LETO XXXII, tevilka 4, april 2015

v obrti in podjetnitvu

Jubilejnih 65. let 1950 - 2015

Podpis aneksa h kolektivni pogodbi (KPop), 14. april 2015

3 4/2015

Aktualne novice; dodatek za veliko druino, brezposelnost, prodaja Telekoma

Resolucija o nacionalnem programu - enake monosti ensk in mokih

Ugovor zoper informativni izraun dohodnine, dejanski stroki

Sindikalna lista

v obrti in podjetnitvu

Meseno informativno glasilo SOPS t. 4 april 2015Glasilo za delavce v obrti in podjetnitvu zagotavlja : Glavni odbor SOPS

Informativno spletno glasilo ureja strokovna sluba GO SOPS

Naslov : Malgajeva 5, 1000 Ljubljana,Telefon: 08/205 26 83Faks: 08/205 26 84E-naslov: sops@siol.net

Kontaktne ure :Vsak delovnik, od 9. do 11. ureRokopisov in nenaroenih fotografij ne vraamo.

Zakaj je konkurenca pomembna

Afera sanjska posojila na sodiu

Prihodnja tevilka izide majaIz vse bi ne:

Zakaj je konkurenca pomembna ? 3

4

5

6

7

16

IMF zvial napoved rasti za Slovenijo

rpanje evropskih sredstev / Trno neravnoteje

Pravni kotiek - Aneks h KPop, komentar

Pozor, FURS bo kaznoval !

9

10

Laissez faire pustite, da vsak dela kar hoe oz. naj gre vse s svojim tokom. Ideja ustvarja monost obstoja in prevlade konkurence. Bit liberalizma je v uinkoviti konkurenci. Tega ne smemo razumeti kot potreben odmik drave od vsakrnega poseganja, gre ravno za to, da drava sprejema premiljene zakonodajne usmeritve, kot pomo prostemu trgu. Zakaj bi konkurenco nadomeali z nijimi metodami koordinacije individualnih moi ? Kot na primer z monopolom... Teorija pravi, da so pozitivni uinki monopola lahko v hitreji uvedbi inovacij, predvsem ker gre za nadzor trga in finanne moi. Papir prenese vse, vendar se s takno teorijo teko strinjamo, saj praksa kae prav nasprotno. Konkurenca je sama sebi regulator in ne potrebuje nekega dodatnega zavestnega drubenega nadzora. Vsakrni odmik od delovanja prostega trga, pomeni odmik od naravnih zakonitosti, pomeni monost nasilnega vmeavanja v gospodarsko ivljenje s strani politinih elit in razlinih interesnih skupin. Nujno je, da tistih, ki participirajo v trni igri nihe ne ovira ali omejuje pri prodaji (tudi nakupu). Sprijazniti se je treba, da monopoli pa ne nastajajo zato, ker bi bilo na ta nain mo zniati stroke proizvodnje ali kakne druge bonitete, ki bi bile koristne za narodov blagor. Zakaj? Ker za tem stojijo interesi, ker gre obiajno za dogovore, ki jih podpira politika s svojimi raunicami. Grehe tega na koncu dneva plaa narod (srebrnina naenkrat postane kup eleza ali pa e to ne). Vsak poskus nadzorovanja cene ali obsega neke proizvodnje jemlje konkurenci mo, ki vpliva na ekonomsko odloanje posameznika. Ustrezna organiziranost posameznih institucij ter uinkovit pravni sistem so tisti dejavnik, ki konkurenco ohranja. Ni dovolj, da imamo sprejet obligacijski zakonik, da ustava brani zasebno lastnino, ipd., marsikaj je odvisno od pravne formulacije in razumevanja pravnih norm. Slabi zakoni, slab pravni sistem ( beri nedelujo pravni sistem) so povod slabih rezultatov. Zakaj ? Banalen primer. Imate dobro idejo, dober izdelek, ga zaitite ( varstvo intelektualne lastnine, patenti, ipd), nekdo vam ga ukrade. Kako dolgo bo trajal postopek na sodiu? Dovolj dolgo, da unii vao idejo, vao voljo in e izprazni denarnico. Ugotovimo, da uinkovit sistem konkurence potrebuje inteligentno zasnovane, skladno s asom spreminjajoe se pravne norme. Zakaj je konkurenca pomembna ? Ker je sicer posameznik na milost in nemilost prepuen zdruenim akcijam monopolistov. Kjer se monopoli mnoijo, konkurenca izginja. Edini namen podpore vlade monopolom je, da nadzoruje cene, plae, iri svoje lovke in vpliv, ipd. e gremo e korak dlje, in razmiljamo kaj bi bilo potrebno, da se jih zatre in ugotovimo, da v tem primeru oblast potrebuje e ve moi, ki bi se morala progresivno nadgrajevati, bi to vodilo v sisteme, ki smo jim bili pria v polpretekli zgodovini in svojega temelja ne rpajo v dojemanju prave svobode posameznika. Omenjeno izjavo dobro razloi misel B. Mussolinija, ko pravi; mi smo to ugotovili prvi: vije ko so oblike civilizacije, veje morajo biti omejitve svobode.Dokaz podpori konkurence, varstvu zasebne lastnine in prosti podjetniki iniciativi, torej ni zgolj in samo ekonomska dobrobit vsakega dravljana posebej, temve predvsem branik lovekove ultimativne vrednote, dostojanstva in ivljenja. Vsakrno planiranje, centralizacija, in podobno, spodkopavajo temelje na katerih stoji Evropa in duijo razvoj. A..

15

11

44/2015

MDDSZ

Dodatek za veliko druino v letu 2015

SDH : prodaja Telekoma se nadaljuje

Dodatek za druino s tremi otroki znaa 395 evrov, za druino s tirimi ali ve otroki pa 480 evrov. Dodatek za veliko druino se izplaa v enkratnem znesku.

Dodatek za veliko druino v viini 395,00 evrov bo jutri prejelo 17.616 druin, dodatek v viini 480 evrov pa 4.405 druin. Skupaj 22.021 druin.

Skupna vrednost vseh jutri izplaanih dodatkov je 9.072.720,00 evrov.

Dodatek za veliko druino je letni prejemek, ki je namenjen druinam s tremi ali ve otroki. Pravico do dodatka ima eden od starev, pod pogojem, da ima eden od starev in otroci skupno stalno prebivalie v Republiki Sloveniji in izpolnjuje premoenjski cenzus, ki znaa 64 % povprenega mesenega dohodka na druinskega lana oz. 643,46 evrov na druinskega lana. Za vse upravience do otrokega dodatka in za vse, ki so v letu 2014 vloili vlogo za uveljavljanje pravice do dodatka za veliko druino center za socialno delo odloi o pravici do dodatka za veliko druino po uradni dolnosti, kar pomeni, da ni treba vlagati posebne vloge. V letu 2015 je izplailo dodatka za veliko druino bilo realizirano 14. 4. 2015.

SDH je glede postopka prodaje Telekoma Slovenije, v sporoilu za javnost, zapisal :

Slovenski dravni holding (SDH) zainteresirano javnost obvea, da se postopek prodaje veinskega paketa delnic izdajatelja Telekom Slovenije, nadaljuje.

SDH, skupaj s finannimi in pravnimi svetovalci, ocenjuje prejeto zavezujoo ponudbo. SDH bo zainteresirano javnost nadalje obveal o vseh pomembnejih odloitvah v postopku.

Slovenski dravni holding, d. d.

Brezposelnost v marcuBrezposelnost se je marca e naprej zmanjevala. Konec marca 2015 je bilo registriranih 118.099 brezposelnih oseb, kar je 4.453 oseb oziroma 3,6 % manj kot februarja, v primerjavi z marcem leta 2014 je bila brezposelnost manja za 6,8 %. V prvem tromeseju letonjega leta je bilo na Zavodu v povpreju prijavljenih 121.643 brezposelnih oseb, kar je 5,5 % manj kot v primerljivem obdobju leta 2014.

