glasilo mravljice, mravljice 2011/12

UVODNIK

Svet, gledan z otroškimi očmi, je svet bujne domišljije, igrivih rim, hudomušnih zgodb in nenavadnih misli. Je svet pisanih barv in nadebudnih domislic, kasneje pa že prežet z majhnimi ali velikimi težavami, s katerimi se srečujejo mladostniki. Ta svet smo letos ujeli v naš objektiv z upanjem, da bi vsak, ki bo listal po Mravljicah, našel delček tudi zase in ta svet doživel v vsej svoji polnosti. Ustvarjalnost je vrednota, ki jo je še kako potrebno razvijati, spodbujati in nadgrajevati. S tem namenom je nastalo tudi letošnje literarno glasilo, poleg tega pa otroci svojo kreativnost izražajo tudi na naših šolskih prireditvah, novoletnem bazarju, likovnem in fotografskem natečaju. In tako je mozaik sestavljen.

Usoda je hotela, da smo na začetku šolskega leta za vodilo literarnega natečaja izbrali ravno verz Marka Pavčka, sina Toneta Pavčka: PESEM JE SRCE, ČE GA IMAŠ. Toplina, srčnost in človečnost so vrline, ki jih je potrebno poudarjati in negovati, zato smo se odločili za vodilo, ki spodbuja k pisanju o življenju, dobrem, pozitivnem. Učenci in učenke so celo leto marljivo, pridno ustvarjali in njihove plodove smo zbrali v posebnem poglavju. Nagradili smo eno delo na predmetni in eno na razredni stopnji.

Tone Pavček, klasik slovenske mladinske književnosti, esejist, prevajalec in urednik, priljubljen tako med otroki kot tudi odraslimi, nas je zapustil 21. oktobra 2011. V slovo smo mu v šolski knjižnici posvetili literarni popoldan in se tako skozi njegove pesmi, tankočutno in s srcem, spominjali njegovega dvakratnega obiska naše šole. Znal je s humorjem in optimizmom navduševati otroška srca in jih z neverjetnim mladostniškim elanom pridobiti na svojo stran. S svojimi globokimi mislimi o življenju se je dotikal tudi sveta odraslih in nas s svojo refleksivno prozo popeljal k razmišljanju o nas samih.

Imela sem srečo, da sem Toneta Pavčka osebno spoznala pri izdelavi svoje diplomske naloge, ko sem z njim opravila intervju. Izžareval je neverjetno energijo, hudomušnost, optimizem, toplino, neposrednost in človečnost. Rad je imel življenje. Presenetila me je njegova izrazita karizma. Bil je izjemno naklonjen otrokovemu svetu in njegovo spoštovanje do tega sveta se da čutiti prav v vseh njegovih številnih delih. Verze in rime je kar »stresal iz rokava« in se pri tem navihano in hudomušno smejal. In vendar je kljub težkim in grenkim preizkušnjam ohranil pozitiven pogled na življenje, zato na samem začetku glasila objavljamo njegove spodbudne besede, ki govorijo v prid dobremu, pozitivnemu, v prid življenju.

Metka Rogelja, urednica glasila in avtorica slike v ozadju

Ne verjemite njim, ki vam pravijo: Ta svet je grozen, grob, grd. Ni res. Res je, da je lahko še hujši. Toda za vas je to vaš edini svet, edini, ki v njem živite, da se v njem udomite in ga v dobrem naravnate po svoji podobi.

Ne verjemite tudi njim, ki vam pravijo: Življenje je trdo, trpko in težko. Ni res. Res je, da je lahko še hujše. Toda za vas je to življenje edino, enkratno in neponovljivo. ...Vaše je, da iz njega naredite vse, kar je v dobrem mogoče.

Ne verjemite komurkoli in karkoli. Verjemite pa, če morete, moji zgodbi:Nekoč, pred leti, ko me je kot strela z jasnega zadelo hudo, mi je star mož, živi modrec, dejal: »In nikar se odslej ne boj življenja!« Tako zdaj jaz govorim po njem podobne besede za vas: Ne bojte se življenja! Naj pljuska v vas z vso silo in v vse žile, naj vas nese ali zanese, le ne pustite, da vas spodnese. In imejte ga radi, da bo tudi ono, življenje, imelo rado vas!

Tone Pavček

V ozadju: Sončni zahod Poline Pavlovič, 7. a

4

Mravljice, mravljice ... 2011/12

Neža Mikuletič

PAVČKOVI POSVETILI OB OBISKU PRI PODELITVI PRIZNANJ ZA BRALNO ZNAČKO LETA 1989 IN

1999

NE GRE DRUGAČE,PAVČKA MORAŠ IMETI RAD!

5

Mravljice, mravljice ...2011/12

Tone Pavček se je ob svojem prvem obisku na naši šoli leta 1989 na zaključni prireditvi ob podelitvi bralne značke srečal s tekmovalci za bralno značko oz. z ‘značkarji’ (tega leta je bilo pridnih bralcev od 1. pa do 8. razreda kar 492!), o svojih mislih in občutjih pa je spregovoril tudi z učenkami in učenci novinarskega krožka. Tako je pod mentorstvom učiteljice slovenščine, gospe Ravbar, v šolskem glasilu Bodika 1988/89 izšel intervju, v katerem nam je priljubljeni otroški in mladinski pesnik med drugim zaupal:

• o svoji prvi pesmi: »Prva moja objavljena pesem je bila Sonet o Cankarju. Tisti občutek, veste, ponos, ko prodreš v tisk, imenitno! /…/V istem času sem napisal tudi pesem O Zvezdah. Takrat mi je bilo 18 let in bil sem zaljubljen, tako da se mi je zdela ta humoreska super, a sedaj vem, da je tudi ta slaba. Vseeno jo smatram za svojo prvo pesem.«

• o tem, zakaj piše pesmi:»Moram reči, da imam rad mularijo. Moje pesmi niso beg v svet otroštva. Mislim, da je v meni ostalo nekaj otroške lumparije. Po življenju pišem.«

• o mladih bralcih:»Rad potujem po šolah, saj se ob otrocih bogatim, čutim neko radost. Vesel sem, da je mladost neuničljiva in sem tudi jaz lahko del neke resničnosti.«

• o navezanosti na zemljo in svoji kmetiji na Primorskem:Doma zemlje nismo imeli, vedno pa me je privlačila. /…/ Preko zemlje najde človek kontakt z vsem ostalim. /…/ Blizu Sečovlja pri Portorožu imam 750 trt in oljke. Najprej so me sosedje gledali nezaupljivo, kmalu pa so me sprejeli za svojega. Ta trdota Primorske – skale in burja, me zaposlujeta fizično, tako da imam potem čistega duha. Pesniško pa me navdihujejo mehkoba in obline valovite Dolenjske. »

Vabi

lo n

a za

klju

čno

prire

dite

v ob

po

delit

vi b

raln

ih z

načk

, 199

9

V slo

vo To

netu

Pav

čku,

šolsk

a kn

jižni

ca, 2

6. 10

. 201

1

6


OTOK ZLATIH KOPREN

Nekoč velik junak živel,zaklad on iskat je odšel.Dvajset mož z njim je šlo,

vkrcali so se na veliko ladjo.Na cilj pripluli čez Morje Siren,

izkrcali na Otoku Megličastih kopren.Deset mož je v globine šlo,deset pa si je ušesa mašilo,eden sam tam poslušal je

čudovito, lepo petje.

Pojdi z menoj,prelep junak moj!Po globinah morja

bova plavala.Zakaj bi na iskanju ostal?

Kralj ti bo t'ko al' t'ko vse pobral.Prelep junak moj … bova plavala … z menoj! Reci ja …

Ne!

Prepluj Morje Siren,na Otok Megličastih kopren,zlate slapove za njimi odkrij!

Svetlikajoč pohlepzgrabi te spet,

ti pa se nam upri,glavo dvigni!

Junak se je umaknil stran,da bi naredil plan.

Ostalih deset našlo je slap,za njimi svetlikajoč zaklad.

Pohlep jih je vse zajel,spopad hud se je vnel.Zato v tej hudi uri nemiliso se med seboj pobili.

Junak je prišel nazaj,videl trupla, spraševal zakaj.Nato pa se mu je posvetilo,

kaj lahko naredi zlato.Tovariše je umil, pokopal,

cvetje na grobove dal.

Nihče se zlatu ni uprl!Če jim boš sledil, boš umrl!

Pod slapom se je junak umil,za sijaj se ni zmenil,

čeprav zlato ga je tam vabilo,s svojim sijajem ga dražilo.V svojo domovino je odšel,

z majhnim čolnom plul, uspel.Z Otoka Zlatih kopren,

preko Morja lepih Siren,sreča ga je spremljala,

nikoli zapustila,od takrat pa doma

je namesto zlatavladala le sreča.

