junij delavec 2016

7/25/2019 junij delavec 2016

http://slidepdf.com/reader/full/junij-delavec-2016 1/18

LETO XXXIII πtevilka 6 junij 201

6

v obrti in podjetništvu

Pridne in poštene roke !Delavci v obrti in podjetništvu sododana vrednost slovenske družbe i

Kaj pomeni Brexit za nadaljnjo prihodnost Evropske unije?



Brexit: konec konca zgodovine

Objavljamo komentar doktorja prava, Mateja Avblja, glede izstopa Velike Britanije iz Evropske unije.

Britanci so glasovali za izstop iz Evropske unije. To je zmaga. Za evropske populiste. Za Putinovo Rusijo.

Za novo obliko svetovne vladavine, ki jo je Orban poimenoval neliberalna demokracija.

Era modernega zahoda, kot smo ga poznali vse od konca druge svetovne vojne, se nezadržno končuje. Za to jeodgovoren zahod sam. Ta se je ob vseh krizah, ki so se mu dogajale v zadnjem desetletju, zadovoljil spraskanjem po površini, z iskanjem hipnih, takojšnjih, predvsem ekonomskih rešitev. Pri tem pa je ostajal slepza globoko preobrazbo, ki se je dogajala v njem samem. Tudi val razprav po brexitu, ki jih bo vse polno danesin v prihodnjih dneh, bo ostal površinski. Na tnalu bodo ekonomska in politična vprašanja kratkoročnegagašenja nastalega požara in, v bolj srednjeročni perspektivi, reorganizacija ter slednjič sam obstoj Evropske

unije. Toda izziv je mnogo večji. Gre za vprašanje obstoja zahoda, ki je sinonim za liberalno demokracijo,utemeljeno na vladavini prava. Pred nami je vprašanje, kako na pogorišču modernega povojnega zahodazgraditi novo moderno, da, nasprotno, znova ne pristanemo v zgodovinskem vrtincu predvojne Evrope.

Kako smo se razdružili?

Kaj se nam je na zahodu pravzaprav zgodilo? Odličen odgovor na to vprašanje, sicer na primeru ZDA, daameriški profesor Charles Murray. V svoji knjigi Coming apart pokaže, kako sta se v zahodnih družbahoblikovala dva različna svetova, med katerima se prepad vse bolj poglablja. Prvi svet sestavljajo visokoizobraženi, zato tudi bolj premožni, ki večinoma živijo v najboljših soseskah velikih mest ali njihovih bogatih

predmestjih. Njihova izobrazba in premoženje jim omogočata svetovljanski značaj, s katerim se zlahkaspopadajo z globalizacijo in imajo od nje tudi precejšnje koristi. Kot vsestransko družbeno mobilnipredstavniki tega razreda po načelu reprodukcije elit prenašajo vse omenjene prednosti na svoje potomce, karpripomore k temu, da nov svetovljanski razred postaja vse bolj eliten in izoliran od drugega sveta.



3 6/ 2016

Iz vsebine:

3

9

9

12

Brexit

Dobra praksa na področju varnosti in zdravja pri delu 2016

IMD: Slovenija ni konkurenčna, ne zna z denarjem

Stroški dela v letošnjem prvem četrtletju višji kot lani

Očetovski dopust po novem

Sindikalna lista junij 2016

Prihodnja številka izide julija, za julij - avgust 2016

v obrti in podjetništvu

Mesečno informativno glasilo SOPS

Št. 6, junij 2016Glasilo za delavce v obrti inpodjetništvu zagotavlja : Glavni odborSOPS

Informativno spletno glasilo ureja

strokovna služba GO SOPS

Naslov :Malgajeva 5, 1000 Ljubljana,Telefon: 08/205 26 83Faks: 08/205 26 84E-naslov: [email protected] ure :

Vsak delovnik, od 9. do 11. ure

Rokopisov in nenaročenih fotografij ne

vračamo.

16

13

14Emocionalna pismenost, pot do boljših odnosov

V tem drugem svetu pa so ljudje povprečne in še bolj podpovprečne izobrazbe. So šibkejšegapremoženjskega stanu. Prisiljeni so živeti v slabših soseskah mest ali na podeželju. Sami in njihovi otrociobiskujejo slabše šole in zato tudi zasedajo nizko plačana delovna mesta z nizko dodano vrednostjo. Svet tehljudi ni svetovljanski, je omejen, pogosto provincialen, ker ti ljudje zaradi pomanjkanja znanja in predvsemdenarja povečini niso (družbeno) mobilni. Ti ljudje so največji poraženci globalizacije na zahodu. Njihova že

tako ali tako nizko plačana delovna mesta množično izginjajo na globalni vzhod in jug. Toda od tod k njim vželji po boljšem življenju po vrhu vsega derejo še množice migrantov, ki jim konkurirajo še pri tistega maloslabo plačanih delovnih mest doma. Za ta nesvetovljanski razred se je svet v zadnjih 30 letih korenitospremenil. Na slabše. V njihovih nekdaj domačih soseskah živijo vse bolj tuji ljudje. Premožnejši so seodselili, nadomeščajo jih migranti z vsega sveta, sami pa, zaradi svoje vsestransko omejene mobilnosti, nemorejo nikamor. Vse, kar jim preostane, je spremljati, v kako drugačen, v njihovih očeh slabši, svet bodoporajali svoje otroke.

Take ljudi napaja strah. In ti ljudje so v večini. Svetovljanski razred se za njihove težave ne zanima niti jih večne razume, saj dejansko živi v drugem svetu. Zato pa za njihove težave poskrbi nekdo drug. Politični

populisti. Ti vedo, kaj je treba govoriti! Ameriko je spet treba napraviti veličastno, kajne? Velika Britanija najspet postane samostojna! Znebimo se bruseljskega birokratskega jarma, ki je kriv za ves ta nered: zamigracije, ekonomski zaton! Zavrtimo globalizacijo za kakšna tri desetletja nazaj! Takšni preprosti ljudje, kot jih imenuje Nigel Farage, so večinoma glasovali za izstop Velike Britanije iz Evropske unije. To potrjujejotudi začasni volilni rezultati, ki kažejo, da je v vseh svetovljanskih mestih kakšnih 70 odstotkov volivcevglasovalo za obstanek Velike Britanije v EU in le 30 odstotkov proti. Povsod drugod so bili deleži glasov zaizstop ali proti njemu mnogo bolj izenačeni oziroma so prevladali zadnji.