5 4/2015

Afera sanjska posojila jutri pred sodiePrva obravnava proti banki Raiffeisen St. Stefan v zvezi s spornimi posojili, ki so jih najeli tevilni Slovenci.

Na okronem sodiu v avstrijskem Gradcu se bo v sredo, 15.4.2015 zaela prva obravnava proti banki Raiffeisen St. Stefan v zvezi s spornimi posojili, ki so jih najeli tevilni Slovenci. Gre za prvo tovrstno sojenje, ki zadeva slovenske posojilojemalce.

Sodba bo zelo pomembna za vse posojilojemalce pri avstrijskih bankah, saj bi odloitev lahko veljala tudi v drugih podobnih postopkih. Posojila pri avstrijskih bankah je od osamosvojitve najelo veliko Slovencev v severovzhodni Sloveniji, neuradno nekaj tiso, zaradi njih so tevilni izgubili premoenje na drabah.

Renato Ritlop iz Fokovcev v Prekmurju toi banko, ker mu ni hotela izdati kontne kartice, s katero je mogoe ugotoviti dejanski dolg dolnika, sodie v Gradcu pa je marca odloilo, da je za ta spor pristojno.T. i. afera sanjska posojila je najbolj odmevala v letih 2008 in 2009, ko so posojilojemalci zaeli izgubljati premoenje, po njihovem preprianju zaradi nepreglednosti in oderukih obresti.

Druina Berden iz Prekmurja je takrat na primer dokazovala, da so leta 1999 pri banki Raiffaisenbank St. Stefan-Jagersberg-Wolfsburg vzeli priblino 24.000 evrov posojila. Odplaali naj bi okoli 34.000 evrov, kljub temu pa naj bi dolg banki znaal e priblino 72.000 evrov. Ker dolnikom terjatev ni uspelo ve poravnavati, so jim na zahtevo upnika premoenje prodali za dobrih 93.000 evrov oziroma polovico vrednosti, kot jo je doloil cenilec, to je 186.000 evrov.

Oderuke obresti...Pri poslih so sodelovali tevilni posredniki, ki so ponujali posojila, notarji in odvetniki, agencije so stranke vozile na sedee bank v Avstrijo in jim urejale vse potrebno za ureditev posojil, pa eprav je bilo jasno, da bodo nekatere stranke teko vraale posojila, saj so bile po slovenskih predpisih posojilno nesposobne in so jih pred tem zavrnile slovenske banke.

Posojilojemalci so za zaito svojih interesov ustanovili civilno pobudo, s primerom so se ukvarjali slovenski policisti, toilci, tudi Komisija za prepreevanje korupcije, vendar pa nezakonitosti niso ugotovili, pa eprav nekatere avstrijske banke do leta 2008 niso imele dovoljenja Banke Slovenije za izvajanje bannih poslov na obmoju Slovenije.

To sicer predstavlja kritev banne zakonodaje, vendar pa po ugotovitvah policije leta 2009 na veljavnost posojilnih pogodb, ki so jih fizine osebe z bivaliem v Sloveniji najemale v tujini, ne more vplivati.

...ali neprevidni posojilojemalci?

Policisti so takrat pojasnjevali, da so o morebitnem obstoju elementov uradno pregonljivih kaznivih dejanj zaprosili za mnenje Okrono dravno toilstvo v Murski Soboti, to pa tudi vrhovno dravno toilstvo. Slednje je opredelilo, da v danih primerih posojilojemalci niso rtve kaznivega dejanja, saj so dobili posojila po obiajnih obrestnih merah, celo ugodnejih, kot so jih tedaj ponujale banke v nai dravi.Tudi v zvezi s posojili, ki so jih pri eni od avstrijskih bank najemali lani policijskega in carinskega sindikata, policija leta 2009 ni potrdila suma kaznivih dejanj. Do leta 2004 so namre predstavniki avstrijske banke hodili v Slovenijo ter v policijskih prostorih od kreditojemalcev pobirali gotovinske obroke.

64/2015

Zloraba izvrbe

So pa na murskosobokem okronem dravnem toilstvu naknadno povedali, da v tej zadevi obravnavajo kazensko ovadbo iz maja lani zaradi storitve kaznivega dejanja zlorabe izvrbe. Policija je v tej zadevi dne julija lani podala poroilo, na zahtevo toilstva pa zbira e dodatna obvestila, so dodali. Vir : STA

Resolucija o nacionalnem programu za enake monosti ensk in mokih, 2015-2020

Namen nacionalnega programa je doloiti kljune cilje in ukrepe Vlade RS za uresnienje enakosti spolov v Republiki Sloveniji na posameznih podrojih v obdobju od leta 2015 do 2020. Kljub napredku na nekaterih podrojih in na zakonodajni ravni, ki je prikazan tudi v poroilih o izvajanju nacionalnega programa 2005-2013 in vrednotenju nacionalnega programa 20052013, enakost ensk in mokih namre e vedno ni udejanjena v praksi. Vrzeli med spoloma obstajajo in ostajajo na tevilnih podrojih ivljenja. Resolucija o nacionalnem programu za enake monosti ensk in mokih 2015-2020 vkljuuje cilje in ukrepe, katerih poglavitni namen je zmanjati neenakost med spoloma na posameznem podroju. Opredeljeni cilji temeljijo na analizi poloaja ensk in mokih na posameznem podroju in prepoznanju kljunih problemov, ki jih je potrebno nasloviti. Ker so na nekaterih opredeljenih podrojih sprejeti nacionalni programi in akcijski narti, ki opredeljujejo cilje in ukrepe, pomembne tudi za enakost spolov, jih nacionalni program ne vkljuuje, saj bi lo za nepotrebno podvajanje. V teh primerih so navedene zgolj kljune usmeritve in opredeljeni sploni cilji, izvajanje ukrepov pa prepueno podronim nacionalnim programom in akcijskim nartom. Pri tem bo potrebno na nekaterih podrojih oziroma v okviru nekaterih nacionalnih programov in akcijskih nartov vidik spola okrepiti, saj le-ta ni zadostno vkljuen.Sploen cilj nacionalnega programa, ki je hkrati tudi pomemben druben cilj in predpogoj za poteno in pravino drubo, je enakost ensk in mokih. Enakost spolov pomeni enako prepoznavnost, enako mo in enako udelebo obeh spolov na vseh podrojih javnega in zasebnega ivljenja. Pomeni, da imajo enske in moki enake monosti za uresnievanje svojih potencialov, s katerimi prispevajo k nacionalnemu, politinemu, ekonomskemu, drubenemu in kulturnemu razvoju, od rezultatov pa enake koristi. Enakost spolov je drubeni koncept, ki ga najenostavneje razloimo kot opis stanja, v katerem spol ne figurira kot dejavnik vpliva na dostop do pravic, monosti in udelebe v rezultatih drubenega razvoja.

Enakost ensk in mokih je ena izmed temeljnih lovekovih pravic in naelo demokratinih drub. Naelo enakosti pred zakonom je zapisano v Ustavi Republike Slovenije (Uradni list RS/I, t. 33/91; v nadaljevanju Ustava RS) kot prvo izmed nael lovekovih pravic in temeljnih svoboin. Ustava doloa, da so v Republiki Sloveniji vsakomur zagotovljene enake lovekove pravice in temeljne svoboine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politino ali drugo preprianje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, drubeni poloaj ali katerokoli drugo osebno okoliino. Prav tako so naelo enakosti in naini njegovega uresnievanja zapisani v tevilnih dokumentih in deklaracijah Zdruenih narodov in Sveta Evrope, ki mednarodno pravno zavezujejo tudi Republiko Slovenijo. Enakost med enskami in mokimi je tudi eno temeljnih nael prava Evropske unije, katerega cilji so zagotoviti enake monosti in enako obravnavanje mokih in ensk ter boj proti vsem oblikam diskriminacije na podlagi spola.