Prepluj Morje Siren,na Otok Zlatih kopren,srečne slapove najdi,zaklad za njimi pusti!

Adriana Ronkali, 7. a

Nagovor gospe ravnateljice

Razkošje in bogastvo so otroci, neizmerno bogastvo in razkošje so ustvarjalni učenci, ki ob vseh dejavnostih in pouku najdejo čas za umetnost. V sebi poiščejo pesnika, pisatelja, ilustratorja, fotografa in sprostijo ustvarjalnost, da privre na dan. Besedno umetnost izražajo ob materinščini tudi v italijanskem in angleškem jeziku. Tako dobimo ob koncu šolskega leta dragoceno glasilo, ki je kot fina idrijska čipka. V sebi nosi sporočila množice učencev, ki potrjujejo vizijo naše šole.

Ob izidu glasila iz srca čestitam vsem učencem in mentoricam, ki so sodelovali pri nastajanju glasila.

Mirjam Bratož

Natalija Komel, 3. a

7


ŠOLA

V šoli se učimo in se veselimo.Učiteljica kriči,

ker ne mara, da kričimo mi.Potem se umirimoin vsi lepo sedimo.

Drugo uro je malica,po kosilu pa nas ima učiteljica Marica.

Lana Batič, PB 3.a

ŠOLAV šoli vsi smo pridni, a

pri učiteljici strogo vidni.

Red in disciplina, tostroga so šolska pravila.

Če se pridno ti učiš,za vsako oceno pohvalo dobiš.

Graciella Nikolić, 4. a

V ŠOLI

V šoli je pri slovenščini mali medvedek Jan klepetal. Pa ga je učitelj opozoril: »Jan, boš šel ven in se pogovoril z ravnateljico!«Potem pa se je oglasil Toni: »To ni pravično. Vsak dan nas opozarjate!«Ko je bilo konec pouka, je šel Jan domov. Mama mu je dala ribo. Potem je stekel na vrt in se igral.

Pia Rijavec, PB 3.a

Katarina Miklavec, 8. a

Petra Rebek, 8. b

Andrej Gorjan, 8. a

Eileen Bucik, 8. b

Gregor Gobec, 8. c

8


OTVORITEV ERJAVČEVE SPOMINSKE SOBE14. 3. 2012

Ilustracije Neže Mikuletič:• žaba • Fran Erjavec v različnih

življenjskih obdobjih.

Rokopisna zapuščina pisem s Simonom Gregorčičem, Franom Levstikom in Josipom Jurčičem.

Kozlerjev zemljevid, kjer so označeni kraji, kjer je Fran Erjavec živel in delal.

Razglednice iz Erjavčevega časa in njegovi portreti.

9


Velik Erjavčev portret, sestavljen iz živalskih sličic, ki krasi središče sobe.

Maskota naše šole: mravlja.

Najdragocenješa izdaja Domače in tuje živali v podobah: Slovenskej mladini v poduk in kratek čas (1868 - 1873), po Levcu “prava zlata knjiga”

Gradivo za Mega kviz, izdaje Erjavčevih knjig po letu 1940, origami žabice učencev 6. razredov.

Celostna podoba šole: kazalke, diplome, priznanja, publikacije, znak šole.

LITERARNI KLUB“Naš literarni klub je majhna skupina ljudi, ki uživa v pisanju, branju in ocenjevanju

poezije. Vsak od nas je napisal že spremno besedo in dokazal, da lahko izbira poezijo, primerno vsaki temi”.

Ob snovanju ideje, kako naj bi izbirni predmet literarni klub sploh izgledal, sem si pravzaprav želela ravno to, kar ugotavlja

Jakob v zgornjem navedku. Torej, da bi udeleženci tega predmeta še intenzivneje hlastali po poeziji, umetnosti in kulturi, jo tehtali, ocenjevali, kovali v zvezde, izločali, zbirali, predvsem pa izbirali. In to po svojih kriterijih, ki so samo njihovi in ki jih znajo utemeljiti ter jih zagovarjati ob vsaki priložnosti.

Učenci so sestavili pesniško zbirko z desetimi pesmimi slovenskih avtorjev na določeno temo, napisali spremno besedo o razumevanju in doživljanju pesmi ter ustvarili lastno pesem, povezano z dano temo. Mojca se je v svoji nalogi največ “zamudila s pesniško zbirko Nevihta sladkih rož, saj je imela daleč največ strani”.“Bilo jih je okoli petsto, a me to vseeno ni motilo, saj mi je bila ta zbirka najbolj všeč. V njej najdeš vsako pesem, ki ti jo srce poželi,” spoznava.

Kako lahko pesem bralca zavaja, ga vleče za nos, ugotavlja Mateja: “Zdelo se mi je skoraj neprijetno, da me je pesem zavajala”, ko je govorila o tem, da pesem Petra Svetine Vsakdanje geometrije govori o fantu, ki na avtobusni postaji ne čaka dekleta, temveč mestni avtobus št. 7. “Potem sem se zamislila in ugotovila, da bi bila poezija bolj razgibana, če bi bilo več takšnih “razigranih” pesmi. Vendar je poezija svet zase,” zaključuje.

Novembra smo si ogledali gledališko predstavo Kdor sam do večera potuje skozi svet (Simon Gregorčič) v Slovenskem narodnem gledališču v Novi Gorici. Svoje vtise so učenci tudi predstavili:

“Ker sem si predstavo že dvakrat ogledala, imam o njej že prav izdelano mnenje. Predstava mi je všeč, ima veliko zapletov in je zelo približana resničnemu življenju tedaj. Igralci so svoje vloge izjemno

dobro igrali. Ne glede na vse je zame osebno ta predstava malce preveč duhovno (versko) usmerjena.” (Lora)

“Predstava je bila zanimiva, še posebej zato, ker redko obiskujem gledališče. Igralska zasedba mi je bila všeč, ampak mogoče mi ni bil ravno všeč 'stil' predstave. Všeč mi je bila tudi zato, ker

je bila v predstavi predstavljena pesem Soči, ki smo jo natančno obravnavali v šoli.”(Mija)

“Predstava mi je bila nekako všeč, ampak ni pa bila čisto po mojem okusu, saj je delovala depresivno in je pokazala vsa čustva Simona Gregorčiča. Sicer pa

je bila dobro odigrana.”(Hana)

“Na splošno mi je bila všeč, čeprav je res za malo starejše

(srednješolce). Igralci so bili dobri, ker so znali dobro pokazati Gregorčičeva čustva in mislim, da jih je vsak lahko začutil. Lepo je bilo tudi ozadje – fotografije in posnetki, še posebej ob recitaciji pesmi Soči.

Zgodba je bila kar malo preveč žalostna, a je verjetno tudi Gregorčič v svojem življenju občutil prav toliko žalosti in stiske.”

(Katarina)V okviru priprav programa za šolsko prireditev ob kulturnem dnevu smo obiskali Ljubljano in oblikovali posnetke o Prešernu, njegovem življenju in ustvarjanju v Ljubljani. Učenke so same posnele in zmontirale posnetke. Učenci so pisali svoje zgodbe ob animiranem filmu, izmed katerih smo izbrali eno – Živalski praznik in jo posneli. Tako kot na tej prireditvi so tudi ob otvoritvi Erjavčeve spominske sobe učenci nastopili s svojimi avtorskimi pesmimi in umetniškimi prispevki z elementi plesa, igranja inštrumentov in slikanjem.

Aprila so se učenci udeležili delavnice kreativnega pisanja kratke zgodbe s pisateljem Milanom Petkom Levokovom, ki je potekala v okviru Goriških dnevov knjige in v organizaciji založbe Educa. Srečanje je potekalo v Mladinskem centru Nova Gorica. Naša šola je bila edina osnovna šola, ki je sodelovala v delavnici.

V mesecu maja pa so nastopili s svojim lastnim kulturno-umetniškim programom izven šole, in sicer v Goriški knjižnici Franceta Bevka v Novi Gorici in se tako kot mladi ustvarjalci predstavili še svojemu mestu.

Nik pravi, da je literarni klub predmet, v katerem se spodbuja umetniško ustvarjanje. Eva pa dodaja: “Ustvarjanje je nekaj, česar ti nihče ne more vzeti. Če ljudje ne bi ustvarjali, bi bilo vse tako dolgočasno in brez smisla.”

učenke in učenci izbirnega predmeta literarni klub in njihova mentorica Zvonka Kajba

12


Jakob Kovačič:ŠKABRIJEL

Na vrhu sedim zdaj,ko mirno vse je,

a spomin ostane.

Tu bilo je veliko gorja,krvavi škrat je zemljo obarval,

krogle ognjene so tu letele,

tu naši fantje so se bojevali,tu so sovrage klali,

a tudi sami so padali.