Zgodba, polna paradoksov

Ne skrivam, da me izid britanskega referenduma žalosti. Iz treh razlogov. Prvič, kot profesorja evropskegaprava, katerega sholastični vir so bile, tudi zaradi angleščine kot lingua franca, prav britanske univerze.Skupni pravni prostor EU so vzdrževali britanske akademske ustanove, profesionalna združenja, založbe inakademski trg, ki je bil edini zares odprt za ljudi s supranacionalnim, in ne le partikularnim, nacionalnimpogledom. Poleg tega je bila Velika Britanija, drugače, kot se zmotno misli, država članica EU z boljšimratingom spoštovanja prava EU v tistem delu, v katerem je bila z njim zavezana, kot to na primer velja zaFrancijo in Nemčijo. Drugič, me ta rezultat žalosti, ker v evropsko integracijo verjamem, saj sem prepričan,da je, kakorkoli že racionalno obrnete, če hočete celo objektivno, edina rešitev za: trajni mir na evropskicelini; za stabilnost v svetu; za zaščito liberalno-demokratičnih vrednot in s tem za ohranjanje našega načinaživljenja v globaliziranem svetu. Se nadaljuje... na strani 4



46 / 2016

To pomeni, da so Britanci na postavljeno vprašanje narobe odgovorili. Zato sem žalosten še tretjič.

Nacionalne države, kot smo jih poznali, se lahko, vsaj deloma, ohranijo pri življenju v okviru močne, skupneEvropske unije. Britanci bodo to bridko resnico še morali spoznati. Tedaj bodo uvideli, da je govorjenje o vnovični neodvisnosti države, o suverenosti, do katere naj bi prišli z repatriacijo pristojnosti iz Bruslja, v 21.

stoletju ne le utvara, ampak čista neumnost. Že skoraj sto let vemo, da je država toliko suverena, kolikor je tosuverenost dejansko zmožna izvrševati doma in v mednarodnih odnosih. Z brexitom se bo, za marsikogaparadoksalno, a vendarle povsem pričakovano, britanska suverenost zmanjšala. Ko se bodo sklepali globalniprostotrgovinski sporazumi med regionalnimi velesilami, kar EU še vedno bo, bodo Britanci le opazovalci.Njihova možnost vplivati na globalni ustroj in s tem na svojo dejansko suverenost bo neizmerno upadla. Tose bo zgodilo tudi z ekonomsko močjo, ko se bo kapital v iskanju varnejših zavetij odlil v nove finančnecentre Evropske monetarne unije.

Toda to še ni vse. Čez nekaj let Velike Britanije morda ne bo več. Poglejte referendumski zemljevid. Škotska je v celoti glasovala za obstanek v EU. Čez dve leti bo lahko storila enako za izstop iz Velike Britanije. Če se to

zgodi, najbrž ne gre pričakovati, da bo neka Anglija še imela sedež v Varnostnem svetu Združenih narodov.Za kaj takega ne bo več nobenega, niti zgodovinskega, razloga. Z drugimi besedami, britanski izstop iz EUlahko sproži, in to že srednjeročno, tudi dolgo pričakovani preustroj Združenih narodov in s temmednarodnopravne ureditve sveta. Bretonwoodskih institucij bo dokončno konec. Nastal bo nov svetovnired. V njem bo imel zahod mnogo manjšo težo, prav tako pa se bodo v obdobju tranzicije precej povečalatveganja za (hude) nemire v svetu.

Strah pred populisti je utemeljen

Seveda obstaja velika skušnjava, da vso odgovornost za britanski izstop naprtimo na Cameronova ramena in

njegovo izredno neodgovorno in kratkovidno politiko. A tak odziv gre v napačno smer. Cameron je leponudil vzvod za sprostitev tistega, kar se je v britanskem in s tem v zahodnem loncu nabiralo že večdesetletij, še posebej pa zadnjih nekaj let. Britanski referendum, in to je bistvo tega prispevka, je zgolj nastavilogledalo tistemu, kar zahod, ko odmaknemo elitno svetovljansko preprogo z njega, v resnici je. In tej resnici je treba pogledati v oči ter poskrbeti, da, zavedajoč se realnosti, preprečimo političnim populistom nadaljnjipolitični vzpon na realnih strahovih večine prebivalstva.

Če se zgodi to, na kar, na veliko žalost, upajo tudi nekateri na strani slovite slovenske politične pomladi, da vZDA zmaga Trump; da se v Veliki Britaniji nadaljuje vzpon UKIP; da v Franciji zmaga Nacionalna fronta; dase v Nemčiji še okrepi Alternativa za Nemčijo; da v srednji Evropi Orban dobi še več posnemovalcev; skratka,

da ves zahod postane plen političnih populistov, tedaj se lahko pripravimo na najhujše. Kot pravijo:populizem je uspešen, ker deluje. Deluje pa, ker izkorišča dejansko obstoječa negativna čustva; ker temelji načustvih, ki jih liberalna demokracija kot zapleten sistem vladanja z zavorami in ravnovesji seveda ne premore v enaki meri.

Po koncu konca zgodovine - nov začetek

Odgovornost političnih elit in svetovljanskega razreda, javnih intelektualcev ter vseh, ki pripomorejo koblikovanju javnega mnenja, je v opisanih razmerah, še posebej pa zdaj po brexitu, naravnost velikanska.Svet, ki je padel s tečajev, je treba postaviti nazaj v okvir normalnosti in preprečiti njegov dokončni zdrs v

populistično spiralo norosti. V ta namen je treba povprečnega človeka iztrgati iz rok populistov in začetiodgovarjati na njegove realne težave. Oba svetova: svetovljanski in provincialni se morata spet začetipribliževati. Če je to sploh še mogoče. Tega pa ne bomo vedeli zagotovo, dokler ne poskusimo. Začeti pa jetreba na ravni nacionalnih držav, kolikor jih je še ostalo, torej na lokalni ravni. Dovolj je bilo strategijegrešnega kozla, kjer se vse slabe stvari slednjič pripišejo menda pošastno razvejeni bruseljski birokraciji.



5 6 / 2016

Ta je tako številčno majhna, kot je tudi dejansko brezzoba. Vse vajeti odločanja so v rokah Evropskegasveta, torej v rokah držav članic, ki pa same, kot je zdaj menda jasno vsem, ne morejo rešiti več nobenekrize.

Zato so evropske države, če to hočete ali nočete, dejansko obsojene na bivanje v Evropski uniji. Ta pa se bo

morala, če bo hotela obstati in zato da bi kar najbolje zavarovala nacionalne interese svojih članic, precejfederalno poglobiti. Britancev poslej ne bo več zraven in tudi preostali se bodo lahko še odločali po svoje.Evropska unija se bo zato pretvorila v federalno zvezo držav, z jedrno monetarno, fiskalno in političnounijo, ki bo hkrati dovoljevala zunanje koncentrične kroge povezovanja. Do te preobrazbe mora priti, ali pane bo več ne samo Evropske unije, temveč Evrope same in zahoda, kot smo ga poznali doslej. Čas je zanovo ero evropske integracije, utemeljeno v novi moderni zahodnega, liberalno-demokratičnega sveta.