7 4/2015

Nacionalni program je kot strateki dokument prvenstveno namenjen uveljavitvi enakosti med enskami in mokimi ob upotevanju dejstva, da sta enske in moki heterogeni skupini in da obstajajo tudi posameznice in posamezniki, ki so s svojo spolno identiteto ali spolnim izrazom pozicionirani prek binarne spolne sheme. Zato je treba pri reevanju kompleksne drubene neenakosti uporabiti t.i. intersekcijski pristop. Nacionalni program opredeljuje kljune cilje, s katerimi elimo dosei: odpravo neravnovesij med spoloma ter spolne segregacije na podroju zaposlovanja in odpravljanja brezposelnosti; izboljanje poloaja ensk in mokih na podroju socialne vkljuenosti; odpravo ovir za doseganje lajega usklajevanja poklicnega in druinskega oz. zasebnega ivljenja; odpravo vrzeli med spoloma in segregacije v izobraevanju; odpravo neenakosti v znanosti in visokem olstvu; odpravo stereotipov v drubi, zlasti v medijih, kulturi ter portu; izboljanje zdravja ensk in mokih; odpravo ovir za doseganje uravnoteene zastopanosti ensk in mokih na razlinih podrojih politinega in drubenega ivljenja; nielno strpnost do nasilja nad enskami; okrepitev vkljuevanja vidika spola v slovenske razvojne, mirovne in druge zunanjepolitine pobude.

Komentarje in pripombe na MDDSZ zbirajo do vkljuno 30. 4. 2015 na e-mail: tanja.salecl(at)gov.si

Uveljavljanje strokov v zvezi z dohodki iz zaposlitve

Pravne podlage za uveljavljanje strokov v zvezi z dohodki iz zaposlitve:

I. pri dohodkih iz drugega pogodbenega razmerja uveljavljanje dejanskih strokov.

II. za zavezance, ki prejemajo dohodek iz delovnega razmerja iz tujine uveljavljanje strokov za delo v tujini.

Davna osnova od dohodka za delo preko tudentske napotnice in drugih oblik pogodbenih razmerij (avtorski honorarji, podjemne pogodbe, ipd) je vsak posamezen dohodek, zmanjan na normirane stroke, ki znaajo 10%. Poleg tega pa se lahko uveljavlja tudi t.i. dejanske stroke. Priznajo se stroki prevoza na delo, noitve na slubenem potovanju in stroke prevoza, ki nastanejo na slubenem potovanju. Ti se priznajo na podlagi dokazil.

Skladno s etrtim odstavkom 41. lena ZDoh-2 in 289. lenom Zakona o davnem postopku ZDavP-2 (Uradni list RS, t. 13/11 UPB4, 32/12, 94/12, 111/13) lahko zavezanec, ki prejema dohodke iz drugega pogodbenega razmerja, poleg normiranih strokov uveljavlja tudi dejanske stroke prevoza in noitve v zvezi z opravljanjem dela ali storitve. Ti stroki se zavezancu priznajo na podlagi predloitve dokazil o njihovem nastanku, pod pogoji in do viin, ki so doloene z Uredbo o viini povrail strokov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vtevajo v davno osnovo (Uradni list RS, t. 140/06, 76/08).

Dejanske stroke prevoza in noitve zavezanec, ki je rezident RS, uveljavlja v ugovoru zoper informativni izraun dohodnine, nerezident pa jih lahko uveljavlja v sedmih dneh od izplaila dohodka s pisnim

84/2015

zahtevkom pri pristojnem davnem organu.

Za uporabnike javnega prevoza so to vozovnice, v primeru uporabe avtomobila, pa boste poleg podatka o tevilu prevoenih kilometrov potrebovali e izjavo delodajalca o tem, kolikokrat ste delali v njegovem podjetju in koliko ur ste opravili. Stroke je mogoe uveljavljati v sami napovedi ali kot ugovor na informativni izraun.

Glede viine priznanih strokov pa velja, da se priznajo dejanski stroki javnega prevoza, e je delovno mesto oddaljeno najmanj 1 km od kraja bivanja, za tiste, ki se vozijo z lastnim prevozom pa 0,18 /km, e je najblije postajalie javnega prevoza od kraja bivanja oddaljeno ve kot 1 km ali e se iz utemeljenih razlogov ne more uporabljati javnega prevoza.

Postopek je slede:

Prejeli boste informativni izraun za dohodnino za leto 2014. Z njim se ne strinjate in se odloite podati ugovor (najdete ga na : https://edavki.durs.si/OpenPortal/Pages/Documents/NonRegistered.aspx, klik ugovor zoper informativni izraun dohodnine.

Ugovor podate tako, da popravite viino strokov pod oznako 1211, 1212 oz. 1230 - preostali dohodki iz drugega pogodbenega razmerja, glede na poveane dejanske stroek zaradi prevoza ali noitev.Pripravite tabelo z dnevnimi podatki o tevilu ur (dnevno) dela za leto 2014, relacijo in ceno javnega prevoza ali tevilo klilometrov, ki ste ga uporabljal oz. kraj in ceno prenoevanja.

Pomembno : Tabelo morajo potrditi v podjetju, kjer ste delali !

Tabelo skupaj s popravljenim obrazcem za ugovor morte oddati v roku 15-ih dni od prejema informativnega izrauna na vaem davnem uradu.

Torej, v ugovoru popravite postavko "Stroki" pod oznako 1211 oziroma 1212 oz. 1230, odvisno ali ste upravieni do posebne olajave. Stroke poveate za viino strokov prevoza in noitev, ki ste jih izraunali in potrdili v tabeli.

Vir: http://www.durs.gov.si/si/davki_predpisi_in_pojasnila/dohodnina_pojasnila/brosura_odmera_dohodnine_za_leto_2014/ ter Mservis

9 4/2015

Mednarodni denarni sklad zvial napovedi rasti za SlovenijoMednarodni denarni sklad (MDS) je napoved gospodarske rasti za Slovenijo za letonje leto zvial na 2,1 odstotka, potem ko je februarja napovedal 1,9-odstotno rast bruto domaega proizvoda (BDP). Za prihodnje leto so napoved rasti prav tako zviali za 0,2 odstotne toke, in sicer na 1,9 odstotka.

MDS je v danes objavljenem najnovejem poroilu o svetovnih gospodarskih obetih pred spomladanskim zasedanjem sklada in Svetovne banke v Washingtonu ocenil, da bo Slovenija po lanskoletni 0,2-odstotni inflaciji letos beleila 0,4-odstotno deflacijo, leta 2016 pa naj bi se cene ivljenjskih potrebin zviale za 0,7 odstotka.

Stopnja brezposelnosti se bo z lanskoletnih 9,8 odstotka letos zniala na devet odstotkov, leta 2016 pa na 8,3 odstotka. Preseek na tekoem raunu plailne bilance Slovenije pa se bo po napovedih IMF z lanskih 5,8 odstotka BDP letos povzpel na 7,1 odstotka, leta 2016 pa se bo znial na 6,5 odstotka BDP.

IMF je v februarja objavljenem poroilu po lanskem obisku misije v Sloveniji spomnil, da drava okreva po globoki krizi, pri emer so izpostavili, da je kljuni nadaljevanje izvajanja reform.

Med kljunimi izzivi so izpostavili krepitev bannega sektorja, da bo lahko podpiral gospodarstvo, pospeitev prestrukturiranja gospodarstva, zmanjanje obsega slabih posojil in vloge drave v gospodarstvu, zagotovitev vzdrnosti javnih financ in izvajanje strukturnih reform. Pozivajo tudi k privatizaciji dravnih bank.

Vodja misije Delia Velculescu je ob tem opozorila, da ne smemo zaspati, saj se e vedno sooamo s tveganji. "Slovenija je prela krizo brez primere in spet raste. Na to ste lahko ponosni, to odraa rtvovanje in vztrajnost ljudi, vendar tveganja ostajajo velika, reformna agenda pa je vse prej kot konana. eprav se je ostrina krize zmanjala, je kljuno, da nogo obdrite na pedalu za pospeevanje reform. Slovenija se tako in tako e sooa z dovolj tveganji, zato ne smete zaspati in e tega dodati k meanici tveganj," je dejala za STA.

