LETO XXXII, številka 12, december 2015

v obrti in podjetništvu

Vesele praznike in zdravo leto 2016 !

Kaj pomeni misliti ...»Vse naše dostojanstvo je torej v misli« zapiše Pascal in v mišljenju prepozna tisti temelj, ki človeka dviga nad vsa druga bitja, nad celotno vesolje. Vesolje ne ve, da je, človek pa se skozi misel zaveda sebe in celotne stvarnosti. Očitno Pascal misel razume široko in je ne podredi ozkemu umskemu sklepanju. Čeprav je genialni matematik in fizik, po katerem se danes imenuje enota za tlak in računalniški programski jezik, ne ostaja le pri razumu, temveč nekoliko presenetljivo tudi srcu pripisuje posebno sposobnost mišljenja, njemu lastni uvid. Zato mu misel pomeni celovito dejanje človeka, v katero poleg diskurzivnega razuma vstopa tudi uvid srca in upanje vere. Misliti ne pomeni zgolj analitičnega sklepanja ali snovanja teorij, čemur bi Pascal rekel dejavnost »geometrijskega duha« – ki ga sam sicer do potankosti obvlada –, temveč se mišljenje vrši tudi na način »tenkočutnega duha«, ki je sposoben neposrednega uvida in se na poseben način odpre stvarnosti. Pascal nam je lahko navdih v času, v katerem mišljenje preko znanosti nezadržno širi svojo vladavino in zaradi osupljivih tehnoloških dosežkov uživa nesporno družbeno veljavo. »Geometrijski duh«, kot bi ga imenoval Pascal, je postal vzor racionalnosti in kriterij vsakega znanja in mišljenja. Toda ob tem se pogosto spregleda, da je širina znanstvenega raziskovanja v resnici povezana z zoženjem mišljenja, kajti novoveška znanost prisega na eno samo metodo, ki zahteva matematično obdelavo empirično pridobljenih podatkov. Heidegger gre celo tako daleč, da zapiše provokativen stavek: »Znanost ne misli«. Pri tem noče žaliti znanstvenikov, ki kot ljudje vsekakor razmišljajo, temveč želi zgolj postaviti pod vprašaj enačenje mišljenja z računanjem, merjenjem, izpeljevanjem, skratka z vnaprej določeno metodo. Četudi danes nihče ne zanika, da obstajajo drugi načini mišljenja – nenazadnje človek misli tudi v umetnosti, v literaturi, v filozofiji ali religiji –, je še vedno navzoča tiha predpostavka, če ne že kar družbeni predsodek, da mišljenje na teh področjih ne poseduje tistega dostojanstva, kot ga ima metodično utemeljena znanstvena misel. Misliti za človeka ni postranska dejavnost, ki bi jo izvajal zgolj občasno in priložnostno. Ko Pascal v misli prepoznava resnično dostojanstvo človeka, mišljenje razume kot specifični način bivanja človeka. Človek je to, kar je, v mišljenju in skozi mišljenje. Povedano drugače, človek vrši svoje življenje, sebe samega, na način mišljenja. Seveda je človek utelešeno bitje in živi v obdanosti sveta, vendar »ima« samega sebe skozi zavedanje, skozi razumevanje, skozi misel. To, kar smo, je neločljivo povezano z mislijo o nas. Vedeti za sebe – kar imenujemo tudi zavest – ni zgolj formalni »upogib« ali refleksija k sebi, temveč je vsebinsko določeno razumevanje oziroma mišljenje, skozi katerega »sebe« živimo. Način našega mišljenja je način našega življenja. Pogosto se življenje povsem spremeni, četudi človek navzven ostane isti, ko se spremeni njegov način mišljenja in razumevanja. Zato mišljenju ne smemo pripisovati lahkotnosti nečesa, češ saj je samo misel. Nasprotno, tu se odloča o našem življenju, tu se v resnici odloča o nas samih.

Kaj pomeni misliti? V času, ko mišljenje dosega neslutene razsežnosti in intenzivnost, ko smo razpeti med izjemen obseg informacij, ki zaposlu-jejo in raztresajo naše misli, in med zahtevo po stori-lnosti, ki hoče mišljenje spremeniti v svoj pripomoček, je toliko bolj potrebno, da prepoznamo temeljno člov-eško razsežnost mišljenja. Da namreč preko mišljenjain v mišljenju postajamo in ostajamo ljudje. V tej temeljni človeški razsežnosti se razodeva to, kar imenujemo duhovnost v najosnovnejšem smislu.

Branko Klun Foto : http://www.bing.com/images/search q=thinker&view=detailv2&&id=A06D5493CB9C9711B0F513EDAA6188077DDE96C2&selectedIndex=3&ccid=mjcdwEA0

&simid=608026550848064659&thid=OIP.M9a371dc0403416970f18d7fed0b9dfeeH0&ajaxhist=0

3 12/2015

Iz vse bi ne:

»Kaj pomeni misliti« 2

Javna dela 2016 4

Murskosoboška delavnica, SKUPAJ - gradniki zdravja 5

Najpogostejša vprašanja o davčnih blagajnah 10

Kako si lahko znižate dohodnino 12

Zdravje ni obleka, ki bi jo lahko zamenjali - vodnik skozi vsebino projektaSKUPAJ - gradniki zdravja

Pohvala delavcem, kritika davčnemu sistemu

13

Sindikalna lista, december 2015

17

Prihodnja številka izide januarja 2016

v obrti in podjetništvu

Mesečno informativno glasilo SOPS Št. 12, december 2015Glasilo za delavce v obrti in podjetništvu zagotavlja : Glavni odbor SOPS

Informativno spletno glasilo ureja strokovna služba GO SOPS

Naslov : Malgajeva 5, 1000 Ljubljana,Telefon: 08/205 26 83Faks: 08/205 26 84E-naslov: sops@siol.net

Kontaktne ure :Vsak delovnik, od 9. do 11. ureRokopisov in nenaročenih fotografij ne vračamo.

20

412/2015

»Priložnost(i) v novem letu«

Javna dela 2016

kulturi v podjetjih. V nordijskih državah je navadno malo hierarhije, v Franciji pa je ta zelo stroga, je opredeljeno v Euresovem priročniku o zaposlovanju v tujini. Posebnosti so tudi denimo za vzhodno­evropske države - avtoriteta je navadno zelo pomembna, negativne povratne informacije pa niso vedno najbolj dobrodošle.

Kakšno plačo lahko pričakujete?

V tujini se ne cedita le med in mleko, vaša plača pa bo odvisna od več dejavnikov, denimo od znanja, izkušenj, panoge, lokacije dela, našteva Mesarić. »Še vedno pa velja, da so predvsem v nemško govorečih državah, torej v Nemčiji, Avstriji in tudi Švici, plače v povprečju za 20 do 30 odstotkov višje kot v Sloveniji, pri visokokvalificiranih kadrih pa lahko tudi več. To je tudi eden od pomembnih dejavnikov, zaradi katerega so te države med Slovenci še vedno tako priljubljene za migracijo,« dodaja Mesarić.

Kaj je treba urediti pred odhodom v tujino?

Preden poberete šila in kopita, morate urediti še nekatere formalnosti. Kaj morate urediti na finančni upravi in kako je s plačilom davkov, pišemo v članku Če se na delo odpravljate v tujino, davke še vedno plačujete tu, pred selitvijo pa si morate med drugim urediti spremembo prebivališča. Ne pozabite niti na zdravstveno zavarovanje, zato si, kot svetujejo na zavodu za zaposlovanje, uredite tudi evropsko kartico zdrav­stvenega zavarovanja, seveda, če se selite v drugo evropsko državo.

Na Zavodu za zaposlovanje so 14. 12. 2015, objavili prvo od dveh javnih povabil za izbor programov javnih del za leto 2016. Na voljo je okvirno 21,5 milijona EUR za predvidenih 3.800 vključitev dolgotrajno brezposelnih v programe, ki jih bodo izvajali neprofitni delodajalci.

»Javna dela potekajo v okviru aktivne politike zaposlovanja. Namenjena so predvsem spodbujanju socialne in delovne vključenosti ranljivih skupin brezposelnih, izboljšanju njihovih veščin in zaposlitvenih možnosti,« je povedala Mojca Ulaga, skrbnica programa javnih del v centralni službi Zavoda.

Javno povabilo omogoča neprofitnim delodajalcem sofinanciranje stroškov zaposlitve brezposelnih v programih javnih del. Programi se lahko izvajajo na področjih socialnega varstva, vzgoje in izobraževanja, kulture, okolja in prostora, kmetijstva in na drugih sorodnih področjih. Na javno povabilo se lahko prijavijo neprofitni delodajalci, ki so izvajalci programov javnih del.

V javna dela se bodo lahko vključevali dolgotrajno brezposelni, ki so več kot eno leto neprekinjeno prijavljeni v evidenci brezposelnih. Pri tem bodo imeli prednost tisti, ki so več kot dve leti neprekinjeno prijavljeni med brezposelnimi in v tem času niso bili vključeni v noben program aktivne politike zaposlovanja.

Na podlagi sedaj objavljenega prvega od dveh javnih povabil za izbor javnih del se bodo v letu 2016 v programe na vseh področjih lahko vključevali dolgotrajno brezposelni z nižjo ravnjo izobrazbe (končano ali nedokončano osnovno šolo, nižjo ali srednjo poklicno šolo). V programe socialnega varstva in v razvojne programe za spodbujanje socialnega podjetništva pa se bodo lahko vključili dolgotrajno brezposelni ne glede na raven svoje izobrazbe. Pričakujemo, da bodo vključitve brezposelnih v programe možne v začetku januarja 2016.