Tu bila je avstro-ogrska zastava,še lahova tu je stala

in naša rdeča zvezda je tu plapolala.

A zdaj ta hrib mirni krasi naša zastava,polna ponosa in poguma,

a vsaj za zdaj.

A jaz vem,da bodo žvenketala jekla,

da bodo spet se stari sovragi vrnili.

Tudi vem, da fantje bodo vstali,

neustrašni, pogumni in mogočni.

A kaj, ko zgodovina ponovi se,nova zastava bo tu plapolala,ta zemlja bo zmeraj škrlatna,

zmeraj ožgana in za zmeraj zaznamovana.

Na vrhu Škabrijela sedim zdaj,ko mir je še,

a vem, a vem, da nevihta bliža se ...

Mateja Jelaska Čefarin:SENCA

Jaz sem kot senca,kot duh, ki ga ni.

Nihče me ne gleda,nikomur mar ni.

Navajen sem že teh mlačnih ljudi,temačnih oseb,ki mimo strme.

V srcu cvetim,a kaj, ko ne smem,zatiram cvetoče si

svoje srce.

Nimam izbire,takšen je svet,

drugačne manireso tukaj obet.

Navajen sem teh temačnih oseb

in mrkih pogledovbrez iskrice v očeh.

Zdaj gledam skozi okno,tam vse je temno.Ni svetlega neba,le oblačno nebo.

Jaz nimam izbire,pač takšen je svet,drugačne manire

so tukaj obet.

Še zdaj ne razumem,zakaj takšen sem,

ne ljubljen, razumen,kot duh, ki je sen.

Vsi me sovražijo,ko vedel bi, kaj,radi me žalijo,

a le zakaj?

Nimam izbire,takšen je svet,

drugačne manireso tukaj obet.

Ana Varadin:SREČA

Sreča je različna,včasih je modra,

včasih pa ti dela kodre.

Sreča se lahko hitro spremeni v nesrečo.

Ko se ti več ne nasmeji,je kot, da ti življenje zaspi!

Ko pa srečo prebudiš,še samo drema.

Iz postelje nikoli ne prihiti,razen ko nekaj dobrega pridiši!

Mija Pisk:S TEBOJ

S teboj v sanjah se smejim,s teboj zjutraj se prebudim.

S teboj zajtrk rada jem,s teboj vsak dan v kino grem.

S teboj čakam sončni zahod,s teboj počutim se kot labod.

S teboj vsak večer zaspimin vse le to, ker zate živim!

Mojca Fortunat:PODOBA VRANA

Podoba vrana.Povsod.

Lahko jo odmislim, a misli se vedno znova vračajo k njej.In ravno tako se vedno znova sprašujem:

Kaj pomeni?

Potem se zavem.

Smrt. Slike živali: Polina Pavlovič, 7. a

13


Hana Beltram:NOVODOBNA TURJAŠKA ROZAMUNDA

Pred računalnikom sedivelika je več kot pet pedi!

Turjaška Rozamunda ji je ime inin po telefonu kliče se.

Snubci jo čakajo pred domačim blokom,a ona jih odžene z glasnim jokom.

Njeno srce bije le za enim,če z njim ne bo, ne bo z nobenim.

Tako jo je kot frendico dodalin jo kmalu tudi v živo spoznal.

Seveda ga ni odklonila,ampak se je z njim poročila.

Vsak večer je na fb-ju četal,za drugimi šjorami se je metal.

Rozamunda spremenila je svoj lookin tudi sama šla je četat na facebook.

Tam je odkrila,da njen dragi drugo je spoznalin ji svoje srce dal.

Nič ni blefirala,temveč ga je takoj blokirala.

Nato se je prijavila na spletne zmenkarije,med tem je jedla sladkarije.

Tam lepšega si je dobila,njega pa je zapustila.

Mojca Fortunat:FANT Z MAČJIMI UŠESI

Bil si. Fant z mačjimi ušesi.Zakaj si imel mačja ušesa, ne vem.

O tvojem imenu je bilo vse, kar sem izvedela: ''Ne povem.''A vendar, rekli so, da si čuden.

Slepo sem jim zaupala, jih ubogala, jim sledila in te poniževala,kot so te oni.

Potem si se nekega dnemenda vrgel pod vlak.

Ni čudno, saj si bil zmešan, so rekli.Zanje je case closed.

Še veš, da imajo seznam vseh tistih, ki so drugačni, tistih, ki bodo njihove žrtve?Sedaj sem tudi jaz na njem.

Razumem te.

Mija Pisk: NARAVA

Šumenje potoka v daljavi,pesem ptic mi roji po glavi.

Listje elegantno pada na tla,raj kot na koncu sveta.

Rože tiho in počasi cvetijov pričakovanju, da kot ogenj vzplamenijo.

Živali lepo okrog skakljajo,to le one znajo.

A le bežen spomin imam na ta dan,dan, ki bil je kot iz sanj.

Ampak nekaj vem zagotovo, mi pravi,bila sem v raju, bila v naravi.

Lora Stefanova:GOZDIČEK NA VRHU HRIBA

Vsak dan grem mimo tebe,znova in znova,dan za dnem.

Nikoli se ne ustavim,nikoli pogledam,

vem le,da si tam

na vrhu hriba.

Vsakič, ko grem mimo,slišim liste šušljati,

zajce skakljati.Slišim veverice kramljati

ter ptice letati.

Vendar se ne ustavim,saj se bojim,

da prevzel bi mein jaz izgubil bi se.

Eva Mavrič: NESREČA

Nesreča se zgodi,ko za pričakovati je ni.

V srcu nas tišči,zleteli radi bi.

Daleč od tega sveta,ki nima usmiljenja.

Tam lepo nam bi bilopozabili bi na vse zlo.Ko pa vrneš se nazaj,tu gotovo ni več raj.

Spomniš se na novi dan,z dosti sreče posejan.

Slike živali: Polina Pavlovič, 7. a

literarno popoldne v mestni knjižnici, 15. 5. 2012

14


Mateja J. Čefarin, Mojca Fortunat: NAŠA ŠOLA

Naša šola se imenujepo velikem pisatelju.

Mravlje rad proučuje,z živalmi prijateljuje.

Kot deček se je za žabami podil,v veliki blatni mlaki jih lovil.

Prebiral knjige, se učil,zato vse znanje o živalih je vpil.

Bil je velik literat,slovenski velik preobrat.

Fran Erjavec mu bilo je imezdaj ponos v naših srcih tli,

velik za nas, ljudi.

Ni bil ne kmet in ne meščan,v svojem delu podkovan.

Oče ljubil je cvetice,mati pa sovražila gredice.

»Zakaj pa tole tam stoji?«je vsakič godrnjala.

»To sploh nima vrednosti,«je zatrjevala.

Erjavec se na tole ni oziral,po Rožniku svoje rož'ce je nabiral.

Oče ga pri delu je podpiral.

Kmalu si ustvaril je družino lastno.A tudi zdaj

življenje ni bilo prekrasno.

Pisal knjige, spise je.Za otroke, take o živalih.»V poduk in kratek čas,«se glasil naslov njih je.

Kasneje je študiral, pisal,brez prestanka, kar naprej.

Ni se vdal v usodo,ampak je ustvarjal kakor prej.

On je zgled naš, prav zares,Ponosni smo, da ga poznamo,

saj kljub življenju težkemunjegov značaj

v glavi mi imamo.

Katarina Pegan:PTICA

Nik Erzetič:NAJDALJŠI POGLED

Gledam v daljavo,a jaz ne gledam tja.

Pred očmi se mi vrtijo slike.Vidim zgodbe domišljije,vidim srečo, vidim žalost.

Vidim vse, kar je bilo,vidim, kaj morda še bo.In preslišim vse besede,

ki jih pr'jatli rečejo.Saj zdaj mislim jaz po svoje,

in misli te vam tuje so.

Nik Erzetič:SILAM NARAVE

Sonce se joče! Mogočno žareče!Čemu siješ, čemu greješ nas, ljudi?Kdo ti dal je to nalogo za vse dni?

A ti sploh kdo veli, presvetleče?

Veter vršeč, veter hrumeč in vihrav!Čemu pihaš, čemu veješ veter ti?

Kdo ti ukazuje tole delati?Je sploh človek, ki ustavit bi te znal?

Verjetno vidva Božja sta poslanca.Ni je sile bolj močnejše, vam slava.Od Boga vam odprta je daljava!

In ni močnejšega od vaju znanca,in zato naj človek se le pazi,

da bes mogočni vajin ga ne skazi!

Jakob Kovačič: NARAVA

Hribovi tvoji so bodri in zeleni,reke tvoje brdke in radostne,gore tvoje bele in mogočne.

Vse nas s svojo lepoto slepiš,vse nas s svojo čistočo obdariš,vse nas s svojimi zvoki počastiš.