Matej Avbelj za Finance

...in še nekaj drugačnih razmišljanj

Richard Tice, 51-letni londonski nepremičninski posrednik in soustanovitelj Leave.eu, največje kampanjeza izhod Združenega kraljestva iz Evropske unije, ki je zaslovel že pred 17 leti kot vnet nasprotnik evra naOtoku:

"Birokrati bodo morali dojeti, da morajo Evropsko unijo iz politične unije spremeniti v trgovinskoskupnost."To je bil nor, vendar enkraten dan za Združeno kraljestvo. Verjamem, da je to tudi velik trenutek resnice zaelite ter središča moči v Združenem kraljestvu in Bruslju. To bo vsililo spremembe v Evropski uniji, kerbodo tudi drugod po Evropski uniji državljani zahtevali referendume. Birokrati bodo morali dojeti, damorajo Evropsko unijo iz politične unije spremeniti v trgovinsko skupnost. Smiselno bo treba skleniti nove

dogovore, ki bodo koristili vsem.



66 /2016

Tomaž Štih, računalniški inženir in lastnik podjetja v Londonu, kjer živi od leta 2013:

Britaniji se je zgodil upor slehernikov. Čeprav so bile elite laburistov, konservativcev in marginalnihskupnosti, na primer liberalnih demokratov, za obstanek, zmago slavi tabor za odhod, ki je avtsajder po

vseh merilih politike. Na koncu je najbrž odločilo tudi to, da so se borili bolj srčno. Njihovi vidnejšipredstavniki so več tvegali. Borili so se v družinah, borili so se na socialnih omrežjih, borili so se naželeznici in v taksijih, borili so se na glasovalnih postajah, borili so se v londonskih vrstah, borili so se vdežju in poplavah. In spremenili tok zgodovine.

Brexit je majhen zdrs za Veliko Britanijo in velik padec za Evropo. V nasprotju s splošnim prepričanjempreostanka EU se večina Britancev zaveda kratkoročnih negativnih posledic brexita, ki se danes že kažejona svetovnih trgih, vendar se je izkazalo, da so dovolj pogumni, da so jih pripravljeni sprejeti in preživeti.Toda - ali se jih zaveda večina Evropejcev? Brexit bo sprožil plaz teženj po razdružitvi "politične skupnostiEU" v korist evropske ekonomske cone - z manj Bruslja in več svobodne trgovine. Na Nizozemskem se žedogaja nexit.

V Evropi bo postopno zrasel nevidni zid med severom in jugom, med ekonomsko uspešnimanglosaksonskim liberalno-kapitalističnim modelom ter bankrotiranimi in nestabilnimi gnijočimisocialnimi birokracijami, ki bodo spominjale na Evropo 30. let 20. stoletja in kjer bodo eksperimentiralitakšni ali drugačni socialistični režimi, z revščino in nasilnimi avanturami vred.

Bryan Vickery, direktor pri založbi Taylor & Francis:

"Večina gospodarskih in ekonomskih težav, s katerimi se spoprijema Velika Britanija, ni posledica politik, kinam bi jih vsiljevala EU."Mnogi pravijo, da je rezultat glas proti establišmentu in uveljavljeni politiki ter ne Evropski uniji kot taki.Na žalost pa večina gospodarskih in ekonomskih težav, s katerimi se spoprijema Velika Britanija, niposledica politik, ki nam bi jih vsiljevala EU, ampak ravno nasprotno. So posledica varčevalne politikepremierja Davida Camerona in ta varčevalna politika se bo v prihodnje še zaostrila.



7 6 /2016

Brane Solomun se je v London in Združeno kraljestvo preselil pred četrt stoletja, zadnjih 14 let pa je krajevnidirektor operative za eno od britanskih železniških podjetij:

Ves čas sem upal in si močno želel, da se bom danes zbudil z Združenim kraljestvom še vedno v Evropski unijiin da bodo ljudje, kot sta Nigel Farage in Boris Johnson, izginili vsaj s politične scene, še raje pa nasploh izjavnosti.Ves čas sem upal in si močno želel, da se bom danes zbudil z Združenim kraljestvom še vedno v Evropski unijiin da bodo ljudje, kot sta Nigel Farage in Boris Johnson, izginili vsaj s politične scene, še raje pa nasploh izjavnosti.Včeraj sem glasoval takoj zjutraj, preden sem opoldne poletel proti Sloveniji. Ves čas sem upal in si močnoželel, da se bom danes zbudil z Združenim kraljestvom še vedno v Evropski uniji ter da bodo ljudje, kot staNigel Farage in Boris Johnson, izginili vsaj s politične scene, še raje pa nasploh iz javnosti. Z zmago njuneopcije nič več ne bo tako, kot je bilo prej, Anglija in Združeno kraljestvo bosta nedvomno nazadovala.

Slutil sem, da bo ob zmagi opcije odhoda funt padel, in to se zdaj že vidi, a zaradi odhoda v Združenemkraljestvu ne bomo obubožali zgolj finančno, temveč tudi poslovno in moralno. Ne nazadnje Združenokraljestvo ne more brez delavcev iz drugih držav članic Evropske unije, saj mnogi izmed njih opravljajo dela,ki jih Britanci nočejo ali jih celo niso zmožni opravljati tako dobro.

Tisti, ki so glasovali za odhod, pričakujejo, da bodo tako dobili več denarja za zdravstvo in šolstvo, dosegli trdnadzor nad priseljevanjem in zajezili prihod beguncev, a ob porušenem gospodarstvu, ki ga bo odhod prineselZdruženemu kraljestvu, se te in druge njihove sanje ne bodo mogle uresničiti

Ana Šinkovec Burstin, glasbenica, po izobrazbi prevajalka, ki v Londonu živi od leta 2013:

Veliko razočaranje. Upam, da bo Evropa nadaljevala združevalno pot. Tukaj smo v šoku in globoki žalosti.Zaradi razlike dveh odstotkov britanske populacije, ki ne razume, zakaj sploh gre, jutri svet ne bo boljši.Vsekakor to ni odsev tega, kaj si želijo mladi in izobraženi ljudje, temveč tega, kaj misli, da si želi, dokajneizobražena, nevedna in z zlobo manipulirana 52-odstotna večina.Prva tragedija kot direktna posledica te zlobne kampanje se jezgodila 16. junija, ko je bila zaradi svoje odkrite proevropskekampanje umorjena Joe Cox, mama dveh majhnih otrok in

političarka z dolgo humanitarno zgodovino. Zdi se, kot da smo odločali o tem, ali bomo jedli jajca ali marmelado za zajtrk, ne o prihodnosti naših otrok.



86 /2016

Doktor ekonomske zgodovine z Oxforda Jure Stojan:

Ta referendum je takšna sprememba v tem, kar poznamo v politiki, da je po svoje šokiral in neprijetnopresenetil, čeprav so se na drugi strani tega izida mnogi bali že dlje časa. Na slabšem smo lahko vsi, takoBritanci kot tudi Slovenci. Izid referenduma odpira predvsem številna vprašanja:

- Ali bo velika Britanija čez nekaj mesecev še takšna, kot jo poznamo?