Izvajalci oddajo ponudbo za program javnega dela na našo območno službo, v kateri se bo program izvajal. Javno povabilo je odprto od 17. 12. 2015 do porabe razpoložljivih sredstev, najkasneje do 7. 10. 2016 do 13. ure, ko se izteče končni rok za predložitev ponudb. Če bodo razpoložljiva sredstva razdeljena pred iztekom končnega roka, bo zaključek javnega povabila objavljen na spletni strani.

Drugo javno povabilo za izbor programov javnih del za leto 2016 bo predvidoma objavljeno v januarju prihodnje leto.

Prvo javno povabilo

Sofinanciranje stroškov zaposlitve dolgotrajno brezposelnih v javnih delih na prvem od dveh javnih povabil za izbor programov za leto 2016. Prvo povabilo je odprto od 17. 12. 2015 do porabe sredstev, najdlje do 7. 10. 2016. Prvo javno povabilo je ZRSZ objavil na spletni strani 14. 12. 2015. Drugo javno povabilo bo objavljeno predvidoma v januarju 2016.

Za izvajanje programov javnih del je v letu 2016 na voljo okvirno 21,5 milijona EUR, od tega:•10,5 milijona EUR za programe javnih del s področja socialnega varstva,•10,4 milijona EUR za programe, v katere se lahko vključujejo izključno dolgotrajno brezposelne osebe s I.do IV. ravnjo strokovne izobrazbe ter•0,7 milijona EUR za programe za spodbujanje razvoja socialnega podjetništva.

Sredstva se zagotavljajo iz proračuna Republike Slovenije.

V programe bomo vključili predvidoma 3.800 dolgotrajno brezposelnih.

Na kratko o povabilu:

Na javnem povabilu bomo izbirali tri sklope programov:•programe s področja socialnega varstva (točka 5 Kataloga programov javnih del),•programe, primerne izključno za vključevanje dolgotrajno brezposelnih s I. do IV. ravnjo strokovne izobrazbe (točke 1, 2, 3, 4, 6 Kataloga),•razvojne programe javnih del (točka 7 Kataloga).

Katalog programov javnih del za leto 2016:

Z namenom, da bi se izvajalci in naročniki pravočasno dogovorili o pripravi in načinu izvedbe programov javnih del za leto 2016 na lokalni ravni, o zagotavljanju javnega interesa za izvajanje programov in o morebitnem sofinanciranju, smo 25. 11. 2015 objavili Katalog programov javnih del za leto 2016 z obrazci.

Katalog je samostojen dokument, ki določa nazive in vsebine programov javnih del po področjih izvajanja programov, ki so lahko predmet ponudbe, oddane na javno povabilo. Vse dopolnitve ali spremembe Kataloga bodo sproti objavljene in bodo pričele veljati z dnem objave na spletni strani.

Katalog programov javnih del smo 14. 12. 2015 dopolnili pri področju 5 – socialno varstvo. V uvodu smo dodali točko 4, ki se glasi: »Programa Pomoč pri izvajanju programov za ohranitev zdravja in drugih rehabilitacijskih programov ter Družabništvo in spremljanje lahko izvajajo tudi zdravstvene organizacije in zdravstvene ustanove.«

5 12/2015

"Človekova osebnost mora biti močna kot stena, ker vse gradi na njej." (Turgenjev)

V programe bo vključeno predvidoma 3.800 dolgotrajno brezposelnih.

Na kratko o povabilu:

Na javnem povabilu bodo izbirali tri sklope programov:•programe s področja socialnega varstva•programe, primerne izključno za vključevanje dolgotrajno brezposelnih s I. do IV. ravnjo strokovneizobrazbe •razvojne programe javnih del

Več lahko preberete na spletni strani ZRSZ;http://www.ess.gov.si/delodajalci/financne_spodbude/razpisi/javna-dela-2016-prvo-povabilo

Na spletni stani je objavljen tudi katalog programov javnih del za leto 2016. Vir: ZRSZ, MDDSZ

Vrednost sodelovanja in preventive !

VREDNOST SODELOVANJA IN PREVENTIVE !

Sindikat obrti in podjetništva Slovenije (SOPS) je v okviru projekta »SKUPAJ – gradniki zdravja« 10. decembra 2015 v Murski Soboti organiziral delavnico, na kateri se je zbralo okrog 30. udeležencev. Temeljni namen projekta je promocija zdravja na delovnem mestu v trgovinski, storitveni in proizvodni dejavnosti v letih 2015 in 2016, s poudarkom na sodelovanju delodajalcev in delojemalcev pri ozaveščanju o vrednosti preventive. Udeležence delavnice je uvodoma pozdravil generalni sekretar SOPS Martin Muršič in predstavil vsebino in potek delavnice, v nadaljevanju pa je projekt »SKUPAJ – gradniki zdravja« predstavila Ana Čermelj, projektni vodja pri GO SOPS.

612/2015

Čermeljeva je uvodoma izpostavila, da je učinkovito upravljanje varnosti in zdravja na delovnem mestu dobro tako za delavce, kot za delodajalce, posel in družbo v celoti. Posebej je poudarila, da obvladovanje psihosocialnih tveganj pripomore k zdravemu delovnemu okolju, v katerem se delavci počutijo cenjene, kultura na delovnem mestu je bolj pozitivna, posledično pa se izboljša tudi poslovna uspešnost. Kot je dejala, so delodajalci in delojemalci v prvi vrsti sami najzanesljivejši skrbniki in gradniki svoje lastne varnosti in zdravja pri delu. Osrednja cilja projekta sta po besedah Čermeljeve spreminjanje mišljenja, da je fenomen varstva pri delu dosežen zgolj z uporabo zaščitnih sredstev in opreme ter ozaveščanje o dejavnikih (tehničnih, pravnih, vzgojnih, tehnično-tehnoloških, vzgojno-izobraževalnih, socialnih), ki vplivajo na zdravje, s poudarkom, da človek, s svojimi osebnostnimi značilnostmi, komunikacijo, ponotranjenimi vrednotami, organizacijo dela in medčloveškimi odnosi najbolj vpliva na lastno počutje, odnose, občutek pripadnosti organizaciji ter klimo v kolektivu. V sklopu projekta bo izvedenih več kratkih delavnic za delovno aktivno prebivalstvo, razvita pa bodo tudi tri nova orodja OiRA, in sicer za poklic peka, mesarja in trgovca. SOPS bo kot projektni partner sodeloval pri: izdelavi treh vodnikov po orodju OiRA; pripravi skupne zloženke za delodajalce in delavce na temo varnosti in zdravja pri delu; pripravi vsebin za zaključni zbornik projekta in na zaključni konferenci projekta, oktobra 2016. Poleg tega bo SOPS izvedel: prikaz delovanja orodij OiRA glavnemu odboru SOPS; usposabljanja na območnih organizacijah; dve "custom made" predavanji na temo uporabe orodja OiRA pri končnem uporabniku (sodelovanje delodajalca in delavcev pri izdelavi ocene tveganja); posvet delavcev – Žužkove dneve, v septembru 2016; obveščanje članstva in širše javnosti preko spletne strani www.sops.si ter člankov v reviji Delavec v obrti in podjetništvu; tri delavnice za delovno aktivne v drobnem gospodarstvu; dve usposabljanji vstopajočih na trg dela in natečaj za delojemalce »Varnost in zdravje je tudi naša skrb in zaveza«, s podelitvijo denarne nagrade zmagovalcu.

Osrednjo temo delavnice »Tehnike sproščanja - način obvladovanja stresa« je predstavila mag. Renata Kos Berlak, specialistka klinične psihologije. Uvodoma se je zadržala pri vprašanju, kaj stres sploh je. Opredelila ga je kot stanje napetosti, ki se pojavi, kadar je pred nami preveč zahtev iz okolja, ki jim nismo kos ali kadar doživimo ali smo priča dogodku, ki ga zaznamo kot ogrožajočega ali neprijetnega. Navadno je povezan z velikimi obremenitvami in zahteva prilagoditve. Če traja predolgo, povzroči izčrpanost. Berlakova je v nadaljevanju navedla, da poznamo tako pozitiven kot negativen stres. V zmerni obliki sta stres in tesnoba nujno potrebna za razvoj in delovanje (eustres- pozitiven stres poveča motivacijo, zbranost, učinkovitost). Ko neki dogodek pri posamezniku sproži intenzivne občutke žalosti, nemoči, tesnobe, jeze in strahu, in ko stres, povezan s tem dogodkom posameznika ohromi in mu škoduje, govorimo o negativnem stresu ali distresu. Sprožilci stresa so lahko po njeni navedbi: preobremenjenost v službi (sprememba dela, odgovornosti, preveliko nalog, nočno delo, prekratki časovni roki,…), težave v partnerski zvezi, predavanje, hud prepir, smrt, rojstvo, izguba službe, ločitev, govor v javnosti,…