A mi smo te zanemarili,tvojo lepoto uničili,

tvojo čistočo oskruniliin tvoj glas utišali.

Slike živali: Polina Pavlovič, 7. a

15


Katarina Pegan:NOVODOBNA ROZAMUNDA

Hrast v palači BuckinghamskiVrh vzdig'val je svoj v oblake.

Zdaj le sneg lahko doseže,Onesnaženosti vsake.

V senci ob pozlačeni miziZbor sedi gospod'čev zbranih,

Ker njen oče spet gostujeRozamundine junake.

Rozamunda, roža deklic,Miss dežele je domače,Nje pogledi, ostre strele,Z neba jasnega poslane,Daleč okrog tipov srcem

Vžigajo skeleče rane.

Mnogo jo lepotcev osvaja:Trije s kluba košarkarjev,Trije iz skejterske klape,

Trije ameriških nogometašev,Ino zraven slavni Pevec,

Ki so ritmi mu igrače.Lepi Pev'c vtisnil v sŕce

Gospodične dolgonoge,Ki ukaže mu, naj prosi,

Jo od očeta nje – soproge.Zato oče njen naroči

Zlo razkošno sanj zabavo,Rozamundo mu obljubi.

Prosi ga še za telefonsko,Da ji lahko kaj sporoči,

K' jo s hiše spremijo domače.

Tja k očetu se približaTa že znani slavni Pevec,Električno kitaro vključi,

Prosi bobnarsko spremljavo.Z glasnim rockom jo prepriča,

Da zastonj ni dobil slavo.

Gospodična vsa prevzeta,On glih čupo si popravlja,

A oče rock težko prebavlja.Da bi se ga le znebil,

Da on od hčere odvrnil bi se,Reče mu besede te:

»Ti povej nam, ki turnejeV bližnjih 'maš in v daljnih krajih,

Na kateri rdeč' preprogiSe k'tera kosa te soprogi?«

»Bog jo žívi Rozamundo,Tudi hčere daj enake, Tol'ko lepe in vsake

Tol'ko slavne,Bog ji sine daj junake!

Daj obleke z mehčalci prane,Daj bogastva za dvorjane.

A ko slave glas ne laže,Izid Evrovizije kaže,

Da je zmagovalka Lejla,Pevka in manekenka,

Lepša od neveste vaše.«

Ni nevesti všeč, kar reče.Na glas s slušalkami v ušesih,

Utrma se in v sobo steče.A radovednost jo le daje,

Zato vključi računalnikIn na Facebook grede, da spozna

Kdo ta Lejla je, lepota vsa.

Pod prvi rezultat jo najde.A ker sreča ni velika,

Tu je nje profilna slika,Na njej pa Lejla s Pevcem je v

objemu.Vsa rdeča potlej nadaljuje

In naprej ko raziskuje,Vidi, da zdaj v razmerju

S Pevcem je, ki prav njo mika.

Rozamunda se razhudi,V hipu prihiti iz dvorca,

Slušalke si iz ušes vzame.Pevca potlej znanega pogleda,

Reče mu iz jeze nagle:»Videla sem na FB-ju,

Kakšno tvoje je razmerje.Hočem, da mi jo pripelješ,Če želiš sklenit' premirje.

Da vidim, če gospa res je,Vse lepote, vsake slave.«

Dekle jezno to izusti,Niti dihat' mu ne pústi.

Pev'c pa sede v limuzino,Instrumente s sabo vzame,

Namenjen, da izpolni voljo,Prav do nje – soproge same.

Poleg mame in očeta,Tam sedi njegova izbranka.

In takoj, ko prepoznajoPevca tega slave vsake,

Že mu hčerko svojo dajo.Saj pomembno nji je le,

Kol'k mu d'narja hrani banka.Lejlo Pevec s sabo vzame,

Črnooko, zapeljivo,Obraza in postave rajske.

To, ki vseh lepot bila je sonce,Ki so tisti čas sijale.

Bolj ko lepa Rozamunda,Lepši Lejla mu dopade.

K Rozamundi je ne pelje,V Hollywood – svoj dom jo vzame.

Z očarljivostjo in slavoJi srce nedolžno gane.

Že čez teden dni vsi vejo,In še na FB-ju piše,

Da je Lejla žena PevcaIn zdaj krasi del njega hiše.

Rozamunda gre pod most,Čast brezdomcev tam postane.

Nina Kosovel, 3. a


16

Mravljice, mravljice ... 2011/12J ŠOLSKI OTROŠKI PARLAMENT

Otroški parlament je nacionalni program, ki se že od leta 1990 izvaja po osnovnih šolah v Sloveniji in spodbuja otroke k izražanju lastnih mnenj o različnih temah. Vsakoletno temo izberejo na demokratičen način predstavniki posameznih regij na nacionalnem parlamentu.Ob pričetku šolskega leta se na vsaki posamezni šoli oblikuje šolski parlament, ki se pred pomladjo nadaljuje na občinski in regionalni ravni ter zaključi na državni ravni kot nacionalni otroški parlament. Ta poteka v Državnem zboru Republike Slovenije v Ljubljani.Člani šolskega parlamenta so predstavniki razrednih skupnosti: to so predsedniki posameznih oddelkov in njihovi namestniki, ki se udeležujejo zasedanj otroškega parlamenta na različnih ravneh.

Otroški parlament vzgaja otroke in mladostnike za demokracijo. Nastal je na pobudo učencev, da bi lahko javno spregovorili, predstavili svoja mnenja, ideje, dileme o vprašanjih, ki so pomembna v obdobju odraščanja v okolju, kjer živijo, se šolajo ali preživljajo prosti čas. Tako tudi otroci sodelujejo v družbenem dogajanju ter pridobivajo vedenja o človekovih in državljanskih pravicah.

Tema letošnjega 22. otroškega parlamenta je JUNAKI NAŠEGA ČASA – KDO SO IN ZAKAJ. Učenci so se pogovarjali o tem, kdo so njihovi junaki, kje jih srečamo, kaj počnejo, kakšne so njihove lastnosti, ali so junaki samo resnične osebe ali tudi virtualne, kakšen je njihov vpliv na našo samopodobo, koliko se zgledujemo po njihovih lastnostih, ali je posnemanje dobro za otrokov razvoj, kako jih prikazujejo mediji …

JUNAKI NAŠEGA ČASA

KAJ JE OTROŠKI PARLAMENT?

DELOVANJE

člani otroškega parlamenta OŠ Frana Erjavca Nova Gorica in mentorica Petra Verderber Skubin

17

Mravljice, mravljice ...2011/12J 22. NACIONALNI OTROŠKI PARLAMENT

V ponedeljek, 2. 4. 2012 sem kot novinar oz. poročevalec regionalnega otroškega parlamenta obiskal Državni zbor v Ljubljani. V letošnjem šolskem letu sem bil kot učenec naše šole določen za poročevalca nacionalnega šolskega parlamenta, saj se ga udeležijo predstavniki vseh osnovnih šol iz cele Slovenije, zaradi česar so naše vloge že vnaprej razporejene. Ker smo lani sodelovali kot delegati, smo letos nastopili v drugačni, torej poročevalski vlogi. Pot sem z svojimi kolegi začel na avtobusni postaji v Novi Gorici, od koder smo že zgodaj zjutraj krenili proti Ljubljani. Med potjo smo se pogovarjali in se veselili novih izkušenj in doživetij, dodelili pa smo si še končne vloge in se podrobno zmenili, kako bo potekal dan. V centru prestolnice smo se izkrcali in naredili še nekaj korakov do Državnega zbora, kjer se je zasedanje nacionalnega otroškega parlamenta že začelo. Po varnostnem pregledu smo vstopili v dvorano.Po krajšem nagovoru našega predsednika dr. Danila Türka sta spregovorila tudi predsednik Državnega zbora dr. Gregor Virant in predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije Darja Groznik. Vsi trije so nam povedali, da je lahko vsak na tem svetu junak. Pohvalili so Jakoba Lozarja, junaka Slovenije 2011 – dvanajstletnika, ki je med počitnikovanjem na Hrvaškem skočil v vodo in rešil utapljajočega se dečka. Prav tako pa so pohvalili tudi naše starše in vse tiste vzornike, ki s svojim talentom, kreativnostjo in delavnostjo pozitivno vplivajo na mlade. Udeleženci parlamenta so nato izbrali delovno predsedstvo, torej skupino delegatov, ki je vodila zasedanje, delegati pa so zatem zasedli svoja mesta v štirih skupinah, v katerih so v obliki delavnic razpravljali • o tem, kako postati junak,• o prezrtih junakih (ki z dobrodelnostjo in prostovoljnostjo

pomagajo družbi, a kljub temu ostajajo neprepoznavni),• o junakih, idolih in vzornikih skozi čas,• ter o virtualnih junakih.Novinarji in poročevalci smo hodili od ene do druge delavnice in skrbno poslušali delegate ter si zapisovali njihova opažanja in trditve, nekateri poročevalci pa so se aktivno vključevali v debate. Tako sem tudi sam sodeloval v eni od delavnici v

glavni dvorani. Poročevalci smo zapisali sledeče ugotovitve, o katerih so kasneje poročali tudi delegati sami:• V prvi skupini so delegati prišli do zaključka, da je junak

tisti, ki se ne izpostavlja svetu, ne dela samo dobrega v svojo korist, temveč v korist vseh nas.

