LETO XXXII, tevilka 2, februar 2015

v obrti in podjetnitvu

"ZA DOBRIM KONJEM SE VEDNO PRAI"

Minimalna plaa, ki to JE in NI !Zazrimo se v nae pravne postulate.

e najviji pravni akt v dravi, akt, ki ga vsi priznavamo kot najvijo avtoriteto, Ustava RS v 2. lenu doloa, da je Slovenija pravna in socialna drava. V tem razmiljanju se bomo namerno uprli elji po problematiziranju in uresnievanju besede pravna. Vsa pozornost bo namenjena besedni zvezi socialna drava.

Preden prinemo z analizo Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) in Zakona o minimalni plai (ZMinP), poglejmo kaj razumemo pod pojmom socialna drava. "Socialna drava je dolna poskrbeti za zadovoljevanje potreb in interesov (materialne in socialne varnosti) svojega prebivalstva. Kdo so prebivalci Republike Slovenije vemo, posamezniki, druine, skupine, ipd. To zavezo drava uresniuje preko javnega sistema socialne varnosti. Njen namen je predvsem v zagotavljanju socialnega miru. Naelo socialne drave je v ustavi konkretizirano v nekaterih temeljnih socialnih in ekonomskih pravicah, naloga zakonodajalca pa je, da jih pri normativnem urejanju ustrezno izrazi in pravno udejanji."

Pa smo e pri konkretnejih pravnih aktih, ki smo jih omenili zgoraj. Zakon o minimalni plai vsebuje vsega skupaj, verjeli ali ne, 12.lenov in bi ga dejansko brez veje kode lahko skrajali na 3. lene ( obdrali bi lene 2.3.4). Poglejmo najpomembnejega, drugi len, ki opredeljuje pravice do minimalne plae, in pravi; (1) Delavka oziroma delavec (v nadaljevanju besedila: delavec), ki pri delodajalcu v Republiki Sloveniji dela poln delovni as, ima pravico do plaila za opravljeno delo najmanj v viini minimalne plae, doloene v skladu s tem zakonom.(2) Minimalna plaa je mesena plaa za delo opravljeno v polnem delovnem asu.(3) Delavec, ki dela kraji delovni as, ima pravico do sorazmernega dela minimalne plae.

Kazalniki za doloanje zneska minimalne plae so rast cen ivljenjskih potrebin, gibanje pla, gospodarske razmere oziroma gospodarska rast, gibanje zaposlenosti. Viina minimalne plae v Sloveniji znaa od 1.januarja 2015, 790,73 , v kar je vkljuen znesek osnovne plae (predstavlja fiksni del plae in se doloi glede na zahtevnost dela, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi. V kolektivnih pogodbah po posameznih panogah so lahko predpisane minimalne osnovne plae glede na vrsto dela ali predpisano izobrazbo (t.i. Izhodina plaa), zneski vseh dodatkov (tudi dodatka za delovno dobo), znesek iz naslova delovne uspenosti in znesek iz naslova poslovne uspenosti.

Na minimalno plao se sklicujejo tudi drugi tevilni zakoni in podzakonski predpisi. Zakon o izvrbi in zavarovanju vsebuje omejitev izvrbe na plao, nadomestilo plae in pokojnino ter druge podobne prejemke zaradi zagotavljanja minimuma socialne in materialne varnosti zaposlenih.

Vije delovno in socialno sodie je v sodbah (glej vire) opredelilo minimalno plao kot socialni korektiv, ki zagotavlja socialno varnost delavca in njegove druine. Namen minimalne plae je, da se delavcem zagotovi dostojno ivljenje. Dejstvo, da je institut minimalne plae poseben socialni korektiv, izhaja tudi iz tega, da so v minimalno plao vkljueni tudi vsi dodatki (npr. za izmensko in nono delo, za delovno dobo,...), kar po drugi strani pomeni, da je lahko osnovna plaa, ki jo delavec in delodajalec dogovorita v pogodbi o zaposlitvi, nija od minimalne plae. V taknem primeru je delavec upravien do izplaila razlike v plai do viine minimalne plae le v primeru, e je osnovna plaa skupaj z dodatki (razen dodatka za delo preko polnega delovnega asa - nadure) nija od zakonsko doloene minimalne plae. Iz 2. lena ZminP pa je razvidno, da je minimalna plaa odvisna od delovnega asa, ne pa od vrste dela oz. delovnega mesta.

emu se po zapisanem, dodatki pojmujejo dodatki, e to niso ? Dodatki bi bili, e bi osnova znaala znesek minimalne plae in doloala minimalni obseg pravic, ki izhajajo iz plail za opravljeno delo. Torej osnova 790,73 (bruto) + dodatki, ki bi v tem primeru resnino lahko bili poimenovani dodatki. Dodatki za delovno dobo, delovno uspenost, itd., s imer bi navsezadnje poviali pritok sredstev v pokojninsko, zdravstveno in druge blagajne, hkrati pa delavcem zviali vrednost pokojnine ob starostni upokojitvi.

To je ta islana in samooklicana socialna drava. Na sreo pri zasebnikih ni malo takih, ki razumejo elementarne lovekove potrebe in skladno z dobro poslovno prakso (beri potenostjo!) skrbijo za t.i. socialne korektive. Pravo, ki v realnem ivljenju nima osnove in ni v skladu s potrebami asa ljudi!, pa ostaja samo mrtva rka na papirju, pa tudi e ima samo 12. lenov.

Uporabljeni viri : Ustava RS, VDSS sodba Pdp 65/2014, VDSS sodba Pdp 145/2013, Zakon o minimalni plai, Zakon o delovnih razmerjih.

A..

3 2/2015

Iz vse bi ne:

Obvestilo ZPIZ

Za dobrim konjem se vedno prai

Delovni preizkus za mlade

S faksa takoj praksa

Usposabljanje brezposelnih

Sindikalna lista

v obrti in podjetnitvu

Meseno informativno glasilo SOPS t. 2 februar 2015Glasilo za delavce v obrti in podjetnitvu zagotavlja : Glavni odbor SOPS

Informativno spletno glasilo ureja strokovna sluba GO SOPS

Naslov : Malgajeva 5, 1000 Ljubljana,Telefon: 08/205 26 83Faks: 08/205 26 84E-naslov: sops@siol.net

Kontaktne ure :Vsak delovnik, od 9. do 11. ureRokopisov in nenaroenih fotografij ne vraamo.

POMEMBNO OBVESTILO !

Pravni kotiek

Prihodnja tevilka izzide marca.

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je v skladu s estim odstavkom 140. lena ZPIZ-2 v tem mesecu po uradni dolnosti priel s posredovanjem informacij o priakovani viini predasne oziroma starostne pokojnine tistim zavarovancem, ki bodo v letu 2015 dopolnili 58 let starosti.

Na podlagi Pravilnika o posredovanju informacije o priakovani viini predasne oziroma starostne pokojnine (Uradni list RS, t. 95/14) bo zavod pri posredovanju informacije o priakovani viini starostne oziroma predasne pokojnine upoteval ve meril.