7 12/2015

Simptomi stresa so vezani na telo, misli, vedenje in na čustva. Se medsebojno prepletajo in vplivajo drug na drugega. Navadno najprej opazimo simptome vezane na telo (potne in mrzle dlani, pospešen utrip srca, glavobol, napetost v mišicah, težave z dihanjem, prebavne motnje, utrujenost). Simptomi vezani na misli so npr.: Tega ne morem obvladovati! To je grozno, kar se dogaja! Zmešalo se mi bo! Slabo se počutim! Preveč je vsega! Dosti imam! Simptomi vezani na vedenje so: pomanjkanje volje, neorganiziranost, jokavost, težave s spanjem, pomanjkanje apetita ali tolažba s hrano (povečan apetit). Simptomi vezani na čustva pa so npr.: potrtost, napetost, jeza, razdražljivost, prepirljivost.Načini sproščanja, ki jih uporabljamo ljudje so zelo različni: rekreacija, šport, sprehod, welness programi (npr. masaža, savna), ročna dela, kuhanje in peka peciva, poslušanje glasbe, igranje inštrumenta, petje, druženje s prijatelji, ogled filma, branje, nakupovanje, vrtnarjenje, meditacija, joga, …Berlakova je izpostavila pomen redne telesne aktivnosti, ki lahko v relativno kratkem času močno vpliva na izboljšanje duševnega zdravja! Med telesno aktivnimi ljudmi je manj depresivnih in anksioznih. Glavni razlogi za izvajanje redne telesne aktivnosti so boljše fizično in psihično počutje, boljši nadzor nad telesno težo in lepši telesni izgled ter sprostitev in zmanjševanje stresa.Kot je poudarila Berlakova, je sproščanje ena temeljnih poti do dobrega počutja. Prijetno vpliva na naše telo in dušo. Ko se sprostimo, se nam izboljša razpoloženje in v sebi čutimo več energije. Sproščanje je posebno pomembno za ljudi, ki so neprestano napeti. Je veščina, ki jo osvojimo skozi stalno ponavljanje v praksi in ki ni namenjeno samo sprostitvi doma v fotelju, temveč kjerkoli in kadarkoli čez dan. Da dosežemo resnično zmanjšanje napetosti, je nujna redna, dnevna vadba.

Na koncu je Berlakova predstavila tehnike sproščanja, med katere sodijo: različne tehnike dihanja (npr. trebušno dihanje), postopno mišično sproščanje, vizualizacija pomirjujočega dogodka, meditacija, vodena imaginacija, avtogeni trening, biofeedback, senzorna deprivacija, joga in samohipnoza. Poudarila je, da se moramo večino tehnik najprej naučiti, nato redno vaditi, da postanejo nekaj vsakdanjega. Uspeh je odvisen od vztrajnosti! Učenje in utrjevanje tehnik zahteva čas, zato na začetku ne smemo pričakovati preveč.

812/2015

Udeleženci delavnice so se z zadovoljstvom odzvali na predlog mag. Renate Kos Berlak in pod njenim vodstvom opravili tudi dve praktični vaji sproščanja, in sicer vajo dihanja s trebušno prepono in vajo mišične relaksacije.Zadnja tema delavnice je bila »S sodobnimi orodji OiRA do spoznanja vrednosti sodelovanja in preventive«, ki jo je predstavila Nataša Kramar iz zavoda "Varen sem". Kramarjeva je uvodoma na kratko predstavila spletno aplikacijo OiRA - interaktivno orodje, namenjeno ocenjevanju tveganja v posameznih dejavnostih. Poudarila je, da je OiRA spletno orodje za uporabnika brezplačno, enostavno dostopno in uporabno ter odličen pripomoček, ki spodbuja sodelovanje delavcev in delodajalcev. Delavce orodje OiRA motivira k aktivnemu sodelovanju pri postopku ocenjevanja tveganja, saj lahko sami raziskujejo spletno orodje, lahko samostojno izvajajo ocenjevanje ter se pri tem seznanjajo s tveganji pri delu, ki ga opravljajo. Delodajalci z aktivnim sodelovanjem delavcev preko orodja OiRA dobijo pomoč pri opredeljevanju in odpravljanju resničnih težav ter odkrivanju pravih rešitev.Ocena tveganja z orodjem OiRA poteka v petih korakih:1. Prepoznavanje nevarnosti in ogroženih oseb.2. Ocenjevanje in prednostno razvrščanje tveganj.3. Odločitev o preventivnem ukrepanju.4. Ukrepanje.5. Spremljanje in revizija.

V nadaljevanju je Kramarjeva udeležencem predstavila problematiko poklicnih bolezni. Poklicna bolezen je bolezen povzročena z daljšim neposrednim vplivom delovnega procesa in delovnih pogojev na določenem delovnem mestu. Med dejavnike tveganja za razvoj poklicnih bolezni sodijo: fizikalni dejavniki (prisilna drža, ročno premeščanje bremen, ponavljajoči se gibi), hrup, vibracije, nevarne snovi, biološki dejavniki, sevanja, psihofizični dejavniki. Kramarjeva je izpostavila neugodne ergonomske pogoje, ki so prisotni na številnih delovnih mestih. Neugodni ergonomski pogoji pomenijo nevarnost predvsem za kostno-mišična obolenja, najpogostejše so poškodbe hrbta delavcev. Nepravilne tehnike dela ter neprimerno načrtovanje delovnega mesta sodijo

9 12/2015

med dejavnike, ki poslabšujejo že sicer obremenjena delovna mesta. Težave v vratu, ramenih, rokah in zapestjih, kakor tudi deformacije in bolečine v hrbtenici, povzročajo predvsem: dolgotrajna prisilna drža telesa, ponavljajoči se gibi, stoječe delo, položaj rok stran od telesa, položaj rok nad rameni, prisiljena drža vratu in prisiljen položaj zapestij. Kramarjeva je opozorila, da je potrebno delavcem zagotoviti izvajanje različnih del, ki v delovnik vnesejo dinamiko. Za odpravo oziroma zmanjšanje nevarnosti je potrebno sprejeti primerne organizacijske in tehnične ukrepe, uporabiti ustrezno opremo ter pravilen način dela, upoštevajoč značilnosti delovnega okolja.Na koncu je Kramarjeva udeležencem predstavila uporabo spletnega orodja OiRA 2.0, ki je na voljo tudi kot mobilna aplikacija. Orodje omogoča izobra-ževanje na področju varnosti in zdravja pri delu, tako na splošno kot tudi specifično za posamezne sektorje. Dostop v orodje pa je po novem mogoč tudi brez registracije. B.H. Projekt »SKUPAJ – gradniki zdravja« - S skupnimi prizadevanji delodajalcev in delojemalcev v trgovinski, storitveni in proizvodni dejavnosti do spoznanja vrednosti preventive« je na podlagi Javnega razpisa za sofinanciranje projektov za promocijo zdravja na delovnem mestu v letu 2015 in 2016 finančno podprl Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

B.H., foto : A.Č.

1012/2015

10 najbolj pogostih vprašanj o davčnih blagajnahV Sloveniji so vroča tema davčne blagajne, ki omogočajo pregledno in tudi zanesljivo beleženje gotovinskega prometa davčnih zavezancev. Ne dovolite si, da bi se z njimi srečali povsem nepripravljeni.

Za hujše prekrške, denimo če davčnemu organu ne pošljete predpisanih podatkov o računu, gredo globe od štiri tisoč do 75 tisočakov.

Po novem bo davčni zavezanec moral vsak gotovinski račun posebej pred tiskanjem poslati v potrjevanje na finančno upravo. Sistem davčnih blagajn omogoča sledljivost in učinkovitost nadzora nad izdanimi računi ter omejuje sivo ekonomijo.

Z 2. januarjem 2016 bo tako treba v skladu z Zakonom o davčnem potrjevanju računov vse račune za dobave blaga in storitev, ki so plačani z gotovino, potrditi pri Finančni upravi RS po predpisanem postopku. Zavezanec bo moral vsak gotovinski račun posebej pred tiskanjem poslati v potrjevanje na finančno upravo.

Po oceni vlade se bo z davčnimi blagajnami poveča-la preglednost poslovanja davčnih zavezancev in otežilo skrivanje dejanskega prometa, ki ga zaveza-nci dosegajo s prodajo blaga in storitev. Davčne bla-gajne naj bi na leto zmanjšale utajo davka za 21 milijonov evrov.

Zakon sicer predvideva prehodno obdobje dveh let, do 31. decembra 2017, v katerem se lahko zavezanec prosto odloči o tem, ali bo za izdajo računov uporabljal elektronsko napravo za izdajo računov z vzpostavljeno elektronsko povezavo s Finančno upravo RS ali vezano knjigo računov - v tem primeru bo moral zavezanec račune naknadno potrditi pri Finančni upravi RS.

1. Kaj je davčna blagajna?Davčna blagajna je blagajna, ki je prek elektronske povezave, v tem primeru interneta, neposredno povezana s finančno upravo oziroma njenim centralnim informacijskim sistemom. Blagajna je nadgrajena s posebno nadzorno enoto, ki dokumentira izdane račune ter jih pošilja na Furs v realnem času.Sistem v velikem delu omogoča uporabo obstoječe strojne opreme, kot so računalniki, tablice, pametni mobilniki in registrske blagajne z internetno povezavo.

2. Za koga bo z novim letom obvezna?Davčne blagajne bodo morali imeti vsi, ki poslujejo z gotovino, za prodano blago ali opravljene storitve izdajajo račune in morajo voditi poslovne knjige in evidence. Sem sodijo tudi trgovine, frizerski saloni, masažni saloni, kozmetični saloni, ponudniki gostinskih storitev, zobozdravstvenih storitev, avtomehaniki, vulkanizerji, cvetličarne, turistične kmetije in drugi, izjema pa so denimo kmetje, ki jim za prodajo kmetijskih izdelkov iz osnovne dejavnosti ni treba izdajati računov.Če boste poleg osnovne kmetijske dejavnosti opravljali še dopolnilno dejavnost na kmetiji, za katero zdaj morate izdajati račune, boste seveda za te račune morali imeti pripravljeno davčno blagajno, če so seveda ti računi plačani z gotovino.

