gaia junij 2013gaia junij 2013.xp 6/6/13 4:31 pm page 5 okrasni vrt posodovke od nas zahtevajo...
TRANSCRIPT
Gaia junij 2013.xp 6/6/13 4:31 PM Page 2
Klub GaiaStrokovno-izobraževalna revijaglavnega pokrovitelja, Unichem d.o.o.Gaia – revija članov Kluba Gaia,
Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika,
T: (01)755 81 60, E: [email protected]
Gaia-U d.o.o., direktorica: Loreta Vlahović • Sveto-
valka: Vida Radivojević • Glavna urednica: Mira
Arh • Strokovni sodelavci: Davor Špehar, Nevenka
Breznik, Miša Pušenjak, Igor Prša, Matjaž Mastnak,
Roman Mavec • Lektor in redaktor: Mira Arh • Gra-
fična priprava: Trajanus d.o.o., Kranj. Tiskano v Slo-
veniji. Izhaja mesečno, razen januarja in novem-
bra. Letna naročnina 18,88 EUR.
Natisnjeno v 30.500 izvodih. ISSN 1408-7774
Naslednja številka izide 15. julija 2013.
Gaia predstavlja uvodnikTema meseca
4 Poletne čebulnice
Okrasni vrt6 Barvno skladne zasaditve s posodovkami
in vzpenjavkami
Vse o ...8 Vse o težavah na balkonskem cvetju
Strokovnjak odgovarja članom11 Sive pege na paradižniku, balkonsko
cvetje ne raste in kako ohraniti zdravejablane ter hruške
Ali poznate?12 Inkarvileja
Izziv v vrtu13 Korenina svetlobe - jam
Ekološko vrtnarjenje14 Prvi pridelki Gainega eko vrta
16 Sredi poletja mislimo na zimo
18 Vrtni timijan ne sme manjkati
23 Čebula in česen – brez težav
24 Oskrba mladih sadnih dreves
26 Rastline kot pomoč v vrtu
Klubski kotiček19 Gaina prijavnica in izžrebanic,
natečaj Naj, naj dosežek naših članov
20 V Rabcu vsi navdušeni
22 Gaini kuponi popustov
Gaia na obisku28 Pri Posegovih iz Landola
Oblikovanje vrta30 Oblikovanje grmičkov
Zelenjavni vrt33 Poleti sejemo endivijo
Slovenski naravni biseri34 Močvirska logarica
Dom brez mrgolazni35 Mravlje in naš dom
Koledar del38 Dela v vrtu, na katera ne smemo pozabiti
v mesecu juniju in juliju
www.klubgaia.si 3
Skupaj do uspehaSprašujemo se, ali junij ni več topel pomladni mesec. Z nočnimi
temperaturami pod 10 stopinj in zelo mokrimi dnevi nas spremlja pravo
aprilsko muhasto vreme. S tem tudi nevarnosti za naše rastline, ki so veliko
bolj izpostavljene. Zato bodo v veliko pomoč nasveti strokovnjakov v tej
številki revije: za omejitev nevšečnosti pri balkonskih zasaditvah, pri
uporabi ekoloških pripravkov in koristnih rastlin na vrtu za varstvo pred
škodljivci in boleznimi, pravočasni izbiri najboljših izdelkov v ekološkem
vrtu in pripravah na pridelke za zimo. V tej številki svetujemo še, kako
oskrbovati mlada sadna drevesa ter polepšati bivalne kotičke s poletnimi
čebulnicami, posodovkami in vzpenjavkami.
Kljub muhastemu vremenu pa smo z majem spet bogatejši za eno novo
izkušnjo in doživetjem ob srečanju članov Kluba v Rabcu. Le-to je letos
poleg strokovnim predavanjem in izletom bilo posvečeno aktivnostim
kluba Gaia in Gainim talentom. Tudi telovadili smo - za kondicijo in
mladostno počutje. Že na srečanju smo objavili razpis za nagradni izlet:
Vsi, ki pridobite 10 novih naročnikov do 31. avgusta, boste nagrajeni z
enodnevnim izletom kluba Gaia v jesenskem času. Sodelovali boste tudi v
žrebanju, kjer bo nagrajena ena cela skupina.
Že pridno zbiramo vaše fotografije naj vrtnih stvaritev. Opogumite se in
pošljite fotografijo v čim boljši kakovosti, pokličite nas in obiskali vas
bomo. Veseli nas, da lahko skupaj ustvarjamo lepši svet in boljši jutri,
širimo prijazno besedo, znanje in ljubezen do ljudi in rastlin. Rezervirajte si
čas še za Gain piknik, ki bo 31. avgusta.
Naj vam poletje prinese obilen pridelek, veliiiiko
sonca in toplih objemov.
Ugani, kaj je na naslovnici!Tudi v letu 2013 smo vam pripravili zanimive slike Gainih naslovnic,
saj bo vsakokrat 1. stran revije neke vrste uganka: Napišite
ime rastline z naslovnice! Med vašimi dopisnicami s pravil-
nimi odgovori bomo izžrebali vsak mesec enega člana in ga
bogato obdarili z izdelki Plantella v vrednosti 20,00 EUR. K
odgovoru pripišite svoje podatke (ime in priimek, naslov,
številko telefona) ter ga do 1. 7. pošljite na naš naslov.
Rešitev iz prejšnje številke: Ognjič, meseček • Nagra-
jenka: Ivica Oražem, Nova vas?
Kar narava veleva - Gaia razodeva!
Gaia junij 2013.xp 6/6/13 4:31 PM Page 3
junij 2013
Tema meseca
PoletnečebulnicePodroben pogled na cvetočepoljane poletnih, enoletnihkakor tudi trajnih nasadovnaj razkriva kopico cvetočihčebulnic in gomoljnic, ki ssvojo izstopajočo držoopozarjajo nase.Čas cvetenja navedenih čebulnic je v pri-
merjavi z večino poleti cvetočih enoletnic
neprimerno krajši, a vseeno daljši kot pri
večini poleti cvetočih trajnic.
Katere so poletne čebulnice?V poletno skupino čebulnic in gomoljnic
sodijo tako trajne čebulnice – prezimne,
ki jih puščamo v zemlji kot tudi enoletne čebulnice, ki jih mo-
ramo pred zimo umakniti v primerno ogrevane, suhe ter temne
prostore. Omenjena razdelitev pomembno vpliva na sam čas
cvetenja, saj prezimno trdne cvetijo že v začetku poletja. Če-
bulnice, ki jih na grede sadimo vsako leto znova, pa šele proti
koncu poletja. Na-
ravo cvetenja sled-
njih lahko deloma
prelisičimo s spo-
mladanskim saje-
njem (siljenjem) v
zaščitene prostore ter tako premaknemo cvetenje v zgodnejše
obdobje.
Izraz čebulnice nas ne sme zavesti, saj mednje uvrščamo tako:
• prave čebulnice, katerih skrajšano in odebeljeno podzemno
steblo sestavljajo tesno prekrivajoči se omeseneli luskolisti
• stebelne gomolje ali cormus
• koreninske gomolje z odebeljenimi nadomestnimi ali stran-
skimi koreninami
• čebulaste gomolje, ki imajo z razliko od običajnih čebul ste-
belni člen po površini prekrit s suhokožnatimi luskolisti in na-
stanejo iz enega stebelnega člena
• rizome ali korenike pa predstavljajo pod površjem tal vodo-
ravno razraščajoča se podzemna stebla
Skupna značilnost vseh opisanih podzemnih organov pa je
shranjevanje hranilnih snovi, tako za rast kot tudi za cvetenje.
Umestitev čebulnic v vrtne zasaditve Na razporeditev čebulnic vpliva kopica dejavnikov:
• prezimnost, • rastni pogoji, • izraznost, trajanje in način rasti,
• čas in dolžina cvetenja.
Trajnim čebulnicam navadno namenimo prostor med trajni-
cami, ki so po rasti nižje od njih. S tem višinsko razgibamo
nasad. S posamično razporeditvijo čebulnic med trajnicami pa
dosežemo polnost nasada, saj cvetovi delujejo zelo domi-
nantno. Pomembno vlogo po cvetenju čebulnic odigrajo traj-
nice, saj po cvetenju prikrijejo neuglednost listov med samim
procesom sušenja.
Stožčasti klasi gosto grozdnatega ptičjega mleka - Ornithogalum thrysoides že
sami po sebi kot zvezdice žarijo nad modrino prave sivke – Lavandula
angustifolia ‘Hidcote’. S postopnim odpiranjem snežno belih zvezdastih cvetov od
spodaj navzgor pa je učinek še izraznejši.
Že sama
mogočnost
suličastih listov
kan – Canna
vdihne gredi noto
elegance, konec
poletja pa ga
okrona z
raznobarvnimi
klasastimi
socvetji. Sadi se
jih v skupine kot
tudi posamično v
sončne enoletne
nasade, bogate s
hranilnimi
snovmi.
Gaia junij 2013.xp 6/6/13 4:31 PM Page 4
Med delno prezimne uvrščamo čopaste lilije – Eucomis co-
mosa, E. autumnalis, E. bicolor, v skupino prezimno trdnih pa
sodijo: afriška lilija – Agapanthus africanus, baklasta lilija –
Kniphofia sp., šmarnica – Convallaria majalis, maslenica – He-
merocallis, japonska perunika – Iris ensata, lousianska perunika
– Iris lousiana, sibirska perunika – Iris sibirica, zlatica – Ranun-
culus, stepska lilja – Eremurus, ingverjevke – Hedychium sp.,
zali kobulček – Astrantia carniolica, raznovrstne lilije, kot so:
azijska kljukasta lilija – Crinum x powellii, azijatske lilije, bota-
nične lilije, orientalske lilije, tigrasta lilija, trobentasta lilija, ane-
mone – Anemone coronaria… Enoletne čebulice razvijejo
bogat listni sistem, zato jih lahko sadimo samostojno v skupi-
nah, kot tudi posamično predvsem med nižjimi enoletnimi se-
stoji. Pretežna večina s cvetenjem navadno zaključi ob koncu
rastne sezone, ko mesto odstopijo spomladanskim čebulni-
cam, zato ni potrebno iskati nadomestnih rešitev. Med eno-
letne čebulnice sodijo: begonije – Begonia, dalije – Dahlia sp.,
zantedešija – Zantedeschia aethiopica (Calla)… Med manj
znane, primerne bolj za točkovne dopolnitve pa inpoznane ari-
saema – Arisaema speciosum, inkovska lilija – Hymenocallis fe-
stalis, ixia – Ixia, pleione – Pleione, glorioze – Gloriosa
rothschildia, nerine – Nerine, tigridie - Tigridia pavonia, Babiana
– Babiana stricta, frezije – Freesia, kapska hijacinte - Galtonia
candicans, G. viridiflora , gladiole – Acidanthera bicolor murie-
lae (Gladiolus callianthus), montbrecije – Crocosmia masono-
rum, Trolist – Trillium…
Pretežni večini enoletnih kot tudi trajnih čebulnic ustrezajo
predvsem sončne lege z odcednim in s humusom dobro zalo-
ženim rastiščem.
junij 2013 5
Še pred odganjanjem funkij – Hosta sieboldiana ‘Elegans’,
orjaški luk – Allium giganteum razvije dolge in široke
pritlične liste. Sočasno z olistanjem host pa prične razvijati
krepka cvetna stebla z močnimi kroglastimi popki, iz
katerih se razvijejo z zvezdastimi cvetovi gosto posejani
kroglasti kobulji. Belina kroglastih cvetov brogovite –
Viburnum plicatum var. plicatum v ozadju poskrbi za
osvetlitev prostora in še boljšo izraznost cvetov lukov.
Lilijam – Lilium kot tudi drugim čebulnicam in gomoljnicam
lahko namenimo prostor tako v cvetličnih koritih kot tudi
posodah.
Obdobje zimskega mirovanjaKonec vegetacije prezimno občutljive čebulnice izkopljemo
ter jih skupaj z nadzemnim delom shranimo v suh, temen ter
pred zmrzaljo varen prostor. Ko se čez čas nadzemni del posuši,
odstranimo posušene dele, da ne prično gniti in razstavljene
pustimo do ponovnega sajenja.
Trajne čebulnice, ki prezimijo v zemlji, je priporočljivo čez zimo
zavarovati z listjem ali s smrečjem.
Andreja Pogačar Špenko
V začetku poletja med sončnimi trajnimi nasadi nase
opozori stepska lilija - Eremurus hy. z velikimi gostimi
grozdastimi socvetji na visokih, neolistanih poganjkih.
Enobarvne enoletne kombinacije so odlične v zasaditvah
med raznobarvnimi trajnicami ali obratno.
Gaia junij 2013.xp 6/6/13 4:31 PM Page 5
Okrasni vrt
Posodovke od nas zahtevajo bistveno
več skrbi zaradi prezimovanja, a nam to
odlično poplačajo z velikim volumnom
in obilico okrasja.
Najbolj uporabnekombinacije Zelo pogosta posodovka v Sloveniji je
datura ali kristavec. Rastlino enostavno
prezimimo, vendar je priporočljivo, da jo
že pred prezimova-
njem porežemo. Veliki
mehki listi nam po-
vedo, da rastlina potre-
buje veliko vode in ne mara pripeke.
Zato bo najlepše uspevala na polsen-
čnem mestu, po možnosti lonec v celoti
zakopljemo v zemljo. Tako imamo lahko
vse poletje na vrtu lepa, cvetoča mini
drevesa. Sort in barv je veliko, najbolj
razširjene pri nas so zlato rumena Brug-
mansia aurea, belocvetna Brugmansia x
candida ter dišeča angelska trompeta B.
suaveolens. Vse dature v listih, plodovih
in semenih vsebujejo zelo strupene al-
kaloide. Prav posebno navdušujoča je
nova sorta ‘Sunflower’ , ki ima polnjen
cvet v sončnih barvah. Velikim troben-
tastim cvetovom se lepo podajo cvet-
lice, katerih cvetovi so trobentastih ali
marjetastih oblik. Zaželeno je, da korita
posadimo v skladnih, toplih barvnih
kombinacijah z veliko drobno cvetočih
rastlin in dodatkom posamezne listnate
rastline v kontrastni barvi. Če pa želimo
zakriti balkon ali okno v višino, zasaditvi
dodajmo še hitro rastočo vzpenjavko
thunbergijo ali črnooko suzano. Ta bo
ob kakovostni oskrbi in rednem gnoje-
nju s tekočim gnojilom plantella cvet ter
zadostnem zalivanju zelo hitro pognala
dolge, cvetoče poganjke, ki jih ob eno-
stavni opori že v obliki navadne vrvi
usmerimo daleč v višino, do same
strehe. V primeru, da je posajena na vi-
šini, pustimo nekaj poganjkov, da ra-
stejo kot obešanka. Le-teh tudi veter ne
bo poškodoval.
Mediteransko lepotico bugenvilejo
lahko leta in leta občudujemo kot lon-
čno drevesce. Najboljše se za prezimo-
vanje obnese rožnata bugenvileja.
Rastlina je skromna, a lepo uspeva in
bogato cveti le ob obilici sonca. Boga-
temu cvetenju bugenvileje se lepo po-
dajo drobno cvetoče cvetlice v rožnatih
odtenkih za izpostavljeno sončno lego.
V korito posadimo gavro, verbeno,
klinčke in diascijo, vse v rožnatih odten-
kih, skladnih barvi cvetov bugenvileje.
Lepi slak je nezahtevna plezalka s hitro
rastjo, ki jo lahko gojimo tudi v obliki
6 www.klubgaia.si
Barvno skladne zasaditve sposodovkami in vzpenjavkamiHitro rastoče enoletne vzpenjavke ter posodovke so odlična rešitev za omejitev inzakrivanje bivalnih kotičkov na terasah. Če so skladno z njimi posajena tudi korita naoknih in balkonih, bo užitek toliko večji.
Lobelija, salvija in mleček (levo) ter plumbago ali kapska svinčnica lepo uspevajo
na sončni legi, zavarovani pred padavinami (desno).
Gaia junij 2013.xp 6/6/13 4:31 PM Page 6
stebra. Zaradi trobentaste oblike cvetov
je odlična kombinacija s petunijami,
surfinijami in milijonskimi zvončki. Z iz-
biro nekoliko različnih rastlin lahko
ustvarimo čudovito skladno ali pisano
zasaditev. Ob vrtnih ograjah ali ob le-
senih stebrih v bivalnem vrtu nam bo
slak bogato poživil kotičke.
Čudovita, a manj znana posodovka, ki
ljubi sonce, a ne mara dežja, plumbago
nas očara z nenavadno modrino kepa-
stih cvetov. Tej nenavadni barvi se bar-
vno odlično podajo lobelija, salvija,
sivka ali trpežna scevola v nekoliko tem-
nejši modri barvi ter večina drobno cve-
točih belih cvetlic.
Tudi novejša plezava rastlina zvezdasti
slak Quamoclit nam hitro poplača izbiro
z bujno rastjo in enostavno oskrbo.
Drobne zvezdice v beli, rožnati ali rdeči
barvi so čudovita popestritev zasadit-
vam z bolivijsko begonijo, gavro ali
mlečkom. Tudi cvet bolivijske begonije
ob pogledu od spodaj spominja na
zvezdice, čipkasti cvet trpežnega mle-
čka pa poudari lepoto izrazitih zvezdic.
Zvezdasti slak zelo enostavno vzgojimo
iz semena, pripravimo oporo in pu-
stimo, da nas očara z nežnimi cvetovi.
Tropska ali žametna vijolica tibouhina
Tibouchina urvilleana, ki ste jo lahko ob-
čudovali na aprilski naslovnici revije
Gaia je zanimiva posodovka še preden
zacveti, saj jo krasijo dlakavi žametasti
listi z vzdolžnimi, izbočenimi žilami. Pri
starejših rastlinah se listi rdečkasto obar-
vajo, ravno tako socvetja, v katera so
združeni popki. Vsekakor je najlepša, ko
se odprejo veliki, svilnati, modro škrlatni
cvetovi. Barvno se ji odlično poda trpe-
žna angelonija, ki z modrino cvetov
kot obešanka ali pokončna rastlina po-
pestri zasaditev za sončno lego.
Oskrba zasaditev• Osnova za uspešno zasaditev v poso-
dah je prostorna in stabilna posoda, v
kateri lahko uporabimo dovolj kako-
vostnega substrata, da se rastline
dobro razvijejo.
• Dober substrat mora nuditi rastlinam
stabilno oporo, dobro zadrževati vodo,
a hkrati biti prepusten, zračen in rahel.
Vsebovati mora hranila in biti brez
povzročiteljev bolezni. Visoko kako-
vostna pet komponentna zemlja plan-
tella balkonia združuje vse naštete
lastnosti kakovostnega substrata.
• Gnojimo uravnoteženo - ne premalo
in ne preveč . Gnojili plantella cvet in
plantella list poleg vseh potrebnih
hranil vsebujeta tudi 11 vitaminov, ki
spodbujajo bujnejšo rast in bolj
bogato cvetenje.
• Zalivamo rajši premalo kot preveč.