Informacijo o priakovani viini pokojnine in prvem monem datumu upokojitve bodo prejeli zavarovanci, ki do dopolnitve 65 let starosti izpolnijo pogoje za priznanje pravice do starostne

pokojnine ali predasne pokojnine na podlagi zavarovalne dobe, dopolnjene v Republiki Sloveniji in so rezidenti Republike Slovenije. Tistim, ki v koledarskem letu dopolnijo 58 let

starosti in do dopolnitve 65 let starosti ne bodo izpolnili pogojev za pridobitev pravice do

predasne pokojnine oziroma starostne pokojnine, bo zavod poslal obvestilo o dopolnjeni pokojninski dobi. Informacija se ne bo posredovala uivalcem izplaila 20 % predasne ali starostne pokojnine, uivalcem delnih pokojnin in uivalcem sorazmernega dela pokojnine.

e bo zavarovanec izpolnil pogoje za priznanje pravice do predasne pokojnine pred pogoji za priznanje pravice do starostne pokojnine, bo poleg informacije o priakovani viini starostne pokojnine prejel tudi informacijo o priakovani viini predasne pokojnine.

Pri informativnem izraunu ne bo upotevana dodana doba iz naslova vkljuitve v obvezno dodatno pokojninsko oziroma poklicno zavarovanje, zavarovalna doba, dopolnjena v tujini in

znianje starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine (skrb za otroke, obvezno zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom starosti, sluenje obveznega vojakega roka), upotevalo pa se bo znianje starostne meje zaradi tetja zavarovalne dobe s poveanim trajanjem.

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ; www.zpiz.si

Slovenija - drava podjetnikov iz nuje

3

4

10

11

11

12

16

13

42/2015

Vestno in strokovno

Projektne aktivnosti v letu 20132014Vodili smo pogajanja za novo kolektivno pogodbo za obrt in podjetnitvo. 23. oktobra 2013 je bila podpisana nova Kolektivna pogodba za obrt in podjetnitvo, ki sta jo podpisala predsednik Zdruenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije (ZDOPS) Milan kapin in predsednik Sindikata obrti in podjetnitva Slovenije (SOPS) Peter Janar. Pogajanja o novi kolektivni pogodbi za obrt in podjetnitvo so potekala korektno in v duhu dobrega socialnega partnerstva. Nova Kolektivna pogodba za obrt in podjetnitvo je zaela veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu, uporabljati pa se zaela 1. januarja 2014. Sklenjena je za doloen as, do 31.12.2016. K podpisu nove KPop je 31.1.2014 pristopila tudi Obrtno-podjetnika zbornica Slovenije ( OZS ) . Socialni partnerji smo s podpisi jasno izrazili zavedanje in pomembnost naravnanosti k skupnim ciljem, ter tako izkazali skrb za skupno reevanje problemov. Socialni partnerji so naslovili vlogo za uveljavitev razirjene veljavnosti KPop na MDDSZ, dne 4.7.2014. Ministrica za delo, druino, socialne zadeve in enake monosti je 22.7.2014 potrdila predlog socialnih partnerjev, SOPS, Zdops in OZS za razirjeno veljavnost KPop. V sklopu projekta DialogeS sta socialna partnerja SOPS in Zdops pripravila in izdala komentar h kolektivni pogodbi. Formirala se je komisija za razlago kolektivne pogodbe iz predstavnikov delojemalske in delodajalske strani, socialna partnerja pa sta skupaj imenovala predsednika te komisije, mag. Natao Belopavlovi.SOPS je prav tako podpisnik Kolektivne pogodbe za drube malega gospodarstva in socialni partner Trgovinsko podjetniki zbornici Slovenije. V okviru te kolektivne pogodbe so zaela tei preliminarna dogovarjanja glede prietka monosti pogajanj za sklenitev aktualneje kolektivne pogodbe.

SOPS je med letoma 2013 in 2014 sodeloval kot partner v treh projektih. Vsi trije projekti so bili na nacionalni ravni zelo dobro sprejeti in pohvaljeni s strani kontrolnih slub (MDDSZ, ZZZS). Poleg projektnih vsebin, se je Sindikat obrti in podjetnitva ukvarjal tudi in predvsem z nudenjem pravne in strokovne pomoi lanstvu sindikataZagotavljal monosti mirnega reevanja individualnih in kolektivnih delovnih sporov.

5 2/2015

V sklopu projektov smo kot partner projekta, realizirali sledee aktivnosti :

Evropski projekt DialogeSV okviru prejetih finannih sredstev s strani Evropskega socialnega sklada ter prorauna RS, v vrednosti 30.752,00, smo realizirali sledee vsebine:

- Organizacija 31. strokovnega posveta delavcev ukovi dnevi (IZOLA, 11.10.2013)- Tematika ukovi dnevi; Razvoj aktivnih politik trga dela s poudarkom na zaposlovanju pri malih delodajalcih, fleksibilne oblike trga dela, mediacija in arbitraa, Prisotnih 62 udeleencev posveta- Pripravljena analiza evalvacijskih vpraalnikov (43 vrnjenih obrazcev)- Sopriprava in soizvedba 2. sreanj delovne skupine 30.9.2013 ter 28.10.2013- Priprava spletnega podzavihka projekta, vnos vsebin na spletno stran- Vnos aplikacije na spletno stran (program Scribd v povezavi z Wordpress sistemom) za revijo Delavec v obrti in podjetnitvu- lanki v reviji Delavec v obrti in podjetnitvu (september 2013, oktober 2013)- Sopriprava in soizvedba delovne skupine 18.11.2013, 28.1.2014- Sopriprava in soizvedba strokovne skupine 19.12.2013- Sodelovanje na problemski konferenci projekta 14.1.2014- Sopriprava in udeleba na tudijskem obisku v Celovcu 12.12.2013- Sopriprava in udeleba dvodnevnega tudijskega obiska v Mnchnu; 16-17.12.2013- Sodelovanje pri doloanju vsebine tudijskih obiskov- Priprava vsebin tudijskih obiskov za spletno stran- Priprava vsebin za objavo v Delavcu (november 2013,december 2013, januar 2014)- Priprava vsebine mediacije za zloenko in tisk- Organizacija in izvedba delavnice na Ptuju (Mirno reevanje sporov, delovni pogoji in karierni razvoj - 21 udeleencev)- Sopriprava in udeleba na delovni skupini 24.2.2014- So-organizacija, udeleba na strokovno-tudijskem obisku v Celovcu 18.2.2014 (zagotovitev udelebe SOPS)- Sodelovanje na mednarodnem posvetu delodajalcev v Radencih 28.3.2014- Izvedba 2. usposabljanj na temo Mediacija, delovni pogoji in karnierni razvioj - Sodelovanje pri pripravi komentarja KPop- 27.2.2014 Maribor usposabljanje 30.udeleencev- 27.3.2014 Murska Sobota usposabljanje 24. udeleencev- Priprava analize oddanih evalvacijskih listov- lanki v reviji Delavec (februar 2014, marec 2014)- Sopriprava sestanka delovne skupine 3.4.2014- Sopriprava in udeleba na sestanku strokovne skupine 10.4.2014- Strokovni, tudijski obisk Nizozemske 15-16.5.2014- Organizacija in izvedba delavnic, usposabljanj Delovni pogoji, karierni razvoj - 24.4.2014 Novo mesto (25 udeleencev), 29.5.2014 Ljubljana (23 udeleencev)- Sodelovanje pri pripravi zloenke za brezposelne- 2 lanka v reviji Delavec- Gostovanje in udeleba na delovni skupini 3.7.2014, strokovni skupini 6.6.2014- Organizacija in izvedba usposabljanja Posvet bodoih delavcev medgeneracijsko sodelovanje z vidika delavca in delodajalca, 10.6.2014 Ljubljana (prisotnih 85 udeleencev)- Priprava analize oddanih evalvacijskih obrazcev- Posodabljanje spletne strani, 4 lanki v reviji Delavec