11 12/2015

3. Kaj šteje za gotovinsko plačilo?Za gotovinsko plačilo šteje vsako plačilo, ki ni neposredno nakazilo na transakcijski račun prodajalca oziroma dobavitelja blaga ali storitev.Med gotovinska plačila šteje tudi plačilo z debetno ali kreditno kartico, s čekom, moneto in bitcoinom. Med izjemami pa so UPN nalog, položnica na bančnem ali poštnem okencu oziroma iz svoje spletne banke, PayPal, kompenzacija oziroma pobot ter nekatere izjeme pri poslovanju s tujino.

4. Kako bo delovala davčna blagajna?V trenutku potrditve računa se bo blagajna povezala z informacijskim sistemom Fursa, ta bo računu dodelil enkratno identifikacijsko številko (EOR), ki se bo izpisala na računu. Podatki o prometu se s tem zapisujejo v fiskalno kontrolno enoto, od koder jih ni mogoče izbrisati, to pa davčnim organom omogoča nadzor. Zavezanci tako pozneje ne morejo več prirejati prometa.

5. Od kdaj bo treba imeti davčno blagajno?Davčno blagajno bo treba imeti od 2. januarja 2016, lahko pa jo uporabljate že od 1. decembra letos. Za tiste, ki za izdajanje računov uporabljajo vezano knjigo, velja prehodno obdobje, in sicer do konca leta 2017.

6. Koliko me bo stala?Zakup opreme, primerne denimo za tržnice in potujoče trgovine, bo stal nekaj deset evrov na mesec za blagajno, treba pa je upoštevati še strošek za internetno povezavo. Če uporabljate vezane knjige računov in nameravate kupiti davčno blagajno, boste odšteli več sto evrov.Ob nakupu davčnih blagajn bodo zavezanci deležni tudi možnosti uveljavljanja amortizacije osnovnih sredstev v višini 50 odstotkov. V dveh letih bodo tako lahko zmanjšali davčno osnovo v celotnem znesku nakupa, ob tem bodo lahko koristili tudi investicijsko olajšavo v višini 40 odstotkov vrednosti nakupa blagajn.Tisti zavezanci, ki se bodo morda odločili za najem blagajn, bodo to v celoti lahko uveljavljali kot davčno priznan odhodek.

7. Ali bo obvezna tudi za tiste, ki izdajo nekaj računov na mesec?Če vam stranke z gotovino plačajo le nekaj računov na dan ali celo na mesec, vam bo Furs omogočil spletni dostop do brezplačne davčne blagajne v obliki aplikacije.

8. Kaj pa če nimam internetne povezave?Če poslujete na območju, kjer ni internetne povezave, boste o tem morali dobiti potrdilo agencije za komunikacijska omrežja in storitve, ki bo veljalo leto dni. V tem primeru lahko uporabljate vezano knjigo računov.Kdor bo uporabljal vezano knjigo računov, bo moral podatke o računih vseeno prek e-povezave poslati na Furs v desetih dneh. Do konca 2017 bo sicer veljalo prehodno obdobje, ko ne bo treba dokazovati, da na določeni lokaciji ni interneta.

9. Kolikšne bodo kazni za zavezance?Kazni imajo velik razpon, in sicer segajo od dva tisoč do 50 tisoč evrov za ppavno osebo ter od pet tisoč do 75 tisoč za srednje ali velike gospodarske družbe. Tudi kazen za samostojnega podjetnika ni majhna, znaša od 1.500 do 25 tisoč evrov.Z globo od 800 do pet tisoč evrov se za prekršek ob tem kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, odgovorna oseba v državnem organu ali samoupravni lokalni skupnosti.Za hujše prekrške, denimo če davčnemu organu ne pošljete predpisanih podatkov o računu, gredo globe od štiri tisoč do 75 tisočakov.

1212/2015

10. Kakšne so kazni za kupce?Zakon uvaja kaznovanje kupcev, če ne zadržijo računa neposredno po odhodu iz poslovnega prostora. Kupec bo sicer moral na zahtevo pooblaščene osebe nadzornega organa predložiti račun.

Za kupca oziroma prejemnika storitev je predvidena globa 40 eurov. Vir : www.profinance.si

Ne spreglejte - kako si lahko znižate dohodnino?Z vplačilom premije individualnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, s katerim varčujemo za dodatno pokojnino si lahko znižamo dohodnino.

Poleg splošne olajšave, do katere so upravičeni vsi zavezanci za plačilo dohodnine, je najpogosteje uveljavljena posebna olajšava za vzdrževane družinske člane (otroke), s katero si lahko zavezanec zniža svojo dohodninsko osnovo. Večina ljudi se ne zaveda, da si lahko zniža osnovo za dohodnino tudi z vplačilom premije individualnega prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, s katerim sočasno varčuje za dodatno pokojnino, ki jo bo ob upokojitvi dobival poleg javne pokojnine in mu bo omogočala ohranitev življenjskega standarda tudi v pokoju.

Olajšava za individualno dodatno pokojninsko zavarovanje slabo znanaPribližno 500 tisoč zaposlenih je v Sloveniji vključenih v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, vendar je od teh večina vključena v kolektivne pokojninske načrte prek odgovornih delodajalcev, ki zaposlenim v celoti ali delno financirajo mesečna vplačila premij. Zelo malo pa je zaposlenih, ki so vključeni v individualno dodatno pokojninsko zavarovanje kot posamezniki in si sami plačujejo mesečne premije, čeprav država spodbuja tovrstno varčevanje z davčno olajšavo. Po statistiki ministrstva za delo, družino in socialne zadeve je takšnih le približno 2,4 odstotka vseh zaposlenih.Vplačane premije individualnega zavarovanja se zaposlenemu upoštevajo pri znižanju osnove za obračun dohodnine, kar pomeni, da del vplačanih premij dobimo nazaj ob poračunu dohodnine (velja, če davčne olajšave ne izkoristimo prek kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja).

Vračilo med 25 in 41 odstotki vplačane premijeNajvišji znesek vplačane premije, ki se upošteva pri znižanju osnove za dohodnino, znaša 5,844 odstotka bruto plače zaposlenega oziroma 24 odstotkov prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje (dodatno letni znesek ne sme presegati 2.819 evrov). Tako si lahko zaposleni s povprečno neto plačo tisoč evrov vplača mesečno premijo 88 evrov, in če si bo premijo plačeval vseh 12 mesecev, bo ob poračunu dohodnine dobil nazaj približno 280 evrov, medtem ko bo imel celotni vplačani znesek (1.056 evrov) na svojem varčevalnem računu. Tako dobi ob poračunu nazaj od 25 do 41 odstotkov vplačane premije, odvisno od tega, v kateri dohodninski razred je uvrščen.Dodatek ob pokojnini in davčna olajšavaKot pravi Karmen Dietner, predsednica uprave Pokojninske družbe A, si lahko posameznik poleg rednih mesečnih vplačil premijo vplača tudi v obliki letne premije in si enako zniža dohodnino. »Številni naši individualni zavarovanci se odločijo za letno plačilo premije in večinoma novembra oziroma decembra nakažejo premijo za celotno leto in si s tem znižajo osnovo za obračun dohodnine. To lahko naredijo vsi, tudi tisti, ki so vključeni v kolektivne pokojninske načrte in jim delodajalci ne plačujejo premije do višine maksimalne davčne olajšave (5,8 odstotka plače), kot seveda tudi posamezniki, ki sploh niso vključeni v kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje prek delodajalca. Ti preprosto sklenejo individualno zavarovanje in si plačujejo premijo, kot želijo oziroma zmorejo.Vplačani prihranki so na individualnih varčevalnih računih, kjer so vloženi v skladu z naložbeno politiko zajamčenega donosa in zmerno rastejo vse do upokojitve, ko začne zavarovanec prejemati dodatno pokojninsko rento. Vir : http://pokojninsko.finance.si/

SINDIKAT DELAVCEV TRGOVINE SLOVENIJE PODJETNIŠKO – TRGOVSKA ZBORNICA PRI GZS SINDIKAT OBRTI IN PODJETNIŠTVA SLOVENIJE

Projektni partnerji:

Sindikat obrtiin podjetništva Slovenije

VODNIK SKOZI VSEBINO PROJEKTA“SKUPAJ - gradniki zdravja”

Ali že imate izdelan načrt promocije zdravja na delovnem mestu? Kaj pa oceno tveganja? Po zakonu je ta za delodajalce obvezna, sicer sledijo denarne kazni.

V zloženki, ki jo imate v rokah, vam predstavljamo kako izdelati načrt promocije zdravja, kakšni so njeni finančni in davčni učinki in kaj predpisuje zakonodaja, na tem področju. Še posebej pa vam ponujamo brezplačno spletno orodje OiRA, s katerim lahko, če ste deloda-jalec, sami izdelate oceno tveganja za delovna mesta v vašem podjetju. Pri izdelavi ocene lahko sodelujejo tudi vaši zaposleni.

Projektni partnerji smo še posebej veseli, da za vas pripravljamo nova orodja OiRA za delovna mesta trgovca, mesarja in peka.