- Bo Škotska imela še en referendum, na katerem se bo odcepila?

- Kaj se bo zgodilo na Severnem Irskem?

- Kakšna bodo ločitvena pogajanja glede na jasen interes, da se Britance ohrani v evropskih povezavah, zlastina prostem trgu?

- Bo Evropa želela evroskeptikom v drugih državah pokazati, da ta strategija ni dobra, in zato zaostrilaločitvena pogajanja?

- Bo stran, ki je izgubila referendum, poskušala tesen rezultat izkoristiti za izbiro kakšnega modela, ki ne bipomenil tako močne odcepitve od EU, kot se je do zdaj predpostavljalo?

Referendum je tudi pokazal, kako zelo močne ločnice med ljudmi potekajo tudi v tako strpni, razviti intradicionalni demokraciji, kot je britanska.

Luka Gubo, finančni analitik:

Prvotni odziv finančnih trgov je bil zelo pesimističen. Nastala je majhnapanika, in sicer po vsem svetu. Tudi japonske delnice so izgubile okoliosem odstotkov vrednosti, čeprav Japonska in Britanija sploh nimata tako veliko medsebojne trgovine, zato ta dogodek ne bi smel imeti takšnega vpliva. Investitorje je zgrabila panika,ker razmišljajo o najslabšem mogočem scenariju, to je razpad celotne Evrope. Najverjetneje tega najhujšegascenarija ne bo, kar pomeni, da bi na srednji in daljši rok ti trgi morali spet zrasti. Tudi sam grem zdajkupovat delnice po svetu.

Finančni svetovalec in nekdanji nadzornik NKBM Keith Miles, ki je poročen s Slovenko:

Ena od stvari, ki jih je dosegla EU, poleg nekajzelo slabih odločitev, je, da je razdelila ljudi tako v Veliki Britaniji kot v drugih državah, na primer v Franciji in Italiji. EU in njena elita se bostamorali reformirati in bolje povezati z običajnimiljudmi na ulici. To je tudi razlog za zmagopodpornikov brexita. Proti so bila predvsem velika podjetja, vlada, banke, sindikati in velikestranke, a ljudje na ulici so na demokratičen

način rekli: "Ne, imamo dovolj." To je zmagademokracije.

Upam, da bo velika Britanija v prihodnje postala najboljša prijateljica Evropske unije, tako kot je Kanadanajboljša prijateljica ZDA. Tam noben Kanadčan ne bi bil za priključitev ZDA, so pa vseeno najboljšiprijatelji.

Siol.net



9 6 /2016

Podjetja in organizacije, ki so v delovno okolje uvedla inovativne pristope k zagotavljanju varnosti inzdravja, upoštevaje staranje delovne sile, vabimo k sodelovanju v tekmovanju za priznanje »Dobra praksa napodročju varnosti in zdravja pri delu 2016«.

Primeri dobre prakse so v praksi uporabljene rešitve, namenjene učinkovitemu obvladovanju tveganja na

področju varnosti in zdravja pri delu. Primeri dobre prakse torej niso niti teoretične niti hipotetične narave.Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti razpisuje 10. nacionalno tekmovanje zapriznanje »Dobra praksa na področju varnosti in zdravja pri delu 2016«, ki je sestavni del kampanje Zdravodelovno okolje 2016–2017: »Zdrava delovna mesta za vse generacije«.

Namen tekmovanja je dvojen:•s konkretnimi primeri pokazati zlasti delodajalcem, kakšne so koristi upoštevanja dobre prakse na področju varnosti in zdravja pri delu;•širjenje informacij o primerih dobre prakse ter spodbujanje njihove izmenjave.

Tekmovanje bo potekalo v dveh kategorijah:•v prvi bodo tekmovale organizacije, ki imajo manj kot 100 zaposlenih,•v drugi pa organizacije s 100 in več zaposlenimi.

Rok za oddajo prijave se izteče v sredo, 31 avgusta 2016 ob 16h. Vir : MDDSZ

10. nacionalno tekmovanje za priznanje

"Dobra praksa na področju varnosti inzdravja pri delu 2016"

IMD: Slovenija ni konkurenčna, ne zna

z denarjemNa lestvici konkurenčnosti Slovenija tekmuje z državami z dna razvrstitve, napredek pod »prisilo« zahtev EU

Finančni minister Dušan Mramor in premier Miro Cerar naj si pogledata, kako se odreže Slovenija:

58. mesto med 61 državami, ko gre za učinkovitost naložb v raziskave in razvoj (nevarnost umika)

51. mesto, ko gre za učinkovitost upravljanja javnih sredstev

57. mesto pri zagotavljanju učinkovite podpore bančnih in finančnih storitev aktivnostim podjetij

52. mesto, ko se porablja denar za vzdrževanje in razvoj javne infrastrukture.



106 /2016

Nova lestvica konkurenčnosti švicarskega inštituta IMD Slovenijo postavlja šest mest višje kot lani. Todapreden začne vlada Mira Cerarja odpirati šampanjce, je seveda treba dodati, da je Slovenija še vednogloboko v zadnji tretjini razvrščenih držav.

Napredka v zadnjem letu večinoma ne gre pripisati ukrepom vlade za izboljšanje konkurenčnosti, ampaksplošnim razmeram. Poleg tega je največji napredek opazen predvsem na področjih, kjer je Slovenija kljubizboljšanju še vedno na dnu razvrstitve.

Po oceni IMD mora Slovenija izboljšati razmere na trgu dela vključno z znižanjem davčnih obremenitev,

odpraviti birokratske ovire, ki hromijo poslovno okolje. Nujno je tudi bolj aktivno razdolževanje podjetij.Nujna sta privatizacija in boljše korporativno upravljanje državnih podjetij. Na področju javnih financ pamora Slovenija zagotoviti vzdržnost v daljšem časovnem obdobju.

Popravki na repu

Slovenija je uvrščena na 43. mesto med 61 ocenjenimi državami. Lani je bila na tej lestvici na 49. mestu. Vzadnjem letu so se razmere najbolj izboljšale pri zadolženosti podjetij, urejenosti javnih financ, nagrajevanjumenedžmenta in nevarnosti pri vlaganju v raziskave in razvoj. Opozarjamo, izboljšanje še ne pomeni, da jedržava ta področja uredila in da bi se lahko s tem kdorkoli hvalil. Po zadolženosti podjetij je denimoSlovenija na 54. mestu in po učinkovitosti uporabe javnih sredstev na 51. mestu. Po učinkovitosti uporabesredstev za raziskave in razvoj je Slovenija celo na 58. mestu. Skratka, napredek je država naredila na

področjih, kjer je kljub izboljšanju še vedno na repu razvrščenih držav.