62/2015

- Vnos vsebin v sistem ISARR; priprava zahtevka za izplailo, vsebinskega poroila, finannega poroila ter zbirnega obrazca- SOPS je za as trajanja projekta deloval konstruktivno, zgledno in realiziral vse aktivnosti v asovnem roku in finannem okvirju brez odstopanj.

Izdane publikacije v sklopu projekta (vodilni partner + projektni partner)- KPop s komentarjem- Analiza raziskave na MOS- Metodologija projekcije potreb DialogeS- Stanje na podroju fleksibilnosti v Sloveniji, s predlogi reitev pomen fleksibilnosti za delovanje sektorja obrti in podjetnitva- Zbornik projekta DialogeS vsi predlogi in vsebinski prispevki SOPS zajeti in objavljeni v zborniku- Zloenke za brezposelne, pisarne za delodajalce, mediacija

Fotografije z nekaterih dogodkov ;

7 2/2015

Evropski projekt PRO ZA STO (vodilni partner OZS)V okviru prejetih finannih sredstev s strani Evropskega socialnega sklada ter prorauna RS, v viini 22.692 , smo realizirali sledee vsebine :

Vsebinski okvir projekta - Promocija zdravja in ezmejno opravljanje storitev

Aktivnosti so bile izvedene na treh vsebinskih sklopih:- Priprava in prezentacija ukrepov za konkurenneje gospodarstvo- Promocija zdravja pri malih delodajalcih- ezmejno opravljanje storitev- Kreiranje spletnega podzavihka na spletni strani SOPS- Zaetek priprav na ukove dneve- 2 lanka v Delavcu oktobra 2013, 1 lanek v februarski izdaji- V Delavski enotnosti objavljen lanek ukovi dnevi- Organizacija in izvedba ukovih dnevov, 12.10.2013 v Izoli, prisotnih 55 udeleencev.- Organizacija in izvedba dveh delavnic, Ljubljana (16.1.2014; 33 udeleencev) in Celje (13.2.2014; 25 udeleencev)- tudijski obisk Italije - Priprava analize evalvacijskih vpraalnikov- Izvedba treh delavnic na temo ; napotovanje delavcev v tujino; Maribor, 24.udeleencev, Velenje, 26.udeleencev, kofje Loka, 25. udeleencev- Strokovni tudijski obisk v Bilbau na Agenciji za varnost in zdravje pri delu OSHA. - 3 lanki v reviji Delavec- tudijski obisk Avstrije- Priprava analize oddanih evalvacijskih obrazcev- Priprava obrazcev obraunov dela in porabljenih ur na projektu- Analiza in priprava podatkov o udeleencih projektnih aktivnosti- Skupno 164 udeleencev aktivnosti SOPS- Udeleba na mednarodni konferenci Promocija zdravja na delovnem mestu.- Rezultati konference objavljeni na spletni strani in reviji Delavec- Strokovni tudijski obisk Mnchna HWK Gospodarska/obrtna zbornica Mnchen- Vsebinska priprava tudijskega obiska za objavo na spletu in v glasilu- Priprava dokumentacije in poroil za MDDSZ - Narejena tudija o promociji zdravja na delovnih mesti- Zloenka zdravo delovno okolje

82/2015

Nacionalni projekt ProZDRAV (vodilni partner Zdops)

V okviru prejetih finannih sredstev s strani ZZZS, v viini 29.340,76 , smo realizirali sledee vsebine in aktivnosti

Publikacije in izdelki v okviru projekta:- 3. spletna orodja OiRA (frizerska dejavnost, mizarska dejavnost, cestni transport)- ProZDRAV oglas- Zloenka OiRA za delavce & delodajalce- Posnetki - youtube- Izdelava spletne strani ProZDRAV- Izdelava podzavihka projekta na spletni strani SOPS- Promocijska gradiva ProZDRAV (Vodnik po spletnem orodju OiRA, Soustvarjanje zdravih odnosov v delovnem okolju, Prehrana, Stres, Ergonomija, Promocija zdravja)- Zakljuna publikacija projekta (vsebine s strani SOPS v celoti objavljene)- Projekt ProZDRAV zelo dobro sprejet in ocenjen pri financerju, delenikih, med aktivnimi udeleenci predavanj, strokovno javnostjo, itd.- Izraena priakovanja o nadgradnji in nadaljevanju projektnih aktivnosti

- 5. delavnic SOPS na temo Zdravje in varnost pri deluZ organizacijo petih delavnic za delavce, na temo promocije zdravja na delovnem mestu, je Sindikat obrti in podjetnitva Slovenije dosegel zastavljen cilj tevila sluateljev le teh je bilo skupaj 119. Odzivi sluateljev so bili pozitivni in po analizi evalvacijskih vpraalnikov sode ljudje priakujejo ve tovrstne tematske pokritosti in aktivnosti za promocijo zdravja, s strani sindikalnih in delodajalskih organizacij. Osrednjo, rdeo nit delavnic je predstavljala teza, da je trdno zdravje kljuna komponenta za kakovostno ivljenje ter da smo se s skupnimi momi pripravljeni angairati za boljo drubeno osveenost glede zdravega in varnega ivljenja ter opravljanja dela.Vseskozi smo izpostavljali pomembnost poznavanja in upotevanja varnega in zdravega dela, napotil strokovnjakov, zdravstvenih delavcev, navodil delodajalcev, ki bo zagotovo dosegla e veje tevilo ljudi, kot je bilo sluateljev. Teme delavnic so bile, poleg vsakokratne kraje predstavitve projekta ProZDRAV; promocija zdravja, zdravje in psihosocialne obremenitve, ergonomija, ukrepi (konkretni) za promocijo zdravja, stres, kako se spopasti s stresom, kakni so znaki preobremenjenosti in posledice, kraja predstavitev orodij OiRA, zakaj je bolja preventivna skrb za svojo varnost in zdravje, pregled relevantnih lenov KPop, ZDR-1 ter ZVZD-1 na temo ZVD, predstavitev NAPO filmov, predstavitev OSHE, kraje predstavitve informacij s tudijskih obiskov itd. Vsebinsko bogatost tem so zagotovili Alenka Roman, Breda rnec, Ana ermelj ter generalni sekretar SOPS, Martin Muri.- Obisk delavcev 47. MOS Celje; Predstavitev orodij OiRAVe kot stodesetim (110) udeleencem delavnice z osrednjo temo OiRA, je bilo na 47. MOS Celje, s strani ge. Kramar, predstavljeno interaktivno spletno orodje za izdelavo ocene tveganja s podroja frizerske, mizarske ter cestno-transportne dejavnosti.