Bolj optimistine gospodarske napovedi za Slovenijo v zadnjem asu prihajajo iz praktino vseh domaih in mednarodnih institucij. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je v konec marca objavljeni spomladanski napovedi za letos napovedal 2,4-odstotno gospodarsko rast, za leto 2016 dvoodstotno in za leto 2017 2,1-odstotno, Banka Slovenije pa je aprila za letos napovedala 2,2-odstotno rast BDP, za prihodnje leto napovedujejo 1,8-odstotno rast, leta 2017 pa naj bi dosegla dva odstotka. (STA)

104/2015

Kako uspeni smo pri rpanju evropskega denarjaDo konca marca smo porpali 78,4 odstotke evropskih sredstev

Do 31. marca letos je bilo dodeljenih 4,4 milijarde evrov oziroma 107 odstotkov razpololjivih evropskih sredstev iz finanne perspektive 2007 - 2013, od tega je bilo podpisanih za 4,3 milijarde evrov pogodb, kaejo podatki Slube vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.

Po podpisu pogodbe prejemnik sredstev zane z izvajanjem aktivnosti projektov. Ko so te izvedene, se mu nastali izdatki povrnejo iz dravnega prorauna. Do konca marca je bilo iz prorauna izplaanih 3,5 milijarde evrov oziroma 84,8 odstotkov razpololjivih sredstev. Iz Bruslja smo dobili v proraun povrnjenih 3,2 milijardi evrov ali 78,4 odstotkov razpololjivega denarja.

Slovenski trg nepreminin, primer tipinega trnega neravnovesjaGlobalna finanna kriza je pustila velike posledice. Med drugim tudi na trgu nepreminin. Pri nas lahko vzroke diskrepance pri povpraevanju in ponudbi pripiemo trem vrstam dejavnikov, subjektivnim (dohodki oseb, ponudba posojil, cene nepreminin,itd.), objektivnim (razpololjivost, status nepreminin,ipd) in zakonodajnim (predvsem obdavitve). O konkretnih problemih trnega neravnovesja nepremininskega trga podrobneje v nadaljevanju

Vzroke neravnovesja lahko pripiemo poveani ponudbi zaradi steaja gradbenih podjetij (gre predvsem za pritisk na cene pri poslovnih in proizvodnih prostorih), nijemu povpraevanju zaradi bolj striktnih kriterijev kreditiranja (kreditni kr) pa tudi viine obrestnih mer. Kreditni kr lahko med drugim pripiemo visoki izpostavljenosti bank do slabih terjatev podjetij, posledino banke zahtevajo veja zavarovanja ob odobritvi kredita, itd.

Ceteris paribus dvig obrestne mere podrai posojila, povpraevanje po posojilih se zmanja, posledice se kaejo pri upadu nakupa stanovanj in poveanju varevanja (sicer nakupi nepreminin temeljijo na dolnikem in lastnikem financiranju,nekje med 50-50 in 70-30% ). Gre za grobo predpostavko, ki dri, e gre za dejavnik spreminjanja cene, ni drugega.

Vemo pa, da na povpraevanje in ponudbo vplivajo e drugi dejavniki. Nadalje, upadanje kupne moi gospodinjstev, gospodarska gibanja - relativno slabi gospodarski kazalci v primerjavi z Evropo, napihnjene vrednosti nepreminega premoenja (gre za precejnje anomalije), veje tevilo vloenih izvrb na nepreminine (tudi posledica negativnega premoenja), ki so nato predmet javne drabe, napoved nepremininskega davka (vpliva v manji meri), ipd.. Kot enega najvejih vplivov na cene stanovanj bo imela dinamika prestrukturiranja terjatev 'slabe banke' (DUTB) do gradbenih podjetij (primer, Celovki dvori NLB DUTB, Nokturno v Kopru, Pohorske terase, itd.). Vpraanje, ki se zastavlja, je kako hitro bo prilo do prodaje zastavljenega premoenja v obliki nepreminin. Pri tem dejavniku se moramo zavedati, da ob niji nabavni ceni terjatve, po kateri DUTB postane lastnica doloenih nepreminin, tudi prodaja po niji ceni od stare knjigovodske vrednosti prinaa pozitiven raunovodski donos. Nije cene nepreminin zaradi opisanega so priakovane predvsem v manjih mestih, manji vpliv pa bo to imelo na nepreminine v Ljubljani ali na obali.Dodatno znievanje cen nepreminin v prihodnje je realno priakovano, saj se kopii zaloga novogradenj. Statistika vrhovnega sodia kae, da je tevilo javnih drab (kjer gre za sistem, kdor ponudi ve - redko kdaj, e sploh, cena na trgu dosee ocenjeno vrednost s strani GURS-a) iz leta v leto veje. Od leta 2009 do 2013 je bilo 27.301 nepreminin predmet javne drabe. Prodali so jih zgolj 3656, kar bo v prihodnje zagotovo vplivalo na ceno ter ob omenjenih drugih vzrokih neravnovesja, prinaalo dodatne pretrese na trg nepreminin. A..

11 4/2015

PRAVNI KOTIEK - Sprejet in podpisan aneks h KPop ter komentar

Vidimo torej, da konkurenna prepoved na eni in konkurenna klavzula na drugi strani nista sestavljeni iz istega testa. Medtem ko se veina strokovnjakov strinja, da je konkurenna prepoved legitimno zakonsko doloilo, saj je prav, da je delavec delodajalcu med trajanjem delovnega razmerja lojalen vsaj do te mere, da

mu vmes ne skae ez plot, pa so mnogi mnenja, da je konkurenna klavzula sporneja, saj se z njo vendarle omejuje ustavna pravica delavca do svobode zaposlitve oziroma do svobodne izbire poklica. Zato

je prav, da se uporablja omejeno in le v upravienih primerih.

Socialni partnerji so dne 14.4.2015 v prostorih Obrtno - podjetnike zbornice Slovenije, podpisali aneks h Kolektivni pogodbi za obrt in podjetnitvo. Podpisnik na strani Sindikata obrti in podjetnitva Slovenije, je bil predsednik SOPS, g. Peter Janar, s strani ZDOPS - GIZ, g. Drago Delalut ter s strani OZS, g. Branko Meh.

22.1.2015 je na Sindikat obrti in podjetnitva Slovenije (SOPS) prispel predlog za zaetek pogajanj. Le-ta so se zakljuila 12.3.2015. leni, ki so bili predmet novih pogajanj ter oblikovani v okviru pogajalske skupine, katere predsednik je bil g. Peter Janar, se vsebinsko nanaajo na delovni as mobilnih delavcev (37. a len, dodan na novo), odpravnina (68. len, dopolnjen) ter povraila strokov za slubena potovanja v tujini (76. a len, dodan na novo ).

V nadaljevanju objavljamo komentarje k sprejetim lenom oz. dopolnitve le-teh.

37. a len(delovni as mobilnih delavcev)

Za mobilne delavce v cestnem prometu, ki opravljajo prevoze blaga in potnikov se pri doloanju delovnega asa in obveznih poitkov in ostalih posebnosti pri opravljanju prevozov neposredno uporabljajo doloila ratificiranih mednarodnih sporazumov, Uredb in Direktiv EU, ki urejajo delovne in vozne ase mobilnih delavcev, doloila zakona ki ureja delovna razmerja, doloila zakona ki ureja delovni as in obvezne poitke mobilnih delavcev ter doloila zakona ki ureja varnost v cestnem prometu.

