STROKOVNI CENTERMLADINSKEGA DOMA

V MARIBORU

Strokovni center Mladinskega doma Mariborje namenjen otrokom in mladostnikom, ki trpijo za čustveno-vedenjskimi motnjami, imajo težave v socialni integraciji in iz različnihrazlogov ne morejo živeti s starši v matičnih družinah. Ti otroci inmladostniki živijo skupaj z vzgojitelji v osmih stanovanjskih skupinah,dveh vzgojnih skupinah in dveh mladinskih stanovanjih. Vzgojitelji ssvojo 24-urno prisotnostjo skozi celo leto zagotavljajo izvajanjevzgojnega procesa.

Strokovni centerbo razpolagal z mrežo različnih, ozko specializiranih, diferenciranihstanovanjskih in vzgojnih skupin, med katerimi bo otrok ali mladostniklahko po potrebi prehajal. Programi za individualno obravnavoposameznika ne bodo zasnovani časovno, ampak vsebinsko. Ko bootrok ali mladostnik dosegel zastavljene cilje, bo zanj programopravljen in lahko bo prešel v drugo, bolj ustrezno stanovanjskooziroma vzgojno skupino. Strokovni center bo tesno sodeloval zzunanjimi strokovnjaki, ki bodo nudili pomoč in podporo vzgojiteljem,otrokom in mladostnikom ter njihovim družinam. V ta namen bodo vcentru organizirane naslednje dejavnosti oziroma bodo na voljo :

sprejemno diagnostična skupina,socialno pedagoška pomoč družinam in mladinska stanovanja,poldnevni program,mobilni socialni pedagog,prva točka za žrtve nasilja – FIRST,hortikulturna terapija,terapije s pomočjo konja in psa,in celostna obravnava zasvojenosti s poudarkom na zasvojenosti z

novodobnimi tehnologijami.

3

SPREJEMNO DIAGNOSTIČNASKUPINA

Odkrivanje in prepoznavanje čustveno vedenjskih motenj jedolgotrajen, sistematičen in nameren proces, ki zahteva od otrok,mladostnikov, staršev, vzgojiteljev in drugih strokovnih delavcev,učiteljev veliko dela, napora, volje in medsebojnega sodelovanja. Čimzgodnejše odkrivanje vzrokov čustvenih in vedenjskih težav terdejavnikov, ki jih povzročajo, je ključnega pomena za pripravo čim boljučinkovitega programa pomoči.

To je tudi glavni cilj sprejemno diagnostične skupine (stanovanjskeskupine 8), ki s pomočjo specialistke klinične psihologije inpedopsihiatrinjo že deluje v okviru jasnih ciljev:

čim hitrejša obravnava in poglobljena diagnostika otrok inmladostnikov s prepoznavanjem dejavnikov, ki posameznika ovirajov njegovem funkcioniranju;

iskanje močnih področij, ki spodbujajo posameznikov zdravpsihofizični razvoj;

iskanje hitrega vključevanja v ustrezno obliko obravnave in/ alinamestitve.

Zastavljeni cilji se bodo bolj poglobljeno izvajali s sodelovanjemmladostnikove matične družine, zato se je del vzgojnega timasprejemno diagnostičnega centra udeležil izobraževanja na temo»Delo z družino«, ki so ga izvajali sodelavci iz Zavoda Zvečanska izBeograda.

S stopenjskim modelom prehajanja obravnave v Strokovnem centru insočasno intenzivno podporo družini se bo tako pripomoglo k hitrejšideinstitucionalizaciji otrok, osamosvojitvi in vrnitvi v primarno okoljeotrok in mladostnikov.

4

Socialno pedagoška pomoč družinam je usmerjena na celotno družinoin ne na eno samo osebo, pri kateri se kažejo simptomi družinskeproblematike. Pomoč je večdimenzionalna, kar pomeni, da je na enistrani usmerjena v družino, na drugi strani pa na socialno mrežodružine, pri čemer želimo doseči, da bi družinski člani razvijalivrednote, ki so odločilne za vzdrževanje zdravega družinskegaživljenja.

