" IIY D" "Il(;''''

j VENETllS, 10.[ TYPO(;~.\rlll ... llfl.OICIAHA

1-\ Dec L X I.

..-..............~~ .....~~.­'... _ SU t:I'.IO,"UIo1 PL,-I"t:l'IV

r

~ - ~. ~

SLOVENIJA ~'~:..,., pO.""" E.6 00

4i--~~":io­

[3 ,---'

, .."" <:"V/(i):~~ I. J.

C,,) f(~ /._--...c[i,-" ." ." \i ;(~':X~:' ""~,""("7 .. '" r..,c::' -'/yo: ?~ 11 ~ ~ ,. ~

<,<,%.- ~ Jlirr ,\~\~

':'lij'~tDn &opoL (1m - \788)

Nlllll"""",,,OC in ulnr.m

DrW""'iO ~ ~.~.=opsh: 7reJ1Sl~ 18.. .wleI,tL. ~-i~.~ ."-. n>::dbro. bolani1o. }",ol5fjjo::,:1llir>::rnIoBio.\h:ii!jc>'iri'mel1lJurejjo. ~ • .JcMUm ,.,. Aved&im~:Carloro Linnejem lcr'~je .

predawI M rudarsl:i BhK:iemiji v &vnid in na un~ v

P,,~p. Prej:x:>(OO JC Wdl v<xino 010""",,"1'1' ozemJjll m

leoc~iLo rw...i.5lal ra6Uu\5b ITl iivw:.i::J livcL Med CL 1754 - \769 JC 6Iui1XMl1 v IdnJI kol prvi

elBdem.!io 60Inni romv",\:. mtxI Zll rom"iO = ~udl

11\ po Iolu 1763 vodiI k nxJru8lo DIlocnIDi.lo-lld.6luriJo­""'¢:O rolo. PoovcCal 6C je perro probbmUI:i 7Mlrup1jonjo z Zr.im uebrom (merbllillJv,cm) in "",j81

u6nlov<tc ulmv61vene uh-cpc lclB 176\ JC v Dcrcihlh u.dBi ,romcnw <nJ\"P Dc

lIydruitJro 1dnerlo5i (0 dnriem ;.Nem 6f'cbru). I:i JC mrlC'fP pnspcwla l LNclylVllVl mcdlClfIC ddil lcr lX>VcOOO

pO'lJ\'jVl}l1Jc lI'\ skJvc.8 Idrir v lIXLnJcm ',.JlIlI"ISI vcncm livclu

JMCZMvrX

Svoja najplodnejSa leta je SCopoli preiivel ravno v Idrijl, kjer je kar 15 let (1754 - 1769) kot "kameralnl fizik" skrbel za zdravje 2000 Ijudl in med leti 1763 - 1969 vodil se rudniSko mineralosko - metalursko - kemijsko Solo. V Idrijo ga je poslal dunajski dvorni zdravnik G. van Swieten. Dotlej smo pri nas premogli Ie obrtnisko prlucene ranocelnike, ki pa niso bili kos neurejenim socialnim In zdravstvenlm razmeram ter pereel problematlki zastrupljanja z iivim srebrom (merkurializem). Scopoli se je kot strokovnjak temeljito posvetil omenjenim vprasanjem in izvajal ucinkovite zdravstvene ukrepe.