Komentar:Glede delovnega asa je v dejavnosti obrti najbolj specifien poloaj pri tako imenovanih mobilnih delavcih ne le zaradi posebnosti pri organizaciji dela temve tudi zaradi zakonske prenormiranosti , kar oteuje izvajanje zakonskih obveznosti. Za te dejavnosti je posebno urejen delovni as, obvezni poitki in ostale posebnosti pri opravljanju prevozov.Organizacijo dela in s tem povezan delovni as mobilnih delavcev ureja vrsta Direktiv in Uredb, sprejetih na evropskem nivoju in zakon sprejet na nacionalnem nivoju. Namen komentarja je pojasniti medsebojno uinkovanje in veljavnost dolob Zakona o delovnih razmerjih (dalje ZDR-1), Zakona o delovnem asu in obveznih poitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih (dalje ZDCOPMD), EU direktiv in uredb ter Kolektivne pogodbe za obrt in podjetnitvo in Kolektivne pogodbe za cestni potniki promet Slovenije. Uvodoma je potrebno opozoriti, da ta dopolnitev kolektivne pogodbe ne izpolnjuje zahtev iz 2. a lena ZDCOPMD, zato se za vrednotenje delovnega asa in asa razpololjivosti v linijskih prevozih potnikov uporablja Kolektivna pogodba za cestni potniki promet Slovenije. Ker imata obe kolektivni pogodbi razirjeno veljavo, je potrebno upotevati, da se za posamezna vpraanja uporablja ureditev, ki je za delavca ugodneja.

Zakon o delovnih razmerjih -1 ureja v lenih od 154. do vkljuno 156. lena dolobe glede odmorov, poitkov in tedenskega poitka. Vendar uporaba le teh dolob za mobilne delavce ni dovolj, saj lex specialis, to je Zakon o delovnem asu in obveznih poitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih (v nadaljevanju ZDCOPDM), ki posebej ureja delovni as in obvezne poitke mobilnih delavcev.

ZDCOPMD polnega delovnega asa ne ureja zato velja doloba ZDR-1, ki pravi , da polni delovni as ne sme biti dalji od 40 ur na teden, kar velja tudi za mobilne delavce. Zato je zelo pomembno, kaj se vteva v delovni as. ZDCOPMD v 3. lenu definira delovni as, kot as od zaetka do zakljuka dela, ko je mobilni delavec na svojem delovnem mestu na razpolago delodajalcu in opravlja svoje naloge in dejavnosti, razen odmorov , asa poitka in asa razpololjivosti , ki se ne vtevajo v delovni as. Zakonska definicija je v celoti skladna z definicijo delovnega asa , kot je zapisana v 3. lenu Direktive . Tako zakon kot direktiva natanneje doloata, kaj se vteva v delovni as:a) as, ki je posveen vsem dejavnostim v cestnem prevozu kot so zlasti:- vonja vozila;- natovarjanje in raztovarjanje;

124/2015

- pomo potnikom pri vstopu na vozilo in izstopu iz njega;- ienje in tehnino vzdrevanje;- vsa druga dela, katerih namen je zagotoviti varnost vozila, njegovega tovora in potnikov ali izpolnitev pravnih ali zakonskih obveznosti, ki so neposredno povezane s tono doloenim prevozom, ki se odvija, vkljuno s spremljanjem natovarjanja in raztovarjanja, administrativnimi formalnostmi s policijo, carino itd.,

b) as, ko voznik ne more prosto razpolagati s svojim asom in mora biti na svojem delovnem mestu, pripravljenprevzeti obiajno delo, obenem pa ima nekatere naloge, ki so povezane z njegovim delom, zlasti ko aka na natovarjanje ali raztovarjanje.ZDCOPMD doloa v 4. lenu, da se najdalji tedenski delovni as lahko povea na 60 ur samo, e se v teku tirih mesecev ne presee tedenskega povpreja 48 ur. V primeru, da se ure dela v tirimesenem obdobju ne izravnajo, se ure dela nad 40 tejejo in obraunajo ter izplaajo kot nadure. ZDR-1, ki v dolobah o nadurnem delu velja tudi v primeru mobilnih delavcev, le to omejuje na najve 20 ur na mesec in najve 170 na leto. Nadurno delo lahko s soglasjem delavca traja tudi preko letne asovne omejitve (170 ur), vendar skupaj najve 230 ur na leto. Ne glede na to ali je nadurno delo odrejeno skladno z zakonom ali ne, delavec ne more biti odgovoren za prekoraitev zakonske dovoljene kvote dela preko polnega delovnega asa in ga glede tega ne morejo zadeti kodljive posledice. e je delavec nadurno delo opravil, je za takno delo upravien do pripadajoega plaila.

Delodajalec vodi evidenco delovnega asa mobilnih delavcev tako, da v tej evidenci belei tedenski delovni as, nono delo ipd. Evidenca delovnega asa se mora skladno z veljavno zakonodajo posodobiti najkasneje v 28 dneh po zadnjem vpisu podatkov za isto osebo in slui kot podlaga za odmero pravic o dejansko opravljenem delovnem asu. Potni nalogi sluijo zgolj za ugotavljanje trajanja celotne poti, brez vplivov na delovni as.

Uredba in AETR doloata najdalji dnevni as vonje, ki ne sme presegati 9 ur, izjemoma se lahko v enem tednu podalja dvakrat do najve 10 ur. Skupni as vonje katerih koli dveh zaporednih tednov ne sme presegati 90 ur. Pri tem pa je potrebno upotevati zakonsko omejitev, da povpreni delovni as v obdobju tirih mesecev ne sme presegati 48 ur.

Skladno z Direktivo 2002/15/ES in 3. lenom ZDCOPMD se v delovni as ne vteva as odmora, as poitka in as razpololjivosti. Tovrstni as razpololjivosti vkljuuje zlasti as, v katerem vozna oseba spremlja vozilo, ki se prevaa s trajektom ali vlakom, kakor tudi as akanja na mejah in zaradi prepovedi vonje. S temi asi in njihovim predvidenim trajanjem mora biti voznik seznanjen vnaprej, to je bodisi pred odhodom ali neposredno pred dejanskim zaetkom zadevnega asa. Za vozno osebje, ki vozi v posadki, se kot as razpololjivosti razume as sedenja ob vozniku ali v spalniku med vonjo.

V praksi loimo odmor med delovnim asom in odmor med asom vonje. Odmor med delovnim asom se izkoristi najkasneje po estih urah neprekinjenega dela. Odmor v tem primeru traja najmanj 30 minut, e skupno tevilo do tedaj opravljenih ur znaa med est in devet ur. V kolikor skupno tevilo do tedaj opravljenih ur presega devet ur, traja odmor najmanj 45 minut. Odmor se lahko razdeli na ve obdobij tekom delovnega asa, vendar mora vsako od teh obdobij trajati najmanj 15 minut.Odmor med asom vonje: pri doloanju odmora med delovnim asom, je potrebno paziti tudi na odmor med asom vonje. Skladno z uredbo 561/2006 mora vsak voznik po tirih urah in pol vonje poivati neprekinjeno najmanj 45 minut. V primeru tiri in pol urne vonje lahko delavec prvi odmor v trajanju 15 minut izrabi po npr. 2 urah vonje, preostali del v trajanju 30 minut pa v tem primeru najkasneje po nadaljnjih 2,5 urah vonje.

Dnevni as poitka pomeni dnevno obdobje, v katerem lahko voznik svobodno razpolaga s svojim asom, in ga lahko loimo na redni dnevni as poitka in skrajani dnevni as poitka.

V vsakem obdobju 24 ur po koncu predhodnega dnevnega asa poitka ali tedenskega asa poitka voznik izkoristi nov dnevni as poitka. Redni dnevni as poitka je vsako obdobje, ki traja vsaj 11 ur skupaj, lahko pa se razporedi na neprekinjeno obdobje, ki traja vsaj 3 ure in na drugo neprekinjeno obdobje, ki traja vsaj 9 ur. e del dnevnega asa poitka, ki je vkljuen v 24-urno obdobje, traja vsaj 9 ur, vendar manj kot 11 ur, se dnevni as poitka teje za skrajani dnevni as poitka.

Dnevni as poitka se lahko podalja na redni tedenski as poitka ali skrajani tedenski as poitka.

13 4/2015

Voznik ima lahko najve tri skrajane dnevne ase poitka med katerima koli dvema tedenskima asoma poitka.

Izjema: kadar se vonja opravlja z ve vozniki (t.im. dvojna posadka) velja naslednje: v 30 urah po koncu dnevnega ali tedenskega asa poitka morata voznika vzeti nov dnevni as poitka, ki traja najmanj 9 ur.