Za lažjo oskrbo za kombinacije
Balkonska kombinacija milijonskih
zvonc kov, diascije, bidensa in suhe
roze v ognjenih barvah.
• uporabimo več drobnocvetočih rastlin
z enobarvnimi zelenimi, sivimi ali tem-
nimi listi, ki so odporne na pripeke.
• Z rezjo obvladujemo agresivne rast-
line. Čistimo odcvetele cvetove in
poškodovane dele rastlin.
• Preprečimo razvoj bolezni tako, da
krepimo rastline z naravnimi substrati
bioplantella super-fr ali natur-fr. Pojav
škodljivcev delno preprečimo z me-
hansko zaščito, ki jo predstavljajo bio
plantella rumene ploščice v obliki me-
tuljev. Ob pojavu škodljivcev pa ukre-
pamo s pripravkom na osnovi
naravnega piretrina bio plantella flora
kenyatox verde.
Loreta Vlahović
5-komponentnavisokokakovostna zemljaPlantella BALKONIA – najboljša
zemlja za vse vrste balkonskih rastlin!
ww
w.u
nich
em.s
i
Krpastolistni slak s cvetovi v ognjenih
barvah.
Gaia junij 2013.xp 6/6/13 4:32 PM Page 7
Vse o...
Vse o težavah nabalkonskem cvetjuBalkonske rastline krasijo naše hiše vse poletje in zgodnjojesen, včasih pa gre tudi kaj narobe. Če smo pozorni nanjihova sporočila, večinoma lahko preprečimo, da bi prišlodo propada - ob primernem ravnanju in preventivnemekološkem varstvu rastline zavarujemo pred problemi. Kakopa ukrepamo, ko opazimo prve znake nevšečnosti?
Težave, ki niso posledicabolezni ali škodljivcev‹ Vpliv vremena in mikroklimeRdeči listni robovi: Če temperature med
dnevom in nočjo močno nihajo, se lahko
listi na rastlinah rdeče obarvajo. To se naj-
pogosteje zgodi spomladi, ko so lahko
noči še zelo hladne, čez dan pa se močno
segreje in je tudi osvetljenost zelo visoka.
Bledica listov: Kadar postanejo listi bolj
bledi, lahko pomislimo tudi na pomanjka-
nje klorofila zaradi prenizke temperature.
Plutavost pelargonij: Včasih nam jo zago-
dejo tudi padavine, ki zemljo v koritu z
rastlinami na balkonih brez nadstreška
preveč zalijejo. To je lahko še zlasti proble-
matično v toplih dneh, ko je tudi zemlja
precej segreta, zrak po padavinah pa ne-
koliko hladnejši, a zelo vlažen. V takih po-
gojih se zelo rada pojavlja plutavost na
listih pelargonij. Najprej na vrhnjem delu
listov opazimo klorotične zelene madeže,
kmalu zatem pa se pokažejo vodeni me-
hurčki. Ti sčasoma oplutenijo in porjavijo.
V najhujšem primeru list porumeni,
odmre in odpade. Vzrok plutavosti je
lahko tudi neenakomerno zalivanje rastlin,
visoka relativna vlaga zraka ob premajhni
osvetljenosti in celo pretirano gnojenje z
dušikom. Rastlinam redno odstranjujemo
odcvetele cvetove in pazimo na uravnote-
ženo prehrano. V ta namen uporabljamo
kvalitetno gnojilo plantella cvet, kjer so
dušik, fosfor in kalij v primernem soraz-
merju, poleg tega pa so dodani tudi vita-
min in alge za bolj zdravo rast in večjo
odpornost na zunanje pogoje.
Odpadanje listov: Pojav velikokrat opa-
zimo na fuksijah, poleti v obdobju rasti
takrat, ko je za rastlino prehladno ali tudi
pretoplo vreme. Kadar listi odpadajo po-
zimi, je to deloma naravno, navadno pa
pomeni, da je v prostoru pretoplo, pre-
temno ali pa smo pretiravali z zaliva-
njem.
Odpadanje cvetnih popkov: Cvetni popki
odpadajo v veliki vročini ali ob premajhni
svetlobi. Rastlina se tako lahko odziva tudi
na neprestano prestavljanje po prostoru
ali nepravilno zalivanje.
Šibko cvetenje: navadno je vzrok nepra-
vilno prezimovanje rastlin na toplem pro-
storu ob preobilnem zalivanju. Cvetenje
lahko zmanjša tudi pomanjkanje svetlobe,
vode ali hranil.
‹ Vpliv prehrane rastlinPrehrana rastlin oz. dodajanje hranil mora
biti uravnoteženo. Zaradi preobilice ali po-
manjkanja nekaterih elementov ali mi-
kroelementov namreč lahko pride do
poškodb rastline, zaostanka v rasti in tudi
manjšega razvoja cvetov.
Dušik: Dušik vpliva na rast in tudi število
novih poganjkov. Pri pomanjkanju tega
elementa rastlina slabše raste, rast je bolj
pokončna, listi pa bledi oz. svetlo rumeni.
Pomanjkanje se najprej pojavi na starejših
listih. Če je dušika preveč, se lahko listi
rastline zvijajo.
Fosfor: je pomemben za razvoj korenin in
cvetnih popkov. Njegova dostopnost se v
kislih tleh zmanjša. Ob pomanjkanju opa-
zimo nižjo in pokončno rast, listi so tem-
nozeleni, včasih tudi rdečkasti. Vidimo
lahko tudi odmrle pegice. Stebla so slabo
olesenela in tanka, razvoj cvetov pa po-
časnejši. Cvetovi, ki se končno razvijejo, so
manjši.
Kalij: Kalij ima močan vpliv na odpornost
rastlin proti neugodnim zunanjim pogojem
8 www.klubgaia.si
Iz prelepih metuljev se razvijejo
nadležne škodljive ličinke.
Plutavost pelargonij.
Listna bledica na čeveljčku -
pomanjkanje železa.
Gaia junij 2013.xp 6/6/13 4:32 PM Page 8
in tudi pred različnimi paraziti. Pomemben
je pri razvoju cvetov in stebla. Dobro je, če
vemo, da potrebujejo rastline več kalija,
kadar je vreme bolj oblačno in hladno. Rast-
lina nas bo na pomanjkanje opozorila, ko
bo res že v veliki stiski. Takrat bodo listi uveli,
na robovih pa se bodo pokazale rumenka-
ste pege, ki bodo sčasoma odmrle.
Železo: Ob zalivanju s trdo vodovodno
vodo bomo lahko hitro opazili rumenenje
listov med listnimi žilami – t.i. klorozo. Ta
se pojavi tudi zaradi preveč alkalnega sub-
strata. Listno bledico je mnogo bolje pre-
prečevati kot zdraviti, saj se razbarvani listi
tudi ob dodajanju mikroelementov ne
obarvajo nazaj. Zato takoj, ko opazimo
malo svetlejše liste, rastline poškropimo s
plantella tekočim železom.
Magnezij: Pomanjkanje magnezija opa-
zimo najprej na starejših listih, kjer se po-
javijo svetle pege med zelenimi listnimi
žilami.
Kalcij: Pomanjkanje tega elementa se kaže
v obliki nagubanih listov, ki se ob robovih
vihajo navzgor.
Bolezni balkonskih inokenskih rastlin‹ Koreninska gnilobaKoreninska gniloba je največkrat posle-
dica naših napak pri zalivanju. Pretežno ga
polomimo, kadar rastline preobilno zali-
jemo ali ne poskrbimo za odtok stoječe
vode. Seveda nam lahko pri tem nagaja
tudi dež, še posebej, ko rastline niso pod
nadstreškom. Koreninsko gnilobo prepre-
čimo, če rastline že ob presajanju zalijemo
s fungicidom vivera proplant. Za sajenje
izberemo kakovosten substrat z dodanimi
bio culta vlakni, ki poskrbijo, da se struk-
tura zemlje ne pokvari, s tem pa vzdržu-
jejo dovolj velike zemeljske pore za odtok
vode. Rastline zalivamo zjutraj z vodo, ki
je ogreta na zunanjo temperaturo.
‹ Siva plesen Je nevarna predvsem jeseni in med prezi-
movanjem. Vedno se najprej pojavi na od-
mrlih rastlinskih delih, zato je najbolj
učinkovit in obvezen ukrep, s katerim jo
preprečimo, odstranjevanje teh delov. To
je bolezen visoke zračne vlage. Za večjo
odpornost rastline enkrat tedensko in po
vsakem dežju poškropimo z naravnim
fungicidom na osnovi njivske preslice bio
plantella natur-f. Če se je plesen že poja-
vila, pa uporabimo fungicid vivera switch.
‹ Pepelasta plesenNapada predvsem surfinije, nageljne, da-
lije in gomoljne begonije. Najprej se pojavi
9
Ukrepajte povremenskihneprilikah
V primeru nastanka
ran po toči ali hudem neurju z
vetrom, v roku 24 ur enkrat
ukrepamo s pripravkom vivera
cuprablau-z v odmerku 60 g na
100 L vode. Rastline po listih poškropimo
tudi s pripravkom na osnovi aminokislin in
vitaminov bio plantella vita. To storimo
vsaj trikrat na 10 do 14 dni. Tako
stimulirate tvorbo nove listne mase.
Za zdrave vrtniceBela ali pepelasto siva
plesniva prevleka na listih in
cvetnih poganjkih vrtnic kaže
na znak prisotnosti šipkove pepelovke. Ob
prvem pojavu liste odstranimo, drugače
ukrepamo s pripravkom vivera quadris
(1 ml/1 l vode, 2x/7-10dni),
ki deluje tudi proti šipkovi rji
na vrtnicah.
Ustaviterazraščanje plevela
Trave in plevele
na peščenih
površinah dvorišč, grobovih,
tlakovanih dovoznih poteh in
škarpah odpravimo s pripravkom
plantella total-r, ki je že
pripravljen za uporabo in ga
lahko kupimo v prosti prodaji.
Vroče ideje
Če imamo
15minut
Če imamo
10minut
Če imamo
30minut
Rja na pelargoniji.
Pepelovka na gerberi.
Siva plesen na fuksiji.
Prej Potem
junij 2013
Gaia junij 2013.xp 6/6/13 4:32 PM Page 9
na mlajših listih v obliki belih plesnivih
krogov, ki se širijo in na koncu je vsa rast-
lina tako rekoč posuta z “belo moko”. Bo-
lezen preprečujemo z naravnim
fungicidom na osnovi sojinega lecitina bio
plantella super-f. Če so znaki že prisotni,
pa uporabimo fungicid vivera quadris.
‹ Nageljnova črnobaSe pojavi predvsem na nageljnih, ki so po-
sajeni v zelo vlažno zemljo. Na listih in ste-
blih se pojavijo drobne črne pegice z
vijoličastim robom. Bolezen preprečimo,
če jih sadimo v zemljo, ki smo ji dodali
malo drobnega peska. Pazimo, da jih ne
zalivamo preveč. Bolezen preprečujemo z
rednim preventivnim škropljenjem s fun-
gicidom na osnovi njivske preslice bio
plantella natur-fr.
‹ Rja na pelargonijahNa zgornji strani listov pelargonij opazimo
svetle obročke, ki so v sredini razbarvani.
Na spodnji strani so značilne rjave spore v
obliki koncentričnih krogov. Tudi ta bole-
zen se pojavlja predvsem ob večji vlagi in
toplem vremenu. Preprečujemo jo s škro-
pljenjem s preslico bio plantella natur-f,
ob večjem napadu pa uporabimo vivera
quadris.
‹ Virusi na pelargonijahVirus razbarvanja cvetov se prenaša me-
hansko in z vegetativnim razmnoževa-
njem. Bolezen pa se kaže kot klorotične
pege in obroči na listih, vendar le pri mlaj-
ših rastlinah pri nizkih temperaturah. Virus
kumarnega mozaika opazimo ravno tako
po klorotičnih pegah in rjavih madežih,
virus črtavosti pa se kaže kot črtasti ali
obročkasti vzorci na listih.
Škodljivci na okenskih in balkonskih rastlinah‹ UšiUši se na balkonskih rastlinah občasno po-
javijo pod listi. Rastlina začne zvijati liste,
zaostaja v rasti, pojavijo se deformacije li-
stov, ob hudem napadu pa lahko tudi pro-
pade. Posredno rastlini škodijo z
izločanjem medene rose, zaradi katere se
pojavi sajavost, in prenašanjem virusov.
Rastlino izoliramo in poškropimo z narav-
nim insekticidom bio plantella aktiv ali bio
plantella flora kenyatox verde.
‹ Rastlinjakov ščitkarJe tako imenovana “bela mušica”, ki pov-
zroča škodo posredno in neposredno.
Odrasli osebki in ličinke sesajo rastlinske
sokove, obenem pa izločajo tudi medeno
roso in prenašajo viruse. Listi rumenijo,
rastlina je lepljiva in hira. Z zatiranjem je
potrebno začeti čim prej, da ne pride do
prerazmnožitve. Zato v korita nastavimo
po eno bio plantella rumeno lepljivo plo-
ščico, na katere se ščitkar ulovi, mi pa
vemo, da je pršlo do napada. Škropimo z
naravnim insekticidom bio plantella
aktiv ali bio plantella flora kenyatox
verde.
‹ TripsTripsi so majhne podolgovate živalice,
svetlo oranžne barve, ki sesajo liste in vča-
sih tudi cvetove. Zato se na zgornji strani
listov pojavijo svetle pikice, na spodnji pa
svetlo rumene izbokline. Listi rumenijo in
odpadajo, cvetovi se razbarvajo. Najhuje
prizadene pokončne veje. Za zatiranje sta
učinkovita insekticida bio plantella aktiv
in bio plantella flora kenyatox verde.
‹ PršicaV zadnjem času pogost škodljivec na pe-
largonijah. Na listih se pojavijo plutaste iz-
bokline, na spodnji strani pa mrežasti
zapredki. Proti pršici škropimo z naravnim
akaricidom bio plantella aktiv, ob hujšem
napadu pa z akaricidom vivera vertimec.
Nevenka Breznik
Vse o...
Gosenice na kapucinki.
Mehkokožna pršica na bršljanki.
Rastlinjakov ščitkar.
Lepe rože so zdrave rože!
1. STOP ŠKODLJIVCEM!1 1. STOP BOLEZNIM!2
Gaia junij 2013.xp 6/6/13 4:32 PM Page 10
Strokovnjak odgovarja članom
junij 2013 11
Paradižniku hladna, deževna pomlad ne
ustreza. Če na listih opazite svetlo sive, do
svetlo rjave pege nepravilnih oblik, ga
ogroža zelo nevarna krompirjeva plesen,
zato liste čim prej odstranite in
rastlino poškropite s pripravkom
vivera ridomil (3 g/1 l vode/10 m2,
vsaj dvakrat/7-10 dni) v obdobju
obiranja pa uporabite pripravek vi-
vera quadris (1 ml/1 l vode/ 10 m2,
uporabimo večkrat in upoštevamo
zelo kratko 3 - dnevno karenco. Pa-
radižnik je dobro še pred pojavom
težav pokriti in ščititi s pripravkom
na osnovi sojinega lecitina bio plantella
super-f (5 ml/ 1 l vode/10 m2, enkrat na
teden, po močnih padavinah). Zalistnike po-
leti odstranjujemo čim manjše. Z odstranje-
vanjem spodnjih listov pričnemo, ko so prvi
plodovi veliki kot večji oreh, odstranimo vse
liste do prvih plodov. List ob plodu pustimo.
Pozneje enakomerno odstranjujemo do pet
listov na teden po celi rastlini. Paradižnika v
tem času ne gnojimo z dušičnimi gnojili, saj
zaradi preveč dušika postane v vlažnem po-
letju občutljiv na bolezni. Za dognojevanje
je najbolje uporabiti tekoče organsko gno-
jilo na osnovi morskih alg bio plantella vrt
(10 ml/1 l vode, zalivamo na10 do 14 dni), s
katerim rastočemu paradižniku zagotovimo
najkakovostnejša hranila. Ker vsebuje mor-
ske alge in dodatne vitamine, z njim dose-
žemo čvrsto in enakomerno rast rastline ter
hkrati povečamo njeno odpornost.
?Zgodaj spomladi balkonskocvetje ni raslo. Zanima me,kako sedaj poskrbeti, da bo
rast in cvetenje optimalno. Imamkorito z vodno rezervo.Jožica iz Postojne
V sadovnjaku je še vedno čas za zatiranje
plevelov pod krošnjo drevesa ali grma. Če
imate velik sadovnjak, uporabite herbicidni
pripravek vivera touchdown (50 ml/3-4 l
vode/ 100 m2, uporabimo enkrat), ki je odli-
čen za zatiranje enoletnega in večletnega
ozkolistnega ter širokolistnega plevela v sa-
dovnjakih. Pri škropljenju pazimo, da sred-
stva ne zanaša na liste ali zelene
poganjke. Običajno traja 7-14 dni, da za-
čnejo pleveli veneti, nato porumenijo, se po-
sušijo in propadejo. Če imate v obhišnem
sadovnjaku le nekaj dreves, je za odstranje-
vanje plevela pod drevesi najbolj praktična
raba motike v pridnih rokah. Tu tudi dreve-
sne kolobarje po okopavanju zastiramo s po-
košeno travo. Če na novih poganjkih opazite
pepelasto plesen, je dobro te poganjke izre-
zati. To je še najbolj ekološka metoda, ob
močnem napadu, jih po izrezovanju še po-
škropite z registriranimi pripravki. Letos je
zaradi deževnega maja več težav s škrlupom,
ki ga imamo pod nadzorom s pripravkom vi-
vera score (1,3 ml/ 10 l vode/100
m2/ 7do 10 dni). Ta pripravek
smo uporabili že v maju, ker se
hitro vsrka v rastlino, ga dež ne
more več izprati. Vivera score
deluje kurativno in kratko pre-
ventivno, zato mu je treba doda-
jati kontaktni fungicid. V sezoni
ga lahko uporabimo največ štiri-
krat.
?Na listih paradižnika semopazila čudne sive pege.Bojim se, da se povsem ne
posuši. Kdaj in kako odstranimliste, ga je treba tudi gnojiti?Ana iz Logatca
?Dež je obral letošnje češnje inostali smo skoraj brezpridelka. Želim ohraniti pred-
vsem zdrave jablane in hruške,razraščajo se tudi pleveli. Kajstoriti?Tomaž iz Maribora
Letošnja pomlad je bila po-
sebna, saj je v maju nastopilo
obdobje nizkih temperatur
in rast se je ustavila. Želimo
si, da bo junij bolj tempera-
turno ugoden. Korita z
vodno rezervo običajno pri-
dejo do veljave dober mesec
ali več po sajenju, ko korenine prerastejo
vsebino substrata. Takrat pride do veljave
tudi dognojevanje s tekočim gnojilom z do-
dano organsko komponento in 11 vitamini
plantella cvet (75 ml/10 l vode, enkrat na
teden), ki poleg glavnih hranil vsebuje še mi-
krohranila. Plantella cvet zagotavlja bujno
rast in bogato cvetenje. Z njegovo uporabo
vam na podlagi poizkusov zagotavljamo
tudi do 30 % več cvetov. Tekoče gnojilo rast-
lina hitro absorbira, tako v kratkem času
vzpodbudi rast in cvetenje. Pri uporabi teko-
čega gnojila dosledno upoštevamo navodila
za uporabo, saj rastline potrebujejo uravno-
teženo prehrano. Rastline, ki niso dovolj pre-
hranjene, slabše rastejo in cvetijo, lažje
podležejo vremenskim nevšečnostim, bole-
zenskim obolenjem ter napadu škodljivcev.