Zdravstveni zgodovinarji (Petkovsek, Pfeifer, Soban) ugotavljajo, da je bilo SCopolijevo delo v idrijskih letih najplodnejSe. Kot zdravnik je stanoval in ordiniral v znani "Svici". kjer je pred njim prebival zasluzni politehnik in rudniski upravitelj FA Steinberg. Uredil sl je botanicni vrt, poskrbel za lekarno, pogosto odhajal na studijske ekskurzlje in vestno belezil svoje ugotovitve. Pray v Idriji je pripravil vecino svojih znanstvenih del in pisal 0 kamninah, gobah, rastlinah In zivalih, predvsem 0 zuielkah. cebelah, cloveski ribici itd. Njegov opus je pozneje narastel na nad 30 pUbliciranih knjig in razprav. Na • tem mestu omenimo samo leta 1760 izdano znamenito Floro Carniolico. ki velja za prvo monografijo 0 rastlinah na Siovenskem; v knjigi je opisanih okrog 1100 vlsjih rastlinsklh vrst, katerim je dodanih tudi okrog 100 slovenskih imen. Spomnimo se, da se po SCopoliju imenuje SCopolia carniofica (volcic), iz katere so leta 1871 izolirafi zdravilo Scopolamln.

Scopolijevo plodovito ustvarjalnost v Idriji je zal spremljal splet nesrecnih zivljenjskih okoliscin. saj je pogosto naletel na nerazumevanje rudniske uprave, izgubil pa je tudi zeno in oba otroka. Njegove ugotovitve in izkusnje v zvezi z merkurializmom pri idrijskih rudarjih (salivatio - slinjenje, tremor artuum - tresenje udov, preventiva in zdravljenje) so sluiile kot kazipot poznejSlm dobrim idrijskim zdravnlkom. Leta 1761 je v Benetkah izdal znamenito knjigo De Hydrargyro Idriensi (0 idrijskem zivem srebru), katere tretji del prakticno postavlja temelje evropski medicini dela in socialni medicini. Knjiga je povecala sloves Idrije v tedanjem znanstvenem svetu.

V Idriji poznamo doslej tri SCopolijeve portrete. Dve kopiji sta na ogled v Mestnem muzeju, na tretjo upodobitev, ki jo hranijo v Pavii, pa je opozorila dr. Darinka Soban v rubriki "izrocila slovenskih zdravnikov" (ISIS, februar 1995). ~

Nas oblikovalec S.Bajc je na ovojnici in zigu uporabil portret (grafiko), ki prikazuje SCopolija kot profesorja v Banski Stiavnici na Siovaskem. Originalno grafiko hrani Narodni muzej v Ljubljani. Za ozadje portreta in za opremo vloika se je Bajc posluzil naslovnice Scopolijeve knjige 0 idrijskem iivem srebru. Tudi to knjigo (5 podpisom lekarnarja Ernesta Freyerja) hrani Ijubljanski Narodni muzej. Portret in vlozek sta ustrezno tonirana v svetlo sivem zivosrebrnem odtenku.

prof. Jemez Kavcic

fl

ZANIMIVOSTI

"".~i

.~:~:::-.";:--l~"~~

.~ .- ..... ."·l;~~~~¥:~: .- .\ li" ), _:.',1." , , ,.~,

I' '1 . " .•yCSj~~7;..

"

·~-;;A.i':·';.i l' . ~~. .;~" , .

.- / . . .. -. .. ~; "j:r .-.

1 "