Anketa: prednost splošno znanje - slabost nekompetentna vladaMed prednosti Slovenije anketirani menedžerji uvrščajo visoko splošno izobrazbo, usposobljenost delovnesile in zanesljivo infrastrukturo. Največje slabosti pa so nekompetentnost vlade, slaba pravna varnost innekonkurenčen davčni režim.



11 6 /2016

Gospodarska uspešnost: kako dolgo lahko izvoz zdrži brez naložb?

Poglejmo po štirih glavnih področjih. Po gospodarski uspešnosti je Slovenija uvrščena na 43. mesto, kar jemesto slabše kot lani. Vidnega napredka pri ključnih kazalcih ni. Še vedno je naša velika prednost cenovnakonkurenčnost, kjer smo med prvo deseterico držav. Poleg skromnih stroškov življenja in nizke inflacijenas pri vrhu držijo tudi poceni najemnine poslovnih prostorov. Tudi pri mednarodni trgovini smo uvrščeni v prvo tretjino držav.

Toda največja črna pika Slovenije med vsemi uporabljenimi kazalci so mednarodne naložbe, kjer smouvrščeni na 59. mesto. Izstopamo po izjemno skromnem obsegu tujih naložb, poleg tega pa imamo šeskrajno slabo učinkovitost investiranih sredstev, pa naj bodo predmet naložb proizvodne zmogljivosti,raziskave in razvoj ali storitve. Skratka, tudi zelo redke tuje naložbe v Sloveniji ne prinašajo želenihučinkov, kažejo podatki IMD.

In čeprav se država v zadnjem obdobju hvali z izboljšanjem na področju zaposlovanja, je po podatkih IMDSlovenija na tem področju šele na 51. mestu, kar je tri mesta slabše kot lani. Druge države z repa lestvice sotorej v zadnjem letu naredila precej več.

Pri domačem gospodarskem okolju smo v primerjavi z lani pridobili le mesto, tako da je Slovenija 48.Navzdol nas potiskata skromna kupna moč in povpraševanje gospodinjstev.

Katastrofalna učinkovitost javne uprave

Čeprav so se javne finance v zadnjem letu izboljšale, pa je država v tej primerjavi še vedno na zadnjemkoncu razvrstitve. Učinkovitost porabe javnih sredstev dosega le dobro polovico povprečja razvrščenih

držav in le deset držav z javnimi financami dela slabše kot Slovenija. Ob tem pa je javna poraba mednajvečjimi. Tudi ko je inštitut primerjal gibanje javnega dolga in gospodarsko rast, se je pokazal porazendosežek. Kljub lanskemu zmanjšanju primanjkljaja pod tri odstotke BDP je Slovenija tudi v tem pogledušele na 41. mestu.

Med zadnjo deseterico smo tudi pri oceni regulatornih ukrepov za izboljšanje konkurenčnosti,prilagodljivosti vladne politike spremembam v gospodarstvu in skoraj povsem na repu (na 57. mestu) prispodbujanju tujih naložb. Državno lastništvo po oceni IMD močno zavira poslovno aktivnost. Le tri državeso pri tej oceni slabše. Delovna zakonodaja bolj odbija zaposlovanje le v petih drugih državah.

Ena redkih svetlih lastnosti javne uprave je socialno področje, kjer smo povsem v vrhu po enakosti medspoloma. Slabo deluje pravna varnost posameznikov in tudi IMD je opazil naše težave s staranjemprebivalstva.

Poslovna učinkovitost: poceni menedžment povsem nekredibilen

Poslovna učinkovitost se je v zadnjem letu nepomembno izboljšala, še vedno smo uvrščeni globoko medzadnjo deseterico držav. Skromno izboljšanje na tem področju je le posledica večje produktivnosti. Poproduktivnost je Slovenija celo prilezla v prvo polovico držav.

V Sloveniji imamo sicer poceni menedžment, a nima ta nobene kredibilnosti. Delo nadzornih svetov jenaravnosti katastrofalno in kaže, da poslovodstvo družb nima pravega nadzora. Tudi delo revizorjev je medslabšimi. Skoraj povsem na repu je Slovenija tudi, ko podjetja primerjajo, kako so pripravljena sprejematituje ideje in kako so se zaposleni pripravljeni prilagajati izzivom. Kljub nujnosti reform teh skoraj nihčenoče, še kaže raziskava IMD.



126/ 2016

Infrastruktura - veliko denarja gre v nič

Osnovna infrastruktura je ena redkih področij, ki v Sloveniji za zdaj delujejo relativno dobro. Stroški, vloženi v osnovno šolstvo, so med najvišjimi med vsemi državami članicami. Temu primerno smo v prvi tretjinidržav po izobrazbi in v prvi polovici držav po znanstveni infrastrukturi ter zdravju in okolju. Slovenijarelativno veliko porabi za raziskave in razvoj (kot že rečeno, je učinkovitost izredno slaba).

Imamo enega najgostejših cestnih omrežij in dobro pokritost tudi z železnicami. Žal pa je vzdrževanje mednajslabšimi.

Podpovprečna je tudi logistična podpora podjetjem.

In čeprav se Slovenija lahko pohvali z deležem izvoza, pa je delež visokotehnološkega izvoza mizeren indosega le tretjino povprečja držav, uvrščenih na letošnjo lestvico konkurenčnosti.

Balkan na repu razvrstitve

Le pet evropskih držav je na lestvici nižje kot Slovenija, med njimi sta naši sosedi Hrvaška in Madžarska.Naša južna soseda je na lestvici konkurenčnosti celo za Grčijo. Za Slovenijo sta poleg omenjenih še Bolgarijain Romunija. Ob tem dodajmo, da na lestvici ni drugih držav Balkana.

Letos je na vrhu lestvice konkurenčnosti pristal lani drugi Hongkong (celinska Kitajska zaseda 25. mesto, trimesta slabše kot lani). Na drugo mesto se je prebila lani četrta Švica, ZDA pa so zdrsnile na tretje mesto. Oddržav EU so v prvi deseterici Švedska, Danska, Irska in Nizozemska. Nemčija je z desetega zdrsnila na 12.mesto.

Kako se lestvica sestavlja

Inštitut IMD lestvico sestavi na podlagi 342 kazalnikov, razdeljenih v štiri osnovne skupine: gospodarskaučinkovitost, učinkovitost javne uprave, poslovna učinkovitost in infrastruktura. Med uporabljenimikazalniki je 137 statističnih podatkov in 118 anketnih podatkov. Poleg tega je vključenih še 87 raziskav.