Več o gnojenju z gnojilom v obliki šumečih
tablet plantella tabs za balkonsko cvetje (1
tableta/ 10 l vode, enkrat na teden) si prebe-
rite v koledarju del na str. 38.
Gaia junij 2013.xp 6/6/13 4:33 PM Page 11
Ali poznate?
InkarvilejaRod Incarvillea obsega 16 vrst, kar mnoge preseneča, saj na vrtovih srečujemo skorajizključno eno samo vrsto, to je Delavayeva inkarvileja, Incarvillea delavayi. Večina jihizvira iz Himalaje in Tibeta, vse pa so zelnate trajnice z omesenelimi koreninami.
Če se osredotočim na najpogosteje gojeno Delavayevo inkarvi-
lejo, jo lahko opišem kot postavno in skoraj nekoliko bahavo zel-
nato trajnico. Iznad rozete globoko deljenih, temno zelenih listov
se na trdnih steblih na višini nekje od 30 pa tudi do 50 cm razpi-
rajo veliki cvetovi. Vsako steblo od konca maja do julija nosi nekaj
precej velikih in zelo privlačnih trobentastih cvetov živahnega
rdečerožnatega odtenka. Obstaja tudi belocvetoča različica te
vrste. Cvetovi mnoge spominjajo na gloksinijo. Sčasoma se listne
rozete pomnožijo in rastlina se razraste v gost šop poganjkov, ki
ob cvetenju daje videz cvetočega šopka. Dejansko jo je možno
uporabiti tudi za rezano cvetje. Tudi druge vrste cvetijo pred-
vsem v roza in beli barvi, obstaja pa vrsta s svetlo rumenimi cve-
tovi, rumena inkarvileja, Incarvillea lutea. Vidnejše razlike so še
v obliki listov in višini rastline.
GojenjeGlede lege ni pretirano zahtevna, vsekakor pa najbolj bogato
cveti na polnem soncu. Najlepše primerke bomo vzgojili v dobrih
vrtnih tleh, ki so odcedna. Težja tla oz. rastni substrat izboljšamo
z dodajanjem plantella izbranih kremenovih peskov, le-ta je v
obliki zastirke ključen pri ohranjanju suhega koreninskega vratu,
ki v mokrih zimah lahko zgnije. Z rednim zalivanjem v času suše
in vsakoletnim gnojenjem s plantella specialnim gnojilom za
okrasne rastline si bomo skoraj zagotovo na vrtu »pričarali« rast-
lino, ki bi bila primerna tudi za vrtnarsko razstavo. Čeprav inkar-
vileje sadimo predvsem v vrtna tla, jo je vsaj
nekaj let možno gojiti tudi v cvetličnih lon-
cih. V tem primeru moramo poskrbeti, da
je plantella univerzalna vrtna zemlja do-
volj odcedna, ter za redno zalivanje.
Kam jo posadimo?Nekateri rastlino prodajajo tudi kot traj-
nico za skalnjak, a Delavayeva inkarvileja
zaradi velikosti sodi predvsem v gredice.
Poleg tega je ob polnem cvetenju precej
vpadljiva in nekoliko eksotičnega videza,
kar se ne ujema ravno najbolj s slovenskim
pojmovanjem gorskih rastišč. Ker je listje globoko deljeno, ji za
sosedo privoščimo kakšno celorobo rastlino, kot je bergenija, ču-
dovito pa bo videti tudi ob okrasnih travah ter šaših.
Odganja voluharja?Med ljudmi je inkarvileja veliko zanimanja požela ne le zaradi
čudovitih cvetov, pač pa tudi zaradi informacije, da odganja
voluharja. Žal gre le še za eno potezo trgovcev, ki bi radi po-
večali prodajo rastlin. Voluharja odganjajo rastline s specifi-
čnim in voluharju neljubim vonjem. Žal inkarvileja takega
vonja nima. Še več, niti okus korenin za voluharja ni moteč,
zato je tudi po izkušnjah mnogih vrtnarjev v Sloveniji ta traj-
nica tako kot mnoge druge del njegovega jedilnika.
Matic Sever
12 www.klubgaia.si
Večina inkarvilej cveti v močnih
rožnatih odtenkih, razlikujejo pa se
predvsem po višini. Na fotografiji je
ena nižje rastočih v beli barvi
Incarvillea zhongdianensis.
Gaia junij 2013.xp 6/6/13 4:33 PM Page 12
junij 2013 13
Razmnoževanje preprostoBrstiče naberemo, tik preden začnejo
odpadati z rastline. Shranimo jih čez
zimo in spomladi posejemo na prosto.
Razmnožujemo tudi s koreninskimi po-
taknjenci. Koren jeseni previdno izko-
pljemo, na tanjšem delu odrežemo
15cm dolg košček in ga shranimo do
pomladi. Ko mine nevarnost pozebe,
potaknemo v gredo.
Jam pri nas srečamo bolj redko, veči-
noma je okrasna rastlina. Ima dobre
možnosti, da bi postal rastlina za pre-
hrano in zdravje. V kitajski tradicionalni
medicini je zelo cenjen, v prehrani je
opevan kot rastlina prihodnosti. Gojenje
je enostavno, hranilna vrednost korena
pa visoka. Izročilo pravi, da rastlina v ko-
renu shranjuje sončno svetlobo, zato so
jo poimenovali tudi »korenina svet-
lobe«.
Meta Šepic
Rod Dioscorea je dobil ime po znanem
grškem botaniku in zdravniku Diosco-
ridu. Združuje zelnate trajnice - vzpe-
njalke s podzemnimi koreninskimi
gomolji, katerih velika večina je tropskih
vrst, nekaj pa jih izvira tudi iz zmerno to-
plih predelov Azije. Mnoge tropske vrste
so znane pod imenom jam in so že od
nekdaj pomembne poljščine v Aziji,
Afriki in Oceaniji. Za prehrano se upora-
bljajo koreninski gomolji, ki morajo biti
pred uporabo toplotno obdelani.
Dioscorea batatas ali jam je vzpenjalka,
katere poganjki dosežejo nekaj več kot
2m višine. Pri nas je prezimna tudi na
prostem, s tem da nadzemni del vsako
leto odmre in spomladi iz korena v zemlji
poženejo novi poganjki. Drobni po-
ganjki spomladi nosijo bleščeče svetle
zelene liste z izrazitimi, za enokaličnice
značilnimi, vzporednimi žilami. Hkrati z
listi so na poganjkih tudi cvetni popki, iz
katerih se zgodaj poleti razvijejo skoraj
neopazni, rumeno zeleni cvetovi, ki di-
šijo po cimetu. Iz njih se do konca poletja
razvijejo drobni gomoljčki ali brstiči, ki
so na sorodnih sortah mnogo večji. Pra-
vijo jim tudi »zračni krompir«.
Enostavna oskrbaJam je preprosta rastlina za gojenje in
vzdrževanje. Na vrtu je trpežna, prenese
različne vrste tal. Razlika je v velikosti in
debelini korena – ta se v lahkih peščenih
tleh prej odebeli, v težkih, ilovnatih tleh
pa ostane bolj tanek. Rastlina obožuje
toplo in sončno rastišče, vendar prenese
tudi nekaj sence. Tla oziroma gredo, v
katero smo zasadili jam, enkrat letno
dognojimo z organskim gnojilom plan-
tella organik v peletah, ki vsebuje naj-
večji delež organske in suhe snovi.
Rastlina je odporna proti boleznim in
škodljivcem, na vrtu jo še polži pustijo
pri miru. Če res nimamo prostora na
vrtu, jo lahko gojimo tudi kot poso-
dovko na terasi ali balkonu. Posoda
mora biti vsaj 50cm globoka, ne smemo
pozabiti na zalivanje in dognojevanje s
tekočim organskim gnojilom na osnovi
morskih alg bio plantella vrt. Pazljivi
moramo biti tudi pri prezimovanju. Jam
ne potrebuje ogrevanega prostora za
prezimovanje, le zračen in suh prostor,
ki je lahko tudi temen. Spomladi po-
sodo postavimo na svetlo preden začne
odganjati.
Izziv v vrtu
Korenina svetlobe - jamKo odcvetijo narcise, se ob lesenih oporah v gredienokaličnic začnejo vzpenjati drobni poganjki s svetlozelenimi listi srčaste oblike. Čeprav so videti tanki in nežni,poganjki do poletja popolnoma prerastejo dva metra visokeopore. Če se boste poleti sprehodili skozi botanični vrt vLjubljani, boste rastline zagotovo opazili, saj izstopajo takopo svoji bujni razrasti, kot tudi po vertikalni dimenziji.
Mladi poganjki in listi, botanični vrt v
Ljubljani iz cvetov se pozno poleti
razvijejo brstiči, s katerimi se rastlina
razmnožuje. Naročite jih lahko po pošti
prek Chiltern Seeds.
Korenina lahko doseže več kot en
meter v dolžino in tehta dva
kilograma. Na sliki so manjši primerki,
vzgojeni v Sloveniji.
Foto
: ww
w.b
orov
nica
.eu
Gaia junij 2013.xp 6/6/13 4:33 PM Page 13
Ekološko vrtnarjenje
14 www.klubgaia.si
Prvi pridelki Gainega eko vrtaV maju je Gain eko vrt oživel in v njem je vsak dan kaj novega. Na zadnji delavnici vmaju smo vanj posadili še zadnje vrste zelenjave. Mokro in zelo spremenljivo majskovreme nam je v marsikaterem trenutku precej popestrilo delo v vrtu. A Gain eko vrt je žeponudil tudi prve pridelke glavnate solate, redkvice ter liste blitve in peteršilja.
Majska delavnicaje bila mokraGlede na naš načrt kolobarja smo se v eko
Gainem vrtu na delavnici 17. maja lotili še
naše prve poljine, kjer smo sadili vzgojene
sadike plodovk. Na tretji poljini smo pose-
jali še visok fižol. Kljub dežju smo sadili: so-
latne kumare, paradižnik, papriko in
bučke. Prvo poljino smo tako razdelili na
štiri gredice za omenjene plodovke.
Plodovke so za hranila najbolj zahtevne
zelenjadnice, ker bodo preko vsega pole-
tja dajale večje količine plodov, za kar pa
potrebujejo dosti hranil. Zato smo zgodaj
spomladi izvedli osnovno gnojenje ce-
lotne prve poljine s 3 kg na 16m2 z dolgo
delujočim organskim gnojilom plantella
organik. Manjkajoča hranila smo dodali
sedaj tik pred sajenjem sadik plodovk. Na
celotno površino teh gredic smo pred sa-
jenjem potresli še1 kg organskega gnojila
bio plantella nutrivit za paradižnik in
druge plodovke.
Na prvo gredico prve poljine smo posadili
dve sadiki solatnih kumar, ki jih bomo
vzgajali ob vertikalni opori iz mreže, ki
smo jo postavili
kakšen teden po sa-
jenju sadik.
Na drugi gredici
smo ob oporo lese-
nih kolov posadili 8
sadik paradižnika.
Ker želimo pestrost
in raznolikost parad-
ižnikovih plodov,
smo sadili sadike ra-
zličnih sort, med
njimi smo tako po-
sadili tudi slovensko
sorto ‘jani’ ter kot
barvito popestritev
še sorto paradižnika
‘črni princ’, ‘berner rose’.
Sadili smo ekološko vzgojene sadike in
sorte, ki jih je ponudilo Vrtnarstvo Botanika,
kjer smo za naš vrt nabavili vse uporabljene
sadike do sedaj. V medvrstni prostor smo
kot dobre sosede posadili nekaj sadik go-
moljne zelene in sadike cimetove ter ci-
tronske bazilike. Izredno dober vpliv tako
zelene kot bazilike bo opazen v izboljšani
okusnosti paradižnikovih plodov.
Na tretjo gredico prve poljine smo sadili
sadike paprike. Za sajenje smo izbrali take,
ki bodo obrodile različne plodove glede
na obliko. Tako smo posadili nekaj sadik
feferonov, ki imajo dolge in za feferone ti-
pično nagrbančene plodove, ki jih lahko
uživamo sveže ali pa jih vložimo za zimske
dneve. Seveda smo sadili tudi papriko s
plodovi tipa babura (‘kalifornijsko čudo’ in
‘pusztagold’. Tako bomo pridelovali ba-
buro z zelenimi in rumenimi plodovi.
Na četrti gredici smo posadili dve sadiki
bučk za sveže plodove. Ker smo s prosto-
rom omejeni, smo za sajenje izbirali med
grmičastimi sortami bučk in nismo sadili
vrežastih bučk, ki bi pognala dolge vreže
ali stebla. Takšne vrežaste bučke bomo po-
sadili na ozkih robnih gredicah našega
vrta, kjer jih bomo speljali po ograji.
Prvi škodljivci v vrtuV drugi polovici maja smo na vrtu zati-
rali črno fižolovo uš (Aphis Fabae) na bobu
in nizkem fižolu ter za to uporabili sred-
stvo bio plantella flora kenyatox verde.
Kmalu po sajenju plodovk smo jih krepili
s pripravkom bio plantella super-fr, ki je
najbolj priporočljiv za utrjevanje celičnih
sten za večjo odpornost proti boleznim,
kot je pepelasta plese, in ga je nujno upo-
rabljati v tem času, vsak teden zaradi mu-
hastih vremenskih razmer, zaradi katerih
je razvoj bolezni še toliko hitrejši.
Sejali smo visok fižolNa prvi gredici tretje poljine smo v skladu
z našim načrtom – kolobarjem sejali visok
fižol. Sejali smo semena različnih sort vi-
sokega fižola iz zbirke fižolovih semen
gospe Justike Škoberne iz Žalca in sicer ki-
feljček, zeleni maslenec ter zgodnji masle-
nec, vse za pridelavo stročjega fižola. Za
setev visokega fižola smo ob koncu aprila
na sredino gredice v vrsto posejali koruzo.
Konec maja smo opravili mehanično
odstranjevanje plevelov in rahljanje tal.
Na delavnici 17. maja smo
žal v dežju sadili plodovke.
Gaia junij 2013.xp 6/6/13 4:33 PM Page 14
Rezali smo prve glave solate.
Sejali smo tudi visok fižol
ob preklje s predhodno
posejano koruzo.
Pobrali smo solato in redkvico.
SEM ZA EKO IN SAMOOSKRBO!
teršilja. Podobno veseli smo bili tudi prvih
listov blitve, ki smo jih rezali z rastlin blitve
še cel maj in junij. Najprej v maju smo re-
zali liste blitve, kjer smo sadili vzgojene sa-
dike blitve, kasneje od začetka junija pa
še na pisanolistni sorti blitve.
Brokoli je pobegnil v »cvet«Glede na to, da smo s prvimi setvami in sa-
jenji sadik začeli 23. marca 2013 ter da so
po tem času bile še vsaj tri tedne povsem
zimske razmere (nizke temperature in sne-
žna odeja), smo kljub uporabljeni vlakni-
nasti prekrivki – kopreni bili prepričani, da
nam je uspelo obvarovati vse takrat sejane
in posajene zelenjadnice. A smo kmalu v
začetku maja ugotovili, da nam je takratna
zima namesto pomladi prekrižala načrte v
pridelavi brokolija, ki je namesto čvrstih
rož intenzivno pognal visoka cvetna ste-
bla. Vse skupaj pripisujemo negativnim
vplivom zimskih razmer (nizke tempera-
ture) po presaditvi brokolija v naš vrt. Bro-
koli je zaradi tega »pobegnil v cvet«
namesto, da bi nas razveselil z bogatim
socvetjem brokolija.
Kaj se bo dogajalo v juniju?Nadaljevali bomo z oskrbo naših zelenjad-
nic, sproti pobirali sadove našega dela in
skrbeli za dodatno prehrano. V ta namen
bomo uporabljali naravno tekoče organ-
sko gnojilo iz ekstrakta morskih alg bio
plantella vrt, s katerim bomo oskrbovali
naše zelenjadnice, ki jih bomo posadili s
sadikami na robnih gredicah vrta in jih
Uporabili smo semena koruze, ki daje belo
zrno v koruznem storžu. Ta je lepo vzkalila
in do naše delavnice oblikovala do štiri
prave liste. Koruza bo služila fižolu kot
opora. Zato jo je bilo treba sejati veliko
prej kot fižol, saj raste počasneje kot fižol.
Tega potem ob koruzo sejemo šele po
tem, ko ima koruza vsaj 3 do 4 liste in je vi-
soka vsaj 20 cm.
Na isti gredici smo oblikovali tri vrste viso-
kega fižola, poleg omenjene sredinske
vrste s koruzo še robno vrsto, kjer bomo
fižol gojili ob klasični opori zanj – fižolov-
kah ali prekljah. Tretja vrsta fižola je zasno-
vana s pomočjo koruznih sadik, ki smo jih
posadili tik pred setvijo fižola in so bile vi-
soke 30 do 35 cm in so imele že 5 pravih
listov. Na tak način bomo skupaj lahko
spremljali različne možnosti za oporo vi-
sokemu fižolu in skupaj ugotovili, kaj je za
fižol najoptimalnejša opora – preklja ali
koruzna rastlina.
Prvi pridelki – veliko veseljeŽe od začetka meseca maja smo na drugi
gredici druge poljine pričeli s spravilom
prvih glav solate sorte ‘pariška’ in ‘lattug-
hino’, ki je še posebej zanimiva zaradi svo-
jih rjavo obarvanih listov. Sorto ‘posavka’
smo začeli rezati konec maja. Pobirali smo
tudi prve plodove mesečne rdeče red-
kvice sorte ‘sora’. To so bili naši prvi pridelki
iz Gainega eko vrta. Le nekaj dni za tem
smo na gredici s peteršiljem že lahko trgali
prve liste kodrolistnega in navadnega pe-
tako oskrbovali z vsemi glavnimi hranili, ki
jim bodo pomagala krepiti koreninski si-
stem. Za krepitev rastlin bomo še naprej
uporabljali naravni vitaminski kompleks
bio plantella vita. Sicer pa v vrtu plani-
ramo dokončati še sajenje robnih gredic z
zelišči in vrežastimi bučkami, cvetlicami
ter nekaterimi stročnicami ter ob plodov-
kah zastirati tla s slamo.
Našo junijsko delavnico z naslovom
»Prve saditve za pozno poletje in jesen«,
bomo izpeljali v Gaiinem eko vrtu v
petek, 21.6.2013, ob 17. uri. Začeli bomo
na lokaciji Velika Pirešica 1 (stara šola) Dru-
štvo LaVita ter nadaljevali v Gainem eko
vrtu, ki je sicer na lokaciji nasproti Poli-
gonu sonaravnih vrtov. Obvezne prijave
na [email protected] ali SMS 040-203-055.