9 2/2015

Po predstavitvi so nekateri udeleenci delavnice izkoristili monost preizkusa orodja in bili po odzivih sode, ve kot zadovoljni z izdelkom, z enostavno uporabo, predvsem pa nad dejstvom, da je to pot k odpravljanju administrativnih ovir, s katerimi se sooajo pri opravljanju dejavnosti. Kaj je pomembno? Da bodo sodelavci, lani , sindikalni zaupniki, obmoni sekretarji, SOPS svoje pridobljeno znanje, prenesli tudi na sodelavce in znance v svojih okoljih, kar bo hkrati pomenilo vejo prepoznavnost omenjenega orodja, prav tako pa pripomoglo k tevilneji uporabi. Predvsem je pa kljuno zavedanje, da je bistveno uinkoviteje izdelati oceno tveganja na relaciji sodelovanja delavec-delodajalec, saj le tako izdelana ocena tveganja, uresnii svoj prvotni namen, t.j. varno in zdravo delovno mesto, brez pokodb. - 32. strokovni posvet, ukovi dnevi, Ljubljana40. Sluateljev; Prvo temo, zdravstvene izkunje in spoznanja, za dosego vije kakovosti ivljenja, skozipoveano skrb za varnost in zdravje, je predstavila dr. Majda Zorec Karlovek. V ospredju predavanja so bile vrednote, kot posledica vpliva okolja, vzorcev obnaanja, pa tudi zgreene poti in nezavidljiva stanja raznih bolezni, ki doletijo dandanes preve ljudi. Osrednjo predstavitev teme vpliv poutja na uinkovitost in zdravje delavca je bila v domeni vije zdravstvene svetnice, doc.dr. Marije Molan. Zadnjo temo, kultura kot pomemben duhovni dejavnik varnosti in zdravja, tako pri delu kot v ivljenju nasploh, je predstavil dr. Ferdinand erbelj, ki je poudaril da je dolgorono gledano, kljunega pomena psihosocialno zdravje posameznika, k emur pripomore tudi kultura in kulturno udejstvovanje.- Druge aktivnosti v sklopu projekta ;- Delavnica na Mos Celje, september 2013- Soudeleba na delavnici, predavateljica dr. Metoda Dodi Fikfak- Tema delavnice : Pomen preventive za varno in zdravo delo- Mednarodna problemska konferenca, Ljubljana, november 2013- Gost konference, Lorenzo Munar predstavnik OSHE- Na konferenco so bili vabljeni predstavniki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, sindikatov, Ministrstva za delo, druino, socialne zadeve in enake monosti, Inpektorat RS za delo ter predstavniki delodajalcev.- Udeleba in sodelovanje na XV posvetu delodajalcev v Radencih, 27.marec 2014- Udeleba in sodelovanje na zakljuni konferenci projekta ProZDRAV, 13. in 14. oktober 2014- Strokovni tudijski obisk Kln-a, 4-6. december 2013- Strokovni tudijski obisk Den Haag, 3-4.februar 2014

Sops je v svojih 65. letih obstoja vestno, strokovno in transparentno opravil vse zadane naloge in pri prevzemu projektnih in drugih delovnih obveznosti realiziral in izpolnil ter v doloenih delih celo presegel z dodatnim angairanjem (t. udeleencev dogodkov, tevilo pripravljenih in realiziranih vsebin) vse pogodbene obveznosti. Kot je veljalo nekdaj, velja e sedaj, za dobrim konjem se vedno prai. V tem duhu, torej v duhu spotovanja temeljnih lovekih vrednot in v skladu s potenostjo na katerih sloni organizacija, bomo delovali tudi v prihodnje !

Vsi zapisani podatki / realizirane vsebine z dodatnimi fotografijami so obirneje na voljo na spletni strani www.sops.si

Strokovna sluba GO SOPS

102/2015

Pravni kotiek - sodna praksa s podroja dednega prava

Prekluzija v zapuinskem postopku

VSL sklep I Cp 1756/2011 z dne 19.5.2012

Zapuinsko sodie upoteva pravico do nujnega delea le na zahtevo nujnega dedia, ne pa po uradni dolnosti.

Krog nujnih dediev obsega :

Absolutni nujni dedii so osebe blinje sorodstvene vezi ali osebne povezanosti z zapustnikom med katere spadajo; zapustnikovi potomci, posvojenci in njihovi potomci, njegovi stari, njegov posvojitel, njegov zakonec ali izvenzakonski partner.

Relativni nujni dedii so osebe, ki so lahko nujni dedii samo v primeru, e so trajno nezmoni za delo in nimajo potrebnih sredstev za preivljanje. Mednje sodijo; zapustnikovi dedi in babice, ter bratje in sestre, v primeru popolne posvojitve pa stari zapustnikovega posvojitelja, ter otroci zapustnikovega posvojitelja.

e nujni dedi pravice ne zahteva pravoasno, zapuinsko sodie ugotovi dedne delee glede na podatke, s katerimi razpolaga. O zahtevkih za nujni dele odloi zapuinsko sodie le, e ni sporna dejanska podlaga in obstaja sporazum med dedii. e je dejanska podlaga sporna, pa je treba nujne dedie napotiti na pravdo ( 210. in 2013. len Zakona o dedovanju - ZD ). Pravica do nujnega delea nastopi pri presenem oporonem razpolaganju z darili.

V primeru iz sodne prakse, nujnemu dediu ni uspelo dokazati, da je izroilna pogodba, ki jo je zapustnik pri 92. letih sklenil s preostalimi zakonitimi dedii, prikrita darilna pogodba.

Primer opozarja na previdnost, tudi kadar gre za dednopravna razmerja med najojimi sorodniki, in na to, da je pri bolj zapletenih primerih e na prvi stopnji nujno profesionalno pravno zastopstvo.

11 2/2015

Nove prilonosti...

Razpis - delovni preizkus za mlade Pomembne informacije o povabilu :Program vam omogoa, da z delovnim preizkusom udeleenca, tj. mlado brezposelno osebo, pred zaposlitvijo preizkusite in spoznate na konkretnem delovnem mestu. Povrnemo vam upraviene stroke delovnega preizkusa, udeleenec pa prejme dodatek za aktivnost in za prevoz. Program traja od najmanj 100 ur do najve en mesec. Udeleenec se na konkretnem delovnem mestu ob zagotovljenem mentorstvu preizkua praviloma polni delovni as. En mentor lahko hkrati spremlja najve 5 v delovni preizkus vkljuenih udeleencev.

Ponudbo lahko oddate vsak dan, od objave na spletni strani do porabe sredstev, najdlje do 10. 9. 2015 do 13. ure, ko se iztee konni rok za predloitev ponudb.

Oddate lahko ve zaporednih ponudb, vendar morajo biti ob oddaji nove ponudbe delovni preizkusi iz predhodne ponudbe zakljueni.