Vir : Finance.si

Stroški dela za dejansko opravljeno delovnouro so bili v Sloveniji v prvem četrtletju 2016

po začasnih podatkih povprečno za 0,7 % višjikot v prvem četrtletju 2015. Z vidika strukturestroškov dela za dejansko opravljeno delovnouro so se v prvem četrtletju 2016 glede na prvočetrtletje 2015 plače za dejansko opravljeno delovno uro zvišale za 0,3 %, drugi stroški dela za dejanskoopravljeno delovno uro pa so se zvišali za 2,9 %. Vir : STA

Stroški dela v letošnjem prvem četrtletju

višji kot lani



13 6 /2016

Informacije v zvezi s koriščenjem

očetovskega dopusta (pravno področje)Očetovski dopust po 1. 1. 2016 - pomembno dodatno, dopolnjeno pojasnilo

20 dni očetovskega dopusta je plačanega, saj država zagotavlja očetovsko nadomestilo. Za ostalih 50 dni padržava zagotavlja plačilo prispevkov za socialno varnost od minimalne plače.Prvih 15 dni dopusta mora oče izrabiti do šestega meseca otrokove starosti. Od 1. 1. 2016 pa ima očepravico do dodatnih 5 dni plačanega očetovskega dopusta, ki ga oče izrabi v strnjenem nizu po koncustarševskega dopusta, najkasneje pa do konca prvega razreda osnovne šole otroka. Ostalih 50 dni, za katereso plačani prispevki le za socialno varnost, oče lahko izrabi do tretjega leta starosti otroka.

Nova ureditev ureja drugačen način koriščenja očetovskega dopusta. Skrajšal se je neplačani del v koristplačanih dni dopusta.Nova ureditev velja za vse očete novorojenčkov, ki prvič uveljavljajo pravico do očetovskega dopusta (vloge vložene po 1. 1. 2016).

Do dodatnih 5 dni plačanega očetovskega dopusta pa so upravičeni tudi očetje otrok, mlajših od treh let, kiše niso uveljavljali ali niso v celoti izkoristili neplačanega očetovskega dopusta. Zakonski pogoj zakoriščenje pravice do neplačanega očetovskega dopusta je namreč starost treh let otroka, kar pomeni, dalahko dodatnih pet dni plačanega dopusta uveljavljajo očetje otrok, ki so na dan oddaje vloge mlajši od trehlet. To so očetje, ki imajo v odločbi priznano pravico do neplačanega očetovskega dopusta in niso izkoristili več kot 50 dni neplačanega očetovskega dopusta ali očetje, ki lahko pravico do neplačanega očetovskegadopusta še zahtevajo z vlogo, pri čemer je meja starost otroka manj kot 3 leta. Pojasnjujemo, da ta ureditev velja ne glede na to, kaj so očetje v prejšnji vlogi "označili" glede neplačanega očetovskega dopusta.

Za tiste očete, ki imajo otroka starejšega od treh let, pa nova ureditev ne velja, saj pravice do neplačanegadopusta, ki se je sedaj delno preoblikovala v plačani dopust, več nimajo oziroma je ne morejo uveljavljati.Dodatnih 5 dni plačanega očetovskega dopusta po novi ureditvi lahko koristijo očetje, dokler otrok še nikončal prvega razreda osnovne šole.Očetovski dopust se uveljavlja na centru za socialno delo z vlogo. Center prizna pravico do očetovskegadopusta z odločbo. V vlogi še ni potrebno navesti datumov izrabe za dodatnih 5 plačanih dni, ki jih očeporabi v strnjenem nizu. Po izrabi oče sporoči datume na center za socialno delo zaradi izplačilanadomestila.

Primeri situacij, ko lahko oče koristi 5 dni plačanega dopusta po novi ureditvi:•Primer 1: novorojenček, oče prvič uveljavlja pravico do očetovskega dopusta (vloge vložene po 1. 1. 2016)•Primer 2: otrok je rojen leta 2013, oče je v letu 2013 uveljavljal zgolj 15 dni plačanega očetovskega dopustain mu je bilo odločeno v odločbi samo o plačanih 15 dneh očetovskega dopusta. Po 1. 1. 2016 lahko oče dodopolnjenega tretjega leta starosti otroka uveljavlja še 5 dni plačanega in 50 dni neplačanega očetovskega

dopusta.•Primer 3: otrok je rojen leta 2013, oče je v letu 2013 uveljavljal 15 dni plačanega očetovskega dopusta in 75dni neplačanega očetovskega dopusta in mu je bilo o obojem odločeno v odločbi. Oče, ki je izkoristil večkot 50 dni neplačanega očetovskega dopusta, ne more uveljaviti dodatnih 5 dni plačanega očetovskegadopusta po 1. 1. 2016, v kolikor pa je izkoristil manj kot 50 dni, pa lahko do dopolnjenega tretjega letastarosti otroka zahteva koriščenje očetovskega dopusta v obliki 5 dni plačanega dopusta. MDDSZ



146 /2016

Delavnica ProZDRAV2; emocionalna

pismenost - pot do boljših odnosov na

delovnem mestu23.6.2016 je Sindikat obrti in podjetništva Slovenije v Velenju organiziral delavnico / usposabljanje delovnoaktivnega prebivalstva, v sklopu projekta ProZDRAV 2.SOPS sodeluje v projektu skupaj z Združenjem delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije (ZDOPS - GIZ),ki je hkrati tudi nosilec projekta.

Osrednja tema delavnice so bili medsebojni odnosi, spoprijemanje z lastnimi čustvi, spoznanje ustreznih

odzivov, ipd. Delavnice se je udeležilo ponovno večje število oseb, kot je projetna zaveza. S tem se potrjujedobro delo našega sindikata in hkrati potrjuje pravilnost izbranih tem, ki so, lahko bi rekli tudi diskrecijskapravica v projektu.

Čustva so človekov prvi jezik. (Smrtnik Vitulić, 2007,38)Čustva so v človekovem življenju izjemnega pomena, saj ga bogatijo, če jih človek razume na ustrezennačin in se tako nanje tudi odziva. Po drugi strani pa lahko čustva življenje v delovnem okolju in tudidoma bistveno otežijo. Človek, ki se neustrezno odziva na čustva in je v svetu čustev izgubljen, zelo težkonajde ustrezne sinergije z drugimi, posledično to vodi v izoliranost, samoto, duševne težave tudi revščino.Vsakodnevne obremenitve delovno aktivnega človeka zahtevajo od posameznika dovoljšnjo mero

vzdržljivosti, ne samo fizične, tudi mentalne, duševne, da pod naloženimi bremeni ne klone.V Sindikatu obrti in podjetništva Slovenije, imamo za tovrstne probleme posluh, se jih zavedamo, saj jenaša struktura članov / delavcev med najbolj obremenjenimi v državi.Visokorazvita čustvena (emocionalna) pismenost bo delavcem pomagala doseči notranji mir in zdraveodnose z drugimi ljudmi, tudi sodelavci, kar bo pripomoglo k boljšemu vzdušju v kolektivu, manjabsentizma, večjo produktivnost. Trudimo se, da bi tudi delodajalci spoznali vrednost preventive, kar nampočasi, s skupnimi projekti in aktivnostmi, tudi nekako uspeva. Smo pa na žalost, še vedno daleč odidealnega stanja.Posamezna čustva tvori niz posameznih procesov, od kognitivnih, telesnih, vedenjskih, doživljanjskih, kimed seboj skoraj ne korelirajo, potekajo pa po vnaprej določenem zaporedju.