Pri nudenju socialno pedagoške pomoči družini je zelo pomembnazgodnja zaznava in takojšnja intervencija v družini ob zaznavi prvihznakov odklonilnega vedenja otroka. S prehodom v adolescenco senamreč začne mladostnik oddaljevati od družine in njegovi vedenjskivzorci postanejo vse bolj utrjeni.

Pomoč se izvaja z družino na domu. Odrasli (starši) nemalokrat pomočdoživljajo kot vdor v zasebnost, stigmo, ponižanje. Zato se velikokratzgodi, da družina pomoč zavrne in ni pripravljena sodelovati. Strokovnidelavci ob takih primerih z različnimi metodami poskušajo navezatiodnos z družino, si pridobiti njeno zaupanje, pripravljenost zasodelovanje in nato sooblikujejo dogovor o poteku izvajanja pomoči.Določijo se kratkoročni, jasni, realni in merljivi cilje. Če se v najtežjihprimerih družina izkaže kot nesposobna za takšen pristop, se otrokanamesti v institucijo, preostali del družine pa se obravnava še naprejpo sistemu socialno pedagoške pomoči družini.

SOCIALNO PEDAGOŠKA POMOČDRUŽINAM

5

MLADINSKA STANOVANJA

V Strokovnem centru bomo imeli dve mladinski stanovanji, enofantovsko in eno dekliško. V vsako stanovanje lahko sprejmemonajveč tri mladostnike. Mladinsko stanovanje je vmesna strukturanamestitve v Mladinskem domu Maribor.

Mladinsko stanovanje predstavlja sestavni in neločljivi del udejanjanjadeinstitucionalizacije. To je oblika pomoči mladostnikom, ki sodopolnili 18 let in se še naprej izobražujejo. Ker se po izselitvi izstanovanjske skupine nimajo možnosti vrniti v matično družino, se dokonca izobraževanja lahko vselijo v mladinsko stanovanje, kjer lahkobivajo do prehoda v popolno samostojnost.

Delavec za področje družine in socialni delavec s CSD-ja spremljatadelo mladostnika v primarno okolje, na način, da mladostnik živi inskrbi sam zase, še vedno pa ima pomoč matičnega vzgojitelja izstanovanjske skupine oz. izvajalca socialno pedagoške pomočidružinam.

6

POLDNEVNI PROGRAM

Poldnevni program je preventivna oblika nudenja pomoči otroku instaršem na področju izobraževanja, socialnega zorenja, popoldanskihaktivnosti in sprejemanja odgovornosti. Primeren je za otroke indružine, ki se znajdejo v težjih življenjskih situacijah.

Podpora je osredotočena na pomoč in krepitev vloge staršev,zagotavljanje optimalnih pogojev za psihosocialni razvoj otrok inrazvijanje njihovih potencialov. V poldnevni program bodo vključeni tistiosnovnošolski otroci, ki jih v osnovnih šolah in centrih za socialno delozaznavajo kot rizične, ki so v popoldanskih urah večinoma breznadzora, vendar kljub temu izločitev iz matične družine še ni potrebna.

Prednost poldnevnega programa je, da je ob zaznavi čustvenih invedenjskih motenj v osnovni šoli otroku takoj - pravočasno zagotovljenavključitev v individualiziran program za premagovanje težav. Poldnevniprogram za obravnavo otrok, mladostnikov in njihovih družin je mostmed družino in šolo, s poudarkom na nudenju učne pomoči,kvalitetnega preživljanja prostega časa, učenju socialnih veščin, delomna močnih področjih posameznih članov družine in sodelovanju zzunanjimi inštitucijami

Poldnevni program poteka v bivalni enoti, v stanovanju, ki se nahaja vcentru Maribora, na Krekovi ulici 26. Oprema stanovanja omogočadnevni življenjski potek kot v urejeni družini. V skupino poldnevnegaprograma je vključenih največ pet otrok. Neposredno vzgojno delopoteka od ponedeljka do petka od 12.00 do 18.30 in po potrebi ter vskladu z mesečnim načrtom dela tudi med vikendi.