Vkljuijo se lahko mladi brezposelni, stari do vkljuno 29 let oz. pred dopolnjenim 30. letom starosti.

Ponudbo lahko oddate za omejeno tevilo brezposelnih oseb iz ciljne skupine. Dovoljeno tevilo oseb in pogoji glede zaposlitev po konanem delovnem preizkusu so navedeni v 5. poglavju povabila.

Delovni preizkusi se morajo zakljuiti do 31. 10. 2015.

Za dodatna pojasnila glede prijave na javno povabilo so vam na voljo: Dragomila eko, skrbnica programa v Centralni slubi, elektronski naslov: dragomila.sesko@ess.gov.si in sodelavci v naem Kontaktnem centru na telefonski tevilki: 080 20 55.

Vir : ZRSZ

Vir : ZRSZ

Razpis - S faksa takoj praksaS tem programom omogoena spodbuda v viini 6.000 EUR za prvo zaposlitev mladih brezposelnih z izpopolnjevanjem za konkretno delo. Njihovo zaposlitev morate ohraniti najmanj eno leto. Javno povabilo je odprto do 30. 6. 2015. Program vam omogoa, da mlado brezposelno osebo s terciarno stopnjo izobrazbe, staro do vkljuno 29 let, ki je hkrati iskalec/-ka prve zaposlitve, izpopolnjujete na konkretnem delovnem mestu za najmanj eno leto. Izpopolnjevanje z zaposlitvijo oz. pripravnitvo, e je tako predvideno, se izvaja za polni delovni as ali kraji v skladu z odlobo o invalidnosti in sicer na delovnem mestu, ustreznem vrsti izobrazbe vkljuene osebe. S sistematinim izpopolnjevanjem po predhodno pripravljenem programu pri delodajalcu, bodo mladi irili in poglabljali znanje, spretnosti oz. kompetence, pridobljene v asu formalnega izobraevanja.

Program udejanja cilje Jamstva za mlade, njegova dodana vrednost pa je v povezovanju izobraevanja in potreb trga dela.Za dodatna pojasnila glede prijave na javno povabilo so na voljo: Kontaktni center 080 20 55 in Sabina pehar Pajk, skrbnica programa v Centralni slubi, elektronski naslov: sabina.spehar@ess.gov.si.

122/2015

Usposabljanje na delovnem mestu

Usposabljanje brezposelnih - najaktualneji razpis, 85 % prispeva Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada

Za leto 2015 je na voljo skupaj 8 milijonov EUR, od katerih 85 % prispeva Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

Predvidena je vkljuitev 4.250 brezposelnih oseb.Pomembne informacije o povabilu :Program vam omogoa, da brezposelno osebo spoznate v konkretni delovni situaciji in jo za predvideno delovno mesto usposobite v skladu s programom usposabljanja, ki ga predlagate v ponudbi.

Usposabljanje traja:-en mesec (za preprosta delovna mesta), -dva meseca (za zahtevneja delovna mesta), -za osebe, mlaje od 30 let pa lahko tri mesece.

Udeleenec se v skladu s programom in ob zagotovljenem mentorstvu usposablja praviloma polni delovni as. En mentor lahko hkrati usposablja najve 5 udeleencev.Povrnejo se upravieni stroki izvedbe usposabljanja, udeleenec pa prejme dodatek za aktivnost in za prevoz. Po podpisu pogodbe o izvedbi usposabljanja predlagano brezposelno osebo napotite na predhodni zdravniki pregled.Usposabljanje prinete ele, ko je oseba podpisala z ZRSZ pogodbo o vkljuitvi, o emer dobite obvestilo. Osebo morate za vsak koledarski mesec, v katerem poteka usposabljanje, zavarovati za invalidnost in smrt, ki je posledica pokodbe pri delu. Vkljuevanje brezposelnih osebVkljuijo se lahko brezposelni, ki so najmanj 3 mesece prijavljeni v evidenci brezposelnih oseb. Ponudbo lahko oddate za usposabljanje omejenega tevila oseb. Dovoljeno tevilo oseb in pogoji glede zaposlitev po konanem usposabljanju so navedeni v 5. poglavju povabila.Usposabljanja se lahko izvajajo najdlje do 30. septembra 2015.Uveljavljanje strokov in poroilo o uspenostiPovrailo upravienih strokov uveljavljate v skladu s sklenjeno pogodbo o izvedbi usposabljanja. Stroek izvedbe usposabljanja znaa:-244,00 EUR za enomeseno usposabljanje za udeleenca (za preprosteja delovna mesta),-369,00 EUR za dvomeseno usposabljanje za udeleenca (za zahtevneja delovna mesta) in-492,00 EUR za trimeseno usposabljanje za udeleenca, ki je mlaji od 30 let. Za dodatna pojasnila glede prijave na javno povabilo so vam na voljo: Dragomila eko, skrbnica programa v Centralni slubi, elektronski naslov: dragomila.sesko@ess.gov.si, 080 20 55 Vir : ZRSZ

13 2/2015

alostna realnost...

Slovenija - dravapodjetnikov iz nujeSkoraj 43 odstotkov nastajajoih podjetij je lani nastalo iz nuje, ker ustanovitelji ne vidijo druge monosti za zasluek, kaejo prvi rezultati raziskave Global Entrepreneurship Monitor (GEM) 2014

Globalni podjetniki monitor (GEM) za Slovenijo kae, da je zgodnja podjetnika aktivnost odraslih, ki jo meri indeks TEA, po katastrofalno nizki ravni 3,65 odstotka v letu 2008 do leta 2013 zrasla na 6,45 odstotka, lani pa je ostala na enaki ravni - pri 6,33 odstotka. Indeks TEA meri dele odraslega prebivalstva, ki je v procesu ustanavljanja podjetja ali e ima podjetje, vendar ne dlje kot tri leta in pol.

Tradicionalno visoko stopnjo zgodnje podjetnike aktivnosti izkazujejo afrike drave, med katerimi v letu 2014 vodita Kamerun s 37,37 odstotka in Uganda s 35,53 odstotka, pa tudi nekatere junoamerike drave: Ekvador (32,61 odstotka), Peru (28,81 odstotka), Bolivija (27,40 odstotka) in ile (26,83 odstotka).

142/2015

Na drugem koncu lestvice je junoamerika drava Surinam (2,10 odstotka) in tudi dravi, ki sta e ve let zapored na repu lestvice - Japonska s 3,83 odstotka in Italija s 4,42 odstotka. Letos je v raziskavi GEM prvi sodelovalo Kosovo, kjer se je v zgodnje podjetnike aktivnosti vkljuevalo 4,03 odstotka odraslih. V Evropi je sicer najve zgodnje podjetnike aktivnosti v Romuniji (11,35 odstotka), Litvi (11,32 odstotka), na Slovakem (10,90 odstotka) in v Veliki Britaniji (10,66 odstotka).