ZDRAVJE NI OBLEKA, KI BI JO LAHKO ZAMENJALI“Pomembno je, kako pripravimo načrt promocije zdravja na delovnem mestu” ► Avtor: mag. Borut Brezovar

Zdravje ni obleka, ki bi jo lahko zamenjali, ko pridemo domov, nimamo enega zdrav-ja za službo in drugega za doma, imamo eno in isto zdravje, ki ga moramo čuvati, saj ga nosimo ves čas s seboj. Promocija zdravja na delovnem mestu je namenjena predvsem izboljšanju in utrjevanju do-brega delovnega vzdušja, razvijanju sode-lovanja in podpori zdravega življenjskega sloga. Predstavlja eno izmed orodij za preprečevanje in obvladovanje psihoso-cialnih tveganj v zvezi z delom in je kot taka velika priložnost za zaposlene in de-lodajalce, za slednje pa je tudi zakonska obveznost. Uspešna bo le, če bo temeljila na resničnih ugotovitvah ocene tveganja delovnih mest in če bodo pri njenem nas-tajanju, izvajanju in dopolnjevanju, poleg

delodajalca in strokovnih delavcev, kar v največjem številu, sodelovali tudi zaposle-ni.

Kako torej pripravimo načrt promocije zdravja na delov-nem mestu?

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS št.43/2011):

NAČRTOVANJE PROMOCIJE ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU

Delodajalec mora promocijo zdravja na delovnem mestu načrtovati ter zanjo

zagotoviti potrebna sredstva, pa tudi način spremljanja njenega izvajanja.

Minister, pristojen za zdravje, izda smernice. Promocija zdravja na delovnem mestu mora biti sestavni del Izjave o varnosti z oceno tveganja. Opustitev pomeni prekršek. Denarna globa znaša od 2.000 do 40.000 evrov.

AKTIVNOSTI ZA IZDELAVO NAČRTA PROMOCIJE ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU

1. Delodajalec določi koordinatorja za iz-delavo načrta promocije zdravja na delov-nem mestu, ki v družbi/organizaciji daje

Projekt »SKUPAJ – gradniki zdravja« - »S skupnimi prizadevanji delodajalcev in delojemalcev v trgovinski, storitveni in proizvodni dejavnosti do spoznanja vrednosti preventive« je na podlagi Javnega razpisa za sofinanciranje projektov za promocijo zdravja na delovnem mestu v letu 2015 in 2016 finančno podprl Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

13

pobude in usklajuje vse aktivnosti, ki so s tem povezane. 2. Ocenimo raven zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu v našem delovnem okolju. Če je ta ocena slaba, potem je vsebinski pristop k promociji zdravja na delovnem mestu nesmiseln.3. Pridobimo polno podporo vodstvain potrebno stalno sodelovanje. Prav tako pridobimo podporo in sodelovanje delavskih predstavnikov (in/ali zapo-slenih).4. Določimo izhodiščno časovno točko, ter zanjo zberemo razpoložljive podatke o zdravju v kolektivu (bolniška odsotnost po skupinah, fluktuacija, demografski po-datki itd.).5. Z anketo med delavci pridobimo nji-hovo prostovoljno oceno o zdravstvenem stanju, ter predloge za izboljšanje zdravja, hkrati jih seznanimo z namenom aktivnos-ti in povabimo k sodelovanju.6. Opravimo razgovor z izvajalcem medi-cine dela o zdravstvenih težavah zapo-slenih in s strokovnjakom za varnost o var-nostnih težavah.7. Pridobimo podatke iz lastnih statistik ali splošno dostopnih virov o tipičnih ob-remenitvah poklicev ali dejavnosti, v kat-eri delujemo.8. Pridobmo podatke iz ocene tveganja o pretežnih tveganjih za zdravje zaposlenih.9. Analiziramo dosedanja ukrepanja in aktivnosti v organizaciji/družbi, ki izboljšujejo in krepijo zdravje zaposlenih. Če jih ocenjujemo kot ustrezna in koristna, jih vključimo v prihodnji načrt.10. Pridobimo oceno in mnenja o us-treznosti in dosedanjem delovanju poli-tike in ukrepov organizacije/družbe na področju omejevanja kajenja ter zlorabe

18. Neučinkovite ali malo učinkovite aktivnosti in ukrepe ob sodelovanju zaposlenih nadomeščamo z novimi, primernejšimi - trajno.

MINIMALNI KATALOG MOŽNIH AKTIVNOSTI OZIROMA UKRE-POV ZA PROMOCIJO ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU

Kako lahko Izboljšamo organizacijo dela in delovno okolje:- organiziranje gibljivega delovnega časa, - prilagodljiva delovna mesta,- organiziranje dela na domu,- omogočanje delavcem, da sodelujejo pri izboljšavah organizacije dela in delovnega okolja, - delitev delovnega mesta,- spodbujanje medsebojnega sodelovanja, - ponudba zdrave hrane med delom,- zagotavljanje pitne vode/nealkoholnih napitkov med delom,- prilagoditev delovnega časa, kot pomoč pri urejanju otroškega varstva,- zagotavljanje skupnih družabnih prosto-rov,- zagotavljanje spodbudnega psihosocial-nega delovnega okolja.

Spodbujanje k zdravim aktivnostim: - pomoč pri kritju stroškov telesne vadbe, - zakup ur za telovadnico, fitnes, bazen, teniško igrišče, karte za smučanje itd.,- pomoč pri organiziranu in kritju stroškov sprostitvene masaže in savne, - organiziranje športa in športnih aktivnos-ti (tekmovanj), - spodbujanje pešačenja in izletništva (or-ganiziranje in pomoč pri organiziranju), - ustanovitev planinskega društva,- izvajanje programov telesne vadbe, - zagotovitev službenega kolesa,- dogovor o uporabi stopnic namesto dvi-gala,- seznanjanje in vzpodbujanje k zdravi prehrani.

UČINKI PROMOCIJE ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU- dolgoročno znižanje bolniškega staleža, - povečanje motivacije zaposlenih in izboljšanje delovnega ozračja, - večja fleksibilnost zaposlenih in njihova pripravljenost za sodelovanje,- poveča se dodana vrednost z večjo kako-vostjo izdelkov in storitev, - povečata se storilnost in inovativnost zaposlenih,- promocija zdravja na delovnem mestu prispeva tudi k boljši javni podobi pod-jetja,- vložena sredstva se povrnejo od 2,5 do 4,8 krat.

alkohola in prepovedanih drog.11. Pridobimo oceno in mnenja o us-treznosti do sedaj sprejetih ukrepov za preprečevanje, odpravljanje in obvlado-vanje primerov psihosocialnih tveganj na delovnih mestih.12. Določimo skupine del z enakimi značilnostmi obremenitev (delo sede, delo v prisilni drži, delo v stresu, delo na terenu, monotono delo, dvigovanje bremen itd.), ter zanje poskušamo določiti cilje (kaj želimo doseči).13. Na podlagi rezultatov, pridobljenih iz aktivnosti, ki so opisane od 4. do 11. točke oblikujemo primerne ukrepe in aktivnosti na štirih osnovnih področjih: - izboljšanje organizacije dela in de-lovnega okolja, - spodbujanje delavcev, da se udeležujejo zdravih dejavnosti,

- omogočanje izbire zdravega načina življenja, - spodbujanje osebnostnega razvoja.14. Izdelamo načrt letnih aktivnosti, ki mora vsebovati za vsako aktivnost vsaj: - opis aktivnosti in kdo jo bo izvedel, - kdaj in kje se bo izvedla/izvajala, - kriteriji oziroma načini za ugotavljanje njene uspešnosti, - predvidena sredstva za njeno izvajanje.15. Izvajanje načrta naj vključuje tudi finančne spodbude in donacije za kritje stroškov družbenih ali športnih dejavnos-ti, prosti čas za udeležbo, tekmovanja in nagrade in druge vzpodbude za sode-lovanje v programih promocije zdravja na delovnem mestu. 16. Načrt promocije izvedemo in zbiramo podatke za spremljanje učinkov.17. Presodimo učinek programa in o ugo-tovitvah obvestimo zaposlene.

14

ZDRAVI ZAPOSLENI POVEČUJEJO DOBIČEK “Promocija zdravja se izplača”► Avtor: Branka Drnovšek Adamlje

Plačil, ki jih delodajalec nameni za zago-tavljanje promocije zdravja delavcev na delovnem mestu, ni mogoče na splošno izvzeti iz bonitet. Pri opredelitvi, ali se ta plačila štejejo za boniteto ali ne, je treba upoštevati dejstva in okoliščine posa-meznega primera v skladu z veljavno opredelitvijo bonitet po Zakonu o dohod-nini. Po Zakonu o dohodnini – ZDoh-2 so obdavčeni vsi dohodki, razen tistih, ki so v zakonu izrecno navedeni kot neobdavčeni oziroma oproščeni plačila dohodnine. Dohodek iz zaposlitve vključuje vsako izplačilo in boniteto, ki je povezana z za-poslitvijo. Boniteta je vsaka ugodnost v obliki proizvoda, storitve ali druge ugod-nosti v naravi, ki jo delojemalcu ali njegov-emu družinskemu članu zagotovi deloda-jalec ali druga oseba v zvezi z zaposlitvijo. V boniteto ne štejejo plačila delodajalca za zdravstvene preglede delojemalcev, plačila delodajalca za cepljenje deloje-malcev, če tako predvideva izjava o var-nosti z oceno tveganja delovnega mesta, plačila delodajalca za zavarovanje deloje-malcev za nesreče pri delu.