I.Pogoj za sprožitev čustev so določeni dražljaji, ki jih posameznik zazna s pomočjo čutil. Produkt zavednein nezavedne zaznave dražljajev je mentalna predstava tega posameznika in percepcija. Sledita izjemnohiter proces pripisovanja pomena in pripisovanja pomembnosti dražljaja ali valorizacija. Ta je bistvena zaobdelavo informacij, saj je ključna za to, ali se bo čustvo v posamezniku sprožilo ali ne.



15 6 /2016

prožanje čustva povzročijo le tisti dražljaji, ki so za posameznika pomembni. Če posameznik oceni dražljaj kotanj pomemben, to v njem sproži delovanje specifičnih bioloških programov (emocionalna telesna reakcija).sebe, ki nekemu dražljaju pripisujejo enak pomen, ga lahko različno ovrednotijo, zato se nanj odzovejo z

azličnimi telesnimi odzivi. Nepravih čustev torej ni. So le naravni odzivi na posamezne dražljaje, ki pa so

prejemljivi ali družbeno nesprejemljivi. Čustva povzročijo aktiviranje specifičnega mišljenja za iskanjeptimalnega vedenja za odziv na dražljaj oz. optimalno akcijo. (Smrtnik Vitulić, 2007, 13).

emeljni cilj delavnice je bil torej seznanitiodelujoče z različnimi čustvenimi odzivi terreko debate ugotoviti (na podlagi konkretnihrimerov) kako se pravilno odzivati na različnamocionalna stanja, z namenom boljšegaporazumevanja z okolico.

deleženci delavnice so bili vidno zadovoljni,sindikatu pa se zavezujemo, da bomo našimanom še naprej nudili tovrstna zanimiva inoučna predavanja.



166 /2016

SINDIKALNA LISTA - JUNIJ 2016

1. Dnevnice :

1.1. Dnevnice za drobno gospodarstvo

(od 01. 12. 2010 naprej):

- cela dnevnica, nad 12 do vključno 24 ur 15,02 €

- polovična dnevnica, nad 8 do 12 ur 7,51€

- znižana dnevnica, 6 do 8 ur 5,26 €

1.2. Dnevnice za obrt in podjetništvo

(od 01. 07. 2010 naprej):

- cela dnevnica, nad 12 do vključno 24 ur 17,00 €

- polovična dnevnica, nad 8 do 12 ur 8,50 €

- znižana dnevnica, 6 do 8 ur 6,20 €

2. Kilometrina:

Za prevoz na službenem potovanju z lastnim prevoznim

sredstvom znaša povračilo stroškov prevoza za

vsak kilometer: 0,37€

3. Nadomestilo za ločeno življenje:

- po KP za obrt in podjetništvo ter po KP med delavci

in družbami drobnega gospodarstva 334,00 €

4. Prenočevanje:

Stroške prenočevanja dobi delavec povrnjene v višini

zneska na predloženem računu.

5. Regres za prehrano (za dan prisotnosti na delu):

- po KP za obrt in podjetništvo (od 01. 01. 2012 naprej) 4,90 €

- po KP med delavci in družbami drobnega

gospodarstva (od 01. 12. 2010 naprej) najmanj 3,56 €

6. Prevoz na delo in z dela:

- po KP za obrt in podjetništvo (od 01. 07. 2010 naprej):

v višini 100% cene javnega prevoza

Če ni možnosti javnega prevoza, znaša povračilo stroškov

prevoza za vsak kilometer (od 01. 07. 2010 naprej): 0,18 €

- po KP med delavci in družbami drobnega gospodarstva

(od 01. 12. 2010 naprej): v višini 65% cene javnega prevoza.

Če ni možnosti javnega prevoza, znaša povračilo stroškovprevoza za vsak kilometer (od 01. 12. 2010 naprej): 0,15 €

7. Nagrade dijakom in študentom na praktičnem usposabljanju:

letnik dijak študent

prvi 90,00 € 170,00 €

drugi 120,00 € 170,00 €

tretji in četrti 150,00 € 170,00 €

Nagrade ne izključujejo štipendij.

8. Jubilejne nagrade:a) po KP za obrt in podjetništvo(od 01. 01. 2014 naprej):- za deset let delovne dobe

pri zadnjem delodajalcu- za dvajset let delovne dobe

pri zadnjem delodajalcu- za trideset let delovne dobe

pri zadnjem delodajalcu

član SOPS: nečlan:

631,81€ 473,86 €

947,72€ 789,77 €

b) po KP med delavci in družbami drobnega gospodarstva:- za deset let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu 631,81€

- za dvajset let delovne dobe pri zadnjem delodajalc u

947,72€

-za trideset let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu 1.263,62 €

9. Odpravnina ob upokojitvi:

- po KP za obrt in podjetništvo ter KPmed delavci in družbami drobnega gospodarstva

3.159,06 € (oziroma v višini dveh povprečnih mesečnih plačdelavca za pretekle tri mesece,če je to zanj ugodneje)

10. Solidarnostna pomoč: 1.579,53 €

11. Regres za letni dopust:

- po KP za obrt in podjetništvo najmanj 798,64 €

- po KP med delavci indružbami drobnega gospodarstva najmanj 798,64 €

največ1.099,78€

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je znašala povprečna

mesečna plača na zaposleno osebo v podjetjih in drugih organizacijah vSloveniji v aprilu 2016 bruto 1.571,12 € oziroma neto 1.021,74 €, za

obdobje II. - IV. pa bruto 1.579,53 € oziroma neto 1.026,00 €.

Sindikat obrti in podjetništva Slovenije

Martin Muršič, generalni sekretar

PLAČE PO KOLEKTIVNI POGODBIZA OBRT IN PODJETNIŠTVO Skladno z 59. členom Kolektivne pogodbe za obrt in podjetništvo

(Ur. l. RS št. 92/2013) znaša najnižja osnovna plača od 1. januarja

2016 naprej:

I. tarifni razred

II. tarifni razred

III. tarifni razred

IV. tarifni razred

V. tarifni razred

VI. tarifni razred

VII. tarifni razred

VIII. tarifni razred

*

PLAČE PO KOLEKTIVNI POGODBI MEDDELAVCI IN DRUŽBAMI DROBNEGAGOSPODARSTVASkladno s Tarifno prilogo Kolektivne pogodbe med delavci in družbami

drobnega gospodarstva (Ur. list RS, št. 94/2010) znaša izhodiščna

plača od 1. februarja 2016 naprej najmanj:

I. tarifni razred 557,38 €

II. tarifni razred 635,42 €

III. tarifni razred 713,42 €

IV. tarifni razred 809,61 €

V. tarifni razred 897,36 €

VI. tarifni razred 1.070,16 €

VII. tarifni razred 1.215,08 €

VIII. tarifni razred 1.449,16 €

IX. tarifni razred 1.739,00 €

*Najnižje osnovne plače po tej KP se v mesecu februarju tekočega

koledarskega leta povečajo v višini povprečne letne stopnje rasti

cen življenjskih potrebščin preteklega leta glede na predpreteklo

leto v RS, v skladu z objavo Statističnega urada RS (SURS).