• V drugi skupini je bilo govora o prostovoljcih, ki so največkrat anonimni, vendar svojo dobrodelnost jemljejo kot določeno poslanstvo in ničesar ne pričakujejo v zameno. Pogovarjali pa so se tudi o tem, da sta prostovoljnost in dobrodelnost največkrat vpliv družbe.

• V tretji skupini so delegati izpostavili naše prijatelje, vzornike, idole in našo družino. Menili so, da mora vsakomur izmed nas biti družina vedno na prvem mestu.

• Četrta skupina je izpostavila, da imajo lahko video igre škodljive učinke na mlade, zato bi jih otroci morali igrati zmerno in ne cele dneve, kar se vse prepogosto dogaja. Vzor bi jim morali biti starši ter ljudje iz realnega sveta, ne pa junaki s spleta in video igric.

Po razpravi je bila razglašena tema za 23. nacionalni otroški parlament, torej tema, s katero bomo v prihodnjem šolskem letu pričeli tudi naša srečanja šolskega parlamenta. Izbrana tema je ODRAŠČANJE.

Po razglasitvi smo se razdelili v dve skupini. Nekateri smo odšli na ogled parlamenta, drugi pa na kosilo. Po končanem dnevu smo imeli na voljo še nekaj prostega časa, ki smo ga izkoristili za obisk bližnjih trgovin. Nato smo se vkrcali na avtobus in se odpeljali domov, kamor smo prispeli okrog treh popoldne.Zame je bil to zelo zanimiv dan, saj sem sodeloval na pomembnem zasedanju, kjer smo glavno besedo imeli osnovnošolci. Poleg tega sem si si ogledal notranjost Državnega zbora, predvsem pa sem se veliko naučil o nastopanju pred množico, kar mi bo v prihodnosti nedvomno koristilo. Matej Stanič,

predsednik šolskega parlamenta

naši mladi parlamentarci in njihova mentorica

18


PESEM JE SRCE, ČE GA IMAŠ

PESEM JE SRCE,ČE GA IMAŠ.

(Marko Pavček)

Srce in metulj, Julija Baša, 5. b

19


Tema letošnjega literarnega natečaja se bistveno razlikuje od lanske, s katero smo se ob praznovanju 30. obletnice naše šole želeli predvsem pokloniti pisatelju in naravoslovcu Franu Erjavcu, po katerem nosi naša šola ime vse od leta 1992. Naše lansko vodilo, Skrb za okolje in medsebojne odnose, je bilo predvsem ekološko naravnano in takšni so bili tudi prispevki učencev, ki so dano temo ubesedili tako v prozi kot tudi poeziji ter celo dramatiki, predvsem pa je misel o naši skrbi za okolje zaživela v likovni podobi, saj so učenci s številnimi grafičnimi deli ozaveščali mlado in staro, da je ta svet naš, en sam, za katerega smo odgovorni prav vsi, saj ga moramo prihajajočim rodovom oddati neokrnjenega in poskrbeti, da bodo tudi zanamci lahko uživali v vsej njegovi lepoti in veličini. Velikemu ljubitelju narave, Franu Erjavcu, smo se tako poklonili že s samo izbiro naslovnice, ki je krasila našo lansko izdajo. Saj se še spomnite mlake, polne rib, sredi katere na listu lokvanja žaba lovi metulja, v mlaki pa brhti novo življenje – mrest. Ob vodi stojita in jo opazujeta deklici, ki predstavljata ozaveščeno mladino, ki ne bo po nepotrebnem posegala v ta občutljivi ekosistem, pač pa ga bo pazljivo opazovala in se tako predvsem učila.

In če smo se v lanskem šolskem letu ozirali predvsem navzven, v svet, potem se letos v prvi vrsti obračamo zopet k nam samim. Z verzom, ki nas je vodil in navdihoval, smo se zazrli vase, v svoja srca, v katerih se skriva prava paleta čustev, ki smo jih v obliki barv poskušali zajeti tudi na naslovnici letošnjega literarnega glasila:

- vijolična: barva domišljije, ki zna pričarati razkošnost in skrivnostno vzdušje- oranžna: razglaša veselje do življenja, spodbuja energijo in kreativnost- rdeča: barva ljubezni in strasti- modra: barva miru, ki prispeva k sprostitvi in umirjenosti - roza: simbolizira ljubezen, toplino in nežnost- rumena: barva sonca, ki poživlja in preganja strahove ter ima splošen pozitiven učinek

Smo pri naštevanju barv z naslovnice tudi kakšno izpustili? Seveda! Izpustili že, nikakor pa ne pozabili, kajti naša čustva se v naših srcih prepletajo v tisočere mavrice z najrazličnejšimi barvami, odtenki, predvsem pa se tu ustvarja harmonija, ki je v vsakem srcu edinstvena in neponovljiva. In prav to je tisti navdih, ki je botroval k nastanku številnih odličnih literarnih del, v katerih lahko uživate in morda uzrete tudi košček sebe.

Učenke in učenci ste marljivo vihteli svoja peresa in na krilih domišljije odpirali vrata v najrazličnejše čarobne svetove. Številni literarni prispevki, ki so nastajali skozi celotno šolsko leto, dokazujejo, da ste ustvarjalni, kreativni ter polni bogatih, nenavadnih in zanimivih idej, s čimer vedno znova presenetite in razvedrite strokovne komisije, ki med prispelimi izdelki izbiramo najboljše. Predvsem pa navdušuje vaša voljnost, pripravljenost sodelovati, kar vsako leto potrjuje smiselnost razpisanih natečajev. In ker vsak posameznik ustvarja svoje lastne svetove, se vsakoletni natečaji ne omejujejo zgolj na literarno ustvarjanje, pač pa posegajo tudi na področje grafičnega izražanja v obliki likovnega in fotografskega natečaja. Ko sestavimo vse koščke sestavljanke, zrase pred nami ŠOLSKO GLASILO, za katerega ste zaslužni prav vi - učenci, ki ste si dovolili podati na razburljivo pot domišljije.

Tanja Tovornik,urednica glasila in članica strokovne komisije literarnega natečaja

20


NAGRAJENI DELI LITERARNEGA NATEČAJA

Strokovna komisija literarnega natečaja se je tudi v letošnjem šolskem letu znašla pred težko nalogo. Izbrati najizvirnejša in najzanimivejša dela je namreč veliko težje, kot se zdi na prvi pogled. Po temeljitem premisleku smo iz obilice odličnih prispevkov, ki jih v glasilu tudi objavljamo, izbrali dve deli – eno z razredne, drugo pa s predmetne stopnje – za kateri menimo, da sta še posebej izvirni in nosita v sebi tisto 'umetniškost', zaradi česar si zaslužita posebno priznanje. Nagrajeni deli je pohvalil tudi slovenski pesnik, pisatelj, prevajalec ter ustvarjalec številnih del za otroke in mladino, Peter Svetina, ki nas je aprila letos obiskal na že tradicionalni prireditvi ob zaključku Bralne značke.

Pojdi v naravo,

vonjaj zrak, rože, travo,

dreves se naglej,

se krošnjam nasmej.

Pojdi v naravo,

prisluhni petju ptic, ščebetu veveric,

potočka žuborenju,

listja šelestenju.

V naravi je lepo...

A še lepše je doma,

ker tam je mamica,

pa sestra in tata in dva mlajša brata.

Doma je vse, kar imam najraje,

kocke, knjige, grad za princeske in zmaje.

Katrina Manfreda, 3. b

»Ta pesmica mi je zelo simpatična in zelo lepa. Najprej sem mislil, da bo to ena taka pesmica, kjer bo govora o potočkih, travi, soncu, pa kako je lepo … Potem pa, ko sem prebral, da je najlepše doma, kjer so mamica in dva brata, pa še tata, sem si rekel, to je tisto, kar je najbrž zelo res pomembno za otroke. In ta pesmica mi je postala zelo simpatična, zato ker se je iz tistega, kar sem pričakoval, zgodilo na koncu nekaj čisto drugega. In to je zelo velika odlika dobre pesmi, da vas malo preseneti.«

Peter Svetina

In kaj navdihuje naše učenke in učence? Nedvomno jih bogatijo številna raznolika dela otroške in mladinske literature, po katerih vsako leto posegajo navdušeni bralci in osvajajo bralna priznanja v sklopu Bralne značke. Letos je bilo takih 379 učencev, in sicer kar 212 na razredni ter 167 na predmetni stopnji. Omeniti velja tudi ‘zlate značkarje’, torej učence, ki so pridno brali vseh devet let šolanja: vseh 16 ‘knjigožerov’ si je za narado zaslužilo izlet v prestolnico.