Kljub temu pa se lahko delodajalec odloči tudi za ukrepe spodbujanja zdravja na delovnem mestu, saj zdravi zaposleni povečujejo dobiček. Največ namreč stanejo delavci, ki so bolniško odsotni. Če torej zaposlenim plačamo fitnes, vstopni-co za tenis in telovadnico, delavnice za ozaveščanje o zdravi prehrani, delavnice za zmanjšanje stresa na delovnem mes-

SANKCIJE TUDI DO 40.000 EUR»Kaj predpisuje zakonodaja (ZVZD-1) in kakšne so sankcije«► Avtor: Metka Penko Natlačen

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (UL RS, št. 43/2011) - veljati začel 3. decembra 2011.Podzakonski predpisi:• Pravilnik o stalnem strokovnem izpopol-njevanju in usposabljanju na področju varnosti in zdravja pri delu (Ur.l. RS, št. 109/2011),• Pravilnik o dovoljenjih za opravljanje strokovnih nalog na področju varnosti pri delu (Ur.l. RS, št. 109/2011),• Pravilnik o pogojih, ki jih mora izpolnje-vati strokovni delavec za varnost pri delu (Ur.l. RS, št. 109/2011),• Pravilnik o opravljanju strokovnega izpita iz varnosti in zdravja pri delu (Ur.l. RS, št. 109/2011),• Pravilnik o poklicnih boleznih.

Naloge delodajalca v zvezi z izvajanjem ZVZD-1 so:• zagotavljanje varnosti in zdravja svojih delavcev v zvezi z delom,• ocenjevanje tveganj,• sprejem ukrepov za zagotavljanje prve pomoči in varstva pred požarom ter evakuacijo,

• obveščanje delavcev o nevarnostih, o uvajanju novih tehnologij in sredstev za delo,• usposabljanje delavcev za varno delo ,• posvetovanje z delavci in njihovimi pred-stavniki,• poveritev opravljanja nalog VZD stro-kovnemu delavcu in izvajalcu medicine dela,• izdajanje navodil delavcem v zvezi z var-nim delom,• zagotavljanje osebne varovalne opreme,• preverjanje ustreznosti delovnih razmer in okolja (obdobne preiskave škodljivosti, pregledi delovne opreme),• vodenje predvidenih evidenc in obveščanje inšpektorata,• promocija zakona o zdravju in varstvu pri delu.

Novi ZVZD-1 nalaga načrtovanje in izva-janje promocije varnosti in zdravja pri delu.

Delodajalec mora v okviru načrtovanja promocije zdravja na delovnem mestu: • oblikovati načrt promocije,

• zagotoviti potrebna sredstva,• opredeliti način spremljanja izvajanja promocije,• definirati vse potrebne smernice za iz-vedbo,• zagotoviti sodelovanje zaposlenih.

Z globo od 2.000 do 40.000 evrov se ka-znuje za prekršek delodajalec, ki v izjavi o varnosti z oceno tveganja ne načrtuje in ne določi promocije zdravja na delovnem mestu, zanjo ne zagotovi potrebnih sred-stev in ne določi načina spremljanja nje-nega izvajanja.

Nadzor nad izvajanjem določb ZVZD-1 iz-vaja Inšpektorat za delo RS in izreka:

• sankcije za kršitve za delodajalce: globa 2000 do 40.000€,• sankcije za kršitve za delavca: globa 100 do 1.000€,• sankcije za kršitve za samozaposlene: globa 500 do 10.000€,• sankcije za kršitve za prekrške imetnikov dovoljenj za delo na področju VZD: globa 1000 do 20.000€.

tu, masažo, savno, vikend oddih, obisk oz. udeležbo na kulturnih, družabnih in športnih prireditvah, moramo to opredeli-ti v internih aktih. Le tako lahko ta strošek upoštevamo pri zmanjšanju davčne os-nove tako pri dohodnini kot pri davku od dohodka pravnih oseb. Seveda pa morajo te bonitete veljati za vse zaposlene na ena-kem delovnem mestu enako.

15

V EVROPSKI UNIJI VSAKE TRI MINUTE IN POL NEKDO UMRE ZARADI NEZGODE NA DELOVNEM MESTU “Spletno orodje OiRA je pomembno za vključevanje delodajalcev in delavcev v postopek ocenjevanja tveganja na delovnem mestu”► Avtor: Nataša Kramar

V Evropski uniji vsake tri minute in pol nek-do umre zaradi nezgode na delovnem mes-tu ali bolezni, povezane z delom (EU-OS-HA). Za varnost in zdravje pri delu je sicer odgovorno vodstvo, a vendar je najboljše rezultate moč doseči z aktivnim sode-lovanjem vseh delavcev. Spletno orodje OiRA »Online interacitve Risk Assessment« je pripomoček, ki želi delodajalcem in delavcem približati eno najpomembnejših orodij zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu, in sicer ocenjevanje tveganja. Oro-dje je brezplačno, enostavno dosegljivo na spletu in uporabniku prijazno, ciljno usmerjeno in prilagojeno posameznim dejavnostim ter popolnoma prilagodlji-vo. Orodje OiRA uporabnika vodi skozi bistvene faze ocenjevanja tveganja. Pri vsakem izpostavljenem tveganju pa se uporabnik lahko seznani tudi s predpi-sano zakonodajo o zdravju in varnosti.

KORAKI OCENE TVEGANJA:1.Prepoznavanje nevarnosti in ogroženih oseb2. Ocenjevanje in predhodno razvrščanje zveganj3. Odločitev o preventivnem ukrepanju4. Ukrepanje5. Spremljanje in revizija (posoda-bljanje)

DELAVCI LAHKO AKTIVNO SODELUJEJO PRI OCENI TVEGANJ

V orodje OiRA se lahko prijavi vsak, ki ima dostop do računalnika ali pametnega telefona ter elektronski naslov, s katerim se registrira v aplikacijo. Delavce orodje OiRA motivira k aktivnemu sodelovanju pri postopku ocenjevanja tveganja, saj lahko sami raziskujejo spletno orodje, sami izva-jajo ocenjevanje ter se pri tem seznanjajo s tveganji pri delu, ki ga opravljajo. Inter-aktivno orodje OiRA delavce spodbuja k dejavnemu sodelovanju z delodajalci, saj svoje ugotovitve lahko neposredno sporočajo vodstvu ter s tem pripomorejo k izboljšavam v delovnem okolju oziroma na delovnih mestih. Vodstveno osebje pogosto nima rešitev za vse težave v zvezi z zdravjem in varnostjo, medtem ko so delavci in njihovi zastopniki podrobno

seznanjeni in imajo izkušnje s tem, kako se delo opravlja in kako vpliva nanje. Zato morajo delavci in vodstveno osebje tesno sodelovati, da bi našli skupne učinkovite rešitve, kar je pomembno za preprečevanje tveganj.

BREZPLAČNO, ENOSTAVNO, NAMENJENO MAJHNIM

Z vidika delodajalcev gre za to, da dobijo pomoč pri opredeljevanju resničnih težav in pravih rešitev ter da imajo motivirano delovno silo. Z vidika delavcev pa gre za to, da si zagotovijo varnost pred poškodbami pri delu. Orodje OiRA je več kot odličen pripomoček za spodbujanje tovrstnega sodelovanja ter s tem komunikacije in mo-tiviranosti za zdravo in varno!

Orodje OiRA:- brezplačno,- namenjeno mikro in malim podjetjem (do 50 zaposlenih),- enostavno dosegljivo na spletu in upora-bniku prijazno,- ciljno usmerjeno, prilagojeno posa-meznim dejavnostim in popolnoma prila-godljivo,- podprto z razvojem EU skupnosti OiRA.

V Sloveniji smo k projektu pristopili po pozi-tivni oceni Ekonomsko-socialnega sveta ter navdušujočih odzivih že vključenih držav članic EU. Orodje OiRA omogoča malim delodajalcem, da se neposredno vključijo v zagotavljanje varnega in zdrave-ga dela. Prav možnost aktivnejše vključitve delodajalcev, s tem da prevzamejo oprav-ljanje strokovnih nalog varnosti pri delu v svojem podjetju, pa je v slovenski pravni red vnesel tudi Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD; Uradni list RS, št. 43/2011), ki je stopil v veljavo konec leta 2011.

V SLOVENIJI ORODJA ŽE ZA ŠEST POKLICEV

Trenutno so v Sloveniji aktivna orodja OiRA za: delo v frizerski dejavnosti, cest-ni transport, delo v mizarski delavnici, delo v pisarni, čistilni servisi, delo v gradbeništvu.

Do konca leta 2016 pa bodo razvita in ak-tivna še orodja OiRA za dejavnosti: pek, mesar, trgovec, avtoserviser, slikoples-kar/črkoslikar/fasader, elektroinstala-ter, krovec, kovinar, parketar, vulkani-zer, kuhar.Orodja OiRA so dostopna na spletnem naslovu MDDSZ oz. EU OSHA: http://www.osha.mddsz.gov.si/oira-ocenjevanje-tveg-anja in http://www.oiraproject.eu

EVROPSKA UNIJA IN OiRA

Agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) s svojimi aktivnostmi pris-peva k temu, da so delovna mesta v Ev-ropi varnejša, bolj zdrava in produktivna. Strategija Evropske skupnosti za varnost in zdravje pri delu je narekovala razvoj enostavnega spletnega orodja za lažjo iz-vedbo ocenjevanja tveganja kot pomemb-nega načina organizacije preventivnih aktivnosti na delovnem mestu. Več sto tisoč podjetij po vsej Evropi redno ocen-juje tveganja. Analiza raziskav o podjetjih ESENER (http://www.esener.eu) pa je po-kazala, da imajo številna mikro in mala podjetja določene težave pri ocenjevanju tveganja in sprejemanju preventivne poli-tike na splošno. Orodje OiRA naj bi imelo s potencialnim občinstvom v približno 20-ih milijonih mikro in malih podjetij v Evrop-ski uniji (EU-27) ključno vlogo pri preo-blikovanju Evrope v varnejše, bolj zdravo in bolj produktivno delovno okolje. EU-OSHA je z Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti sklenila Memo-randum o razvoju, rabi in vzdrževanju oro-dja OiRA v Sloveniji. Pri pripravi slovenske različice sodelujejo razvijalci orodja OiRA, Ministrstvo za delo, družino, socialne za-deve in enake možnosti, Inšpektorat RS za delo in socialni partnerji.