V letu 2015 je bila deflacija, zato ostajajo zneski nespremenjeni.

V obeh razpredelnicah

navedenim zneskom je treba pri teti

dodatek na skupno delovno dobo (0,5 odstotka za vsako leto

delovne dobe), in morebitne dodatke zaradi naporov in težkih

pogojev dela.

MINIMALNA PLAČA: Minimalna plača za zaposlenega, ki dela

polni delovni čas, je od 1. januarja 2016 naprej, določena v

višini bruto 790,73 €.*

Sindikat obrti in podjetništva Slovenije

Martin Muršič, generalni sekretar

586,92 €610,17€641,64€656,37€695,97€797,83€933,63€1046,79€

Ker povprečna letna inflacija v obdobju januar - december 2015 vprimerjavi z obdobjem januar-december 2014 ni presegla 0,5 %, sonajnižje osnovne plače po tej kolektivni pogodbi in osnovne plačedelavcev za leto 2015, za mesec januar in naprej, enake.

1.263,62 € 1.105,67 €



SOPS Sindikat obrti in podjetništva SlovenijeGlavni odbor, Malgajeva 5, 1000 Ljubljana,

tel.: 08/205 26 83, faks: 08/205 26 84, e-naslov: [email protected]

DELAVCI V OBRTI IN PODJETNIŠTVUPOSTANITE ČLANI SINDIKATA!

Sindikat obrti in podjetništva Slovenije - SOPS je edina interesna organizacija delavcev v obrti in podjetništvu, ki je podpisnik obeh kolektivnihpogodb (Kolektivne pogodbe za obrt in podjetništvo in Kolektivne pogodbe za drobno gospodarstvo), ki urejajo vaše plače in nadomestila: regres zadopust, regres za malico, povračila stroškov prevoza na delo in iz dela, višino dnevnic, kilometrino, terenski dodatek, solidarnstne pomoči,

jubilejne nagrade itd. ter ostale pravice iz dela, vključno z dopustom.

Da boste lahko vplivali na svoj materialni in socialni položaj,vas vabimo, da se nam pridružite!

Člani sindikata imajo zagotavljeno brezplačno pravno pomoč pri uveljavljanju njihovih pravic iz delovnega razmerja in mirno reševanje sporov izdelovnega razmerja ali iz statusa samozaposlenosti, s pomočjo mediacije ali arbitraže.

SKUPAJ BOMO MOČNEJŠI!Za podrobnejše informacije o včlanitvi v Sindikat obrti in podjetništva in njegovem delovanju se obrnite na območno organizacijo sindikata, ki vam jenajbližja:

Osrednjeslovenska območna organizacijaParmova ulica 51, 1000 Ljubljana

Tel.: 01/ 300 01 00Faks: 01/ 300 01 07E-naslov: [email protected]

Območna organizacija GorenjskaPoštna ulica 4, 4000 Kranj

Tel.: 04/ 201 78 50

Faks: 04/ 201 78 55E-naslov: [email protected]

Območna organizacija Primorska inNotranjskaPartizanska 15, 6210 Sežana


Območna organizacija SavinjskaGledališka 2, 3000 Celje


Območna organizacija PomurjeKardoševa 2, 9000 Murska Sobota

Tel.: 02/ 522 37 40


Območna organizacija Podravje in KoroškaNeratova ulica 4, 2000 Maribor


Šaleško-savinjski sindikatiPrešernova cesta 1, 3320 Velenje

Tel.: 03/ 898-27-50, 03 / 898-27-51Faks: 03/ 898-27-61, GSM: 041/ 738-141E-naslov: [email protected]

Območna organizacija Spodnje PodravjeČučkova ulica 1, 2250 Ptuj

Tel.: 02/ 771 67 11


Območna organizacija Dolenjska,Bela krajina in PosavjeCvelbarjeva 3, 8000 Novo mesto


OBVESTILOMIRNO REŠEVANJE SPOROVV OBRTI IN PODJETNIŠTVU

Delodajalce, ki opravljajo obrtno dejavnost in obrti podobne dejavnosti

in druge delodajalce, ki so člani Združenja delodajalcev obrti in podjet-nikov Slovenije – GIZ, ter pri njih zaposlene delavce vabimo, da se vprimeru medsebojnih individualnih in kolektivnih sporov, preden izberetedrago, dolgotrajno in negotovo rešitev na sodišču, poslužitemirnega reševanja sporov s posredovanjem ali arbitražo, ki vam gazagotavljata:

Sindikat obrti in podjetništva Slovenijein

Združenje delodajalcev obrti inpodjetnikov Slovenije – GIZ.

Za podrobnejše informacije se obrnite na:

SOPS Sindikat obrti in podjetništva Slovenije

Glavni odbor, Malgajeva 5, 1000 Ljubljana, tel.: 08/205 26 83,faks: 08/205 26 84

e-naslov: [email protected]

SOPS Sindikat obrti in podjetništva SlovenijeGlavni odbor, Malgajeva 5, 1000 Ljubljana,

tel.: 08/205 26 83, faks: 08/205 26 84, e-naslov: [email protected]

DEL DOHODNINE NAMENITESINDIKATU!

Vsak davčni zavezanec, ki plača dohodnino, lahko delček te dohodnine(do 0,5 odstotka) nameni namesto v državno blagajno za financiranjerazličnih humanitarnih, kulturnih in drugih splošno koristnih društev, or-ganizacij in sindikatov. Za to mora samo izpolniti poseben obrazec»Zahteva za namenitev dohodnine za donacijo« in ga poslati na na-slov Davčna uprava RS, p. p. 107, Davčna ulica 1, 1001 Ljubljana,ali na svojo davčno izpostavo.

DONACIJA VAS NIČ NE STANE! Vsi, ki se boste odločili nameniti del dohodnine Sindikatu obrti in podje-

tništva Slovenije, nam sporočite vaš naslov na tel. št.: 08/205 26 83 alina e-naslov: [email protected] in poslali vam bomo že izpolnjen obrazec, kiga morate le še podpisati in poslati na omenjeni naslov davčne uprave.

V sindikatu bomo ta sredstva namenili za solidarnostne pomoči delav-cem, ki živijo v težkih socialnih razmerah ali pa so utrpeli posledice ele-mentarne nesreče.Za vašo donacijo se vam v imenu delavcev že vnaprej zahvaljujemo!



20.6.2016, sestanek; poslovni prostor SOPS

junij delavec 2016

Documents