Po podjetniki aktivnosti smo v EU v spodnji tretjini

Med 70 dravami, ki sodelujejo v GEM, je Slovenija po indeksu TEA na 57. mestu, med 28 sodelujoimi evropskimi dravami pa na 18. mestu. Med podjetji, ki so e v procesu ustanavljanja, ali ne obstajajo dlje kot tri mesece, pa se je pri nas obutno poveal dele tistih, ki so se tega posla lotili zaradi nujnosti. Torej ne zato, ker bi obetavna poslovna prilonost ponujala monost za ustanovitev in razvoj podjema ali podjetja, ampak zato, ker nimajo nobene bolje monosti za ustvarjanje dohodka. Medtem ko je med vsemi nastajajoimi podjetji predlanskim v povpreju vsako tretje podjetje nastalo zaradi ustvarjanja dohodka za preivetje ustanoviteljev, je lani bilo takih e ve kot 40 odstotkov (42,86 odstotka). Oitno dolgotrajna gospodarska kriza jemlje svoj davek. Vstopanje v podjetnitvo zaradi nujnosti ni najbolja popotnica za dolgoroni razvoj in konkurennost slovenskega gospodarstva, saj se za podjetnitvo ne odloajo najbolj sposobni in motivirani, ampak tisti, ki jim ne preostaja drugega in bi morda lahko svoje ustvarjalne in delovne sposobnosti bolje izkoristili kot zaposleni.

Slovenci e vedno ne vidijo / ne vidimo poslovnih prilonosti

Trend upadanja zaznavanja poslovnih prilonosti v Sloveniji se e kar nadaljuje. Brez poslovne prilonosti, ki jo nekdo v svojem okolju zazna in poskua uresniiti, pa ni kakovostnih novih podjemov. Medtem ko je v letu 2007 e skoraj polovica prebivalstva menila, da se bodo v njihovem okolju pojavile dobre poslovne prilonosti, je e leta 2009 ta odstotek upadel na 30 odstotkov, v letu 2010 pa na 26,8 odstotka.

Petina odraslih je leta 2012 zaznala poslovne prilonosti, 16 odstotkov v letu 2013, lani pa 17,25 odstotka odraslih. Primerjava z drugimi dravami pokae, da zaostajamo. Medtem ko so drave, ki so v minulih letih delale drubo Sloveniji na zadnjih mestih, napredovale, se je Slovenija pomaknila na rep evropske lestvice in zaseda zadnje mesto med evropskimi dravami. Na predzadnjih mestih na repu lestvice Sloveniji delata drubo e Hrvaka (18,43 odstotka) in BiH (19,95 odstotka). Tudi drave PIGS so lani izkazale bolj optimistino sliko od Slovenije: Portugalska z 22,87 odstotka, Italija s 26,57 odstotka, Grija z 19,91 odstotka in panija z 22,61 odstotka.

Slovenija je na repu lestvice tudi v svetovnem merilu, saj je dele odraslih, ki so zaznali poslovne prilonosti, manji samo e v Singapurju ter na Japonskem, ki tako kot predlanskim zaseda povsem zadnje mesto med 70 dravami, ki sodelujejo v GEM.

Med evropskimi dravami je bil lani dele zaznavanja poslovnih prilonosti spet najveji v skandinavskih dravah: na vedskem (70,07 odstotka), Norvekem (63,45 odstotka) in Danskem (59,66 odstotka), pa tudi na Kosovu (65,62 odstotka odraslih).

Podjetnitvu nenaklonjena Evropa

V svetovnem merilu se je Evropa spet izkazala kot obmoje, kjer podjetnitvo ni dovolj prisotno, bodisi gre za nizko podjetniko aktivnost bodisi za odnos drube do podjetnitva. Tega GEM spremlja prek zaelenosti podjetnike kariere med prebivalstvom, ugleda, ki ga uivajo uspeni podjetniki, in ocene, koliko mediji pripomorejo k razvoju podjetnike kulture v dravi.

15 2/2015

DAVNE OLAJAVE1. Splona olajava

Viina skupne splone olajave je odvisna od viine skupnega dohodka v letu 2015:

e znaa skupni bruto dohodek znaa splona olajava v evrih/meseno v evrih/meseno

nad do0,00 905,53 543,32

905,53 1.047,57 368,22 1.047,57 275,22

2. Osebne olajave v evrih/mesenoinvalidu s 100% telesno okvaro 1.471,57olajava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje 234,92posebna olajava za rezidenta, ki se izobrauje in ima status dijaka ali tudenta 206,42za prvega otroka in za vsakega drugega vzdrevanega druinskega lana 203,08

za vzdrevanega otroka, ki potrebuje posebno nego 735,83

IZRAUN AKONTACIJE DOHODNINE OD DOHODKA IZ ZAPOSLITVE

za drugega vzdrevanega otroka 220,77za tretjega vzdrevanega otroka 368,21za etrtega vzdrevanega otroka 515,65za petega vzdrevanega otroka 663,09 za vse nadalj nje vzdrevane otro ke se olajava gle de na viinoza pred ho dne ga vzdreva ne ga otro ka povea za 147,44 evra

DOHODNINSKA LESTVICAAkontacija dohodnine od dohodka iz zaposlitve, ki ga

izplaa glavni delodajalec, se za leto 2015 izrauna na podlagi Pravilnika o doloitvi olajav in lestvice za odmero dohodnine za leto 2015 (Uradni list RS, t. 94/14

e znaa neto davna znaa dohod ni na osno va v evrih/meseno v evrih/mesenonad do

0,00 668,44 16 %668,44 1.580,02 106,95 + 27 % nad 668,44

1.580,02 5.908,93 353,08 + 41 % nad 1.580,02 5.908,93 2.127,93 + 50 % nad 5.908,93

Malo za alo Pride delavec k efu: ''ef, ali me lahko danes spustite dve uri prej iz slube? Z eno bi moral po nakupih.'' ef: ''Sploh ne pride v potev!'' Delavec: ''Najlepa hvala. Vedel sem, da me ne boste pustili na cedilu.''

Najvejo drubeno naklonjenost podjetnitvu izraajo afrika gospodarstva, najmanj pa evropska, med njimi zlasti tista v Evropski uniji. Podobno je tudi s spotovanjem uspenih podjetnikov in medijskim posredovanjem uspenih podjetnikih zgodb, kjer so prav tako na vrhu afrike drave in Severna Amerika, na repu pa so evropske drave.

Najveja razlika med svetovnimi regijami je v dojemanju, ali je ustanovitev novega podjetja zaelena poklicna izbira. Podjetnik je najbolj zaelen poklic v afrikih dravah, najmanj zaelen pa je spet v lanicah Evropske unije, ki se otepajo z gospodarsko krizo in ne spreminjajo dovolj gospodarskega, drubenega in kulturnega okolja, ki ostaja nenaklonjeno podjetnitvu.