21



Zna srce biti ljubeznivo,

morda prijazno ali nagajivo?

O seveda zna …

Ko se v srcu zliva sreče reka

in prav nič ni prepreka,

da ne bi te popeljala

in s teboj sanjala

o čarovnijah, melodijah.

Kaj pa melodija? Zna biti radoživa,

prijazna in igriva?

O seveda zna …

Ko ti verze na srce polaga,

in toliko jih časa zlaga,

da nastane cela poezija -

dolga harmonija sreče in smehljajev

kot sončevih svetlih sijajev

in zgradi v srce veliko nepozabno zgradbo zlatih rim v

skladbo.

Pesem je srce, če ga imaš …

Saj le v srcu zraste prava melodija -

taka, ki ljubezni prija.

Patricija Furlani, 9. a

»Ko sem pesem prebral, me je najbolj pritegnilo to, da rime, ki jih Patricija uporablja, niso na silo zložene druga z drugo, da se prepletajo, pa niti niso vedno na koncu verzov, ampak so tudi kar vmes, med stihi posejane. Ena od stvari, ki je zelo pomembna za dobro pesem, je ta, da je v njej ravno prav tistega, kar bi radi povedali. Ta pesem je tako zložena, da ko sem jo prebral, bi lahko še naprej bral, ker Patricija ni vsega povedala.«

Peter Svetina

Najbolj navdušeni bralci pa posegajo tudi po tujejezični literaturi in tako sodelujejo v projektu Bralne značke v angleškem in italijanskem jeziku. 30 učencev je osvojilo priznanja na tekmovanju za italijansko bralno značko, kar 74 pa jih je bilo uspešnih pri bralni znački v angleškem jeziku.

Čestitamo!

22



Pesem prihaja iz srca,srce pa iz nas.

In to srce ima misliin te misli imajo dar,da naredijo čudežein ti čudeži so stvari,

kot so pesmi.In pesem je srce, če ga imaš.

Urša Fornazarič, 7. a

LA CANZONE È IL CUORE SE CE L’HAI

La canzone viene dal cuore,il cuore da noi.

E questo cuore ha pensieroe questi pensieri hanno un dono,

di fare miracolie questi miracoli sono cose

come canzoni.E la canzone é il cuore, se ce l'hai.


A SONG IS THE HEART IF YOU HAVE ONE

A song comes from the heart,but the heart is a part of us.And this heart has thoughts

and these thoughts have the gift,to perform magical things.

And these magical things are such thingsas are our songs.

And a song is the heart if you have one.


Andraž Gruden, 6. b

PARFUM LJUBEZNI

Starec se je v temnih nočeh,

spominjal na njen lepi nasmeh

in hranil neprecenljiv parfum,

ki je dišal po njenih temnih očeh.

Ta parfum je vedno napolnjeval srce

in njegovo delo čisto vse,

a ona brez ljubeznivega nasmeha,

je za vedno nekam daleč pobegnila.

Zdaj pa joče starčevo srce,

ker nikoli več videl ne bo je

in njegove oči žalostno gledajo,

kjer utripajoče zvezde mežikajo.

Njene stare slike že bledijo,

a njeni spomini še živijo

in ona spominja se ga,

v drugem svetu, kjer je doma.

Ester Črv, 7. a

23


BESEDE SRCA

V srcu nosimo neznane besede!Že kot majhni jih imamo.Nikoli jih ne izrečemo,

kadar capljamo za mamo.

V našem srcu skrite vedno,tudi, če nam je včasih bedno.Z nami prepotujejo ves svet,

vedno si z njimi odet.

Zato varuj jih in skrivaj,da ti jih kdo ne vzamein jih on vase ujame.

Tako postane svet pust in povešenih ust.

Petra Ušaj, 6. a

QUANDO IL CUORE È PIENO D'AMORE …

Quando il cuoreè pieno d'amore.

La vita è bellae lucida come una stella.

La gioia di viveresignifica scriverela storia d'amore

che non è quella del dolore.

La mamma è bellaè come una stella

perché vive per il bambinodurante tutto il suo cammino.

Voglio saperese posso avere

l'amore dei miei dintornitutti i miei giorni.

La gioia nel mio cuoreè come il sorgere del sole,

quando io credoche è sincera la gente che vedo.

Lucija Šuligoj, 8. c

LA CANZONE È IL CUORE, SE CE L’HAI

Ogni canzone nasce dal pensierodal pensiero dal fondo del tuo cuore.

Il cuore non è solo una parte del corpo,ma è anche uno strumento poetico

e questo strumento poetico fa miracoliper questo diciamo:

La canzone è il cuore se ce l’hai.

Lara Koglot, 7. c

Rok Tomažič, 3. a

24


SPOMINI SRCA

Spomini so lepi,spomini so dolgi.

Lahko so prav kratki,lahko so čarobni.

Spomini so zviti,se prikradejo v srce,zaman jih odganjaš,še bolj spominjajo te.

Spomini so lepi,spomini so grdi.

Eni radostijo,drugi žalostijo.

A vsi so shranjeni tam,kjer je najlepše.

Tam je toplo in lepo,in to je srce.

Kristina Humar, 9. a


Brez srca ljubezni ni,ni topline, ni bližine ne dobrine.

Ljubezen je toplina, ki vsrcu jo imaš.

Ljubezen je lepa bolezen,ki vsak jo rad ima.

Ima jo tudi tisti, ki pesmine prizna.

Iza Bavec, 3. b

IL POEMA DEL CUORE

Il mio cuore ha una bella canzone per te.Cento canzoni cantano nel mio cuore perché

mille canzoni cantano in mequando sto vicino a te.

Eileen Bucik, 8. b

SRCE

Kadar je srce veselo in razigrano,obleče debelo in nabrano obleko

ter gre na zabavo.

Kadar je srce zaljubljeno,obleče najlepšo, priljubljeno obleko

ter se počeše po zadnji moditer odide na zmenek.

Kadar je srce žalostno in polno sovraštva,odide na sprehod po svetu

in po enem letu je skoraj enako kot prejšnjič poleti,

le da so grdi spomini morali odleteti.

Maja Rijavec, 6. b

Karolina Mužina, 9. c

Polina Pavlovič, 7. a

Zala Saksida, PB 1.bc

25



Pesem je srce,če ga imaš,

in je kakor sonce,ki na zemljo sije.

Saj vsak srčekbije močnoin sveti na

to našo zemljo.

Nima vsak srca,ki sveti tja,

kjer je duša domain dobrota biva.

To naše srcebije za vse,

ki z nami živijoin življenje delijo.

V življenju ni vse lahko,ampak tudi težko,

takrat pomaga nam srce,ki reši vse težavice.

Pesem je srce,če ga imaš,

saj ga vsak nimain brezglavo kima.

Tistim, ki so brez srca,kamen stoji sredi telesa,

grdo govori invzbuja sovražne misli.

Timotej Bavec, 7. a

LA CANZONE È IL CUORE, SE CE L’HAI

La canzone del cuoreha una propria melodia.

Essa non somiglia al canto,somiglia invece all’eco.

Somiglia al soleche ti scalda nei giorni freddi.

Somiglia all’amicizia che nei momentidifficili ti fa ridere.

Somiglia alla pioggia che in teRisveglia la giovinezza.

Somiglia all’amoreche non abbandona mai il cuore.

Canzone è il cuore,se ce l’hai.

Špela Valantič, 8. c

SRCE

Srce je kot sonce, ki žari,z žarki poboža ti dlani.

Te uspava, pesmi pojein želi kar po svoje.

Ljubezen deli,marsikaj te nauči.

Smeje se in joče,kadar samo hoče.

S tabo tudi na Mars odleti,ker si tvoje družbe želi.

Srce imamo prav za vse,sicer naše telo umre.

Sara Čebron, 6. a

Zdenko Šušmelj, 5. b

Enej Slejko, 1. c

26


IL CUORE MIO

Il cuore mio è solo mioe tu puoi dirgli addio.

Io te lo daròquando io vorrò.

Il mio cuore avrai,quando te lo meriterai.

Se vuoi amarmi,coccolarmi,

fammi stupiree con i doni coprirmi.

Se mi conquesterai,il mio cuore avrai.

Hana Beltram, 8. b

IL CUORE

Il cuore è una strana cosa da goderee pertanto come tale in noi deve rimanere.

Col cuore si traduce in vita il coraggioche libera la mente umana dal pensiero malvagio.