"·',·f'( .~'.i

.-i~ , , -­r ­, .' ~",' .<-';""'~.,~~~

~/~'~ /";,... '1{..,~

~~~, ..JCo;".rt, .,1ex:-'7:0 c%.'Z),,~ "" 9~(~,L'~ . ~j.;' ,',

.~ j. j:

~ .r/._ " 1.1l"

fJ"f-/lJ~fL ~vz)~:,~::'/ .... "i ( .; - '1

b: i . . (" - ..~, .. .,e'~""'-~-l ' .~ ,

:i.

~'~\." " ,t~fl Predfilatelisticno pismo poslano 20.8.1763 ­6, ohranjeno pismo Linneja Scopoliju

Posiljatelj: Naslovnik:

Carl Linne. SVedska - poslano preko Dunaja Janez Anton ScopolL slavni zdravnik in botanik. Idrija

Fotokopijo posredovala dr.Darinka Soban. Ljubljana

9

~~,- '. ~r,: ;~·'t,·"Y>" 11'\ '~"', ..' .,:', .....'i: ,;,' ;,j........ • .. '" . '. C : ~ ' ••

•f~t:~ !'."

·5 '1.~ ~ ,.' -r

() ,/,i' ..r:· '. , ·1J(. ;;t t,; ..••.•_ ':'.>v'~~ ..... ~ -.' .',::, '.. ~. .. ,.'''* ~.•f'll'·' ~

''':7:''~''',;;.,,_~. '-" (.

"",,:JJ"'" / • 'f'! • - • ~·~'I •.~ '~'.'.. . t .'.::" L

., ; .-', <-,f

i •

~ . : ( " ".;1 . . ~ j

'. ~{~ ,,', ~~~"~~." ~:'~":;;' .-:- .• ",u ~:." > i~·;Z;;;;·~'~k;:~;.-·-~ ~ ..~ ..~.c:~~~ t

I" . " • - • A~-t.. ..~·;· . . L J ~l' . '::' '~. . .. :':::-;~""," ; .~:/7.::~,

"UJ7J ~1?1/J(l>~~'h.~:r •.• ~ c:Cloc" { ·.d J - - . r:. . I., . ... :'~ .

~r-O;Li v(J.. c./Tn)l; .... JCOjJdli.'.f.·.·: . 'I'~ . , ",'" . ~ .. ...~. / . ....;. " . (j2 uji.~1'1 JlJd/(;~;?~ ~ &< .. ~~L La? 0­

v ~ ..,;~" ~;i"~' '.

i v

~" .... ',:.. -:.1l', . ~·~r/vY£7d. . i"

.'["Jrlce·. ·l'~;.·iJ~'_v_'2. ...._._.- " rr· ,," .. . . '. • • • ~ 'l.'~

, '-"' -~.:p;.- )

)Predfilatelisticno pismo poslano 20.12.1768 ­9. ohranjeno pismo Linneja Scopoliju

Posiljatelj: Carl Linne. SVedska .. poslano preko Nuernberga Naslovnik: Janez Anton Scopoli. profesor metalurgije in kemije.

Idrija. Kranjska

Fotokopijo posredovala drDarinka Soban. Ljubljana

22. JUNIJ - DAN SV. AHACIJA PRAINIK OSCINE IDRIJA

Idrijski filatelisti smo se 22. junija 1995 vkljucili v program prireditev ob obcinskem prazniku. V prizivnici prenovljene SelStve smo predstavili spominsko ovojni<::o FD Idrija st. 24 (z vlozkom in priloznostnim postnim zigom), ki jo je domiselno oblikoval slikar Nande Rupnik.

Dan sv. Ahacija, tradicionalni idrijski praznik, je z letosnjim letom postal tudi praznik nove idrijske obcine. Filatelisti smo po svojih moceh pomembno pripomogli k uveljavitvi castitljivega dne, saj ze nekaj let 22. junija izdajamo spominska obelezja (ovojnice in zige) znamenitih idrijskih osebnosti. Doslej smo na ta nacin pocastili spomin J. Mraka, M. V. Lipolda, F. A. Steinberga in J A. Scopolija, prihodnje leto pa bo priSel na vrsto sloveci razsvetljenec in rudniski kirurg B. Hacquet.

Za ponovno afirmacijo skoraj SOD let starega idrijskega praznika se je v Idrijskih razgledih ze 1987 zavzel odlicni poznavalec rudniske in krajevne zgodovine dr. Joze Car. Na zeljo ustrezne obCinske komisije sem letos spomladi napisal utemeljitev, ki jo je obcinski svet z veliko vecino sprejel, objavljena pc je bila tudi v junijski stevilki glasila ABC. Odlocitev 0 novem

22. JUNIJ SLOVENI/A lPRAZNITK OIBCI~E JDIRITJA