Le malo Slovencev razmilja o podjetniki poti

Podobno je tudi na ravni posameznika, kjer je v Sloveniji lani podobno kot leto prej samo nekaj ve kot desetina (12,31 odstotka) odraslih posameznikov razmiljalo o tem, da bi v prihodnjih treh letih ustanovili podjetje. Ta dele uvra Slovenijo na 13. mesto med evropskimi dravami in na 48. mesto v svetovnem merilu med 70 sodelujoimi dravami. Ob visoki stopnji brezposelnosti in pomanjkanju delovnih mest je tako nizek odstotek skrb zbujajo, saj oitno podjetnitvo e vedno ni dovolj atraktivna monost, delujoa podjetja pa ne bodo mogla vsrkati proste delovne sile. tevilni posamezniki se bodo tako znali ali na zavodu za zaposlovanje in pleih davkoplaevalcev ali pa si bodo, e so dovolj podjetni za to, poiskali monosti za svojo eksistenco v tujini. Brez spremembe v odnosu drube do podjetnitva je to, al, treba priakovati.

Miroslav Rebernik, profesor na mariborski Ekonomsko-poslovni fakulteti, je vodja slovenskega GEM-tima.

Vir / Foto : Finance

162/2015

SINDIKALNA LISTA - FEBRUAR 20151. Dnevnice :

1.1. Dnevnice za drobno gospodarstvo(od 01. 12. 2010 naprej):

- cela dnevnica, nad 12 do vkljuno 24 ur 15,02 - polovina dnevnica, nad 8 do 12 ur 7,51 - zniana dnevnica, 6 do 8 ur 5,26

1.2. Dnevnice za obrt in podjetnitvo (od 01. 07. 2010 naprej):

- cela dnevnica, nad 12 do vkljuno 24 ur 17,00 - polovina dnevnica, nad 8 do 12 ur 8,50 - zniana dnevnica, 6 do 8 ur 6,20

2. Kilometrina:Za prevoz na slubenem potovanju z lastnim prevoznimsredstvom znaa povrailo strokov prevoza zavsak kilometer: 0,37

3. Nadomestilo za loeno ivljenje:- po KP za obrt in podjetnitvo ter po KP med delavciin drubami drobnega gospodarstva 334,00

4. Prenoevanje:Stroke prenoevanja dobi delavec povrnjene v viinizneska na predloenem raunu.

5. Regres za prehrano (za dan prisotnosti na delu):- po KP za obrt in podjetnitvo (od 01. 01. 2012 naprej) 4,90

- po KP med delavci in drubami drobnega gospodarstva (od 01. 12. 2010 naprej) najmanj 3,56

6. Prevoz na delo in z dela:- po KP za obrt in podjetnitvo (od 01. 07. 2010 naprej):v viini 100% cene javnega prevoza

e ni monosti javnega prevoza, znaa povrailo strokov prevoza za vsak kilometer (od 01. 07. 2010 naprej): 0,18

- po KP med delavci in drubami drobnega gospodarstva (od 01. 12. 2010 naprej): v viini 65% cene javnega prevoza.

e ni monosti javnega prevoza, znaa povrailo strokov prevoza za vsak kilometer (od 01. 12. 2010 naprej): 0,15

7. Nagrade dijakom in tudentom na praktinem usposabljanju:letnik dijak tudentprvi 90,00 170,00 drugi 120,00 170,00 tretji in etrti 150,00 170,00

Nagrade ne izkljuujejo tipendij.

8. Jubilejne nagrade:a) po KP za obrt in podjetnitvo

(od 01. 01. 2014 naprej): lan SOPS: nelan:- za deset let delovne dobepri zadnjem delodajalcu 626,20 469,50

- za dvajset let delovne dobepri zadnjem delodajalcu 939,30 782,50

- za trideset let delovne dobepri zadnjem delodajalcu 1.252,40 1.095,85

b) po KP med delavci in drubami drobnega gospodarstva:- za deset let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu 626,00 - za dvajset let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu 939,30 -

-za trideset let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu 1252,40

9. Odpravnina ob upokojitvi:- po KP za obrt in podjetnitvo ter KP med delavci in drubami drobnega gospodarstva 3131,00 (oziroma v viini dveh povprenih mesenih pla delavca za pretekle tri mesece, e je to zanj ugodneje)

10. Solidarnostna pomo: 1565,50

11. Regres za letni dopust:- po KP za obrt in podjetnitvo najmanj 797,04 - po KP med delavci indrubami drobnega gospodarstva najmanj 797,04

najve 1143,25

Po podatkih Statistinega urada Republike Slovenije je znaala povprena mesena plaa na zaposleno osebo v podjetjih in drugih organizacijah v

Sloveniji v novembru 2014 bruto 1633,22 oziroma neto 1053,77 , za obdobje IX - XI. pa bruto 1565,50 oziroma neto 1018,50 .

Sindikat obrti in podjetnitva SlovenijeMartin Muri, generalni sekretar

PLAE PO KOLEK TIV NI POGOD BI ZA OBRT IN PODJETNITVO Skladno z 59. lenom Kolektivne pogodbe za obrt in podjetnitvo (Ur. l. RS t. 92/2013) znaa najnija osnovna plaa od 1. januarja 2015 naprej:

I. tarifni razred 588,09 II. tarifni razred 611,39 III. tarifni razred 642,92 IV. tarifni razred 657,68V. tarifni razred 697,36 VI. tarifni razred 799,43 VII. tarifni razred 935,50 VIII. tarifni razred 1048,88

*Za mesec januar 2015 in naprej so se plae poveale za dejansko povpreno letno inflacijo, za 0,2 % ( Vir : SURS)

PLAE PO KOLEK TIV NI POGOD BI MED DELAV CI IN DRUBAMI DROB NE GA GOSPO DAR STVASkladno s Tarifno prilogo Kolektivne pogodbe med delavci in drubami

drobnega gospodarstva (Ur. list RS, t. 94/2010) znaa izhodina plaa od 1. februarja 2015 naprej najmanj:

I. tarifni razred 557,38 II. tarifni razred 635,42 III. tarifni razred 713,42 IV. tarifni razred 809,61 V. tarifni razred 897,36 VI. tarifni razred 1.070,16 VII. tarifni razred 1.215,08 VIII. tarifni razred 1.449,16 IX. tarifni razred 1.739,00

*Najnije osnovne plae po tej KP se v mesecu februarju tekoegakoledarskega leta poveajo v viini povprene letne stopnje rasti cen ivljenjskih potrebin preteklega leta glede na predpreteklo leto v RS, v skladu z objavo Statistinega urada RS (SURS).

V obeh razpredelnicah navedenim zneskom je treba priteti dodatek na skupno delovno dobo (0,5 odstotka za vsako leto delovne dobe), in morebitne dodatke zaradi naporov in tekih pogojev dela.

MINIMALNA PLAA: Minimalna plaa za zaposlenega, ki dela polni delovni as, je od 1. januarja 2015 naprej doloena v

viini bruto 790,73 .*

Sindikat obrti in podjetnitva SlovenijeMartin Muri, generalni sekretar

SOPS Sindikat obrti in podjetnitva SlovenijeGlavni odbor, Malgajeva 5, 1000 Ljubljana,

tel.: 08/205 26 83, faks: 08/205 26 84, e-naslov: sops@siol.net

DELAVCI V OBRTI IN PODJETNITVUPOSTANITE LANI SINDIKATA!