Vabljeni, da se nam v Gainem eko vrtu
tudi tokrat pridružite.
Igor Škerbot, specialist zelenjadarstva,
KGZS - Zavod CE
Gaia junij 2013.xp 6/6/13 4:34 PM Page 15
Ekološko vrtnarjenje
16 www.klubgaia.si
Sredi poletja mislimo na zimoSredi poletja je včasih težko misliti na zimo, zato pogosto pozabimo posaditi nekaterevrtnine, na zimskem vrtu pa potem najdemo samo zimsko solato in motovilec. Pozimi pasmo odvisni od zelenjave v trgovinah, ki pride na police od daleč, pridelana kdo ve kako inkdo ve s čim. Z malo razmišljanja lahko imamo vso zimo na vrtu nekaj sveže zelenjave.
Redkev namesto imunalain lekadolaRazlični prehranski dodatki so postali
stalnica na policah omar velikega dela
Slovencev. Res je, da je kriza malo umir-
ila naše navdušenje nad celim
arzenalom tako imenovanih zdravih
prehranskih dopolnil. Raje razmislite, kaj
lahko namesto njih naberete na vrtu.
Na prve mestu jeseni je zagotovo red-
kev. Črna redkev je stara rastlina, s
katero so naše babice preganjale
prehlade, celo težje primere gripe.
Danes se je semenu črne redkve na
policah s semeni v naših trgovinah
pridružilo še seme bele redkve. To je
tista, s katero Nemci popestrijo pitje
neskončnih količin piva.
Redkev sodi v družino križnic, kar up-
oštevamo pri načrtovanju kolobarja. Je
v sorodu s kapusnicami, pa tudi z repo,
kolerabo, krešo, rukolo in azijskimi list-
natimi rastlinami. Vemo, da na isto
mesto lahko pride križnica najpogosteje
vsako četrto leto, če želimo ohraniti
zdrave rastline.
Korenovke, med katere sodi tudi redkev,
ne prenašajo gnojenja s hlevskim gno-
jem, zato izberemo gredice, ki so bile
gnojene v preteklem letu. Nekoč pa so
črno redkev skupaj z njenima sorodni-
cama, repo in podzemno kolerabo, sejali
v strnišča.
Redkev sejemo šele v drugi polovici ju-
nija, za njo pa ni prepozna niti setev v
juliju. Gredic poleti NE PREKOPAVAMO.
Setveno plast samo plitvo obdelamo.
Sejemo v vrstice 30 cm narazen. Vmes
lahko posadimo sadike solate. Kjer ob-
staja nevarnost kapusove muhe,
črvičkov, ki naredijo jarke v redkvi, iz-
menično posejemo korenček in redkev,
pri tem pa naj bo razdalja med vrsti-
cami 30 cm. Vedno bo koristil tudi lesni
pepel, ker vsebuje dosti kalcija in kalija,
ki ga na tanko potresemo okoli vrstic
redkve. Manj bo tudi nadležnih bol-
hačev. Pepel mora biti ves čas rahlo
vlažen, da bo res odganjal škodljivce.
Poletna nega obsega samo odstranje-
vanje plevelov in zalivanje, občasno pa
tudi prerahljamo zemljo okoli rastlin.
Redkev uživamo od začetka jeseni
naprej, najpogosteje v solatah, belo red-
kev pa tudi grizljamo na piknikih, pose-
bej tistih, kjer je glavna pijača pivo. Tip-
ična štajerska solata je na kolobarje
naribana črna redkev s kuhanim fižolom
in bučnim oljem.
Redkev hranimo v isti kleti kakor krom-
pir, najbolje zakopano v pesek, žaganje
ali razrezano jesensko listje vso zimo.
Repa in podzemnakolerabaVeliko C-vitamina je v kisli repi, koristnih
mineralov in vitaminov pa v podzemni
kolerabi. Nekoč so bila naša polja jeseni
pogosto zasajena s strniščno repo,
danes jo najdemo veliko le še na Goren-
jskem. Da je strniščna repa slovenska
rastlina, nam pove tudi to, da imamo kar
dve avtohtoni slovenski sorti, ¢Kranjska
podolgovata¢ in ¢Kranjska okrogla¢, ki
sta znani tudi izven naše domovine.
Obe dasta izredno kislo repo. Podzemna
koleraba pa je bila vedno klasična zim-
ska začimbnica v juhah.
Recept za preganjanjeprehladaČrno redkev dobro skrtačimo,
odrežemo zgornji del in v meso z
žičko naredimo luknjo. Vanjo damo
sladkor ali bolje med in počakamo,
da se prične nabirati tekočina, ki jo
pijemo po žličkah takoj, ko začutimo
prehlad ali praskanje po grlu.
Črna redkev je prava specialiteta in
zdravilo, take brazde na korenih naredi
kapusova muha oziroma njene ličinke.
Repa, kranjska podolgovata, bi morala
biti ponos slovenskih, predvsem
gorenjskih kmetov.
Gaia junij 2013.xp 6/6/13 4:34 PM Page 16
Obe sodita med križnice, s čimer je
povezana seveda sestava kolobarja.
Prav tako sta to rastlini, ki jih sejemo šele
v kratkem dnevu, najpogosteje v času,
ko se na njivah požanje ječmen, morda
je še čas tudi po žetvi pšenice. Tako nega
kakor vse ostalo skupaj z zimskim
shranjevanjem velja enako kakor za
pridelavo črne redkve.
Repo so naši predniki uživali še pred pri-
hodom krompirja na njive. Pozimi niso
uživali samo korenov, ki so jih naravno
kisali kakor zelje ali pa jih naribane uži-
vamo v presnih solatah. Vendar listov
nikakor ne zavržemo. Repni listi ali cima
so odlična zimska jed, prekuhamo in
pretlačimo jih skupaj s krompirjem in
uživamo kot samostojno jed ali prilogo.
Vsebujejo ogromne količine kalcija in
seveda številnih drugih snovi, po katerih
slovijo vse križnice. Kolerabo pa seveda
najpogosteje uporabljamo v vseh zim-
skih zelenjavnih jedeh, posebej juhah.
Tri vrste ohrovtaNa prvem mestu po količini antioksi-
dantov so zagotovo ohrovti. Poznamo
listnati ohrovt, kjer najdemo več ra-
zličnih oblik, od kodrolistnega do sre-
dozemskega tipa v obliki palme, in
najbolj navadnega, ki mu nekateri
rečejo tudi krmni, a je prav tako odličen
za prehrano ljudi. Verjetno najbolj poz-
nan je brstični ohrovt, ki mu nekateri
ljubkovalno rečejo popčar. Sodi pa med
mlajše zelenjadnice. Najbolj pa poz-
namo glavnati ohrovt, ki je podoben
zelju, le da je listna površina veliko bolj
nagubana. Pri listnatem ohrovtu uži-
vamo liste, pri brstičnem trde brste, ki se
oblikujejo v listnih pazduhah rastline,
pri glavnatem pa se listi zvijejo v trdo
glavo.
Vse tri vzgajamo iz sadik. S setvijo
pričnemo v sredini maja, presajamo pa
od sredine junija pa do sredine julija.
Ohrovt prezimi ne glede na to ali je list-
nati, glavnati ali brstični. Z razliko od zgo-
raj omenjenih križnic so ohrovti hva-
ležni za gnojenje z organskimi gnojili.
Potrebujejo hlevski gnoj, nekje od 2 do
3 l/m2, namesto njega pa lahko vedno
uporabimo visoko kakovostna organska
gnojila v obliki pelet kot je plantella or-
ganik. Za manjše gredice uporabimo bio
plantella nutrivit univerzal, ki vsebuje
večje količine kalija. Presajamo jih, ko se
razvije 3 – 5 listov. V poletni vročini vedno
presajamo tako, da najprej zalijemo jam-
ico, posadimo sadiko, nato pa obilno za-
lijemo celo gredico. Ohrovti so velike
rastline, zato sadimo sadike na razdaljo
50 x 50 cm. Vmesni prostor pa zapolnimo
s setvijo nizkega stročjega fižola. Poleti
potrebujejo samo rahla tla, škodljivci jih
le redko ogrožajo. Lesni pepel poskrbi
tudi za njih. Ohrovt postane res dober
šele, ko premrzne. Le redki ga bodo lahko
uživali surovega, je pa dobrodošel in zelo
zdrav dodatek prav vsem mesnim
omakam, zelenjavnim jedem in juham.
Brstičnega, pa tudi listnatega lahko uži-
vamo samo na hitro ali celo na sopari
skuhanega in prelitega s praženimi
drobtinami kot prikuho.
Tako za sajenje ohrovta kakor za setev
repe, redkve ali kolerabe je primeren
prav junij. Zagotovo se je že izpraznila
kakšna gredica, kamor jih lahko pose-
jemo ali posadimo.
Miša Pušenjak
Obilica zelenega, svežega in zdravega
listja na zimskem vrtu – ohrovti.
V najbolj mrzli zimi so ohrovti na vrtu
nedotaknjeni.
NARAVNO, UČINKOVITO, ZDRAVO!
Pravočasno nadkoloradskega hrošča!Koloradski hrošč vsako leto opustoši
krompir, pa tudi druge rastline, predvsem
jajčevec. Okrog domačih gred zato že zdaj
posadimo kapucinko in ognjič, ki jih
deloma odganja.
Škodljivci se bodo začeli pojavljati v
začetku junija. V tem času rastline redno in
natančno pregledujte, saj je
najpomembnejši čas za zatiranje
škodljivca takrat, ko so ličinke še majhne in
bolj občutljive. Takoj, ko jih opazimo,
rastline temeljito poškropimo z ekološkim
insekticidom na osnovi naravnega
piretrina bio plantella flora kenyatox
verde. Ob hujšem napadu pa uporabimo
insekticid vivera karate zeon, ki je zaradi
napredne
kapsulirane
formulacije
učinkovit takoj
po nanosu in
deluje tudi
dolgotrajno.
junij 2013 17
Gaia junij 2013.xp 6/6/13 4:34 PM Page 17
Rastni pogoji inrazmnoževanje
Najbolje uspeva na lahkih glinasto-peš-
čenih tleh. Tla naj bodo dobro založena
in apnenčasta. Najboljše rastišče je sončno,
toplo in zavetrno, kar je zlasti pomembno za
prezimitev. Timijan ne prenese zastajanja vode in
vlage v tleh, pozimi lahko pri zmrzalih poškoduje plitve
korenine.
Razmnožujemo ga s semenom ali z grebeničenjem in delitvijo
starih grmičkov. Sadike si lahko pripravimo februarja in marca
v topli gredi. Te za pridelavo presadimo aprila ali maja na
stalno mesto na razdaljo 45 – 50 centimetrov med vrstami in
30 – 35 centimetrov med rastlinami v vrsti. Neposredno na
gredico sejemo maja ali junija v vrste z 20-centimetrsko med-
vrstno razdaljo. Sejemo v plitve brazdice in prekrijemo z 1
centimetrom zemlje. Če ne želimo večje pridelovalne povr-
šine, lahko posadimo posamične grmičke med ostalimi vrtni-
nami. Timijan opravlja nalogo dobrega soseda zeleni,
cvetači, zelju in kolerabi. Z zasipanjem stranskih poganjkov
vzpodbudimo tvorbo dodatnih korenin. Jeseni take rastline
razdelimo in razsadimo. Rastlini moramo jeseni dovoliti, da se
razvije in okrepi za prezimitev.
UporabnostUporabo vrtnega timijana v kuhinji in njegove zdravilne last-
nosti večina Gaianov že pozna. Timijan je nepogrešljiv pri pri-
pravi mesnih in zelenjavnih jedi, namazov in aromatiziranje
kisa. Pri prehladu in kašlju najpogosteje pomislimo na timija-
nov sirup. Je dober za spiranje ran in krepčilne kopeli. Ne
smemo pozabiti, da je dobra medonosna rastlina. V vrt priva-
blja opraševalce in koristne organizme.
dr. Janko Rode
Ekološko vrtnarjenje
18 www.klubgaia.si
Vrtni timijan nesme manjkatiVrtni timijan je eno od petih najpogostejšihdišavnih zelišč pri nas. Skoraj ni vrta, kjerne bi našli kakšnega grmička. Gospodinje gapoznajo tudi kot zdravilno zelišče.Vrtni timijan (Thymus vulgaris) izvira iz Sre-
dozemlja in ga gojimo izključno kot vrtno
zelišče. Timijan je trajnica. Spada v rod
materinih dušic, ki ga pri nas predsta-
vlja več kot deset prosto rastočih vrst.
Vrtni timijan je tudi okrasna rastlina
za obrobe ali zeliščne gredice. Tako
kot druge vrste materinih dušic vrtni
timijan kaže veliko raznolikost, ki jo s
pridom uporabljajo pri okrasnih in te-
matskih zasaditvah. Ne le da so razli-
čno veliki grmički ( T.v. »Miniature« zraste
le 10 cm visoko, T.v. »Compacta« je nizek in
gosto razrasel), obstajajo tudi rastline z razli-
čno oblikovanimi lističi. Barva cvetov niha od ro-
žnate pri običajnem timijanu, do popolnoma bele (T.v.
»Albus«). Citronski timijan (Thymus x citriodorus) je križanec
vrtnega timijana in polajeve materine dušice (T. pulegoides).
Ima prijeten citronski vonj. Pri njem so lističi pogosto rumen-
kasto pegasti. Bolj kot vrtni timijan so v vrtnarstvu uporabne
druge vrste materinih dušic. Zanimivi so zlasti poleženi in bla-
zinasti različki vrste rana materina dušica, (Thymus praecox)
kot sta T.p »Minor« in T.p. »Coccineus«, ki jih uporabljajo kot
pokrovne rastline: za škarpe, skalnjake in tlakovane poti. Pre-
nesejo direktno sonce. Tudi občasna hoja po blazinicah rast-
line ne moti.
Timijan v okrasni gredici
Navadni timijan
Pritlikavi timijan
Gaia junij 2013.xp 6/6/13 4:34 PM Page 18
Člani so darovali Gaio za rojstni dan naslednjim novincem:• Marjan Mežnarčič, Novo mesto • Ljuba Gumze, Slovenj
Gradec • Vida Pustotnik, Domžale • Duša Novak,
Ljubljana • Rosvita Plaskan, Prebold • Ivanka Kobal,
Ljubljana • Jožica Petan, Straža pri Novem mestu
• Anica Tetičkovič, Ptuj
Zvestoba se splača, Gaia jo poplačaFerdi Piko, Prevalje • Silvija Pugelj, Cankova • Francka
Kočevar, Cerknica • Milena Požrl, Divača • Jožefa
Štrubelj, Grosuplje • Olga Šuman, Lenart v Slovenskih
Goricah • Janez Mataj, Murska Sobota • Marija Karan,
Selca • Jože Lempl, Velenje • Boris Topolovec, Vrhnika
Nagrajence, ki so razširili članstvo v Klubu Gaia smonagradili s Plantellasemeni za travo Aurora.Vsem 28 dobitnikom smonagrado že poslali popošti.
junij 2013 19
Klubske strani
Pričenja se nova vrtnarska sezona, z njo pa novi zeleni čudeži, nekateri prav v vašem vrtu.Nikar jih ne zamudite! Budno opazujte okolico in imejte svoj fotografski aparat vselej priroki. Tako boste posneli kako sliko, ki bo ne le vam, temveč tudi drugim ljubiteljemvrtnarjenja vzela sapo. In morda vam celo prinese čudovito nagrado ...
Sodelujte v natečajuNaj naj dosežek naših članov
Letos imate možnost sodelovati s svojimi vrtnarskimi fotografijami v naslednjih
rubrikah: � NAJ otroška pomoč na vrtu, � NAJ srečen Gaian pri vrtnarjenju,
� NAJ koristne živali v mojem vrtu, � NAJ okrasni vrt, � NAJ rešitve v sadovnjaku,
� NAJ balkonske zasaditve, � NAJ poseben zeliščni vrt, � NAJ samooskrbni zelenjavni
vrt, � NAJ vrtna trata, � NAJ opornice v zelenjavnem vrtu.
Dragi člani, fotografije nam do konca septembra 2013 pošljite
na naslov Klub Gaia, Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika ali po e-pošti
[email protected] (pri tem pazite na primerno kakovost
fotografij za objavo – vsaj 800 KB). Dodajte še svoje podatke
in mobi številko. Nagrajence bo izbirala tričlanska komisija,
nagrade bomo slavnostno podelili, zmagovalce pa predstavili v
decembrski številki revije Gaia in jih obdarili s Plantella in Bio
Plantella paketom za vrt, poln cvetja in zelenja.
Ivka Perko iz Rakeka nam je poslala fotografijo njene solate velikanke
(Posavka), ki jo je pridelala v rastlinjaku. Postavili so ga lani po prvem
novembru in takrat je vanj potaknila tudi kakšnih deset sadik, letos
konec aprila ter prve dni maja pa je pridelala tako solato.
Potegujte se za nagrado ENODNEVNI IZLET vjesenskem času v organizaciji Kluba GaiaNagrado dobite:
� vsi, ki v času od 15. junija do 31. avgusta pridobite 10 novih naročnikov na revijo Gaia
� ena celotna skupina - z žrebanjem bomo nagradili eno celotno skupino, to je Gaiana,
ki bo pridobil nove in vse njegove naročnike.
Naročnine morajo biti poravnane do 31. avgusta.
Gaia junij 2013.xp 6/6/13 4:34 PM Page 19
Klubske strani
Strokovnjak Kluba Gaia Davor Špehar je
predaval o samooskrbnem ekološkem
vrtu, Miša Pušenjak o listnati zelenjavi,
Loreta Vlahović o sezonskih lepoticah za
balkone in gredice, Matjaž Mastnak pa
o drevesih za majhne vrtove. Poleg tega
smo uživali v delavnicah Nevenke Brez-
nik, Lorete Vlahović in Romana Mavca.
Prav tako smo kombinirali zasaditve za
balkone in sestavljali zelenjavni vrt s pri-
mernimi vrtninami v mešanih posevkih.
Ljubitelji umetnostne zgodovine so
letos z Olgo Paulič pridno sodelovali v
delavnici ter se naučili opredeliti rože v
likovnih umetninah po zvrsti, motivih
itd. Izredno veliko vprašanj pa so letos
zastavili na in po predavanju Zdrava
hrbtenica do 100 let, zdravniku Marjanu
Radetiču. Člani so se množično udeležili
tudi obeh športnih vadb, pomlajevanja
in nordijske hoje. Ugotovili smo, da so
naši Gaiani izjemno talentirani za marsi-
kaj, kar so potrdili na sobotni večerni in
nedeljski jutranji prireditvi: petje, igra-
nje, deklamiranje, pripovedovanje šal,
ples ipd. je bilo vrhunsko.