Vasja Ilijaš, 8. b

UNA VERA CANZONE VIENE DAL FONDO DEL CUORE

La canzone vera è quellache viene dal fondo del tuo cuore.

Non è semplice “versare” i sentimenti sulla cartae nel cuore provocare un’agitazione.

Tuttavia, se si desidera vedere la vera canzoneapri il tuo interno

e “versala” all'esterno.

Lora Stefanova, 8. b

PESEM S SRCEM

Ozrem še zadnjič se.Oh, kako težko je slovo,

kako težko,ko solze oblivajo mamico.

Oh, kako težko je slovo,ko zadnjič ozrem se v ljubi dom.In mogoče zadnjič zašepetam:

“Mati, zbogom!˝

Puško v roke,srce ne igra več …

Oh, mati, strah me je!

O, da bi le tebi lahko še enkrat stisnil se!To je pesem,

ki jo igra srce.


Alan Marodolac, 5. b

Matic Ivančič, 4. a

27


LA CANZONE PER IL CUORE

Il cuore batte per la canzone,perché la canzone è il cuore.

Cantiamo tutti con cuore una bella canzone.

Nika Grobiša, 7. a

SRCE

S srcem živimoin doživimo različne stvari.

S srcem prespimo tudi veliko dni.

Če srca ne bi imeli, ne bi živeli.Srce je tudi zato, da z njim preživimo lepe trenutke.

Srce opravlja veliko stvari,saj pošilja kri v vse smeri.

Ko nekaj groznega se zgodi,srce pobesni in v hlače skoči na en, dva, tri.

Kostja Komel Nardin, 6. b

Sven Leon Vižin, 1. c

Karin Pepelko, 8. a

NAS VIDITE?

Poglejte nas!

Poglejte nas,kako korakamo,

kako mi plavamo,kako se žogamo,

kako igramo,kako mi plezamo,

kako veslamo.Poglejte nas!

Poglejte nas,kako tečemo in skačemo,

kako nogomet in košarko igramo,kako uloviti se ne damo.

Poglejte nas!

Poglejte nas,kako skupaj mi ustvarjamo,

kako se radi družimo,kako se smejemo,

kako norimo,kako se skupaj veselimo,da od sreče bi kar peli

in s pticami leteli.Poglejte nas!

Nas vidite? Mi smo tu!Mi zmeraj imamo čas za vas!

Zakaj nas ne razumete,ko se mi igramo?

Mi radi vas imamo,

imejte nas še vi!

učenke in učenci PB 4. razred

28


NOČ IN DAN

Dan bil jezabaven in vesel,ves čas na ustih

nasmešek je imel.

Zdaj pa noč je tu,ta je kratka in na nogah

ima dva copatka.

Onadva sta si različna,saj je danrazigran,

noč pa mična,skupaj pa sta

kralj in kraljična.

Špela Saksida, 6. a

V TIHI, GLUHI NOČI

V tihi, gluhi noči,ko zdaj zaprejo se luči,

kresnica mala se prikrade,da temno noč osvetli.

V knjigo zlato zabrenči,da odprejo otroške se oči.Zdaj vsakdo, ki jo odpre,

v srcu mu zasveti,in v knjigo svetlo poleti.

Julija Baša, 5. b

ZIMA

Drobne snežinkeso zaplesale,

prezeble ptičkeso krilca otresale.

Drevje je golo,hribi so beli,sneg in mraz

sta spet v deželi.

Nika Sivec, 4. a

SNEGEC

Sneg pada z neba,zgleda kot da je s srebra.Lep je kot zasneženi breg,ki nanj pada drobni sneg.

Snežinka je mala,a zelo zala.

Pada, pada, padain se mehko poleže na tla.

Vse je beloin zelo veselo.

Otroci se s snegom igrajo,hkrati pa se smehljajo.

Julija Klančič, 4. a

TUROBNA JESEN

Jesen je prišla,veter piha s severa.

Mraz po nas se je razlil,Lojze je mrzlo vodo popil.

Lojze, Lojze pa zakajsi to storil ti sedaj?

Zdaj si jih pa res dobil!Žalosten si in bolan,

povrh tega še zaspan.

Filip Bratkič, PB 4. ac

LEDENA DEŽELA

Daleč proč je dežela mrazu,dežela snega in ledu.

Tam so belo-modra čudesa,videla jih niso človeška očesa.

Ledeno ljudstvo tam živi,sneg meso, led kosti.

Ledenorogi so konjički,poskočni njih so žrebički,v gozdu zavijajo volkovi,

otožni njih so glasovi.Daleč na severu,daleč na mrazu,

prek daljav,prek poljan,vrata tam so,

vhod odpirajo,v deželo,

snežno belo.


Arjeta Ramshaj, 5. b

29


PIŠKOTARIJA

Piškotarija je svet,

kjer je vse iz piškotov,

vse hiše, ves promet.

In tam poznajo medenjakasti

sladoled.

Celo morje je iz medenjakov,

in tam je polno kolačastih

znakov. Sonce je iz marcipana

in tam raste sladkorna

banana.

Otrokom je v tem svetu lepo,

ko gledajo sladko piškotasto

nebo.

Ema Vitez, 3. a

ZLATI KRALJEVIČ IN KAROLINA

Ime mi je Karolina. Rodila sem se v revni družini. Z materjo sem sem skrbela za lačno družino in pridno nabirala pridelke v naravi. V hudih časih nam je priskočil na pomoč tudi Kalman. Bil je fant dobrega srca in spretnih rok, vendar je moje srce videlo drugače. Prepoznala sem ogrskega črnega kraljeviča in zlobo rok. Nekega dne sem se izgubila v gozdu in začela iskati pot. Naenkrat se je ob meni ustavila zlata kočija. Zlati kraljevič mi je ponudil pomoč. Videti je bilo vse pozlačeno. Hitro sem zbežala od tiste zlate pasti v objem Kalmana, fanta z zlatim srcem. Živela sva srečno ob naši reki še mnogo let. Nikoli nismo imeli zlata, a kljub temu nismo stradali. Zlato srce in ljubezen v družini je največje bogastvo.

Karolina Leban, 5. b (slika in besedilo)

JADRANJE

Po morju domišljije,a ladji iz sanj

gledam, kako veter domišljijenapenja jadro poezije

in sončni zahodneskončnih zgodb

nebo prekrije.


ZALJUBLJENI MEDVEDEK

Medvedek Tom je šel prvič v šolo. Tam je spoznal lepo medvedko Neli. Tako je bila lepa, da se je že prvi dan vanjo zaljubil. To se ji je bal povedati. Potem pa jo je nekega dne le vprašal, če bi bila njegova žena. Neli je bila nekaj časa tiho, nato je rekla: »DA!«Ko sta končala šolo, sta se poročila in za vedno ostala skupaj.

Neja Ličen, PB 3. a

30


ZAKAJ ZVEZDE SVETIJO ?

Zakaj zvezde svetijo?

Zakaj se bleščijo kot

biser na nebu?

Svetijo zato, da se te dotaknejo,

dotaknejo srca,

da se dotaknejo tvoje duše.

In svetijo

še močneje, kot je bitje tvojega srca.

Dotakniti se te morajo tako močno,

da ti ostanejo za vedno

v srcu.

Naj ostanejo v tebi na tisoče let.

Čarobne …

Medina Bedić, 5. b

KAJ JE NA KONCU SVETA?

Kaj je na koncu sveta?Na koncu sveta, ugiba Lija,

na koncu sveta je prijateljica Mija.

Na koncu sveta, ugiba Neja,na koncu sveta je živa meja.

Na koncu sveta, ugiba Nika,na koncu sveta in zgodbe je PIKA.

Lija Vermiglio Vremec, 3. a

KAKO DALEČ JE OBZORJE?

Kako daleč je obzorje?Če ugotoviš,

je prava znanost.Kako daleč sega morje?Toliko kot sega pesem,

jo nesem,jo nesem.

Ko preplezam goro, si rečem:

»Ta gora je prava mora!«

En, dva, triin, puf,

pogorje je postalo obzorje!

In pesem, ki jo nesem, jo

z rokava stresem.

Žana Kokot, 5. b

KAJ JE NA KONCU SVETA?

Na koncu sveta je gozd,ki v sanjah te zbudi.

Na koncu sveta je zmaj,ki velik je za tri.

Na koncu sveta je poroka,ki očara vsakega otroka.

Živa Kostić Križnič, 3. a

Avtor

Karin Pepelko, 8. a

31


Ka

rin

Pep

elk

o,

8.

a

KAKO DALEČ JE OBZORJE?

Kako daleč je obzorje?Koliko, kako in zakaj?

Joj, saj ga še vprašati nisem smel,saj vsi govorijo kar vsevprek na zemlji tej.