Sindikat obrti in podjetnitva Slovenije - SOPS je edina interesna organizacija delavcev v obrti in podjetnitvu, ki je podpisnik obeh kolektivnih pogodb (Kolektivne pogodbe za obrt in podjetnitvo in Kolektivne pogodbe za drobno gospodarstvo), ki urejajo vae plae in nadomestila: regres za dopust, regres za malico, povraila strokov prevoza na delo in iz dela, viino dnevnic, kilometrino, terenski dodatek, solidarnstne pomoi, jubilejne nagrade itd. ter ostale pravice iz dela, vkljuno z dopustom.

Da boste lahko vplivali na svoj materialni in socialni poloaj,vas vabimo, da se nam pridruite!

lani sindikata imajo zagotavljeno brezplano pravno pomo pri uveljavljanju njihovih pravic iz delovnega razmerja in mirno reevanje sporov iz delovnega razmerja ali iz statusa samozaposlenosti, s pomojo mediacije ali arbitrae.

SKUPAJ BOMO MONEJI!Za podrobneje informacije o vlanitvi v Sindikat obrti in podjetnitva in njegovem delovanju se obrnite na obmono organizacijo sindikata, ki vam je najblija:Osrednjeslovenska obmona organizacija Parmova ulica 51, 1000 LjubljanaTel.: 01/ 300 01 00Faks: 01/ 300 01 07E-naslov: obm.lj@zsss-sindikat.si

Obmona organizacija GorenjskaPotna ulica 4, 4000 KranjTel.: 04/ 201 78 50Faks: 04/ 201 78 55E-naslov: danica.mohoric@sindikat-zsss.si

Obmona organizacija Primorska in Notranjska Partizanska 15, 6210 SeanaTel.: 05/ 730 23 50Faks: 05/ 734 41 99E-naslov: bojan.kramar@sindikat-zsss.si

Obmona organizacija SavinjskaGledalika 2, 3000 CeljeTel.: 03/ 425 57 00Faks: 03/ 425 57 15E-naslov: mojca.stropnik@sindikat-zsss.si

Obmona organizacija PomurjeKardoeva 2, 9000 Murska SobotaTel.: 02/ 522 37 40Faks: 02/ 522 37 45E-naslov: joze.turkl@sindikat-zsss.si

Obmona organizacija Podravje in KorokaNeratova ulica 4, 2000 MariborTel.: 02/ 234 83 02Faks: 02/ 234 83 13E-naslov: breda.crncec@sindikat-zsss.si

aleko-savinjski sindikati Preernova cesta 1, 3320 Velenje Tel.: 03/ 898-27-50, 03 / 898-27-51Faks: 03/ 898-27-61, GSM: 041/ 738-141 E-naslov: salesko.savinjski.sindikati@gmail.com

Obmona organizacija Spodnje Podravjeukova ulica 1, 2250 PtujTel.: 02/ 771 67 11Faks: 02/ 771 67 15E-naslov: zvonka.kolednik@sindikat-zsss.si

Obmona organizacija Dolenjska, Bela krajina in PosavjeCvelbarjeva 3, 8000 Novo mestoTel.: 07/ 337 58 10Faks: 07/ 337 58 21E-naslov: oodbkp@sindikat-zsss.si

OBVESTILOMIRNO REEVANJE SPOROV V OBRTI IN PODJETNITVU

Delodajalce, ki opravljajo obrtno dejavnost in obrti podobne dejavnosti in druge delodajalce, ki so lani Zdruenja delodajalcev obrti in podjet- nikov Slovenije GIZ, ter pri njih zaposlene delavce vabimo, da se v primeru medsebojnih individualnih in kolektivnih sporov, preden izberete drago, dolgotrajno in negotovo reitev na sodiu, posluite mirnega reevanja sporov s posredovanjem ali arbitrao, ki vam ga zagotavljata:

Sindikat obrti in podjetnitva Slovenijein

Zdruenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije GIZ.

Za podrobneje informacije se obrnite na:

SOPS Sindikat obrti in podjetnitva SlovenijeGlavni odbor, Malgajeva 5, 1000 Ljubljana, tel.: 08/205 26 83,

faks: 08/205 26 84e-naslov: sops@siol.net

SOPS Sindikat obrti in podjetnitva SlovenijeGlavni odbor, Malgajeva 5, 1000 Ljubljana,

tel.: 08/205 26 83, faks: 08/205 26 84, e-naslov: sops@siol.net

DEL DOHODNINE NAMENITE SINDIKATU!

Vsak davni zavezanec, ki plaa dohodnino, lahko delek te dohodnine (do 0,5 odstotka) nameni namesto v dravno blagajno za financiranje razlinih humanitarnih, kulturnih in drugih splono koristnih drutev, or-ganizacij in sindikatov. Za to mora samo izpolniti poseben obrazec Zahteva za namenitev dohodnine za donacijo in ga poslati na na-slov Davna uprava RS, p. p. 107, Davna ulica 1, 1001 Ljubljana, ali na svojo davno izpostavo.

DONACIJA VAS NI NE STANE!Vsi, ki se boste odloili nameniti del dohodnine Sindikatu obrti in podje-tnitva Slovenije, nam sporoite va naslov na tel. t.: 08/205 26 83 ali na e-naslov: sops@siol.net in poslali vam bomo e izpolnjen obrazec, ki ga morate le e podpisati in poslati na omenjeni naslov davne uprave.V sindikatu bomo ta sredstva namenili za solidarnostne pomoi delav-cem, ki ivijo v tekih socialnih razmerah ali pa so utrpeli posledice ele-mentarne nesree. Za vao donacijo se vam v imenu delavcev e vnaprej zahvaljujemo!

Februar - v znamenju kulturePreernova Zdravljica

Prijatlji! odrodileso trte vince nam sladk,ki nam oivlja ile,srce razjsni in oko,ki utopivse skrbi,v potrtih prsih up budi!

Kom narpred veselozdravljico, bratje! mo zapt'!Bog nao nam deelo,Bog ivi ves slovenski svet,brate vse,kar nas jesinov slovee matere!

V sovranike 'z oblakovrod naj na'ga trei grm;prost, ko je bil oakov,naprej naj bo Slovencov dom;naj zdrobnjih roksi spone, ki jih e te!

Edinost, srea, spravak nam naj nazaj se vrnejo;otrk, kar ima Slava,vsi naj si v rke seejo,de oblastin z njo ast,ko prd, spet naa boste last!

Bog vi vas Slovenke,prelepe, lahtne roice;ni take je mladenke,ko nae je krvi dekle;naj sinvzarod noviz vas bo strah sovranikov!

Mladeni, zdaj se pijezdravljica vaa, vi na up;ljubezni domaijenoben naj vam ne usmti strup;ker zdaj vaskakor nas,jo sno brnit klie as!

iv naj vsi nardi,ki hrepen doakat dan,ko, koder sonce hodi,prepir iz svta bo pregnan,ko rojakprost bo vsak,ne vrag, le sosed bo mejak!

Nazadnje e, prijatlji,kozarce zase vzdignimo,ki smo zato se zbratli,ker dobro v srcu mislimo;dkaj dninaj ivvsak, kar nas dobrih je ljudi!

Blank PageBlank Page