i\~.~.JaH ~i 1~ ._~

1/I 1. 1\ 0

ACL@A""---­ ~~ ~ I F DID RI J A ST. 2 4

11

"starem" prazniku je bila v najsirSi javnosti sprejeta ocitno z odobravanjem, saj ji je sledil razgiban teden najrazlicnejsih prazniCnih prireditev. Nerazumevanje so ial izrazili predstavniki borcevske organizacije, ki so v casopisnih polemikah ieleli izsiliti "ideolosko" opredeljevanje, pri tem po so hote ali nehote ''pozabilr' na dejstvo, da se zgodovina Idrije ni zacela leta 1943 ali 1945, ampok skoraj pet stoletij prej. Vsem kritikom novega obcinskega praznika zato priporocam, da Sa enkrat pozorno preberejo omenjeno utemeljitev, kjer med drugim piSe, da je potrebno vpraianje praznika presojati "skozi prizmo 500 - letnega idrijskega fenomena in celotne iz njega izhajajoce dediSCine".

Zgodovinarji, geologi in sploh vsi strokovnjaki, ki se spoznajo na genezo Idrije, so namrec prepricani, da je bil 22. junij 1508 odlocilni mejnik v razvoju iivosrebrovega rudnika in naselja. Po negotovem pionirskem obdobju rudarjenja so tega dne ob Nikovi v globini 42 metrov naleteli na izjemno bogata leiiSca cinabaritne rude. Sele stem odkriijem sta bila zagotovtjena vecstoletna perspektiva obratovanja rudnika in razcvet vsega iivtjenja v Idriji in okolici, ki je bilo povezano z njim. Na mestu odkriija so nato poglabljali Ahacijev jasek ("jasek srece'') ki je sluiil namenu skoraj 250 let, podjetniki pa so se zdruiili v Ahacijevo rudarsko druibo; stari mestni trg se zato danes upraviceno imenuje Trg sv. Ahacija. Omenjena Ahacijeva druiba je zgradila celo idrijski grad Gewerkenegg. Lik sv. Ahacija so umetniki v Idriji pogosto upodabljali in tudi v sklopu

22. JlJNJJf Vsi raziskovalci idrijske preteklosti soPRAZN1K ORC1NE [DJRITJA prepricani, da je bil 22. junij 1508

odlocilni mejnik v razvojuA I~· .;JlUT.~ -~.,:lLll zivosrebrovega rudnika in naselja Po negotovem pionirskem obdobju

rudarjenja so (ega dne ob Nikovi, v globini 42 metroy, nalercli na izjemno bogata Jezisca cinabarirne rude. Sele 5

tern odkritjem sta bila zagorovJjcna vecstolctna perspektiv3 obr3tovanja

rudnika in razcvet ysega zivljenja, ki jc bilo povezano z njim.

DJn 5V. Ahacija (22. junij) so \ IdriJl sJoycsno praznovali skoraj 450 let, dn

let po 2. svetovni vojni. lata je !rJdicionalni rudarski prJi'.nik posta!

l(~tos tudi praznik nove idriJ',kr' ()hclJ~("

Idnja, 22. junij 1995

prof. Janez KavCif

2 4

rudarske kapele v Antonijevem rovu je njegov kip nepogresljiv element. Odloeitvi, da sa 22. junij proglasi za praznik obeine Idrija, je botrovalo predvsem dejstvo, da so ta dan v Idriji slovesno praznovali skoraj 450 let, od leta 1508 do prvih let po drugi svetovni vojni. 0 praznovanjih je na razpolago dovolj pisnih poroeil, pa tudi mnogo izjemno zgovornih dokumentarnih fotografij. Idrijski sv. Ahacij nikdar ni bil zgolj praznik cerkvenega znaeaja, temvee v prvi vrsti rudarski praznik, ki ga je praznovalo takorekoe vse idrijsko obeestvo! To je bit vee stoletij praznik vseh Idrijeanov, ne glede na statusne, nazorske in druge razlike - skratka pravi vseljudski praznik.