Gaino tradicionalno srečanje članov
V Rabcu – vsi navdušeniKakor vseh minulih 18 let, smo se tudi tokrat z veseljem objeli in poklepetali kot najboljšiprijatelji. Na tridnevnem izobraževanju in druženju v istrskem mestu Rabcu, od 17. do 19.maja 2013, smo lahko poslušali različne predavatelje, strokovnjake za vrt, pa tudi umetnost inzdravje. Kar 800 članov Kluba Gaia se je udeležilo različnih predavanj, delavnic, izletov,športnih usposabljanj in seveda večernega zabavnega programa z živahnim plesom.
SPONZORJI: Unichem d.o.o. • Mapa d.o.o., Brezovica • Studio Moderna storitve d.o.o., Ljubljana • Nivo Eko d.o.o., Žalec • Avtotrade Vrhnika • Regionalni Center RTV Maribor • Axis mundi, d.o.o.,
Ljubljana Črnuče • Zavarovalnica Triglav, d.d., Ljubljana • Koa d.o.o., Ciprese.si, Izlake • K.M.K. Box d.o.o., Izola • Noele kreativne rešitve, d.o.o., Ljubljana • Gostišče Golob, Zg. Polskava • Mehanotrade
K.D., Šmarje Sap • Medium d.o.o., Žirovnica • Osebna rast, Robert Goreta s.p., Brezje • Identis d.o.o., Škofljica • Odeja, Tovarna prešitih odej, d.d., Škofja Loka • Zdravi in vitalni, Koper • Grafex
d.o.o., Izlake • Syngenta d.o.o., Ljubljana • Špan d.o.o., Brezovica Pri Ljubljani • Mobitel Ljubljana • Totaliteta d.o.o., Ljubljana • Kupi Direkt d.o.o., Ljubljana • Ilirija d.d., Ljubljana • Celjska Mohorjeva
Družba d.o.o., Celje • Splošno ključavničarstvo Jože Vadnjal d.o.o., Ljubljana • Modrijan založba d.o.o., Ljubljana • Favn d.o.o., Ljubljana • Biotehniški center Naklo • Ring Matjaž s.p., Podkraj Pri
Velenju • Miš založba, Janez Miš s.p., Dob • Fitosan d.o.o., Portorož • Revija Vzajemnost, Ljubljana20
Tudi tokrat smo vsem razdelili veliko
Gaino torto. Vsa predavanja so bila dobro obiskana
Veselje med plesom je bilo iskreno
Gaia junij 2013.xp 6/6/13 4:34 PM Page 20
junij 2013 21
Klubske strani
Urednica revije je
začela večer
talentov s hula
hoop obročem.
Tečaj nordijske
hoje je vsem
dobro del.
Najstarejši,
a vitalni zlati člani.
Talenti: peli so v španščini ... ... slovenščini ... ... in ruščini.
Talenti: vrhunska pevska in
inštrumentalna izvedba. Talenti: strastna plesalka jazz baleta.
Kdor je bil kdaj z nami na takem srečanju, se vselej vrača, ker
ve, da je to nekaj posebnega, nepozabno lepo doživetje. Po
srečelovu, ki je letos obsegal kar 1500 nagrad, nismo tokrat
odšli domov le obloženi z dobitki, ampak tudi bogatejši za
novo znanje in neizmerno prijetne trenutke skupnega dru-
ženja.
Mira Arh
Izlet: na ladji v Raškem zalivu.
Gaia junij 2013.xp 6/6/13 4:35 PM Page 21
Plantella Balkonia5 L, 20 L, 45 L, 60 L ali 70 L
Bio plantela Vrt1 L ali 3 L
Kateri:_________________Øtevilo kosov:_________________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 6. do 15. 7. 2013.
–20
%
•
–20
%
Izdelek PLANTELLA, BIO PLANTELLA, VIVERA ali EFFECT po lastni izbiri
Trgovec obvezno vpiøeime izdelka in øtevilo kosov! Kupon ni izplaœljiv vgotovini in je unovœljiv od 15. 6. do 15. 7. 2013. Ne velja za izdelke v akciji!
•
Bio plantella Vrt1 L ali 3 L
–20
%Kateri: _________________Øtevilo kosov: _________________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 6. do 15. 7. 2013.
Bio plantella Arion +250 g ali 500 g
–20
%
Kateri: _________________Øtevilo kosov: _________________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 6. do 15. 7. 2013.
"
Plantella Total, 100 ml aliPlantella Total-R, 750 ml
–20
%"
Effect insekticid za ose in srøene – aerosol400 ml ali 750 ml
–20
%"
Plantella Balkonia60 L
Plantella Cvet500 ml, 1 L ali 3 L
–20
%
Plantella Cvet500 ml, 1 L ali 3 L
Kateri:_________________Øtevilo kosov:_________________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 6. do 15. 7. 2013.
–20
%
•
Effect univerzalni insekticid aerosol
400 ml + 80 ml gratis
Kateri:_________________Øtevilo kosov:_________________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 6. do 15. 7. 2013.
"–2
0 %
•
Plantella proti mahu5 kg ali 10 kg
Kateri:_________________Øtevilo kosov:_________________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 6. do 15. 7. 2013.
"–2
0 %
•
Bio plantella Natur-FR500 ml
Kateri:_________________Øtevilo kosov:_________________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 6. do 15. 7. 2013.
"–2
0 %
•
Plantella Balkonia5 L, 20 L, 45 L, 60 L ali 70 L
Katera:_________________Øtevilo kosov:_________________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 6. do 15. 7. 2013.
–20
%
•
Bio plantella Flora kenyatox verde
500 ml
Øtevilo kosov:_________________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 6. do 15. 7. 2013.
"–2
0 %
•
Ugodnosti uveljavite tako, da izreæeteposamezne kupon œke in jih ob nakupuopredeljenega izdelka predloæite nablagajni doloœene prodajalne, nave -dene v glavi kuponov in œlansko izka z -nico. Posamezen kuponœek velja obnakupu enega ali veœ izdelkov nafotografiji in samo v spodaj navedenihtrgovinah. Ponovno vam ponujamokupone po lastni izbiri, ki jih uporabiteza izbrani izdelek.Število kosov ali izdelek se vpiše nakupon na prazno œrto. Kuponœke bostelahko uve ljavljali do doloœenegadatuma na kuponœku.
Effect veliki muholovec4 listi ali 1 rola
–20
%
Kateri: ___________ Øtevilo kosov: ___________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 6. do 15. 7. 2013.
Effect Microtech proti plazeœim æuæelkam
500 ml
–20
%
Øtevilo kosov: ___________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 6. do 15. 7. 2013.
Effect univerzalni insekticid z razprøilko
500 ml
–20
%
Øtevilo kosov: ___________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 6. do 15. 7. 2013.
"
Bio plantella Nutrivit(vse vrste)
–20
%
Kateri: ___________ Øtevilo kosov: ___________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 6. do 15. 7. 2013.
Bio plantella Arion +250 g ali 500 g
–20
%
Kateri: ___________ Øtevilo kosov: ___________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 6. do 15. 7. 2013.
–20
%
Izdelek PLANTELLA, BIO PLANTELLA, VIVERA ali EFFECT po lastni izbiri
Trgovec obvezno vpiøe ime izdelka in øtevilo kosov!Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 6. do 15. 7. 2013. Ne velja za izdelke v akciji!
Ugodnosti za œlane Kluba Gaia in Kluba Kalia
, KGZ Sloga Kranj, KZ Agraria Koper, KZ Sava Lesce, KZ Cerklje z.o.o. in Tabakum.
V vseh prodajalnah: Koroøka KGZ, KZ Ptuj, , KGZ Krpan, KZ Laøko, KZ Domæale, ,
Ponudba velja do 15. 8. 2013 oz. do razprodaje zalog. Popust uveljavite œlani Kluba Gaia na blagajni ob predloæitvi kupona ali Merkurjeve karticezaupanja. Predstavljeni izdelki so na voljo v izbranih trgovskih centrih Merkur, na oddelkih z vrtnim programom.
BIO PLANTELLA GEL PROTIPOLÆEM1 L
Naravnamehanskazaøœita predpolæi.
Kuponi popustov - samo za œlane Kluba GaiaKuponi popustov - samo za œlane Kluba Gaia
Plantella Cvet500 ml, 1 L ali 3 L
–20
%
Kateri: ___________ Øtevilo kosov: ___________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 6. do 15. 7. 2013.
"
Merkurjeve ugodnosti za clane Kluba Gaia in imetnike Merkurjeve kartice zaupanja!
-20%
EFFECT INSEKTICID ZA OSE IN SRØENE –AEROSOL • 400 ml
Insekticid v spreju z adokazanim uœinkom,namenjen zatiranju os insroenov. Posebna formuladveh aktivnih snovipovzroœi takojønje uniœenje mrœesa. -20%
PLANTELLA SPECIALNOGNOJILO ZA VSE VRSTE TRAV1 kg, 3 kg, 5 kg, 20 kg
Mineralno specialno gnojilo vgranulah za gnojenje vseh vrsttrav intravniøkihrastlin.
BIO PLANTELLA VITA500 ml
Naravni vitaminskikompleks zaprehrano rastlin, kikrepi rastline inpoveœuje odpornostna zunanjevremenske razmerein strese.
" "
PLANTELLA CVET500 ml, 1000 ml, 3 L
Visokokakovostnotekoœe gnojilo,obogateno z vitaminiza gnojenje vseh vrstcvetoœih sobnih,okenskih, balkonskih invrtnih rastlin ter zabistveno veœ cvetov.
"
"
Neopermin100 g ali 1 kg
Kateri:_________________Øtevilo kosov:_________________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 6. do 15. 7. 2013.
""
–20
%
"
""
"
–20
%
Øtevilo kosov: _________________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 6. do 15. 7. 2013.
Kateri: _________________Øtevilo kosov: _________________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 6. do 15. 7. 2013.
Kateri: _________________Øtevilo kosov: _________________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 6. do 15. 7. 2013.
Kateri: _________________Øtevilo kosov: _________________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 6. do 15. 7. 2013.
"–2
0 %
Katera: ___________ Øtevilo kosov: ___________Kupon ni izplaœljiv v gotovini in je unovœljiv od 15. 6. do 15. 7. 2013.
""
-20% -20%-20%
"
Gaia junij 2013.xp 6/6/13 4:37 PM Page 22
ČebulaVzgojimo si jo iz čebulčka, semena ali
sadik. Na slovenskem trgu so v ponudbi
stare evropske sorte, ki so prilagojene
na naše podnebje in okus. Imamo pa
tudi svoje domače, slovenske sorte.
Seme ali čebulček teh ni vsako leto na
voljo.
S sajenjem ali setvijo lahko začnemo
zgodaj, odvisno od vremena, od začetka
marca in končamo nekje sredi maja.
Pozna setev oz. sajenje čebulčka je pri-
poročljivo zaradi čebulne muhe, kajti ta-
krat je običajno prvi nalet že mimo. In
nič hudega ni, če čebula malo kasneje
dozori.
Tam, kjer so napadi čebulne muhe po-
gosti, gredico prekrijemo z agroko-
preno, saj s tem preprečimo dostop
muhe do čebule, tako da ne more odlo-
žiti jajčec na rastlino čebule. Iz teh jajčec
se nato izležejo ličinke, ki naredijo
škodo. Druga možnost za obrambo
pred muho je uporaba bio plantella ru-
menih lepljivih plošč, ki jih obesimo na
palice in zapičimo v zemljo. Na te plošče
se bodo nalepile nadležne muhe. Za
dobro delovanje priporočam 2 plošči na
čebulno gredico. Ko pa nam v zelenjav-
nem vrtu začno cveteti rastline, ki priva-
bljajo čebele, jih nujno odstranimo.
Rastni pogojiČebula ima rada peščena tla, gnojimo jo
z minimalnimi količinami komposta ali
sodobnega organskega gnojila v obliki
pelet plantella organik. Vsekakor se pri
gnojenju čebulnih gredic izogibamo
hlevskemu gnoju. Če v tleh primanjkuje
kalija, ga dodamo v obliki lesnega pe-
pela ali gabezove prevrelke. V suši zali-
vamo, a ne po listih kot vse ostale
vrtnine. Zato je priporočljivo kapljično
namakanje.
Čebulo pobiramo, ko prvi listi poležejo
in se čebulni vrat na stiku listov in če-
bule zmehča. Ko jo izpulimo, jo čez dan
pustimo na gredici, kjer je rasla, po-
poldne jo poberemo in sušimo v zra-
čnem prostoru (najbolje, da jo raz-
grnemo na sadnih lesah) in ko je suha,
jo spletemo v kite.
ČesenČesen je naravni antibiotik in tako de-
luje tudi v vrtu, zato je najbolje da ga
posadimo raztreseno po vsem vrtu. Je
dober sosed skoraj vsem vrtninam. Ne
sadimo ga ob fižol in zelje.
Če želimo imeti zares velike stroke,
potem ga moramo obilno zalivati.
Česen in čebulo v majhnem odmerku
lahko dognojite tudi v času intenziv-
nega razvoja listne mase, takrat upora-
bite organsko gnojilo v obliki pelet
plantella organik. Kot čebula tudi česen
ne mara hlevskega gnoja.
Sorte česna v SlovenijiJeseni sadimo slovenski česen ‘Ptujski
jesenski‘ in tudi ostale evropske sorte, ki
junij 2013NARAVNO, UČINKOVITO, ZDRAVO! 23
jih lahko dobimo v trgovini. Spomladi
pa se poleg ostalih sadi slovenski ‘Ptuj-
ski spomladanski‘. Vedeti pa moramo, da
lahko tudi spomladanski česen sadimo
jeseni, jesenskega pa ne spomladi. Naj-
bolje bo rasel jeseni posajeni česen.
Zelo popularen in uporaben je tudi listni
česen ali šopasti česen oz. kitajski drob-
njak.
Je trajnica, lahko pa ga gojimo kot eno-
letnico v mešanem posevku z ostalo ze-
lenjavo. Sejemo ga aprila, maja in tudi
junija in ni zahteven glede tal in vzgoje.
Uporabljamo aromatične zelene, ploske
liste, ki imajo blag vonj in okus po česnu.
Sveže uporabljamo podobno kot drob-
njak: za juhe, solate, skutne namaze ali
jih dodamo v jedi namesto česna. Listi
so najboljši surovi. Beli cvetovi pa so pri-
merni za garniranje in mešanje v potpu-
rije.
Kristina Škrbec
Ekološko vrtnarjenje
Čebula in česen – brez težavČebula in česen sta pogosti vrtnini domačega zelenjavnega vrta. Načeloma rasteta breztežav, ustrezata jima naša klima in tla, skladiščenje pa je enostavno. Nepogrešljiva sta vmnogih jedeh, zato za boljši pridelek upoštevamo nekaj preprostih navodil.
Dobri sosedje čebuli: korenje, kamilica,
kumare, solata, paradižnik. Slaba
soseda: fižol, grah.
Za lastno zdravje in zdravje vrta je
koristno saditi česen povsod.
–20
%
.
–20
%–2
0 %
_
–20
%
ov!
,
Gaia junij 2013.xp 6/6/13 4:37 PM Page 23
Ekološko vrtnarjenje
24 www.klubgaia.si
Oskrba mladih sadnih drevesPred sajenjem moramo skrbno preučiti in načrtovati, kaj bomo posadili v svoj sadovnjak.Že ob zasaditvi je možno storiti veliko usodnih napak, ki vplivajo na dober razvoj in rastsadnega drevja.Zavedati se moramo, da je sajenje sadnega
drevja, pa naj bo to grm ali drevo, razme-
roma dolgoročna naložba, ki nam lahko
nudi dolgoletne užitke, veliko sladkanja.
Velikokrat pa se zgodi, da ob veliki vnemi
drevesa ali pa grme posadimo nepravilno,
brez ustreznega dodajanja hranil na za-
logo, ali pa so male sadike posajene preveč
na tesno. Vsaka na novo posajena sadika ali
grm potrebujeta prva leta zelo intenzivno
oskrbo. To so pač otroci, te pa je potrebno
zelo tenkočutno vzgajati in negovati.
Osnovno gnojenjeTrdno postavljena hiša mora imeti čvrste te-
melje. Podobno je pri na novo zasajeni sa-
diki sadnega drevja. Vsaki, ne samo sadni,
tudi trajni okrasni sadiki moramo »postreči«
z dobrimi, za rast ugodnimi pogoji. Sadilna
jama, ki jo izkopljemo, mora biti dovolj ve-
lika – vsaj 50 do 60 centimetrov široka in 50
centimetrov globoka. Vanjo moramo že ob
sajenju dodati specialno sadjarsko gnojilo, ki
vsebuje predvsem fosfor ter kalij, to sta po-
membna hranili na rezervo, ki ju pozneje
težko »stlačimo« v področje korenin, na glo-
bino 20 – 30 centimetrov. Fosfor in kalij se
selita v globino le po centimeter na leto in
čas, ki je potreben, da korenine dosežejo ta
dva zelo potrebna elementa je ob ne-doda-
janju teh dveh elementov v sadilno jamo
zelo dolg. Če smo pozabili dodati hranila na
zalogo, je za prva leta rasti sadik rešitev ta,
da ob sadiki naredimo s »štango« do 30 cen-
timetrov globoke luknje in v luknje nasu-
jemo prgišče specialnega sadjarskega
gnojila. Na tak način vnesemo v področje
korenin zadostno količino hranil za dobro
rast in rodnost naših sadik.
Dodajanje dušika Niso pa samo fosfor- in kalijeva gnojila za-
gotovilo za lepo rast sadik. Pomemben je
tudi dušik, ki mu pravimo tudi gnojilo rasti.
Že prvo leto je potrebno sadiki v času pred
cvetenjem dodati dušik, ki ga je veliko lažje
cvetenja, ko potrebuje sadika največ dušika,
tudi na razpolago. Na dušik kot hranilo vse
prevečkrat pozabljamo in tako naše sadike
ali grmi nekako ne rastejo tako kot si mi radi
predstavljamo. Pri »trosenju« dušičnih gno-
jil moramo biti zelo zmerni. Kot pri našem
prehranjevanju je tudi pri dodajanju duši-
čnih gnojil pomembno dodajanje v več
obrokih, bolje večkrat po malem kot v
enem obilnem odmerku.
Kolobar pod krošnjo redno
okopavamo. Z motiko bodimo pazljivi,
da ne poškodujemo debla.
Sadiko, ki ima že stranske poganjke,
privežemo k opori, poganjke pa
pravilno upognemo – rahlo navzdol.
Spomladi sadiko – šibo, prikrajšamo,
na mestu prikrajšave se prične lepo
obraščati.