Tedenski as poitka pomeni vsak tedenski as, v katerem lahko voznik svobodno razpolaga s svojim asom, in zajema redni tedenski as poitka in skrajani tedenski as poitka. Redni tedenski as poitka pomeni vsako obdobje poitka, ki traja vsaj 45 ur, skrajani tedenski as poitka pa pomeni vsako obdobje poitka, ki traja manj kot 45 ur oziroma najmanj 24 zaporednih ur . Voznik lahko ,v katerih koli dveh zaporednih tednih izkoristi vsaj najmanj dva redna tedenska asa poitka, ali en redni tedenski as poitka in en skrajani tedenski as poitka, ki traja vsaj 24 ur. Vsako skrajanje tedenskega poitka se mora nadomestiti z enako dolgim obdobjem poitka v enem kosu pred koncem tretjega tedna po zadevnem tednu.

Tedenski as poitka se zane najpozneje na koncu estih 24-urnih obdobij od konca predhodnega tedenskega asa poitka. ZDCOPMD v 7. lenu doloa, da e mobilni delavec opravlja nono delo tiri ure ali ve, njegov skupni dnevni delovni as ne sme presegati deset ur v vsakem 24 urnem obdobju. Kot dnevni delovni as pa teje skupni as vonje med koncem enega dnevnega asa poitka in zaetkom naslednjega dnevnega asa poitka ali med dnevnim asom poitka in tedenskim asom poitka.

68. len(odpravnina)

Delavec je upravien do odpravnine v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, razlogov nesposobnosti, ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi za doloen as in zaradi upokojitve pod pogoji, ki jih doloa ZDR-1. Pripadajoo odpravnino je potrebno izplaati ob zadnji plai ali nadomestilu plae, najkasneje do 18. v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je delavcu prenehalo delovno razmerje.

Komentar:Ta len doloa pogoje in osnove za izplailo odpravnin delavcem. Tako so delavci upravieni do odpravnin zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, razlogov nesposobnosti, ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi za doloen as ali zaradi upokojitve. Viine odpravnin so doloene v ZDR-1.ZDR-1 v 6. odstavku 108. lena omogoa, da se s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti doloi drugano obdobje izplaila odpravnine. Tako je KPOP doloil, da je potrebno pripadajoo odpravnino izplaati ob zadnji plai ali nadomestilu plae najkasneje do 18. dne v mesecu, ki sledi mesecu v katerem je delavcu prenehalo delovno razmerje in ne ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi.ZDR-1 je z namenom pri delodajalcih poveati interes za zaposlovanje starejih delavcev v 1 odstavku 132. lena doloil, da e v kolektivni pogodbi ni doloeno drugae, mora delodajalec delavcu, ki je bil pri delodajalcu zaposlen najmanj 5 let, izplaati odpravnino. Gre za to, da bi delodajalce stimulirali k zaposlovanju starejih delavcev, ki jim manjka 5 ali manj let do upokojitve, saj imajo ti delavci izkunje, hkrati pa bi bili laje zaposljivi in aktivneji do upokojitve. Ker doloba tega lena KPOP ni bila dovolj jasna sta se pogodbeni strani dogovorili za spremembo in dopolnitev osnovnega 68. lena KPOP in napotili glede pravice do odpravnine za stareje delavce na 1 odstavek 132 lena ZDR-1. Tako ima stareji delavec pravico do odpravnine ob upokojitvi v primeru, e je bil pri delodajalcu od katerega odhaja v pokoj zaposlen ve kot 5 let. e je bil stareji delavec v takem primeru pri delodajalcu zaposlen 5 ali manj let pa mu odpravnina ob upokojitvi ne pripada.

Pomembneje zakonske dolobe, ki urejajo ta len:ZDR-1, 108. len (odpravnina)ZDR-1, 132. len (odpravnina ob upokojitvi)ZDR-1, 79. len (splono)

76. a len (povrailo strokov za slubeno potovanje v tujini)

Ne glede na 76. len KPOP je delavec, ki ga je delodajalec, ki opravlja prevoze blaga in potnikov, napotil na

144/2015

slubeno pot v tujino upravien do dnevnice (povrailo strokov za prehrano), povraila strokov za prevoz in povraila strokov za prenoevanje, pod pogoji in v viini, ki ga doloi vsakokrat veljavna uredba o davni obravnavi povrail in drugih dohodkov iz delovnega razmerja.Viina dnevnice:- e traja slubeno potovanje v tujini nad 6 do 8 ur , se v davno osnovo ne vteva dnevnica do viine 25 odstotkov zneska iz uredbe, ki ureja povrailo strokov za slubena potovanja v tujino za posamezno dravo oziroma obmoje,- e traja slubeno potovanje v tujini nad 8 do 14 ur , se v davno osnovo ne vteva dnevnica do viine 75 odstotkov zneska iz uredbe, ki ureja povrailo strokov za slubena potovanja v tujino za posamezno dravo oziroma obmoje ,- e traja slubeno potovanje v tujini nad 14 do 24 ur , se v davno osnovo ne vteva dnevnica do viine zneska iz uredbe, ki ureja povrailo strokov za slubena potovanja v tujino za posamezno dravo oziroma obmoje.

Komentar:

KPOP v 76. lenu ureja povrailo strokov za slubena potovanja v tujini in se sklicuje na uporabo podzakonskega predpisa ki ureja povrailo strokov za slubena potovanja v tujino (Uredba o povrailu za slubena potovanja v tujino). Ta Uredba o povrailu za slubena potovanja v tujino (Ur. l. RS, t. 38/1994 s spremembami) je doloala 3 vrste dnevnic za tujino in sicer za slubena potovanja glede na trajanje: nad 6 do 8 ur, nad 8 do 14 ur in nad 14 do 24 ur. Z Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o povrailu za slubena potovanja v tujino (Ur. l. RS, t. 51/2012) je bila uvedena sprememba, katera pozna le 2 vrsti dnevnic glede na trajanje slubenega potovanja in sicer nad 10 do 14 ur in nad 14 do 24 ur.Za delodajalce, ki opravljajo prevoze blaga in potnikov in delavce, ki jih delodajalec napoti na slubeno pot v tujino je to, da ni bilo mogoe obraunati tudi dnevnice za slubeno potovanje v tujini v trajanju nad 6 do 8 ur predstavljalo teave, saj v konkretnih primerih delavec voznik ni na poti v tujini ve kot 10 ur, nato pa ni na poti v Sloveniji ve kot 6 ur in zato ni opravien do izplaila nobene dnevnice, ne glede na to, da je bil skupaj na slubeni poti npr. 12 ur.Delavec, ki ga je na slubeno pot v tujino napotil delodajalec, ki opravlja prevoze blaga in potnikov je upravien do povraila strokov za slubeno potovanje v tujini v skladu z vsakokrat veljavno uredbo o davni obravnavi povrail in drugih dohodkov iz delovnega razmerja.

KPOP za delodajalce, ki opravljajo prevoze blaga in potnikov doloa uporabo treh dnevnic in njihovo viino:

- e traja slubeno potovanje v tujini nad 6 do 8 ur , se v davno osnovo ne vteva dnevnica do viine 25 odstotkov zneska iz uredbe, ki ureja povrailo strokov za slubena potovanja v tujino za posamezno dravo oziroma obmoje,- e traja slubeno potovanje v tujini nad 8 do 14 ur , se v davno osnovo ne vteva dnevnica do viine 75 odstotkov zneska iz uredbe, ki ureja povrailo strokov za slubena potovanja v tujino za posamezno dravo oziroma obmoje ,- e traja slubeno potovanje v tujini nad 14 do 24 ur , se v davno osnovo ne vteva dnevnica do viine zneska iz uredbe, ki ureja povrailo strokov za slubena potovanja v tujino za posamezno dravo oziroma obmoje.

A..