Slikar Nande Rupnik se je, po predhodni konsultaciji v Mestnem muzeju Idrija, pri oblikovanju ovojnice, v10zka in ziga naslonil na avtentiena historiena in ikonografska izhodisca ter jih kreativno uporabil za uspelo likovno in vsebinsko resitev. Risbo sv. Ahacija (zig) je posnel po vitrazi Staneta Kregarja v zvoniku iupnijske cerkve, kjer je svetnik upodobljen kot starorimski eastnik s kriiem, meeem in trnjevim vencem. Na ovojnici in v10iku prepoznamo gepelj, znamenito erpalno in dvigalno napravo, s kakrSno je bil opremljen idrijski Ahacijev jasek v 16. stoletju. Grafiko geplja je leta 1556 upodobil sloveei nemski rudarski strokovnjak Georgius Agricola v knjigi De re metalica. Podobo geplja je Rupnik "uokviril" s kanonskimi razmerji kroga, eetverokotnika in diagonal, opremil z letnico 1508 in napisom Ahacij ter prekril z veliko erko A. Tako je skonstruiral pomenljivo kompozicijo z veeplastnim sporoeilom. Kompozicijo lahko razumemo kot asociacijo na ease in mojstrovine genialnega Leonarda da Vincija, saj se Ie te kronolosko ujemajo z idrijskim sv. Ahacijem. Velika erka A lahko pomeni Ahacija, kot prva erka abecede po tudi zaeetek nove epohe in rojstvo praznika leta 1508 ter obenem zaeetek novega praznika leta 1995. Koneno A kot "amen", tako bodi, usmerja v prihodnost: nova obeina Idrija naj ohranja izjemno bogata 500 letno dediscino, s kakrSno bi se ponasale tudi mnogo veeje dezele in mesta!

prof, Janez Kavcic

330 - LErNI JUBILEJ IDRIJSKE RUDARSKE GODBE

S praznicnim koncertom 1. julija 1995 na Mestnem trgu in z izdajo liene knjiiice je sedanji 50 C1anski Pihalni orkester rudarjev Idrija dostojno proslavil 330 - letnico obstoja in delovanja rudarske godbe v Idriji. Nase drustvo je ob tej priloznosti izdalo spominsko dopisnico z jubilejnim iigom (FD Idrija st. 25), ki ju je oblikoval prizadevni drustveni elan Silvij Bajc.

1 3

Idrija se danas ponaSa ne Ie z najstarejso ohranjeno gledaliSko stavbo in prvo slovensko realko, ampak tudi z dalee najstarejSo tradicijo godbe na Siovenskem. Prvo doslej znano omembo idrijske rudarske godbe najdemo pri Valvasorju leta 1686, nekdanji muzejski ravnatelj Janko Trost pa je priSel celo do letnice 1665, ki je danas sploSno sprejeta kot rojstno leto godbe v Idriji.

Znano je, da so rudarji glasbo cenili, jo potrebovali in da so bili med njimi mnogi entuziasti, ki so radi prepevali ali igrali instrument ter celo poueevali mladino. Ziasti godba je rudarjem in vsemu idrijskemu zivlju nudila kulturne uZitke, razvedrilo in zabavo, dvigala narodno zavest in lajSala tegobe vsakdanjega zivljenja. Prebivalce idrijskega kota je razveseljevala ob delovnih uspehih in v praznienih dneh, jih zdruzevala ob zivljenjskih preizkuSnjah in jim lajsala boleeine ob poslednjih slovesih od svojcev in sotovariSev.