7

HORTIKULTURNA TERAPIJA

Hortikulturna terapija predstavlja specializirano vzgojno skupino zamladostnike s končano osnovno šolo, ki niso vključeni v srednjeformalno izobraževanje. Namen hortikulturne terapije je pridobivanjeneformalnih znanj in veščin s pomočjo delovne terapije v sadovnjaku,rastlinjaku in čebelnjaku.Stik z naravo ugodno vpliva na človekovo fizično in psihično počutje terpomaga pri premagovanju različnih oblik stresa. Otroci in mladostnikise iz konkretnih izkušenj učijo o praktičnem ravnanju in takopridobivajo nova znanja in se učijo novih tehnik dela. V delu z naravose izostrijo sposobnosti opazovanja in radovednosti. Za svoje delo paso nagrajeni z vidnimi in relativno hitrimi rezultati, kar daje občutekuspešnosti in lastne vrednosti. Mladostnik s svojim delom sodelujeneposredno v procesu produkcije in tako aktivno prispeva v skupnost.Z vidika pridelave bo glavni delovni cilj pridelati kakovostne pridelke zustreznimi organoleptičnimi lastnostmi in brez škodljivih snovi vpridelku. Del pridelkov bo šel za potrebe samooskrbe, del pa bomoponudili v prodajo lokalni skupnosti. S tem krepimo elementedružbene odgovornosti, sodelovanje z lokalnim okoljem, omogočamouspešno in smiselno vključitev otrok in mladostnikov v lokalna okolja.

V okviru hortikulturne terapije se bomo usmerili v naslednjedejavnosti:

samooskrba z zelenjavo,samooskrba s sadjem predvsem jagodičevjem,gojenje zdravilnih zelišč in dišavnic,čebelarjenje in apiterapija.

8

OSTALI PROGRAMI

MOBILNI SOCIALNI PEDAGOG

Mobilna socialno pedagoška pomoč za potrebe otrok in mladostnikov, kipotrebujejo dnevno vzgojno obravnavo in zaradi specifičnih težavspremstvo v šolo. Poglavitni cilj delovanja mobilnega pedagoga je pomočotrokom in mladostnikom s čustvenimi in vedenjskimi težavami, kivključuje:

nudenje dodatne strokovne pomoči v skupini,prisotnost v razredu v času pouka,spremljanje otroka ali mladostnika v šolo in iz nje v kriznih

situacijah (strah pred preverjanjem znanja, strah pred nasiljem s stranivrstnikov),

pomoč pri organizaciji učenja (koncentracija, motivacija, ustrezneučne metode prilagojene posamezniku, korekcije),

individualen pristop,udeležbo na pedagoških konferencah, aktivih, govorilnih urah,

roditeljskih sestankih,sodelovanje pri pripravi individualnega programa za posameznega

otroka ali mladostnika.

PRVA TOČKA ZA ŽRTVE NASILJA FIRST, NAMENJENAOTROKOM, MLADOSTNIKOM IN ODRASLIM ŽRTVAM VSEHOBLIK NASILJAGre za evropski projekt, ki si prizadeva vzpostaviti mrežo točk pomoči zažrtve nasilja v družini in žrtve nasilja zaradi spola.Projekt sofinancira Evropska unija iz Programa Evropske unije zapravice, enakost in državljanstvo.Glavni cilj je zagotoviti zgodnje odkrivanje omenjenih oblik nasilja, širšedostopno in specializirano psihosocialno podporo žrtvam nasilja terpomoč pri okrevanju.