15 4/2015

DAVNE OLAJAVE1. Splona olajava

Viina skupne splone olajave je odvisna od viine skupnegadohodka v letu 2015:

e znaa skupni bruto dohodek znaa splona olajava v evrih/meseno v evrih/meseno

nad do0,00 905,53 543,32

905,53 1.047,57 368,22 1.047,57 275,22

2. Osebne olajave v evrih/mesenoinvalidu s 100% telesno okvaro 1.471,57olajava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje 234,92posebna olajava za rezidenta, ki se izobrauje in ima status dijaka ali tudenta 206,42za prvega otroka in za vsakega drugega vzdrevanega druinskega lana 203,08

za vzdrevanega otroka, ki potrebuje posebno nego 735,83

IZRAUN AKONTACIJE DOHODNINE OD DOHODKA IZ ZAPOSLITVE

za drugega vzdrevanega otroka 220,77za tretjega vzdrevanega otroka 368,21za etrtega vzdrevanega otroka 515,65za petega vzdrevanega otroka 663,09 za vse nadalj nje vzdrevane otro ke se olajava gle de na viinoza pred ho dne ga vzdreva ne ga otro ka povea za 147,44 evra

DOHODNINSKA LESTVICAAkontacija dohodnine od dohodka iz zaposlitve, ki ga

izplaa glavni delodajalec, se za leto 2015 izrauna na podlagi Pravilnika o doloitvi olajav in lestvice za odmero dohodnine za leto 2015 (Uradni list RS, t. 94/14)

e znaa neto davna znaa dohod ni na osno va v evrih/meseno v evrih/mesenonad do

0,00 668,44 16 %668,44 1.580,02 106,95 + 27 % nad 668,44

1.580,02 5.908,93 353,08 + 41 % nad 1.580,02 5.908,93 2.127,93 + 50 % nad 5.908,93

Finanna uprava opozarja na precej nepravilnosti pri uporabi vezanih knjig raunov, med drugim nepotrjevanje ali uporabo starih paragonskih blokov

Finanna uprava zadnje tedne na terenu preverja podjetja in podjetnike, ki izdajajo raune pri gotovinskem poslovanju. V okviru tega so naredili 1.100 preventivnih obiskov pri zavezancih. Ugovotili so, da priblino 6 odstotkov podjetij raunov ne izdaja v skladu s spremenjeno zakonodajo. Zavezanci raune izdajajo iz vezanih knjig raunov, ki predhodno niso potrjene pri Finanni upravi, e naprej uporabljajo neveljavne nekdanje paragonske bloke ali pa raunov sploh ne izdajajo.Na Fursu opozarjajo, da zavezanci, ki izdajajo raune pri gotovinskem poslovanju brez uporabe ustreznega raunalnikega programa oziroma elektronske naprave, morajo od vkljuno 31. januarja 2015 dalje izdajati raune iz posebne vezane knjige raunov. To je treba pred uporabo potrditi pri Finanni upravi. Do 9. aprila je 23.714 zavezancev potrdilo 49.311 vezanih knjig raunov.

Visoke kazni za kriteljeVezano knjigo raunov morajo pri gotovinskem poslovanju uporabljati tudi tisti zavezanci, ki sicer za izdajo raunov uporabljajo registrske blagajne, in sicer v primeru, ko izdaja raunov ni mona zaradi okvare raunalnikega programa ali elektronske naprave ali zaradi izpada elektrine energije.Nepravilnosti pri uporabi vezanih knjig raunov so obravnavane kot posebno hud davni prekrek. V primeru neustrezne izdaje rauna ali nezagotavljanja izvornih podatkov in vseh poznejih sprememb izvornih podatkov v vezani knjigi raunov, so predpisane globe od 20.000 do 250.000 evrov, opozarjajo na Fursu.

Kako potrditi vezano knjigo raunovZavezanci, ki morajo s Finanno upravo pri oddaji davnih obraunov, napovedi in drugih vlog ter obrazcev poslovati preko portala eDavki, morajo tudi potrditev vezanih knjig raunov izvesti preko portala eDavki. Zavezanci, za katere ni predpisano elektronsko poslovanje s Fursom, lahko vezane knjige raunov potrdijo tudi osebno v finannem uradu. Vir : Finance

Pozor, FURS bo kaznoval !

164/2015

SINDIKALNA LISTA-APRIL 20151. Dnevnice :

1.1. Dnevnice za drobno gospodarstvo(od 01. 12. 2010 naprej):

- cela dnevnica, nad 12 do vkljuno 24 ur 15,02 - polovina dnevnica, nad 8 do 12 ur 7,51 - zniana dnevnica, 6 do 8 ur 5,26

1.2. Dnevnice za obrt in podjetnitvo (od 01. 07. 2010 naprej):

- cela dnevnica, nad 12 do vkljuno 24 ur 17,00 - polovina dnevnica, nad 8 do 12 ur 8,50 - zniana dnevnica, 6 do 8 ur 6,20

2. Kilometrina:Za prevoz na slubenem potovanju z lastnim prevoznimsredstvom znaa povrailo strokov prevoza zavsak kilometer: 0,37

3. Nadomestilo za loeno ivljenje:- po KP za obrt in podjetnitvo ter po KP med delavciin drubami drobnega gospodarstva 334,00

4. Prenoevanje:Stroke prenoevanja dobi delavec povrnjene v viinizneska na predloenem raunu.

5. Regres za prehrano (za dan prisotnosti na delu):- po KP za obrt in podjetnitvo (od 01. 01. 2012 naprej) 4,90

- po KP med delavci in drubami drobnega gospodarstva (od 01. 12. 2010 naprej) najmanj 3,56

6. Prevoz na delo in z dela:- po KP za obrt in podjetnitvo (od 01. 07. 2010 naprej):v viini 100% cene javnega prevoza

e ni monosti javnega prevoza, znaa povrailo strokov prevoza za vsak kilometer (od 01. 07. 2010 naprej): 0,18

- po KP med delavci in drubami drobnega gospodarstva (od 01. 12. 2010 naprej): v viini 65% cene javnega prevoza.

e ni monosti javnega prevoza, znaa povrailo strokov prevoza za vsak kilometer (od 01. 12. 2010 naprej): 0,15

7. Nagrade dijakom in tudentom na praktinem usposabljanju:letnik dijak tudentprvi 90,00 170,00 drugi 120,00 170,00 tretji in etrti 150,00 170,00

Nagrade ne izkljuujejo tipendij.

8. Jubilejne nagrade:a) po KP za obrt in podjetnitvo

(od 01. 01. 2014 naprej): lan SOPS: nelan:- za deset let delovne dobepri zadnjem delodajalcu 631,70 473,77

- za dvajset let delovne dobepri zadnjem delodajalcu 947,54 789,62

- za trideset let delovne dobepri zadnjem delodajalcu 1.263,39 1.105,47

b) 631,70

po KP med delavci in drubami drobnega gospodarstva:- za deset let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu - za dvajset let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu -za trideset let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu

9. Odpravnina ob upokojitvi:- po KP za obrt in podjetnitvo ter KP med delavci in drubami drobnega gospodarstva 3158,48 (oziroma v viini dveh povprenih mesenih pla delavca za pretekle tri mesece, e je to zanj ugodneje)

10. Solidarnostna pomo: 1579,24

11. Regres za letni dopust:- po KP za obrt in podjetnitvo najmanj 798,64 - po KP med delavci indrubami drobnega gospodarstva najmanj 798,64

najve 1076,60

Po podatkih Statistinega urada Republike Slovenije je znaala povprena mesena plaa na zaposleno osebo v podjetjih in drugih organizacijah v

Sloveniji v januarju 2015 bruto 1538,01 oziroma neto 1003,48 , za obdobje XI-I pa bruto 1579,24 oziroma neto 1025,38 .