Iz vee kot 300 - letne kronike je razvidno, da so razlieni godbeni sestavi, seveda z obeasnimi prekinitvami, delovali skozi vsa obdobja idrijske zgodovine. Ceprav so muzikante pogosto pastile prostorske, organizacijske, kadrovske in denarne tezave, sta bili potreba in zelja po glasbenem uzitku nazadnje vedno moenejsi od vseh ovir. Godbe so se iz generacije v generacijo obnavljale, obeasno stagnirale pa spet

Dopisnica~~r/e pos/ale S~OVENIJA

",wWi"'''oo· ~~~O'~\\DARSKE' G ~ ~~p 9 ... ~ ~~~ -~ ,T ~ Z

--~ ~ 6SJ 7.1995 ""

20Q ID'f,\'''­

FD IOIUt. II. 2lI l3o'I5I

14

napredovale, prezivele avstrijske, italijanske in jugoslovanske case, vedno pa ostajale zveste delavskim koreninam, Idriji in Siovenstw. V zadnjih desetleljih so godbeniki mnogo nastopali doma in na tujem, prejemali vrsto priznanj, vzpostavljali stike z rojaki po svetu (Aumetz, Ricmanje) in nacrtno skrbeli za narascaj. Pihalni orkester rudarjev Idrija ima danes na razpolago nove vadbene prostore v prenovljeni stari osnovni Soli, je simpaticno pomlajen in zeli ohranjati caslitljivo tradicijo.

Pri oblikovanju dopisnice se je S.Bajc posluzil mozaicne sestavljanke razlicnih fotografskih posnetkov, ki se kombinirajo oziroma prekrivajo kot gJasbeo.e. .pariitws.na. .nQblem .sIojalu..ZCl.QSE\OW.Ziga.p_a~e...uprwdceDQ izbral motiv glasbila lire, ki sicer nastopa v mitologiji skupaj s piScaljo kot najstarejsi instrument. Ceprav lira ni pihalo, so se namree idrijski glasbeniki v preteklosli pogosto skupinsko fotografirali z emblemom lire v ospredju. Motiv lire je Bajc tocno posnel po clanski pristopnici Godbenega drustva v Idriji, ki je bilo ustanovljeno leta 1903.

prof, Janez Kavcic

FILATELlSTICNA KARIKATURA SIL VESTRA BAJCA

Silvester Ba]e filatelljo povezuje tudl s karlkaturo. Karlkaturo na tel strani je s se dvema drugima objavil v letosnjl 9, stevilkl nem~e filatellsticne revije Deutsche Briefmarken Zeitung und Sommler Express. to in Sa eno po v filatellsticni rubriki Ijubljanskega Dnevnlka 22.8.1995. Karikatura na naslednji strani je objavljena prvic v nasem Filatelistu.

15

FILATELlSTICNA OBELEIJA FD IDRIJA (2. del)

V glasilu FD Idrija (Filatelist st. 8 • 9.deeember 1993) smo kronolosko nanizali podatke 0 spominskih filatelisticnih obelezjih in slikovno prikazali vse zige idrijskega Filatelisticnega drustva od prve izdaje 1965 do konea leta 1993.

V tem biltenu pa z besedo in sliko v istem stilu nadaljujemo predstavitev nasih filatelisticnih obelezij zadnjih dveh let.

~~ GORSKI ~~\ 1.0. 1994 ~~~ Datum iZdaje: 2.6.1994

Posta: 65274 emi Vrh ~ -).~ Naslov izdaje: 77. GIRO D'ITALIA ­'.::J==::T _~ GORSKI CIU 12. ETAPE c::,~~~~-:.

t"'; -" \_ n, Izvedba: Dotisk. na dopJsnici in priloinostni iig

Oblikovalec: Silvester Baje ~..?~ (1;;2";\ ~~ Naklada: 400 Izvodov

VRH N~\) \\S (dotiskano 1000 izvodov)

Datum izdaje: 22.6.1994 Posta: 65280 Idrija

Naslov iZdaje: JANEl ANTON SCOPOLI Izvedba: Ovojnica z informativnim

vloikom in priloinostnim iigom

Oblikovalec: Silvester Baje Naklada: 400 iZvodov

(tiskano 450 ovojnie)

17

t\PKA 1i\S'..e.. " "/

.~ "'" ':0' rn~. (f) :: -f -o .§­~ '" ~ ' ­

• 1>1;" if !,..".