Obiščite: http://www.oiraproject.eu

16Zloženka je nastala v sodelovanju glasila Veter, ki ga izdaja Podjetniško trgovska zbornica pri GZS, Delavske enotnosti, glasila Zveze svobodnih sindikatov Slovenije in glasila Delavec v obrti in podjetništvu, ki ga izdaja Sindikat obrti in podjetništva Slovenije. Več o projektu: www.gzs.si/skupaj-gradniki-zdravja. Uredila Vida Petrovčič.

17 12/2015

Največji vlagatelji v Sloveniji hvalijo delavce in kritizirajo davčni sistemMed avstrijskimi podjetji v Sloveniji je več optimizma, a Slovenija jih utesnjuje z neustreznim davčnim sistemom, nefleksibilnim delovnim pravom in s korupcijo.

V primerjavi s preteklimi leti avstrijska podjetja v Sloveniji opažajo več optimizma in za leto 2016 napovedujejo izboljšanje gospodarskega stanja, je pokazala anketa Advantage Austria Ljubljana, uradnega predstavništva avstrijskega gospodarstva v Sloveniji. Več kot polovica podjetij pričakuje, da bo prihodnje leto 2016 vsaj tako uspešno, kot je bilo preteklo.

Anketa je bila izvedena med okoli 700 podružnicami podjetij z večinskim avstrijskim kapitalom, ki poslujejo v Sloveniji in zaposlujejo med 15 in 20 tisoč ljudi. S približno petimi milijardami evrov so ta podjetja največji tuji vlagatelj v Sloveniji.

Avstrijci zadovoljni s slovensko delovno silo

Slovenija izstopa po razpoložljivosti, kakovosti, izobrazbi in motiviranosti delovne sile, pravijo pri Advantage Austria. Škoda pa je, da tako dobrega delavca Slovenija kaznuje z veliko davčno obremenitvijo dohodka, izpostavlja direktor Peter Hasslacher.

1

1812/2015

Največja težava je slovenski davčni sistem

Zgornji graf /glej str.17, prikazuje razkorak med pomembnostjo dejavnikov za vlaganje v Slovenijo in zadovoljstvom glede uresničevanja teh dejavnikov. Avstrijska podjetja največji razkorak med pomembnostjo in zadovoljstvom zaznavajo pri davčni obremenitvi dohodkov (to se je še posebej pokazalo v letošnji raziskavi), (ne)fleksibilnosti delovnega prava, korupciji in kriminalu ter plačilni (ne)disciplini podjetij.

V Sloveniji se soočamo z visoko obdavčitvijo dohodkov fizičnih oseb, kjer poleg višjih povprečnih stopenj dohodnine večjo obremenitev pomenijo tudi prispevki za socialno varnost, ki v Sloveniji nimajo t. i. kapice oziroma zgornje meje, nad katero se prispevkov ne bi obračunavalo. Višji dohodki tujih menedžerjev so tako višje obdavčeni, kot bi bili v Avstriji, opozarjajo v družbi Leitner+Leitner, ki že 20 let svetuje avstrijskim vlagateljem v Sloveniji. Ovira za naložbe v Sloveniji je tudi dvojna obdavčitev.

Želijo si večjo predvidljivostAvstrijska podjetja opozarjajo na negotovost zaradi nepredvidljivosti ravnanja davčnih in sodnih oblasti, saj prihajajo iz države, ki ima zelo razvito davčno prakso, je povedala Karmen Demšar iz družbe Leitner+Leitner.Je pa za avstrijske vlagatelje v Sloveniji ugoden sistem obdavčitve pravnih oseb, saj v Sloveniji stopnja davka od dohodka pravnih oseb znaša 17 odstotkov, v Avstriji pa 25. Podjetja v Sloveniji lahko dobijo tudi davčne olajšave za naložbe, raziskave in razvoj.

Neprivlačnost Slovenije za tuje naložbeRaziskava kaže, da so Slovenijo kot privlačno ocenili le štirje odstotki vprašanih. Delež tistih, ki pravijo, da je povprečno privlačna, se je od lani zvišal s 35 na 40 odstotkov. Za približno pet odstotnih točk pa se je povečal delež tistih, ki menijo, da je Slovenija za tuja vlaganja zelo neprivlačna. Vir:Siol.net

19 12/2015

DAVČNE OLAJŠAVE1. Splošna olajšava

Višina skupne splošne olajšave je odvisna od višine skupnegadohodka v letu 2015:

Če znaša skupni bruto dohodek znaša splošna olajšava v evrih/mesečnov evrih/mesečno

nad do0,00 905,53 543,32

905,53 1.047,57 368,22 1.047,57 275,22

2. Osebne olajšave v evrih/mesečnoinvalidu s 100% telesno okvaro 1.471,57olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje 234,92posebna olajšava za rezidenta, ki se izobražuje in ima status dijaka ali študenta 206,42za prvega otroka in za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana 203,08

za vzdrževanega otroka, ki potrebuje posebno nego 735,83

IZRAČUN AKONTACIJE DOHODNINE OD DOHODKA IZ ZAPOSLITVE

za drugega vzdrževanega otroka 220,77za tretjega vzdrževanega otroka 368,21za četrtega vzdrževanega otroka 515,65za petega vzdrževanega otroka 663,09• za vse nadalj nje vzdrževane otro ke se olajšava gle de na višinoza pred ho dne ga vzdrževa ne ga otro ka poveča za 147,44 evra

DOHODNINSKA LESTVICAAkontacija dohodnine od dohodka iz zaposlitve, ki ga

izplača glavni delodajalec, se za leto 2015 izračuna na podlagi Pravilnika o določitvi olajšav in lestvice za odmero dohodnine za leto 2015 (Uradni list RS, št. 94/14

znaša dohod ni na Če znaša neto davčna osno va v evrih/mesečno v evrih/mesečnonad do

0,00 668,44 16 %668,44 1.580,02 106,95 + 27 % nad 668,44

1.580,02 5.908,93 353,08 + 41 % nad 1.580,02 5.908,93 2.127,93 + 50 % nad 5.908,93

PLAČE PO KOLEK TIV NI POGOD BI ZA OBRT IN PODJETNIŠTVO Skladno z 59. členom Kolektivne pogodbe za obrt in podjetništvo (Ur. l. RS št. 92/2013) znaša najnižja osnovna plača od 1. januarja 2015 naprej:

I. tarifni razred II. tarifni razredIII. tarifni razredIV. tarifni razredV. tarifni razred

VI. tarifni razredVII. tarifni razredVIII. tarifni razred

*

PLAČE PO KOLEK TIV NI POGOD BI MED DELAV CI IN DRUŽBAMI DROB NE GA GOSPO DAR STVASkladno s Tarifno prilogo Kolektivne pogodbe med delavci in družbami

drobnega gospodarstva (Ur. list RS, št. 94/2010) znaša izhodiščna plača od 1. februarja 2015 naprej najmanj:

I. tarifni razred 557,38 €II. tarifni razred 635,42 €III. tarifni razred 713,42 €IV. tarifni razred 809,61 €V. tarifni razred 897,36 €

VI. tarifni razred 1.070,16 €VII. tarifni razred 1.215,08 €VIII. tarifni razred 1.449,16 €IX. tarifni razred 1.739,00 €

*Najnižje osnovne plače po tej KP se v mesecu februarju tekočegakoledarskega leta povečajo v višini povprečne letne stopnje rasti cen življenjskih potrebščin preteklega leta glede na predpreteklo leto v RS, v skladu z objavo Statističnega urada RS (SURS).

V obeh razpredelnicah navedenim zneskom je treba prišteti dodatek na skupno delovno dobo (0,5 odstotka za vsako leto delovne dobe), in morebitne dodatke zaradi naporov in težkih pogojev dela.

MINIMALNA PLAČA: Minimalna plača za zaposlenega, ki dela polni delovni čas, je od 1. januarja 2015 naprej določena v

višini bruto 790,73 €.*

Sindikat obrti in podjetništva SlovenijeMartin Muršič, generalni sekretar

586,92 €610,17€641,64€656,37€695,97€797,83€933,63€1046,79€

Ker povprečna letna inflacija v obdobju januar - december 2014 v primerjavi z obdobjem januar-december 2013 ni presegla 0,5 %, so najnižje osnovne plače po tej kolektivni pogodbi in osnovne plače delavcev za leto 2015, za mesec januar in naprej, enake.