9

IZOBRAŽEVANJE STROKOVNEGA KADRA ZA PODROČJEODVAJANJA ODVISNOSTI OD SODOBNIH

Intenzivna izpostavljenost otrok in mladostnikov elektronskimnapravam zaslonske tehnologije uničujoče deluje na njihovo telesno induševno zdravje ter dokazano znižuje kakovost življenja.Uporabljanje računalnika in interneta se iz koristne ali nujne aktivnostivelikokrat sprevrže v resno zasvojenost. Največkrat se uporabnik samtega ne zaveda, če pa se, svojo obsedenost poskusi prikriti najbližjim.Podobno se to dogaja pri drugih oblikah zasvojenosti (alkohol, droge,igre na srečo,…). Zasvojenost kot motnjo lahko prepoznamo takrat,ko uporabnik meni, da se zaslonskim medijem ne more večodpovedati, čeprav se zaveda, da zaradi tega ne bo uspel opravitinujnih obveznosti in le-te začne zanemarjati. Drugi opozorilni znak zapojav motnje je, da kljub temu, da uporabnik trdno sklene, da bo omejilsvoj čas ob digitalnih napravah, ampak se tega ne more držati in vsaktrenutek izkoristi za »pobeg« na splet. Obsedenost z internetom indigitalnimi aparati mu začnejo zapletati življenje in s tem zmanjševatidelovno učinkovitost v šoli ali službi.Ker se tega zavedmo smo v okviru strokovnega centra za zaposleneorganizirali izobraževanje strokovnega kadra.S pridobljenim znanjem bomo vplivali na starše, vzgojitelje, učiteljepa tudi na otroke in mladino in jih ozavestili o zmerni in koristni uporabizaslonskih tehnologij.

OSTALI PROGRAMI

TERAPIJAS POMOČJO PSAPsi lahko odločilno pripomorejo k napredku posameznikov. Ker sospretni motivatorji, so psi dobrodošli pri delu z otroki s posebnimipotrebami. Psi razveseljujejo in opogumljajo, uspešno premostijozadrege ob človeški zadržanosti in odločilno pripomorejo ksproščenemu delovnemu vzdušju. Posameznike ali skupinospodbujajo k aktivnemu sodelovanju, zato so odlični sopotniki otrokomin mladostnikom.

Oblike dela s pomočjo psa:

Terapija s pomočjo psov ali Animal Assisted Therapy (AAT).Aktivnosti s pomočjo psov ali Animal Assisted Activity (AAA).Beremo s psom – R.E.A.D.

TERAPIJA S POMOČJO KONJTudi konji že vrsto let s pomočjo terapevtov – strokovnjakov različnihprofilov (pedagogov, psihologov, fizioterapevtov, delovnih terapevtov,psihoterapevtov z dodatno specializacijo ...) pomagajo otrokom inodraslim, ki se soočajo s psihosocialnimi stiskami ali fizičnimi težavamiter jim lajšajo življenje. Še posebej otroci so zelo dovzetni za njihovoenergijo in z njimi mnogokrat stkejo neprecenljive prijateljske vezi, kinavdihujejo, navdušujejo, osrečujejo in zdravijo.

Oblike dela s pomočjo konja:

Specialno-pedagoška in psihosocialna obravnava s pomočjokonja.

Psihoterapija s pomočjo konja.Delovna terapija s pomočjo konja.Logopedska obravnava s pomočjo konja.Aktivnosti s pomočjo konja.

10

OSTALI PROGRAMI

PLANIRANI PROGRAMI

Terapevtska kmetija za otroke, ki ne zmorejo rednih oblikizobraževanja

Posebna oblika dela za otroke s težje obvladljivimi oblikami motenj

11

Ravnatelj: Ivan Dobaj (ivan.dobaj@guest.arnes.si)

Strokovni vodja projekta: Darja Klasinc (darja.klasinc@guest.arnes.si)

Koordinator projekta: Peter Ambrožič (peter.ambrozic1@guest.arnes.si)

1. POLDNEVNI PROGRAM - poldnevniprogram.md-mb@guest.arnes.si

2. SOCIALNO PEDAGOŠKA POMOČ DRUŽINAM - marica.bratina@guest.arnes.si

3. MOBILNI SOCIALNI PEDAGOG - spela.liposek@guest.arnes.si

4. SPREJEMNO DIAGNOSTIČNA SKUPINA - enota8.md-mb@guest.arnes.si

6. HORTIKULTURNA TERAPIJA ( )SPECIALIZIRANA VZGOJNA SKUPINAmateja.germic@guest.arnes.si

7. STANOVANJSKE SKUPINE ZA OŠ IN SŠ - Z EKSTERNIM ŠOLANJEM

- Enota 1 02/333 35 05(enota1.md-mb@guest.arnes.si)