Ravno prav globoko posajena sadika –
kot je bila posajena v drevesnici, in
privezana na oporo – tudi spodaj.
dodati v mineralnem gnojilu kot v obliki or-
ganskega gnojila. Mineralni dušik, večini
poznan kot kan ali urea se že ob najmanjših
padavinah ali zalivanju z vodo »preseli« v
področje korenin, dušik organskega pore-
kla, ki ga najdemo v sodobnem organskem
gnojilu v obliki pelet, pa potrebuje za do-
sego korenin nekaj več časa, zato ga posu-
jemo v kolobar okoli sadike že jeseni. Do
pomladi se ta dušik mineralizira in je v času
Gaia junij 2013.xp 6/6/13 4:37 PM Page 24
junij 2013NARAVNO, UČINKOVITO, ZDRAVO! 25
Vzgoja mlade sadikeKo smo jeseni, ko je najboljši čas sajenja, ali
pa tudi zgodaj spomladi posadili sadiko, jo
moramo takoj pričeti »vzgajati«. Vsako sa-
diko, iz katere hočemo vzgojiti drevo, mo-
ramo obvezno prikrajšati, saj le tako
dosežemo dobro in pravilno obraščanje v
spodnjem delu krošnje. Kasneje tega obraš-
čanja ne moremo več doseči, saj nam sa-
dika nenehno »sili« v višino. Za vzgojo in rez
sadike velja zlato pravilo. Šibo vedno odre-
žemo za dolžino škarij - okoli 20 cm, višje
kot želimo, da nam zraste prva najnižja veja,
poganjek. Torej, če želimo prvo vejo na vi-
šini 80 cm, bomo prislonili ob šibo škarje in
odrezali šibo na višini 1 m. Če želimo prvi
poganjek na višini 1,5 m, odrežemo sadiko
na višini 1,7 m. Način deluje malenkost
komplicirano, a vse skupaj je resnično zelo
preprosto. Opazujmo sadiko in vse nam bo
hitro zelo jasno.
Redčenje plodov Nihče redčenja ne opravi prav radostno.
Prvo leto, ko nam drevo zacveti in zarodi,
lahko pustimo na drevesu le 20 plodičev. Če
jih pustimo več, bo drevo naslednje leto
prazno. Kdaj redčiti? Čim prej, ko so plodiči
veliki 15 – 20 mm. Vse, kar opravimo kas-
neje, je žal prepozno, naslednje leto zato ne
bo cvetov niti pridelka.
Roman Mavec
Pocvitanje, te cvetove ob ročnem
redčenju obvezno odstranimo – preko
njih se lahko drevo okuži s hruševim
ožigom.
Ko lepljive plošče opravijo svojo
nalogo, jih obvezno odstranimo, da se
na njih ne lepijo čebele.
Pravilno zalivanje in pleveli V mladostnem obdobju potrebuje sadika
veliko vode, saj je obseg mladih nežnih ko-
renin zelo omejen. Te mlade korenine ni-
majo še takšne moči črpanja vode kot je to
Letos je prava invazija polžev.Zavarujte se!Za popolno zaščito pred požrešnimi polži najprej nanesite
bio plantella gel proti polžem okrog rastlin, ki jih želite
zaščititi. Gel deluje kot pregrada, ki polžem onemogoča dostop do rastlin. Odlično
je obstojen v vseh vremenskih razmerah in biološko razgradljiv, kar pomeni, da
nima negativnega vpliva na okolje. Da bi se v celoti znebili polžev v vrtu, pa okoli
rastlin potrosimo še bio plantella arion + pelete, ki so polžem tako slastne, da jih
odvrnejo od uživanja rastlin. Delujejo ciljno na vse vrste polžev in ker so obstojni
tudi v vlagi, delujejo takrat, ko je napad največji. Poiščite bio plantella gel proti
polžem v vrtnih centrih, ali
Arion + v specializiranih
trgovinah, kot so kmetijske
zadruge, semenarne,
Semenarnine trgovine Kalia,
vrtni centri. Pakiranje 250
gramov se kupi brez FFS
izpita) in obranite svoj vrt
varen pred požrešnimi
polži.
Gaina delavnica
ROMAN MAVEC:
Poletna rez sadnega drevja
27. 6. 2013 ob 17. uri
Praktičen prikaz, na vrtu člana Kluba
Gaia Rudolfa Cerka, Rimska cesta
52, Borovnica
pri starejših drevesih, grmih. Kaj pomeni
pravilno zalivanje sadik, grmov? Pomem-
bno je, da sadiko zalijemo obilno, 20 do 30
litrov, da omočimo in zalijemo celoten
obseg korenin. Ob premajhnem zalivanju
rastlina ne razvije korenin, ki segajo tudi v
globlje plasti zemlje in tako delamo sadiki
medvedjo uslugo. Sadika »ne ve« ali je čas
dežja ali je čas suše. Včasih je bolje, da sa-
dike sploh ne zalivamo, kot pa da jo zali-
vamo s premajhno količino vode. V
letošnjem letu, ki je bogato s padavinami,
verjetno teh problemov ne bomo imeli.
Oskrba tal pod krošnjo Pleveli in trava, ki rastejo v kolobarju okoli
sadike, »poberejo« sadiki zelo veliko hrane
in vode. Zato priporočam, da vsaj prva štiri
leta vzdržujemo kolobar v obsegu krošnje
čist, da ta kolobar redno okopavamo in s
tem preprečimo rast plevelov. Če kolobar
pod krošnjo redno »čistimo«, s tem prepre-
čujemo pretirano izhlapevanje vode, ki se
dviguje iz nižjih plasti zemlje.
»Čist« kolobar pod krošnjo sadike drevesa
pa ima še eno zelo pomembno posledico.
Tako bo veliko manjša verjetnost, da nam
bo sadiko »požrl« ali obgrizel voluhar. Ker je
površina pod krošnjo čista, se voluhar »od-
dalji« od področja korenin in tako ne naredi
škode naši sadiki.
Gaia junij 2013.xp 6/6/13 4:37 PM Page 25
Ekološko vrtnarjenje
26 www.klubgaia.si
Rastline kotpomoč v vrtu
Po znanstvenih raziskavah, ki temeljijo
na proučevanju odnosov med rastli-
nami so nam te razkrile, da njihove bi-
ološko aktivne substance vplivajo na
sosednje rastline. Njihov vpliv je tako
močan, da lahko preprečujejo razvoj
bakterij, škodljivih gliv, odganjajo lahko
tudi škodljivce, hkrati lahko sosednje
rastline vzpodbudijo tudi k bujni rasti.
Moč naraveSnovi, ki delujejo na življenjske procese
sosednih rastlin znanstveniki imenujejo
fitoncidi. Te snovi
se tvorijo v listih,
plodovih in koren-
inah in se izločajo
v zrak, vodo ali tla, kjer je tudi njihov
prostor delovanja. Glede na izbor sosed-
nje rastline lahko delujejo stimulativno
ali odvračalno. V literaturi je veliko gov-
ora o dobrososedskih odnosih in jih
lahko najdete v vsakem boljšem vrt-
narskem gradivu. Nekoliko manj je gov-
ora o medsebojni koristnosti ali
škodljivosti. Lep primer medsebojne de-
Vsi ljubitelji vrtnarjenja naj v domači vrtvključujejo tudi rastline, ki bodo v pomočgojenim rastlinam. Te tihe pomočnice se nepremikajo, ne govorijo, vendar aktivno branijosvoje sosede pred boleznimi in škodljivci.
Reševanje vrtnih težav z odvračalnimi rastlinami, ekološkimi sredstvi in priporočljivimi kombinacijami
zavijači, češnjeva
in oljčna muha
bio plantella rumene
lepljive plošče
/
mali zimski pedic bio plantella lepljivi trak /
TežavaOdvračalna
rastlina
Ekološka
sredstva
Priporočljiva
kombinacija
bolhačpelin, poprova meta, solata,
paradižnik/ kapusnice in solata
koloradski hroščhren, kapucinke, ognjič, lan,
mrtva koprivabio plantella flora verde /
kapusov belin
zelena, žajbelj, pelin, paradižnik,
timijan, rožmarin, koper,
poprova meta
/
kapusnice in paradižnik,
kapusnice in zelena,
kapusnice in začimbe
ušikapucinka, sivka, šetraj, meta,
bazilika, kopriva
bio plantella aktiv in
bio plantella flora kenyatox verde
šetraj in fižol, kapucinke pod
drevesi, vrtnice in sivka
ogorčice tagetes, ognjič robni nasadi ob krompirju
pepelasta
plesen
česen, drobnjak, bazilika,
čebula
bio plantella natur-f-r in
bio plantella super-f-r
sajenje česna med jagode in
pod sadno drevje
rje pelinbio plantella natur-f-r in
bio plantella super-f-rribez in pelin
polži čebula, česen, bela gorjušicabio plantella arion + in
bio plantella gel proti polžem/
gosenicezelena, žajbelj, kamilica, borago,
listi in stebla paradižnika/ /
javnosti se razkrije ob skupni setvi žit in
vijolic. Če skupaj sejete rž in vijolice
(Viola odorata), ki jih ponavadi težko
ločite od mačeh, bo vzklilo vse seme vi-
jolic. V primeru, ko skupaj sejete vijolice
in pšenico, seme vijolic ne bo kalilo, ker
v tem primeru pride do širitve zaviralnih
snovi.
Gaia junij 2013.xp 6/6/13 4:37 PM Page 26
rumenim, ki ima veliko listne mase.
Lahko ga posadimo v vrste korenja ali
posejemo vrsto korenčka izmenično z
vrsto pora. Medvrstna razdalja je v tem
primeru 25 do 30 centimetrov.
Preprečite dostop boleznimin škodljivcemManj težav z ušmi na bobu bo, če ga
boste sejali takoj, ko izgine sneg in je
mogoče delati na vrtu. Če rastline sejete
in sadite pravočasno, bo manj težav z
boleznimi in škodljivci. Da preprečite
dostop škodljivcem do rastlin, jih pre-
krijte z vrtnimi prekrivali. Tako zaščito
najpogosteje uporabite pri kapusnicah
in čebulnicah. Pri zeljni muhi zadošča že
ovratnik na deblu, tako rastlinica ne bo
propadla zaradi objedanja koreninic in
stebla. Za varen pridelek skrbijo tudi
mešani posevki in ustrezen kolobar.
Razvoj bolezni boste preprečili z ekolo-
škimi pripravki na osnovi njivske pre-
slice bio plantella natur-fr in sojinega
lecitina bio plantella super-fr. Na pod-
lagi uradnih testiranj s pripravkom na
osnovi njivske preslice bio plantella
natur-f na paradižniku je bil uspeh red-
nega tedenskega varstva 90 %, kar je za-
gotovo večji delež, kot ob uporabi
domačih pripravkov.
Učinkoviti naravni pripravki so nam v
pomoč, zato izkoristimo njihov poten-
cial. Živimo zdravo, živimo z naravo.
Davor Špehar
junij 2013NARAVNO, UČINKOVITO, ZDRAVO! 27
Koristne rastline inekološki pripravkiZnanstvena raziskovanja koristno
sosedstvo rastlin priznavajo redkeje kot
to potrdimo v praksi. Časovni razpon se
lahko giblje med nekaj desetletji ali celo
stoletji, saj stara znanja hitro tonejo v
pozabo. Ko v vrtu kombinirate svoje
vrtne pomagače, to zagotovo ne temelji
na praznoverju, ampak na praktičnih
izkušnjah. Korenine tagetesa vsebujejo
v vodi topne komponente, ki škodljivo
delujejo na ogorčice. Narava ima rešitev,
vendar vseh težav sama ne more rešiti,
zato si pomagamo s sredstvi iz linije Bio
Plantella. Ta namreč prednosti in učin-
kovine posameznih rastlin koristi za pri-
pravo ekoloških sredstev za zaščito
rastlin, in sicer s posebno tehnologijo in
predvsem s poskusi učinkovitosti, ki jo
registrirajo tudi za to določene institu-
cije. Objavljeni so tudi v katalogu sred-
stev za ekološko pridelavo ... Tako so
recimo Bio Plantella sredstva za zaščito,
narejena iz izvlečkov dalmatinskega
bolhača, njivske preslice, soje….in so
bolj učinkovita od domačih pripravkov
in rastlin, v kombinaciji s koristnimi
rastlinami pa bomo v samooskrbi bolj
uspešni. V pomoč pri delu vam bo tudi
praktično oblikovana tabela (stran 26),
ki vam pokaže, katere rastline in
ekološka sredstva uspešno kljubujejo
nekaterim boleznim in škodljivcem.
Praksa zdomačegavrtaBazilika se zelo
dobro poda ob plo -
dovke, kot so pa-
radižnik, kumare,
bučke, jajčevce, me-
lone, tako bodo te
vrtnine bolj od-
porne na plesni.
Sosedstvo šetraja z
nizkim fižolom,
rdečo peso in so-
lato bo odgnalo li-
stne uši. Tudi med-
sebojna povezava
pora in korenja bo odganjala muhe, ki
delajo škodo na korenju ali poru. Zelena
ščiti kapusnice pred bolhači in goseni-
cami in jo posadimo v vrsto na vsake tri
sadike kapusnic. Hren je učinkovit v
kombinaciji s krompirjem in sadnim
drevjem, kjer pomaga preprečevati bo-
tritis, monilijo in koloradskega hrošča. V
vrtu ne pozabite na ognjič in žametnico,
ki sta učinkoviti proti talnim škodljivcem
in glivam. Tudi kapucinka ima v vrtu
podobno vlogo, koristna je tudi zato, ker
nase pritegne uši in s tem obvaruje
druge rastline.
Kombinacije zelišč invrtninZelo koristna rastlina v vrtu je tudi kami-
lica, saj s svojim vonjem privablja pika-
polonice. Na njej se rade naselijo črne
uši, ki druge vrtnine pustijo na miru.
Vonj cvetja kamilice odganja požrešne
metulje s kapusnic, pa tudi bolhačev je
veliko manj. V bližini paradižnika, kapus-
nic in bučnic naj bodo timijan, materina
dušica ali bazilika. Med stročnice sejemo
šetraj, ki smo ga omenili v predhodnem
odstavku in odganja uši. Uši na naraven
način učinkovito zatremo z ekološkim
pripravkom na osnovi naravnega pire-
trina iz izvlečka rastline dalmatinski bol-
hač bio plantella flora kernyatox verde.
V jesenskem času se zelo izkaže kombi-
nacija pora in korenčka, slednji por va-
ruje pred muho. Por posadimo izme-
nično s poznim korenčkom, najbolje z
Gaia junij 2013.xp 6/6/13 4:37 PM Page 27
Gaia na obisku
Pri Posegovihiz LandolaKonec maja smo obiskali družino Posega izLandola pri Postojni. Sodelovali smo prisajenju enoletnic in se pogovorili o varstvuvrtnic pred ušmi. Občudovali smo trenutnocvetoče grmovnice, trajnice in spregovorili otežavah na paradižniku in balkonu.Sajenje tagetesa je bilo opravljeno v ob-
dobju suhega vremena, medtem ko
smo ob obisku pognojili vrtnice in na
novo posajeno gredico s tagetesom.
Opredelili smo tudi imena cvetočih traj-
nic med vrtnicami, na cvetočo vajgelijo
pa sta naša gostitelja bila še posebno
ponosna.
Sajenje tagetesa oz.žametniceNaša članica Nada se za sajenje žame-
tnic odloča že nekaj let zapored , ker ji v
vročih in sušnih poletjih dobro uspe-
vajo. Sadila jih je v plantella specialno
zemljo za okrasne rastline na prostor,
kjer so predhodno uspevale narcise. Na
področju med lokalno prometnico in
dvoriščem hiše jim delajo družbo še:
tisa, forzicija, japonska kutina na steblu,
irisi, hoste in tulipani. Naša gostiteljica
je pred leti spoznala, da so nevarni škod-
ljivci žametnic in host polži, zlasti v bolj
mokrih poletjih.
Zato na tem po-
dročju že vrsto let
zapored uporablja
učinkovito sredstvo proti polžem bio
planatella arion +, ki ga je tudi po saje-
nju potresla po novo posajeni gredici in
uspeh je neogiben. To sredstvo upora-
blja tudi na trav-
niku, ki meji na
zelenjavni vrt, opa-
zila je, da se je
škodljivo delova-
nje polžev zelo
zmanjšalo in na
bližnji okrasni gre-
dici ne predstavlja
večjih težav.
Varstvo vrtnic pred ušmiČlanica Kluba Gaia je pred našim obi-
skom že opravila varstvo vrtnic pred
ušmi, ki so hudo napadle mlade sočne
poganjke. Za varstvo je uporabila mo-
čnejše kemične pripravke. Zanima jo
tudi varstvo z učinkovitimi ekološkimi
pripravki, ker so tudi zaradi zelenjav-
nega vrta in njive naravnani predvsem
v ekološko vrtnarjenje. Svetovali smo ji,
da uporabi ekološki pripravek na osnovi
naravnega piretrina bio plantella flora
kenyatox verde, ki na uši deluje pred-
vsem kontaktno. Tako se rešimo žuželk,
po stiku s piretrinom že v nekaj minu-
tah. Varstvo z učinkovitim ekološkim
sredstvom na osnovi naravnega pire-
trina bio plantella flora kenyatox verde
je treba ponoviti ob vsakem novem po-
javu listnih uši. Nikakor pa ne škropimo
po cvetovih.
Gnojenje vrtnic in tagetesaGospa Nada je osnovno gnojenje vrtnic
opravila s kompostom konec meseca
marca. Za dognojevanje že nekaj let za-
pored uporablja membransko gnojilo
plantella formulla 365 za vrtnice, s ka-
terim gnoji samo enkrat na leto. Letos
ga je uporabila še pred cvetenjem. Opa-
zila je, da vrtnice bolje rastejo in cvetijo,
manj je tudi težav z boleznimi. Tudi ta-
getes je bil po sajenju deležen gnojenja
z membranskim gnojilom plantella for-
28 www.klubgaia.si
Sajenje tagetesa.
Varstvo
pred polži z
bio
plantella
arionom +.
Člana Nada in Jožko
Gaia junij 2013.xp 6/6/13 4:37 PM Page 28
mulla 365 za okrasne rastline, ki hranila
sprošča v odvisnosti od temperature in
vlage. Ob povečani temperaturi in opti-
malni vlažnosti tal rastline hitro rastejo
in potrebujejo več hranil, zato se tudi
membranska gnojila takrat hitreje
sproščajo, kar se povsem ujema s potre-
bami po hranilih, ki jih imajo rastline.
Cvetoča vajgelija, orlice,lupinus V času našega obiska je cvetela vaj-
gelija, ki zacveti na začetku poletja, zato
jih kljub cvetočemu bogastvu trajnic na
vrtu zlahka opazimo. Nadin mož Jožko
jo bo takoj po cvetenju nekoliko pore-
zal. Izrezal bo večino odcvetelih poganj-
kov, čim bližje tlom pa odrezal tudi
ostarele veje, na katerih je cvetje ope-
šalo. Na gredici med vrtnicami smo opa-
zili in prepoznali tudi cvetoče orlice in
lupinus oz. volčji bob. Slednjega naša
zvesta članica Nada z lahkoto vzgoji iz
semena, ki se zaseje ob rastlini in nato
sadike le presadi. Opazila je, da na ta
način z vsako setvijo dobili več vijoliča-
stih rastlin.