209/2015

SINDIKALNA LISTA- DECEMBER 20151. Dnevnice :

1.1. Dnevnice za drobno gospodarstvo

15,02 €7,51 €

(od 01. 12. 2010 naprej):- cela dnevnica, nad 12 do vključno 24 ur - polovična dnevnica, nad 8 do 12 ur - znižana dnevnica, 6 do 8 ur 5,26 €

1.2. Dnevnice za obrt in podjetništvo

17,00 €8,50 €

(od 01. 07. 2010 naprej):- cela dnevnica, nad 12 do vključno 24 ur - polovična dnevnica, nad 8 do 12 ur - znižana dnevnica, 6 do 8 ur 6,20 €

2. Kilometrina:Za prevoz na službenem potovanju z lastnim prevoznimsredstvom znaša povračilo stroškov prevoza zavsak kilometer: 0,37 €

3. Nadomestilo za ločeno življenje:- po KP za obrt in podjetništvo ter po KP med delavci

in družbami drobnega gospodarstva 334,00 €

4. Prenočevanje:Stroške prenočevanja dobi delavec povrnjene v višinizneska na predloženem računu.

5. Regres za prehrano (za dan prisotnosti na delu):4,90 €- po KP za obrt in podjetništvo (od 01. 01. 2012 naprej)

- po KP med delavci in družbami drobnega gospodarstva (od 01. 12. 2010 naprej) najmanj 3,56 €

6. Prevoz na delo in z dela:- po KP za obrt in podjetništvo (od 01. 07. 2010 naprej):

v višini 100% cene javnega prevozaČe ni možnosti javnega prevoza, znaša povračilo stroškov prevoza za vsak kilometer (od 01. 07. 2010 naprej): 0,18 €

- po KP med delavci in družbami drobnega gospodarstva (od 01. 12. 2010 naprej): v višini 65% cene javnega prevoza.

Če ni možnosti javnega prevoza, znaša povračilo stroškov prevoza za vsak kilometer (od 01. 12. 2010 naprej): 0,15 €

7. Nagrade dijakom in študentom na praktičnem usposabljanju:letnik dijak študentprvi 90,00 € 170,00 €drugi 120,00 € 170,00 €tretji in četrti 150,00 € 170,00 €

Nagrade ne izključujejo štipendij.

8. Jubilejne nagrade:a)

član SOPS: nečlan:po KP za obrt in podjetništvo(od 01. 01. 2014 naprej):- za deset let delovne dobe

pri zadnjem delodajalcu 611,62€ 458,72€- za dvajset let delovne dobe

pri zadnjem delodajalcu 917,43€ 764,53€- za trideset let delovne dobe

pri zadnjem delodajalcu 1.223,24 € 1.070,34 €b)

611,62€po KP med delavci in družbami drobnega gospodarstva:- za deset let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu - za dvajset let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu -za trideset let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu

9. Odpravnina ob upokojitvi:- po KP za obrt in podjetništvo ter KP

med delavci in družbami drobnega gospodarstva 3058, 10€ (oziroma v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to zanj ugodneje)

10. Solidarnostna pomoč: 1529,05 €

11. 798,64€

Regres za letni dopust:- po KP za obrt in podjetništvo najmanj - po KP med delavci in

družbami drobnega gospodarstva najmanj 798,64 €največ 1078,41€

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je znašala povprečna mesečna plača na zaposleno osebo v podjetjih in drugih organizacijah v

Sloveniji v oktobru bruto 1540,58 € oziroma neto 1004,34€, za obdobje VIII-X pa bruto 1529,05 € oziroma neto 998,38 €.

Sindikat obrti in podjetništva SlovenijeMartin Muršič, generalni sekretar

917,43 €1223,24€

"Dostojanstvo in veličina človeka je v tem, da s svojim razumom spozna različne možnosti, jih presodi in se svobodno odloči za to, kar se mu zdi prav." Alojzij Šuštar

SOPS Sindikat obrti in podjetništva SlovenijeGlavni odbor, Malgajeva 5, 1000 Ljubljana,

tel.: 08/205 26 83, faks: 08/205 26 84, e-naslov: sops@siol.net

delavci v ObrTi in pOdjeTnišTvupOSTaniTe člani SindikaTa!

Sindikat obrti in podjetništva Slovenije - SOPS je edina interesna organizacija delavcev v obrti in podjetništvu, ki je podpisnik obeh kolektivnih pogodb (Kolektivne pogodbe za obrt in podjetništvo in Kolektivne pogodbe za drobno gospodarstvo), ki urejajo vaše plače in nadomestila: regres za dopust, regres za malico, povračila stroškov prevoza na delo in iz dela, višino dnevnic, kilometrino, terenski dodatek, solidarnstne pomoči, jubilejne nagrade itd. ter ostale pravice iz dela, vključno z dopustom.

Da boste lahko vplivali na svoj materialni in socialni položaj,vas vabimo, da se nam pridružite!

Člani sindikata imajo zagotavljeno brezplačno pravno pomoč pri uveljavljanju njihovih pravic iz delovnega razmerja in mirno reševanje sporov iz delovnega razmerja ali iz statusa samozaposlenosti, s pomočjo mediacije ali arbitraže.

Skupaj bOmO mOčnejši!Za podrobnejše informacije o včlanitvi v Sindikat obrti in podjetništva in njegovem delovanju se obrnite na območno organizacijo sindikata, ki vam je najbližja:Osrednjeslovenska območna organizacija Parmova ulica 51, 1000 LjubljanaTel.: 01/ 300 01 00Faks: 01/ 300 01 07E-naslov: obm.lj@zsss-sindikat.si

Območna organizacija GorenjskaPoštna ulica 4, 4000 KranjTel.: 04/ 201 78 50Faks: 04/ 201 78 55E-naslov: danica.mohoric@sindikat-zsss.si

Območna organizacija Primorska in Notranjska Partizanska 15, 6210 SežanaTel.: 05/ 730 23 50Faks: 05/ 734 41 99E-naslov: bojan.kramar@sindikat-zsss.si

Območna organizacija SavinjskaGledališka 2, 3000 CeljeTel.: 03/ 425 57 00Faks: 03/ 425 57 15E-naslov: mojca.stropnik@sindikat-zsss.si

Območna organizacija PomurjeKardoševa 2, 9000 Murska SobotaTel.: 02/ 522 37 40Faks: 02/ 522 37 45E-naslov: joze.turkl@sindikat-zsss.si

Območna organizacija Podravje in KoroškaNeratova ulica 4, 2000 MariborTel.: 02/ 234 83 02Faks: 02/ 234 83 13E-naslov: breda.crncec@sindikat-zsss.si

Šaleško-savinjski sindikati Prešernova cesta 1, 3320 Velenje Tel.: 03/ 898-27-50, 03 / 898-27-51Faks: 03/ 898-27-61, GSM: 041/ 738-141 E-naslov: salesko.savinjski.sindikati@gmail.com

Območna organizacija Spodnje PodravjeČučkova ulica 1, 2250 PtujTel.: 02/ 771 67 11Faks: 02/ 771 67 15E-naslov: zvonka.kolednik@sindikat-zsss.si

Območna organizacija Dolenjska, Bela krajina in PosavjeCvelbarjeva 3, 8000 Novo mestoTel.: 07/ 337 58 10Faks: 07/ 337 58 21E-naslov: oodbkp@sindikat-zsss.si

ObveSTilOmirnO reševanje SpOrOv v ObrTi in pOdjeTnišTvu

Delodajalce, ki opravljajo obrtno dejavnost in obrti podobne dejavnosti in druge delodajalce, ki so člani Združenja delodajalcev obrti in podjet- nikov Slovenije – GIZ, ter pri njih zaposlene delavce vabimo, da se v primeru medsebojnih individualnih in kolektivnih sporov, preden izberete drago, dolgotrajno in negotovo rešitev na sodišču, poslužite mirnega reševanja sporov s posredovanjem ali arbitražo, ki vam ga zagotavljata:

Sindikat obrti in podjetništva Slovenijein

združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije – Giz.

Za podrobnejše informacije se obrnite na:

sops Sindikat obrti in podjetništva SlovenijeGlavni odbor, Malgajeva 5, 1000 Ljubljana, tel.: 08/205 26 83,

faks: 08/205 26 84e-naslov: sops@siol.net

SOPS Sindikat obrti in podjetništva SlovenijeGlavni odbor, Malgajeva 5, 1000 Ljubljana,

tel.: 08/205 26 83, faks: 08/205 26 84, e-naslov: sops@siol.net

del dOHOdnine nameniTe SindikaTu!

Vsak davčni zavezanec, ki plača dohodnino, lahko delček te dohodnine (do 0,5 odstotka) nameni namesto v državno blagajno za financiranje različnih humanitarnih, kulturnih in drugih splošno koristnih društev, or-ganizacij in sindikatov. Za to mora samo izpolniti poseben obrazec »Zahteva za namenitev dohodnine za donacijo« in ga poslati na na-slov Davčna uprava RS, p. p. 107, Davčna ulica 1, 1001 Ljubljana, ali na svojo davčno izpostavo.

dOnacija vaS nič ne STane!Vsi, ki se boste odločili nameniti del dohodnine Sindikatu obrti in podje-tništva Slovenije, nam sporočite vaš naslov na tel. št.: 08/205 26 83 ali na e-naslov: sops@siol.net in poslali vam bomo že izpolnjen obrazec, ki ga morate le še podpisati in poslati na omenjeni naslov davčne uprave.V sindikatu bomo ta sredstva namenili za solidarnostne pomoči delav-cem, ki živijo v težkih socialnih razmerah ali pa so utrpeli posledice ele-mentarne nesreče. Za vašo donacijo se vam v imenu delavcev že vnaprej zahvaljujemo!

Marko Juhant