Sindikat obrti in podjetnitva SlovenijeMartin Muri, generalni sekretar

PLAE PO KOLEK TIV NI POGOD BI ZA OBRT IN PODJETNITVO Skladno z 59. lenom Kolektivne pogodbe za obrt in podjetnitvo (Ur. l. RS t. 92/2013) znaa najnija osnovna plaa od 1. januarja 2015 naprej:

I. tarifni razred 586,92 II. tarifni razred 610,17 III. tarifni razred 641,64 IV. tarifni razred 656,37V. tarifni razred VI. tarifni razred 797,83 VII. tarifni razred 933,63 VIII. tarifni razred 1046,79

* Ker povprena letna inflacija v obdobju januardecember 2014v primerjavi z obdobjem januardecember 2013 ni presegla 0,5%, so najnije osnovne plae po tej kolektivni pogodbi in osnovne plae delavcev za leto 2015, za mesec januar 2015 in naprej enake.

PLAE PO KOLEK TIV NI POGOD BI MED DELAV CI IN DRUBAMI DROB NE GA GOSPO DAR STVASkladno s Tarifno prilogo Kolektivne pogodbe med delavci in drubami

drobnega gospodarstva (Ur. list RS, t. 94/2010) znaa izhodina plaa od 1. februarja 2015 naprej najmanj:

I. tarifni razred 557,38 II. tarifni razred 635,42 III. tarifni razred 713,42 IV. tarifni razred 809,61 V. tarifni razred 897,36 VI. tarifni razred 1.070,16 VII. tarifni razred 1.215,08 VIII. tarifni razred 1.449,16 IX. tarifni razred 1.739,00

*Najnije osnovne plae po tej KP se v mesecu februarju tekoegakoledarskega leta poveajo v viini povprene letne stopnje rasti cen ivljenjskih potrebin preteklega leta glede na predpreteklo leto v RS, v skladu z objavo Statistinega urada RS (SURS).

V obeh razpredelnicah navedenim zneskom je treba priteti dodatek na skupno delovno dobo (0,5 odstotka za vsako leto delovne dobe), in morebitne dodatke zaradi naporov in tekih pogojev dela.

MINIMALNA PLAA: Minimalna plaa za zaposlenega, ki dela polni delovni as, je od 1. januarja 2015 naprej doloena v

viini bruto 790,73 .*

Sindikat obrti in podjetnitva SlovenijeMartin Muri, generalni sekretar

947,54

1263,39

695,97

SOPS Sindikat obrti in podjetnitva SlovenijeGlavni odbor, Malgajeva 5, 1000 Ljubljana,

tel.: 08/205 26 83, faks: 08/205 26 84, e-naslov: sops@siol.net

DELAVCI V OBRTI IN PODJETNITVUPOSTANITE LANI SINDIKATA!

Sindikat obrti in podjetnitva Slovenije - SOPS je edina interesna organizacija delavcev v obrti in podjetnitvu, ki je podpisnik obeh kolektivnih pogodb (Kolektivne pogodbe za obrt in podjetnitvo in Kolektivne pogodbe za drobno gospodarstvo), ki urejajo vae plae in nadomestila: regres za dopust, regres za malico, povraila strokov prevoza na delo in iz dela, viino dnevnic, kilometrino, terenski dodatek, solidarnstne pomoi, jubilejne nagrade itd. ter ostale pravice iz dela, vkljuno z dopustom.

Da boste lahko vplivali na svoj materialni in socialni poloaj,vas vabimo, da se nam pridruite!

lani sindikata imajo zagotavljeno brezplano pravno pomo pri uveljavljanju njihovih pravic iz delovnega razmerja in mirno reevanje sporov iz delovnega razmerja ali iz statusa samozaposlenosti, s pomojo mediacije ali arbitrae.

SKUPAJ BOMO MONEJI!Za podrobneje informacije o vlanitvi v Sindikat obrti in podjetnitva in njegovem delovanju se obrnite na obmono organizacijo sindikata, ki vam je najblija:Osrednjeslovenska obmona organizacija Parmova ulica 51, 1000 LjubljanaTel.: 01/ 300 01 00Faks: 01/ 300 01 07E-naslov: obm.lj@zsss-sindikat.si

Obmona organizacija GorenjskaPotna ulica 4, 4000 KranjTel.: 04/ 201 78 50Faks: 04/ 201 78 55E-naslov: danica.mohoric@sindikat-zsss.si

Obmona organizacija Primorska in Notranjska Partizanska 15, 6210 SeanaTel.: 05/ 730 23 50Faks: 05/ 734 41 99E-naslov: bojan.kramar@sindikat-zsss.si

Obmona organizacija SavinjskaGledalika 2, 3000 CeljeTel.: 03/ 425 57 00Faks: 03/ 425 57 15E-naslov: mojca.stropnik@sindikat-zsss.si

Obmona organizacija PomurjeKardoeva 2, 9000 Murska SobotaTel.: 02/ 522 37 40Faks: 02/ 522 37 45E-naslov: joze.turkl@sindikat-zsss.si

Obmona organizacija Podravje in KorokaNeratova ulica 4, 2000 MariborTel.: 02/ 234 83 02Faks: 02/ 234 83 13E-naslov: breda.crncec@sindikat-zsss.si

aleko-savinjski sindikati Preernova cesta 1, 3320 Velenje Tel.: 03/ 898-27-50, 03 / 898-27-51Faks: 03/ 898-27-61, GSM: 041/ 738-141 E-naslov: salesko.savinjski.sindikati@gmail.com

Obmona organizacija Spodnje Podravjeukova ulica 1, 2250 PtujTel.: 02/ 771 67 11Faks: 02/ 771 67 15E-naslov: zvonka.kolednik@sindikat-zsss.si

Obmona organizacija Dolenjska, Bela krajina in PosavjeCvelbarjeva 3, 8000 Novo mestoTel.: 07/ 337 58 10Faks: 07/ 337 58 21E-naslov: oodbkp@sindikat-zsss.si

OBVESTILOMIRNO REEVANJE SPOROV V OBRTI IN PODJETNITVU

Delodajalce, ki opravljajo obrtno dejavnost in obrti podobne dejavnosti in druge delodajalce, ki so lani Zdruenja delodajalcev obrti in podjet- nikov Slovenije GIZ, ter pri njih zaposlene delavce vabimo, da se v primeru medsebojnih individualnih in kolektivnih sporov, preden izberete drago, dolgotrajno in negotovo reitev na sodiu, posluite mirnega reevanja sporov s posredovanjem ali arbitrao, ki vam ga zagotavljata:

Sindikat obrti in podjetnitva Slovenijein

Zdruenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije GIZ.

Za podrobneje informacije se obrnite na:

SOPS Sindikat obrti in podjetnitva SlovenijeGlavni odbor, Malgajeva 5, 1000 Ljubljana, tel.: 08/205 26 83,

faks: 08/205 26 84e-naslov: sops@siol.net

SOPS Sindikat obrti in podjetnitva SlovenijeGlavni odbor, Malgajeva 5, 1000 Ljubljana,

tel.: 08/205 26 83, faks: 08/205 26 84, e-naslov: sops@siol.net

DEL DOHODNINE NAMENITE SINDIKATU!

Vsak davni zavezanec, ki plaa dohodnino, lahko delek te dohodnine (do 0,5 odstotka) nameni namesto v dravno blagajno za financiranje razlinih humanitarnih, kulturnih in drugih splono koristnih drutev, or-ganizacij in sindikatov. Za to mora samo izpolniti poseben obrazec Zahteva za namenitev dohodnine za donacijo in ga poslati na na-slov Davna uprava RS, p. p. 107, Davna ulica 1, 1001 Ljubljana, ali na svojo davno izpostavo.

DONACIJA VAS NI NE STANE!Vsi, ki se boste odloili nameniti del dohodnine Sindikatu obrti in podje-tnitva Slovenije, nam sporoite va naslov na tel. t.: 08/205 26 83 ali na e-naslov: sops@siol.net in poslali vam bomo e izpolnjen obrazec, ki ga morate le e podpisati in poslati na omenjeni naslov davne uprave.V sindikatu bomo ta sredstva namenili za solidarnostne pomoi delav-cem, ki ivijo v tekih socialnih razmerah ali pa so utrpeli posledice ele-mentarne nesree. Za vao donacijo se vam v imenu delavcev e vnaprej zahvaljujemo!

April, mesec cvetenja ...

Blank PageBlank Page