Paradižnik in ostaleplodovke Zakonca Posega sta upoštevala dejstvo,
da paradižnik, papriko in druge plo-
dovke ne sadimo vse dokler ne minejo
nevarnosti močnih ohladitev. Zato je sa-
jenje paprike in paradižnika v tem letu
počakalo na začetek junija. Gredico
bosta pognojila z organskim gnojilom v
obliki granul bio plantella nutrivit za pa-
radižnik in druge
plodovke. Pri sose-
dih opažata, da
imajo največ težav
ravno s paradižni-
kom, kumarami in
bučami, ki jih je
prizadela ohladi-
tev v drugi polovici
maja. Iz preteklih
izkušenj sta ugoto-
vila, da se ob takih
stresnih razmerah
in poletni suši zelo
dobro obnese tudi
zalivanje s tekočim
organskim gnoji-
lom na osnovi morskih alg bio plantella
vrt, ki ga na paradižniku, papriki, kuma-
rah, bučkah in ostalih vrtninah upora-
bljata na vsakih 10 do 14 dni. Tako
dosežeta večji pridelek in povečata od-
pornost rastlin na stresne pogoje.
Cvetoči balkoni in letošnjetežaveLetošnje majske ohladitve so svoj davek
pustile tudi na balkonskem cvetju.
Gospa Nada je na pelargonijah opazila
klorotične pege, ki so se razvile v vo-
dene mehurčke, listje pa je sčasoma do-
bilo tudi plutaste pege. Nekaj škode je
naredil tudi močan zahodni veter, ki pri-
haja iz smeri Nanosa in je polomil nekaj
listov okrasnih kopriv. V reviji Gaia je
pred leti že prebrala, da se plutaste pege
rezultat velike razlike med temperaturo
dneva in noči, razlog pa je lahko tudi ne-
vihta, ki namoči razgrete rastline, zato
na ta pojav ne more vplivati. Na balko-
nih pa bo večno tveganje predstavljal
tudi močan veter. Sedaj se že posveča
dognojevanju balkonskih zasaditev. Že
celo desetletje je zelo je zadovoljna z
edinstvenim visoko kakovostnim teko-
čim gnojilom z dodano organsko kom-
ponento in 11 vitamini plantella cvet, ki
ga redno tedensko uporablja za dogno-
jevanje vseh balkonskih rastlin.
Davor Špehar
junij 2013 29
Posvet o vrtnicah. Gnojenje z membranskim gnojilom.
Cvetoče orlice in
plazeči skrečnik.
Poleg vrtička ob hiši obdelujeta še veliko njivo.
Gaia junij 2013.xp 6/6/13 4:37 PM Page 29
Oblikovanje vrta
Oblikovanje grmičkov Oblikovanje lesa, tekstila, kamna, stekla,... Ljudje zelo radi oblikujemo materijo okoli nas.Z enako močjo in željo pa oblikujemo tudi rastline.Grmovnice so skupina rastlin, ki jih raz-
meroma hitro oblikujemo. Ob napa-
čnem posegu lahko rastline hitro
pomladimo in dobimo novo možnost za
ustvarjanje. Drevesa prav tako lahko
oblikujemo, vendar moramo biti pri njih
bolj premišljeni, saj se neželene oblike
težje odpravijo. Pri oblikovanju grmov-
nic je pomembno, da vemo, kako se do-
ločena rastlinska vrsta razrašča in na
katerem lesu cveti in rodi: enoletnem,
dvoletnem, večletnem.
Spomladi cvetočegrmovniceObstaja pravilo, da spomladi cvetoče
grmovnice obrezujemo po cvetenju. V
to skupino spadajo forzicija, Deutzia
gracilis, spomladanske medvejke - Spi-
raea x cinerea ‘Grefsheim’, Spiraea nip-
ponica ‘Snowmound’, Spiraea x
vanhouttei, japonska kutina. Spomla-
danske lepotice nas razveselijo s svojimi
cvetovi, ko je še hladno. Najprimernejši
čas je konec junija, najpozneje v začetku
julija. Če pa bomo spomladi cvetoče
grmovnice obrezovali jeseni, bomo od-
stranili večino cvetnih nastavkov in pri-
hodnjo pomlad bo cvetenje le
simbolično ali pa bo izostalo. Tega pa si
verjetno ne želimo.
Magnolija je lahko majhno drevo ali
velik grm, odvisno od prostora, kjer
raste in načina vzgoje. Pri magnolijah je
pomembno, da jih obrezujemo sredi
poletja – v času polne olistanosti. Rez
spomladi ali zgodaj poleti ni priporoč-
ljiva, zimska rez ni zaželena, ker lahko
pričnejo odmirati poganjki. Pri magno-
lijah z rezjo le usmerjamo razvoj krošnje.
Moteče veje prikrajšamo, zveriženo rast
odstranimo.
Obrezovanje metuljnikaGrmovnica, ki je zelo lahka za vzdrževa-
nje in nam v poletnem času pa tja do
pozne jeseni polepša bivanje v vrtu je
metuljnik (Buddleja davidii). Metulji, ki
jih privablja, so ga poimenovali. Če ga
ne obrezujemo, ta grm lahko zraste tudi
4 ali 5 metrov visoko, kar si lahko privo-
ščimo le v velikih vrtovih. Obrezujemo
ga vsako pomlad tako, da poganjke po-
režemo 20 – 40 cm nad tlemi. V času rezi
je dobrodošlo, da rastlina že odganja,
tako se bomo lažje odločili za mesto
rezi. Mladi poganjki so občutljivi na
mraz, zato prezgodnja rez ni priporoč-
ljiva. Moramo biti pozorni, če rastlino
porežemo pred 15. majem, da jo ob
mrzlih večerih zaščitimo z vrtno ko-
preno. Čim daljši čas cvetenja pri metulj-
niku dosežemo s sprotnim odstranje-
vanjem odcvetelih cvetov, poganjke pa
porežemo do naslednjih lepo oblikova-
nih socvetij. Tako vzdrževan grm nas bo
razveseljeval do pozne jeseni, še v no-
vember.
Oblikovanje v geometričneoblike Grmovnice s strogo oblikovanim vide-
zom so običajno žive meje. Izredno lepo
se oblikujejo: liguster, pušpan, klek, tisa,
kosteničevje, gaber. Razen pravokotnih
oblik pa obrezujemo grmovnice v okro-
glaste oblike, stožce, spirale.
Pri rezi žive meje, tudi nizke obrobe, je
izredno pomembno imeti v mislih sne-
žne padavine. Ob straneh moramo ži-
vico porezati rahlo pod kotom. Z
naklonom dosežemo, da sneg ne ob-
stane na vrhu živice in jo razpre.
Zimzelene rastline, večinoma: pušpane,
kleke, bodike in tise zelo radi obliku-
jemo v kroglaste oblike. Kljub geometri-
čnemu liku tako oblikovane grmovnice
30 www.klubgaia.si
Metuljnik v
razraščeni podobi.
Veje izrezujemo in
obrezujemo.
Lepo oblikovan
metuljnik po rezi.
Gaia junij 2013.xp 6/6/13 4:38 PM Page 30
Dobrodošlo je nastalo kroglico, kot tudi
vse druge rezane oblike, nekoliko mo-
čneje pogladiti, razkuštrati. Vejice, ki se
ob tem poravnajo, porežemo.
Oblikovanje na krošnjoPosebna oblika obrezovanja je obliko-
vanje grmovnic na krošnjo. Pri tej obliki
je pomembno, da v osnovi izberemo
grmovnico z močnim poganjkom. K
rastlini postavimo oporo, glavni poga-
njek privežemo, šibke poganjke pa od-
stranimo. V naslednjih letih odstranju -
jemo vejice ob deblu tako dolgo, dokler
rastlina ne doseže želene višine. Takrat
prirežemo vršiček in počakamo, da se
ojačajo stranske veje. Naprej grmovnico
negujemo glede na čas cvetenja in
način razraščanja. Tako lahko obliku-
jemo forzicije, trdoleske, bodike, vej-
gele. Od zimzelenih rastlin tako obli-
kujemo pušpane, tise, bodike, bore,
kleke in tudi lovorikovce ter trdoleske.
Spiralne in večstebelneoblikeTudi spiralne in večstebelne oblike obli-
kovanih grmovnic se vedno bolj poja-
vljajo v naših vrtovih. Pravilna posta -
vitev v vrtu je izredno pomembna. S
svojo obliko te rastline pritegnejo veliko
pozornost, a paziti moramo, kaj bomo
poudarili. Večstebelno oblikovane zim-
zelene grmovnice obrezujemo v ena-
kem času kot kroglaste in žive meje.
Pomembno je, da s stebel redno odstra-
njujemo mlade poganjke in ohranjamo
zelenje samo na predvidenih delih. Pri
borih lahko večkrat opravimo vršičkanje
poganjkov in tako redno ohranjamo nji-
hovo obliko.
Grmovnice vsako jesen pognojimo z or-
ganskim gnojilom v obliki pelet plan-
tella organik. Spomladansko gnojenje
pa opravimo s pametnim membran-
skim gnojilom plantella formula 365 za
okrasne rastline, medtem ko živim
mejam namenimo plantella formula
365 za žive meje ali pa za iglavce. Tako
bomo rastlinam zagotovili vsa potrebna
hranila, ki jih potrebujejo skozi obe ra-
stni dobi, one pa
nas bodo obdaro-
vale z močno rastjo
in lepimi
cvetovi.
Karin Bejo
junij 2013 31
popestrijo dogajanje v vrtu in vnesejo
razgibanost. Vrtnarije in vrtni centri po-
nujajo pestro paleto že oblikovanih rast-
lin različnih velikosti. Vendar, ko imamo
rastlino na vrtu, jo moramo naprej sami
negovati. Pravi čas za oblikovanje zim-
zelenih grmovnic sta april in avgust, a
zaradi sprememinjanja vremena si ta
čas lahko nekoliko prilagodimo. Obre-
zujemo lahko tudi v mesecu maju in ju-
niju, kot je primer letos, jeseni pa v
začetku septembra. Spomladansko rez
prilagodimo osončenosti. Obrezujemo,
ko ni močne pripeke, saj sonce mlade
liste, ki jih razgalimo in zarežemo, kaj
hitro ožge. Jeseni moramo biti pozorni,
da nismo prepozni, ker vsaka rez vzpod-
budi novo rast. Nova rast po pozni rezi
ne bo pravočasno dozorela in poganjki
pozimi lahko močno pozebejo.
Kroglaste oblikeOblikovanje kroglastih oblik je najbolje
opraviti po sistemu risanja kroga. Naj-
prej režemo osnovni obroč, pas cca. 10
cm, ki bo na sredini želene višine krogle.
Od njega je odvisna velikost krogle. Pri
pogledu na kroglo od zgoraj navzdol
lepo vidimo obliko kroga in jo lahko še
prilagajamo. Nadaljujemo z rezjo zgor-
njega loka, s katerim določimo lepo
okroglino in višino ter takšno rez nada-
ljujemo po celotni zgornji površini. Ko
končamo, nadaljujemo pri spodnjem
delu, kjer običajno zaradi manjšega pri-
rasta tudi manj porežemo. Pozorni mo-
ramo biti na kot rezi. Pri močni rezi
bomo ustvarili neželeni lijak, ali na-
sprotno pri premajhni rezi valj.
Obrezana tisa naše članice
Mire Tamše, Lipje pri Velenju.
Prebujna rast pušpana. Najprej rez osnovnega obroča, nato rez zgornjega loka.
Gaia junij 2013.xp 6/6/13 4:38 PM Page 31
Odgovori največkrat razkrivajo neznanje močno zaskrbljenih,
ki mečejo v isti koš vse maščobe, pa naj bodo nasičene ali ne-
nasičene (esencialne). Vendar tudi
slabe maščobe, kot radi rečemo na-
sičenim maščobam, niso slabe,
marveč so za telo celo koristne.
Toda preveč maščob, dobrih ali
slabih, poruši ravnotežje v telesu.
In to je škodljivo!
Nasičene maščobe, ki so sicer
skoraj v vseh dietah prepove-
dane, so nujne za nastanek ste-
roidnih spolnih hormonov pri
ženskah in moških; za estro-
gen, progesteron in testoste-
ron. Zaradi njih se počutimo in
smo videti mlajši, čutimo več
spolne sle, imamo več ži-
vljenjske energije in volje,
smo bolje zaščiteni pred
osteoporozo, saj omogočajo,
da se kalcij vgrajuje v kosti.
Naravne maščobe poma-
gajo stabilizirati raven inzu-
lina v krvi, spodbujajo pa
tudi nastajanje in razvoj
možganskih celic pri otrocih. Seveda,
če maščob ni preveč. Maščobe dajejo energijo in moč, zato pre-
prečujejo, da bi telo za energijo uporabilo beljakovine in tako
ostanejo za gradnjo mišic in telesa.
Maščobe živalskega izvora (svinjska mast, zaseka, maslo, skuta,
smetana, maščobe v mesu samem)
vsebujejo pretežno nasičene
maščobne kisline in so v velikih ko-
ličinah res škodljive zdravju. Pa ven-
dar jih organizem potrebuje v
manjši količini, zato premišljeno uži-
vajmo tudi te! Če nasičene maščobe
uživamo kot sestavni del zelenjavnih
jedi ali v obroku skupaj z bogato ze-
lenjavno jedjo ali zelenjavno prilogo,
škodo preprečimo, saj bo zelenjava
ugodno vplivala na znižanje trigliceri-
dov in holesterola v krvi.
Več preberite v junijski številki Vza-
jemnosti.
Revija Vzajemnost je namenjena upoko -jencem in izhaja vsak prvi četrtek v mesecu.V devetintridesetih letih je postala za nesljivaspremljevalka sta rejših ljudi, saj verodostoj -no piš e o pokojninskih temah in raz no -vrstnih socialnih preje m kih. Svojimnaročnikom brez plačno, pisno in po telefonuod govarja na pokojninska in premo ženjsko-pravna vpraša nja ter vpra šanja s področja
delovnega prava, socialne varnosti, zdravstvenega varstva, skrbi zastarejše in osebne stike.V Vzajemnosti so koristni članki o zdravju, prehrani in gibanju, čemurmoramo v zrelih letih posvetiti še posebno pozornost. Prav tako patudi druženju in sprostitvi, zato vsak mesec objavlja kakšen prijetenter cenovno ugoden izlet ali letovanje po meri starejših. Ne manjkaniti branja za razvedrilo, križank, vzorcev ročnih del in nagradnih iger.Za druženje svojih bralcev skrbi tudi z brezplačnimi malimi oglasi,prek katerih si naročniki iščejo partnerje in prijatelje.Naročniki pa so tudi člani Kluba Vzajemnost in s klubsko karticolahko v več kot 130 trgovinah, podjetjih ter zdraviliščih uveljavljajorazlične popuste. Imajo pa še tudi številne druge ugodnosti. Revija ni v prosti prodaji. Polletna naročnina je 11,40 EUR.Več o reviji na www.vzajemnost.si.
Za več informacij ali BREZPLAČNI OGLEDNI IZVOD
pokličite na tel. številko: 01 530 78 44.
Naročam glasiloPriimek in ime __________________________________________
Leto rojstva ____________________________________________
Ulica in hišna številka ____________________________________
______________________________________________________
Kraj in poštna številka ___________________________________
Telefon _______________________________________________
Datum ________________________________________________
Podpis ________________________________________________
Izpolnjeno naročilnico pošljite na naš naslov:Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana.
! !
Zmerno moramo uživatitudi živalske maščobeAli so svinjska mast in druge živalske maščobe škodljive? So ocvirki pregreha nad pregreho? Jemaslo res tako škodljivo, da bi ga morali zamenjati z margarino? Se je maščobam res treba takozelo izogibati, da režemo stran sledove maščobe z mesa ali celo pršuta?
Revija Vzajemnost predstavlja
Gaia junij 2013.xp 6/6/13 4:38 PM Page 32
Endivijo sejemo poleti. Pričnemo takoj po najdalj-
šem dnevu, 21. juniju, in nadaljujemo še vse v julij.
S pozno setvijo bo šla kaseje v cvet, vendar pa po-
letje zahteva tudi posebno skrb, saj moramo za-
radi plitvih korenin skrbeti za redno in zadostno
zalivanje. Kot pri vseh vrtninah poleti, je tudi pri
endiviji koristno prekrivanje golih
tal med rastlinami s pokošenimi
travnimi ostanki, ki ne semenijo, s
slamo ali plevelnimi listi, ki bodo
ohranjali tla dlje časa vlažna. Endi-
vijo sejemo tudi spomladi februarja
in marca v zaprt prostor, nato pa jo
aprila in maja presajamo na prosto.
Priprave na setevin dobri sosedjeZa rast endivije so najboljša
peščeno ilovnata, dobro od-
cedna vrtna tla, ki jih pred
setvijo, oziroma presaja-
njem obogatimo z zrelim
kompostom. Medvrstna raz-
dalja med rastlinami naj bo
30 do 45 cm, razdalja v vrsti
pa 20 do 30 cm. Pri direktni
setvi na prosto moramo
rastline redčiti. Endivija bo
najbolje rasla v družbi fižola,
pora in kapusnic, medtem
ko ji peteršilj in zélena nista
ravno prijetna soseda.
Sorte endivijeEskariol rumena je odporna na sušo in nizke tem-
perature. Jeseni oblikuje velike kopaste rozete,
skladiščenja pa ne prenaša ravno najbolje. Dobro
se skladišči eskariol zelena, ki je še posebno odporna na
slabo jesensko vreme in prenese mraz do -5°C. Zelene ro-
zete lahko režemo tudi pozimi. Dečja glava ima goste, rahlo
navznoter zavihane liste, ki so samobelilni in zelo mehki. Za-
nimiva je pankalijerka z dekorativnimi, fino nakodranimi listi,
ki je odporna tako na vročino, kot na mraz. Sorta malan,
oblikuje 40-45 cm velike rozete s kompaktnim osrčjem ru-
meno-zelene barve. Na prostem jo pridelujemo od zgodnje
pomladi do pozne jeseni, v plastenikih pa
pozimi in zgodaj spomladi.
Tudi polži jo imajo radiMlade rastlinice radi objedajo polži. Proti
njim na več koncev gredice vkopljemo jo-
gurtove lončke, v katere nekaj centimetrov
nalijemo pivo. Vonj po pivu bo polže priva-
bil, rešitve iz lončka pa ne bo več. Učinko-
vito je potresanje kamninske moke okrog
gredice ali nastavljanje posebnih vab za
polže. Slednje bomo dobili v kmetijskih
apotekah. Znane so različne naravne
vabe za polže, na primer izdolbene
kumare in grenivke ali prerezani go-
molji krompirja, s katerimi privabimo
tega škodljivca v past ter ga nato od-
stranimo.
Beljenje listovZ določenim obdobjem prekrivanja
notranjih listov ti postanejo svetli,
bolj krhki in prijetnejšega okusa, saj
so zeleni listi precej grenki. Belimo
tako, da zunanje liste dvignemo in
čvrsto privežemo okrog notranjih
ali pa rastlino prekrijemo z lončkom, ki
mu zapolnemo drenažno odprtino, da
skoznjo ne bi prodirala svetloba. Lonček
mora biti dovolj velik, sicer bo rastlina pod
njim pričela gniti. Lahko pa celo rastlino
presadimo v lonček, ki ga postavimo v
temno klet in po potrebi še dodatno pre-
krijemo.