~~~ \\~ ~'\: p~

~ ~ ~ ~ o;;r.

i::J a/'\)~~ !"J ~ 4.3. ;::~c? 1945 ~

?.. ' 65282 ctv.~\\~

\oOBCJNS-\i0) ~

.:J:~ ~ "'{" z ~ ­V)q,j ~

?'r ~<9. ~

o/DR1JArJ.~fp.

Datum izdaje: 27.8.1994 Posta: 65280 Idn]a

Naslov izdaje: CIPKARSKI FESTIVAL Ovojnlca In prllolnosfnl ilg

Izvedba: Silvester Bale Oblikovalec: 500 Izvodov

Naklada: (tlskano 570 Izvodov)

Datum izdaje: 26.3.1995 Posta: 65282 Cerkno

Naslov izdaje: 20. SPOMINSKI ZlMSKI VZPON NA POREZEN

Izvedba: Dotlsk na doplsnlcl in prilolnosfnllig

Oblikovalec: Silvester Bale Naklada: 500 Izvodov

(tlskano 800 Izvodov)

Datum izdaje: 22.6.1995 Posta: 65280 Idrlja

Naslov izdaje: SVETI AHACIJ ­OBCINSKI PRAINIK

Izvedba: Ovolnlca z Informativnlm vlolkom in priloinostnlm iigom

Oblikovalec: Nande Rupnik Naklada: 450 Izvodov

(tiskano 475 izvodov)

~ Datum izdoje: 1.1.1995

Izda! In zalolil: Izvr!ni odbor Fllam/istiCnega dru§tva /drija. NakJada: 100 Izvodov. tiro Taeun: 52020-878-85581. Uredniki: Ljubo Ukmar, Nikolai Jereb, Silvrj Bajc, Vojko Rejc, Franci Jereb. Lektor: Janez Ka~i~, prof.

\\OARSKE G008~

5Wic;a "'T,j ~ ~ ~~

1. 7. 1995 ~ 6'$280 '\l%\~

---- - -- ...... ,elPKABSKJ FESTIVAL ".t 26.8.95 ),'­

<'80 10"\

PoSta: 65280 Idtfa Noslov Izdoje: 330 LET IlUDAIlSKE GODSE

V IDIlIJI /zvedbo: Dotlslc no doplsnlco In

prllolfJO$fnlllg Oblikovo/ec: SIlvester Bojc

Noklado: 350 Izvodov (llskano 530 Izvodov)

Datum izeJaje: 26.8.1995 PoSta: 65280 Idtfa

NosJov fzdaje: CIPKAIlSKJ FESTIVAL Izvedbo: Dotlsk na pismo • celJno In

prllolnosfnllig Obllkovolec: Silvester 8a}c

Ncklado: 400 Izvodov (dotlskano 600 Izvodov)

Zbralln uredl: llubo Ukma

19

'ateria/no so nam v pretek/ih dveh letih pomaga/i:

- OBCINA IDRIJA

- KRAJEVNA SKUPNOST IDRIJA

- MESTNI MUZEJ IDRIJA

- KOLEKTOR, IDRIJA

- MERCATOR - RUDAR, IDRIJA

- DRAGO JEZ, IDRIJA

- AVTO MOTO DRUSTvO IDRIJA

Vsem Iskrena hvala I

------_._.--_._._-----------------------------_._._------_.­

------------------_..---------.----.....---._--------------­

FILATELISTICNO DRUSTVO IDRIJA

vabl vse filateliste no svojo redno sreeanjo, kl so vsoko necleljo od 9' do 11'"

v prostorih Avto mota drusfva Idrija v prenovljenl start osnovnl Soli.

I

20