- Enota 2 02/429 41 80(enota2.md-mb@guest.arnes.si)

- Enota 3 02/429 41 85(enota3.md-mb@guest.arnes.si)

- Enota 4 02/621 04 33(enota4.md-mb@guest.arnes.si)

- Enota 5 02/333 35 01(enota5.md-mb@guest.arnes.si)

- Enota 6 051/207-520(stsvelenje@t-2.si)

- Enota 7 040/361-368(enota7.md-mb@guest.arnes.si)

- Enota 8 040/525-724(enota8.md-mb@guest.arnes.si)

8. VZGOJNE SKUPINE ,Svetovalna služba - hermina.knuplez@guest.arnes.si

psihologinja ),- svetlana.saponjic@guest.arnes.si vzgojitelji.md - mb@guest.arnes.si

9. MLADINSKA STANOVANJA - marica.bratina@guest.arnes.si

10. PRVA TOČKA ZA ŽRTVE NASILJA - FIRST - enota2.md-mb@guest.arnes.si.

11. TERAPIJA S POMOČJO KONJA IN PSA - enota8.md-mb@guest.arnes.si;

Operacija »Celostna obravnava otrok s čustvenimi invedenjskimi motnjami v vzgojnih zavodih«, je financirana iz

operativnega programa za izvajanje evropske kohezijskepolitike v obdobju 2014-2020 in je sofinancirana s strani

Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.

KONTAKTNI PODATKI:

/ColorImageDict > /JPEG2000ColorACSImageDict > /JPEG2000ColorImageDict > /AntiAliasGrayImages false /CropGrayImages false /GrayImageMinResolution 150 /GrayImageMinResolutionPolicy /OK /DownsampleGrayImages true /GrayImageDownsampleType /Bicubic /GrayImageResolution 300 /GrayImageDepth -1 /GrayImageMinDownsampleDepth 2 /GrayImageDownsampleThreshold 1.50000 /EncodeGrayImages true /GrayImageFilter /DCTEncode /AutoFilterGrayImages true /GrayImageAutoFilterStrategy /JPEG /GrayACSImageDict > /GrayImageDict > /JPEG2000GrayACSImageDict > /JPEG2000GrayImageDict > /AntiAliasMonoImages false /CropMonoImages false /MonoImageMinResolution 1200 /MonoImageMinResolutionPolicy /OK /DownsampleMonoImages true /MonoImageDownsampleType /Bicubic /MonoImageResolution 1200 /MonoImageDepth -1 /MonoImageDownsampleThreshold 1.50000 /EncodeMonoImages true /MonoImageFilter /CCITTFaxEncode /MonoImageDict > /AllowPSXObjects true /CheckCompliance [ /None ] /PDFX1aCheck false /PDFX3Check false /PDFXCompliantPDFOnly false /PDFXNoTrimBoxError true /PDFXTrimBoxToMediaBoxOffset [ 0.00000 0.00000 0.00000 0.00000 ] /PDFXSetBleedBoxToMediaBox true /PDFXBleedBoxToTrimBoxOffset [ 0.00000 0.00000 0.00000 0.00000 ] /PDFXOutputIntentProfile (U.S. Web Coated \050SWOP\051 v2) /PDFXOutputConditionIdentifier (CGATS TR 001) /PDFXOutputCondition () /PDFXRegistryName (http://www.color.org) /PDFXTrapped /False

/CreateJDFFile false /Description > /Namespace [ (Adobe) (Common) (1.0) ] /OtherNamespaces [ > > /FormElements true /GenerateStructure false /IncludeBookmarks false /IncludeHyperlinks false /IncludeInteractive false /IncludeLayers false /IncludeProfiles false /MarksOffset 6 /MarksWeight 0.250000 /MultimediaHandling /UseObjectSettings /Namespace [ (Adobe) (CreativeSuite) (2.0) ] /PDFXOutputIntentProfileSelector /UseName /PageMarksFile /RomanDefault /PreserveEditing true /UntaggedCMYKHandling /LeaveUntagged /UntaggedRGBHandling /UseDocumentProfile /UseDocumentBleed false >> ]>> setdistillerparams> setpagedevice