Jeseni, po dveh do treh
tednih, je rastlina na-
vadno že dovolj obe-
ljena. Tako bomo dobili obledele liste
prijetnega okusa, ki pa so med beljenjem
izgubili tudi kar nekaj hranil. Za bolj zdravo
solato iz endivije pustimo torej nekaj rastlin
neobeljenih. Če pa so nam zeleni listi vseeno pre-
več grenki, jih lahko skuhamo.
Andreja Tomšič,
Vrtni centri Kalia
33
Zelenjavni vrt
Poleti sejemo endivijoEndivija spada v isti rod kot radič, na katerega spominja tudi s svojim nekoliko grenkimokusom, čeprav je na videz bolj podobna solati. Tudi osvežilna je in seveda hranilna.
junij 2013
Gaia junij 2013.xp 6/6/13 4:38 PM Page 33
Močvirska logaricaKakor vsako leto - zaradi letošnje dolge in mokre zime sicer tri tedne pozneje - so konecaprila travnike na Ljubljanskem barju preplavili škrlatno-belo lisasti viseči cvetovimočvirske logarice, katerih oblika je zaradi velike podobnosti s cvetovi sorodnih tulipanovdala tej ogroženi spomladanski cvetlici še drugo ime – močvirski tulipan.Potem ko smo v razpotegnjeni obcestni
vasi Lipe, južno od sotočja Ljubljanice
in Iške, zavili proti Tomišlju, smo na vlaž-
nih travnikih, zamejenih z osuševalnimi
jarki, lahko na obeh straneh ceste obču-
dovali brezkončne preproge zvonastih
cvetov močvirske logarice (Fritillaria me-
leagris). Njeno slovensko ime ned-
voumno označuje njena rastišča:
močvirna, redno poplavljena travišča,
loge in vlažne gozdove v nižinskem
pasu. Ker je obstoj te rastline usodno
povezan z vlažnimi rastišči, se njihovi
habitati zaradi izsuševanja in obdelova-
nja močvirij tako v Evropi kakor pri nas
vse bolj krčijo. V Sloveniji lahko tako po-
zibavanje njenih cvetov v aprilskem
vetru opazujemo le še na Ljubljanskem
barju in okolici Trzina, v Krakovskem
gozdu ter na severovzhodu države. Tod
so ga v kar v petih občinah (Brezovici,
Dobrovniku, Igu, Trnovski vasi in Trzinu)
upodobili tudi v svojih grbih.
Zgradba cveta kot pritulipanuMočvirska logarica je zelnata trajnica, ki
spada v družino lilijevk in navadno cveti
konec marca ali v začetku aprila. Glo-
boko v zemlji ima čebulico, iz katere po-
žene do trideset centimetrov visoko
steblo, ki nosi enega ali redkeje dva do
4,5 centimetra velika kimasta cvetova. Ti
so karirasto vijoličasto-rdeči z belimi li-
sami, tu in tam pa naletimo tudi na po-
vsem bele cvetove - albine. Zgradba
cveta je takšna kot pri tulipanu: dvakrat
po trije listi cvetnega odevala, šest praš-
nikov in plodnica. Na notranji strani vsa-
kega cvetnega lista je vzdolžna brazda,
v kateri nastaja veliko medičine, ki pri-
vablja čebele in čmrlje. Okoli stebla so
premenjalno nameščeni dolgi, največ
centimeter široki sivkasto zeleni listi.
Prvi del znanstvenega imena Fritillaria
izvira iz latinske besede fritillus, kar po-
meni posodica za metanje kock, in so
ga te rastline dobile zaradi kockastega
vzorca na cvetnih listih. Vrstno ime te
cvetlice (meleagris) pa je enako
vrstnemu imenu pegatke, saj je vzorec
obarvanosti podoben grahastemu
perju te ptice. Ker je zaradi alkaloidov,
ki jih vsebuje, močvirska logarica stru-
pena, ji v angleško govorečih deželah
rečejo tudi mrtvaški zvonec, grda gospa
ali vdovina tančica. Če cvetove pogle-
damo proti svetlobi, zažarijo kot žerja-
vica, zato se jih je v Trzinu oprijelo ime
žerjavčki.
Močvirsko logarico najbolj ogrožajo
upad podtalnice, intenzivno gnojenje in
pozidava, zato je zavarovana že od leta
1949 in uvrščena na rdeči seznam pra-
protnic in semenk.
Boris Dolničar
34 www.klubgaia.si
Slovenski naravni biseri
Dvojčka
Albino
Gaia junij 2013.xp 6/6/13 4:38 PM Page 34
Življenje v kolonijah je glavna značilnost
življenja mravelj. Kolonije so lahko zelo
dolgožive. Lahko vsebujejo eno ali več
matic, večinoma so to edini predstavniki
kolonije, ki se razmnožujejo. Matica
lahko živi tudi do 30 let, delavke pa eno
do tri leta. Samci v večini primerov do-
čakajo le nekaj tednov. Zaradi delitve
dela imajo posamezni osebki različno
telesno zgradbo. Mravlje v kolonijah se
sporazumevajo s pomočjo kemijskih
spojin – feromonov. V naših bivališčih in
drugih zgradbah si za gnezdo velikokrat
izberejo prostore pod talnimi oblogami,
ometom, ob kanalizaciji in ceveh ter na
ostalih podobnih mestih. Njihova pri-
sotnost v našem domovanju je navadno
sila nevšečna.
Mravlje v stanovanju –kaj storiti?Mravlje imajo zelo rade hrano. Privlačijo
jih sladke snovi (sladkor, med, sadje),
medtem ko imajo faraonske mravlje raje
beljakovinsko hrano (surovo meso, suho
meso, sir, maščoba), seveda pa se ne
branijo niti sladke hrane. Faraonske mra-
vlje se v bolnišnicah, na deponijah, v
skladiščih bioloških odpadkov lahko
hranijo tudi s krvjo,
iztrebki, organ-
skimi odpadki in
podobno. Zato fa-
raonke niso le nad-
lega, ampak lahko
prenašajo tudi bo-
lezni.
Če doma najdemo
mravlje, se najprej
lotimo čiščenja.
Odstraniti moramo
vse ostanke hrane
in pogledati tudi
izven kuhinje – dne-
vna soba, spalnica, otroška soba... Četudi
v te prostore ne vnašamo hrane, jo lahko
tja prinesemo s copati. Zato se je potre-
bno najprej temeljito lotiti čiščenja.
Obvezen pregledstanovanjaPazljivo je potrebno pregledati stanova-
nje, saj mravlje navadno pridejo v notra-
njost našega doma skozi razpoke in
odprtine. Če razpok ne boste odkrili, sle-
dite mravljam in poglejte, kje poteka nji-
hova pot. Na ta način boste odkrili
njihov vhod v stanovanje. Razpoke in
odprtine je potrebno zadelati, kar lahko
storite s silikonskim kitom.
Kako zatreti nadlogoNajbolj učinkovita sredstva za zatiranje
so insekticidi. Odlične rezultate zatiranja
dosežemo z uporabo specialnega insek-
ticida Effect Faracid +,
ki deluje na vse vrste
mravelj, zlasti na fa-
raonske. Izdelek omo-
goča hitro zatiranje
škodljivcev, deluje v
trenutku, hkrati pa za-
gotavlja dolgotrajno
Dom brez mrgolazni
Mravlje in naš domV toplejšem delu leta nam mravlje pogosto povzročajo nevšečnosti, ko se pojavijo v našihstanovanjih in se sprehajajo okrog hiše. Faraonske mravlje se v stanovanju lahkopojavljajo preko vsega leta. Zradi zelo dobre organiziranosti in ustaljenih navad nammravlje lahko predstavljajo problem, ki ga le s težavo odpravimo.
zaščito površin, kjer se je pripravek upo-
rabil. Izdelek je obstojen na svetlobi, ne
hlapi in ne pušča madežev. Pripravek je
primeren za notranjo in zunanjo upo-
rabo (po robovih stavb) na različnih po-
vršinah. Uporaba je preprosta, saj je na
voljo v 500ml plastenki z razpršilko za
takojšnjo uporabo. Sedaj pa vam ostane
le še to, da naredite nekaj pritiskov na
razpršilko in se znebite nadležnih vsi-
ljivk. Za zatiranje mravelj lahko upora-
bimo tudi Neopermin. Tu gre za
insekticidno prašivo proti plazečim
škodljivcem. Pripravek se potrese ob no-
tranjih robovih hiš, sten in v kotih, kjer
se zadržujejo plazeči škodljivci in kjer
plazeči škodljivci lahko vstopajo v za-
prte prostore. Uporabljamo ga po po-
trebi, ko se plazeči škodljivci pojavijo.
Izberemo lahko tudi Effect Microtech
proti plazečim žuželkam, in sicer imamo
na voljo 500 ml plastenko z razpršilko za
takojšnjo uporabo in pa koncentrat v
100ml steklenički, ki ga za uporabo pri-
pravimo sami. Sredstvo nudi učinkovito
in dolgotrajno zaščito, kar je posledica
posebne membrane mikrokapsul, ki
omogočajo počasnejše sproščanje akti-
vne snovi, hkrati pa se kapsule tudi le-
pijo na telo žuželke, kar omogoča boljši
izkoristek insekticidnega sredstva.
Saša Klančar
junij 2013 35
Gaia junij 2013.xp 6/6/13 4:38 PM Page 35
Gaia junij 2013.xp 6/6/13 4:38 PM Page 36
Gaia junij 2013.xp 6/6/13 4:38 PM Page 37
Vinska trtaTrto še vedno varujemo proti peronospori in oidiju. V sredi junija proti peronospori
uporabite pripravek vivera ridomil. Konec meseca pa proti obema boleznima
pripravek vivera quadris.
V času strnjevanja jagod ukrepamo tudi proti sivi plesni, učinkoviti bomo s
pripravkom vivera switch.
Pozorni smo tudi na ameriškega škržatka in grozdnega sukača, proti kateremu
ukrepamo s pripravkom na osnovi naravnega piretrina bio plantella flora verde.
Koledar del
38 www.klubgaia.si
Zelenjavni vrtČe se listne uši množično pojavijo na fižolu in bobu, jih omejim s pripravkom na
osnovi naravnega piretrina bio plantella flora kenyatox verde, ki deluje tudi proti
rastlinjakovemu ščitkarju na paradižniku.
Koloradske hrošče v ekološkem varstvu redno pobiramo in škropimo s pripravkom na
osnovi naravnega piretrina bio plantella flora verde. Ob močnejšem pojavu pa
uporabimo pripravek vivera karate zeon.
Za varstvo poznejših sort krompirja, melon in kumar pred plesnimi uporabite
pripravek vivera ridomil. Karenca pri kumarah in melonah je samo 5 dni.
Ob zorenju bučnic in paprike za učinkovito varstvo uporabite pripravek vivera
quadris, ki ima samo 3 dni karence. Uporabimo ga lahko večkrat, v obdobju 7-10 dni,
pri tem upoštevamo karenco.
Več o varstvu paradižnika si preberite v rubriki Strokovnjak svetuje na str. 11.
V ekološkem varstvu vrtnine krepimo s pripravkom na osnovi njivske preslice bio
plantella natur-f ali sojinega lecitina bio plantella super-f.
Vse vrtnine redno na 10 do 14 dni oskrbujemo s stimulatorjem rasti in vitaminskim
kompleksom bio plantella vita.
Nadpovprečen pridelek bomo dosegli tudi takrat, ko vrtnine redno oskrbujemo s
tekočim organskim gnojilom na osnovi morskih alg bio plantella vrt.
Vrtna trataZaradi dežja mah še vedno predstavlja težavo, ki ga odpravimo s specialnim
sredstvom plantella proti mahu, ki vsebuje tudi kremenove peske in gnojilo.
Vrtno zelenico poleti kosimo na višino cca. 5 cm, držimo se pravila, da pri košnji
porežemo največ tretjino dolžine trave.
Če trave rumenijo in venejo, pri hoji pa čutimo gobasto strukturo, so na delu ogrci
majskega hrošča.
Najboljše orožje zoper plevel v travi sta redna košnja in zadostno gnojenje, praktično
je tudi mehansko odstranjevanje, sicer pa lahko v skrajni sili uporabimo tudi
registrirane pripravke proti širkokolistnim plevelom.
Vrtno trato v sušnem obdobju redno zalivamo. Če zalivamo približno dvakrat na
teden, bomo na kvadratni meter površine porabili okoli 10 litrov vode.
Trato v juniju še drugič ali tretjič gnojimo s plantella specialnim gnojilom
za vse vrste trav. Še vedno lahko gnojimo tudi s
sodobnim membranskim gnojilom plantella formulla 365
za travo, ki ga uporabimo samo enkrat na leto.
Če na trati urinira pes ali smo potresli preveč gnojila, jo
hitro zalijemo z večjo količino vode.
15
�
171819202122
�
242526272829
�
1234567
�
9101112131415
Po
da
tki s
o v
zeti
z d
ovo
ljen
jem
av
tori
ce iz
Se
tve
ne
ga
ko
led
arj
a M
ari
e T
hu
n z
a le
to 2
01
3, k
i ga
v S
love
niji
izd
aja
v n
esk
rajš
an
i ob
liki Z
alo
žba
Ajd
a, t
el.:
01
/75
4 0
7 4
3.
Lege
nda:
ko
reni
na,
cvet
, lis
t, pl
od,
neug
odno
, pr
esaj
anje
.
do 14.00 od 15.00
do 18.00
do 16.00
od 15.00
do 13.00 od 14.00
od 9.00
do 19.00
do 19.00
do 11.00 od 16.00
JunijS
N
P
T
S
Č
P
S
N
P
T
S
Č
P
S
N
JulijP
T
S
Č
P
S
N
P
T
S
Č
P
S
N
P
Gaia junij 2013.xp 6/6/13 4:39 PM Page 38
SadovnjakPlantella specialno sadjarsko gnojilo dodajte na
globino 30 cm, če letos še niste dognojevali.
Voluharja ustavite z dimno patronovivera kemocid.
Jabolčnega zavijača odkrijemo in ulovimo s
pomočjo bio plantella rumenih lepljivih plošč, ob
množičnem naletu pa ukrepamo z enim od
registriranih pripravkov.
Zelo močan napad uši preprečimo s pripravkom
vivera chess, šibkejšega pa s pripravkom bio
plantella flora kenyatox verde.
Ko češnje in marelice in ostale koščičarje oberemo,
poskrbimo za rez. Do konca julija izrežemo tudi
vse navzgor rastoče poganjke.
Večje rane po rezi zamažemo s cepilno smolo bio
plantella arbosan.
Več o ukrepanju po toči si preberite v vročih idejah
na str. 9.
Okenske in balkonske rastlineRumenenje listov na fuksiji, hibiskusu, pelargonijah in verbenah lahko v
vročem poletju povzroča tudi bela mušica oz. rastlinjakov ščitkar. Če rastlino
potresemo pa bodo žuželke vzletele. Najlaže ga opazimo na bio plantella
lepljivih ploščicah.
Za preprečevanje škode, ki jo povzročajo ščitkarji, uši, tripsi uporabimo
pripravek na osnovi naravnega piretrina bio plantella flora kenyatox verde.
Ob hujšem napadu rastline lahko poškropimo z močnejšim pripravkom
vivera karate zeon (1,5 ml na 10 l vode, 2X/7-10 dni).
Redno odstranjujemo odcvetele cvetove. Drugače se rada pojavi siva plesen,
ki jo ob pojavu omejimo s pripravkom vivera switch.
Pršice se v vročem poletju pojavljajo vse bolj pogosto tudi na oknih in
balkonih, zato ob prvem pojavu ukrepamo s pripravkom vivera vertimec in
ponovimo še enkrat v obdobju 7-10 dni.
Petunije, surfinije in milijon zvončke tedensko dognojujemo s plantella
specialnim gnojilom za surfinije.
Tudi zelene strukturne rastline tedensko dognojujemo z visoko kakovostnim
tekočim gnojilom plantella list.
Za dognojevanje balkonskih rastlin je zelo preprosto in uporabno tudi novo
gnojilo v obliki šumečih tablet plantella tabs za balkonsko cvetje, eno
pakiranje zadostuje za pripravo 140 l hranilne raztopine. Ena
tableta je za 10 litrov vode.
�
Okrasni vrtZa odganjanje nepovabljenih psov in mačk
uporabimo pripravek plantella repel, ki vsebuje
učinkovito odvračalo. Z njim poškropimo vrtno
ograjo, škarpo ali drugo trdo površino.
Da enoletnicam zagotovimo optimalne razmere za
rast, gredice obogatimo z organskim gnojilom bio
plantella nutrivit univerzal.
Za boljšo rast in cvetenje v tekočem in prihodnjem
letu ne pozabimo na gnojenje s plantella
specialnim gnojilom za okrasne rastline.
Tudi vrtnice pognojimo s plantella specialnim
gnojilom za vrtnice, ne pozabimo tudi na gnojenje
hortenzij, rododendronov in ostalih kisloljubnih
rastlin s plantella specialnim gnojilom za
rododendrone.
Iglavce pa pognojite s plantella specialnim
gnojilom za iglavce, saj dodan magnezij
preprečuje rjavenje iglic.
Če na pušpanu opazite gosenico pušpanove
vešče, ki objeda liste, hitro ukrepajte s sistemičnim
insekticidom.
Polže na hostah in ostrožnikih ustavimo s
sredstvom proti polžem bio plantella arion +, ki je
najbolj učinkovit med ekološkimi sredstvi.
Sobne rastlineSobne rastline zalivamo po potrebi, listnate tropske tudi poleti rosite z vodo,
če vam razmere dopuščajo, jih lahko prestavite tudi na prosto.
Rast in vitalnost rastline bo na prostem največkrat boljša kot v notranjosti,
temu prilagodite tudi zalivanje in gnojenje.
Za zdravo rast orhidej v treh litrih vode raztopimo eno gnojilno šumečo
tableto plantella tabs za orhideje in namakamo vsaj pol ure.
Ker je hranil po spomladanskem presajanju že zdavnaj zmanjkalo, je sobne
rastline najlažje pognojiti s prvim gnojilom v obliki šumečih tablet plantella
tabs za cvetoče ali zelene rastline.
Na listnih begonijah, sobni trti, lončni hortenziji in mlečku se rada pojavi
pepelasta plesen, ki jo omejimo s pripravkom vivera quadris.
Če na sobnih lepoticah opazite uši, jih odpravite s pripravkom na osnovi
naravnega piretrina bio plantella flora kenyatox verde.
Prvo gnojilo v obliki šumečih tablet
Natančno doziranje
Prava mera hranil za bujno cvetenje,
rast in odpornost balkonskega cvetja
Odlična topnost
Enostavna uporaba
1.
2.
3.
4.
Plantella TABS ZA BALKONSKO CVETJE Preprosto šumeče do rožic ljubeče!
junij 2013 39
Gaia junij 2013.xp 6/6/13 4:39 PM Page 39
Gaia junij 2013.xp 6/6/13 4:39 PM Page 40