Ta cirkus res kaj prida ni, todabodo že odnehali, ko zmanjka jim

goriva in, saj veste, glasu.

Nič se drl več ne bom,saj tako bo še večji

rom pom pom!

Medina Bedić, 5. b

ALI RES PAMETNEJŠI ODNEHA?

Odprla so se težka rdeča vrata in Rye je vstopil v Q-jev laboratorij. Popravil si je zlat pramen las za uho ter si oblekel belo haljo. Ozrl se je po snažni sobi in v majhnem kotičku zagledal gospoda Q-ja. Njegove sive brke so se v neizmerni hitrosti premikale sem ter tja, ko je nekaj govoril.»Gospod Q,« je zaklical Rye, ko je podrl okostnjaka na poti.»Ah, oh, ti si Rye!« mu je pomahal Q.Prišel je k njemu in ga objel: »Poglej, spet si podrl ubogo Marry. Le kdaj te bo srečala pamet?«»Ampak, doktor, saj je vendar ni bilo tu!«je ugovarjal fant.»No, saj ni pomembno. Pridi! Odkril sem resnico o tem, ali pametnejši res odneha,« je poskakoval stari Q.Odprl je animacijo in Rye se je z zanimanjem zazrl v računalniški ekran.»Poglej, to je Marko, ki ima v šoli povprečje ocen 1-2. Tu pa je tudi Miha, ki je skoraj inteligenten in ima vse ocene 5. Naredil sem tudi graf energije. Pri športih, tudi pretepih, potrebuješ še kar veliko energije. Biti moraš ‘vročekrven’, kar dejansko pomeni energičen. Za učenje moraš biti delaven, sicer si len. Tu pa gre predvsem za količino energije.«»Razumem,« je odgovoril Rye.»Torej ima Miha tehnično gledano več energije,

Marko pa zelo malo. Naredil sem tudi profila: MIHA - uspešen, zabaven DELAVEN; MARKO - neuspešen, zaspan, dolgočasen, LEN. Kot vidiš na tej animaciji, se fanta stepeta. Ampak, ali bi se nevztrajnemu lenuhu, ki ga nič ne zanima, dalo pretepati? Odgovor je, seveda ne. Tukaj pride do zapleta, saj se Marku po dveh minutah ne ljubi več pretepati, Miha pa ne more odnehati, saj mora zmagati oziroma biti najboljši. Zaradi vseh že prej omenjenih razlogov, pametnejši ne odneha.«»Saj je logično. Če je, si vedno najboljši ti, le težje je preboleti poraz.«»Da. V mnogih primerih je res tako. Vendar če bi vso ugotovitev pretvorili v odstotke, bi dobili sledeče: 30% pametnejši ne odneha, 30% pametnejši odneha, 38% pretepov sploh ni, to velja predvsem za dekleta, 2% pretepov prekine učiteljica. Pri tem, kdo odneha in kdo ne, je glavni voditelj karakter človeka.«»Zanimiva teorija. Vendar mi ne gre v račun, zakaj je največ odstotkov otrok, ki se ne pretepajo, predvsem deklic. Mene moja punca ‘tepe’ vsak drugi dan!«»Ha, ha, ha. Res ne razumeš, to je povsem druga zgodba. Ženske so zelo čudna bitja. Rečejo ne, mislijo da, ljubezen in pozornost izražajo čisto drugače. Zanimajo jih druge stvari …« in tako sta se Q in Rye o ženskah pogovarjala še dolgo v noč.

Ester Črv, 7. a

Avtor

32


THE KID FROM YESTERDAY

Today, I am the kid from yesterday.I cry and smile in memories,

I breathe and live in memories.I see the world through crying eyes,

Wanting to count all the little smiles …And as the time goes by,

I stop and watch the people's dream,Their grateful faces.

And then my feelings force me to write.

VČERAJŠNJI OTROK

Danes sem včerajšnji otrok.Jočem in se smejem ob spominih,

diham in živim v spominih.Skozi jokajoče oči svet se mi sveti,

malih nasmeškov želim si prešteti …In medtem ko čas leti,

se ustavljam in gledam sanje,hvaležne obraze ljudi.

Potem čustva sama načnejo pisanje.

Mojca Fortunat, 8. a

ZALUBLENI ŠKAFAR

V davnih časih so bli škafi hudo dragocina ruba. Zato se je sosidou sin, po iminu Pulode, lutu izdelavat prau ti predmite in ih kar sam nosu po susidinih vasih u prodaja. Kamur je pršou, je biu lepu sprejit.Ko je enkar apazu, kulko lipih hčera premore kmet, se je ponudu, da nim popravi use stare, razsute in presušene škafe. Usi so bli sivida visili take ponudbe in so ga futrali z dobrutami. Kmet je opazu, da mu oči čudno nesejo in da mu gre skladanje deščic zelo počasi ud ruk. Pomislu je, da je ta kašn faulast mujster al še ki hujšga, zatu ga je napudu ad hiše. In za usak slučaj, da ne bi preveč paglidal katira od hčera. Ampak prepuzno. Škafar je že vrgu uč na ta starejša. Trzinka ji je blu ime. Tudi ona si ga je dodobra aglidala z useh strani. Ko so ga napodili z vasi, si je škafar postavu lesino hišo v sotočju Idrijce in Nikave. Lepo jo je abdilal, da je dobra tesnila tak kat njegovi znameniti škafi. Na Guro je še zmiraj nosu škafe in biu zlo zadovoln, če je vidu sajo Trzinka. Ona pa mu je zmiraj pravla, da ju lahko riši le čudež, saj je oče navadnemu škafarju na ba nikuli dau.Čudeš pa se je zaris zgodil takrat, ko je šel škafar zjutraj k studencu, kier je namakau svoje škafe za pradarja. Zadlidal je u tistem, u katirem je voda prva pritekla, nikaj svetličega. Ko se je praikazala še sunce in tako močno zasijala, da ga je kar zaslepila, je obstal kat ukopan. Hotu je dvignt škaf, napulnjen s sijočo tekačina, pa ni šlu, ker je biu škaf pretežak. Adluču se je, da nese niki te teške svetlube skupi s škafi u Škofja Loka. Škafe je zlužu enga u druzga in napolnu dvi steklenički s teško tekočino. Ena steklenička se mu je na puti razbila na tisoče kuščkov in na miljun kaplc. Ko je pršu do zlatarja, je ta tekočino poglidau in brš uso odkupu. Zanjo je Pulde dobiu več cekinou kat za use škafe skupi. Vriskajoč se je vrnu na Guro po sojo Trzinko in jo odpeljau domou u sojo lesino hišo.Nauica o živem srebru se je brš raširila po bližnih in dalnih krajih, od kuder so pršli rudarki. Mnogo se jih je naselilo poleg škafarjeve hiše. Tako je tuki zraslo srebrno misto, Idrja.

Sara Škibin, 8. cVir: Nadja Koglot Puppis, Srebrno mesto, Društvo Naše korenine, 2011

Arina Pavlovič, 3. a

Eva Cencič, 6. b

33


ODRAŠČAM

Nekega dne se zbudiš in nisi več otrok.

Čutiš, da se v tebi nekaj dogaja. Takrat

nastopijo najstniška leta. Kadar si najstnik,

se ti v glavi meša in razmišljaš o traparijah

in neumnostih. Postajaš vse bolj len, bolj

živčen in lahko se zgodi tudi, da zaideš na

slaba pota. Vse ti postaja bolj dolgočasno

in postaneš drugačen, kot si bil prej, ne le

po videzu, ampak predvsem po karakterju

in obnašanju. Seveda niso vsi najstniki

taki, ampak večina jih je. V takih letih si

želiš, da bi bil nekaj posebnega, da bi

privabil pozornost in bi te vsi občudovali.

Nekdo od odraslih oseb bi te po takem

obnašanju presodil, da si »čudak«. Če bi

jim povedal, da si bil prijazen in ljubeč, ko

si bil manjši, ti zagotovo ne bi verjeli.

Amar Šahbaz, 5.b

LA VITA

Dicono che la vita è sleale!Non è vero, può essere ancora peggio.

La vita può anche essere malvagia, crudele e falsa,ma solo per quelli che non la vogliono vedere così com’è:

perché la vita di fatti è bella, interessante, e felice,sicuramente per quelli che sono innamorati.

Bor Bitežnik, 8. c

NENAVADNO PRIJATELJSTVO

Nekoč, pred davnimi časi, sta živeli dve mucki, bela in črna. Bili sta prav posebne sorte. Radi sta se potepali. Nekega dne sta se odločili, da gresta pogledat, kakšno je morje. Tam sta srečali velikega in groznega morskega psa. Imel je ostre zobe. Mucki sta si zaželeli, da bi znali plavati. Morski pes jima ni dovolil v vodo, saj bi tako prišli k njemu domov. Povedal jima je, da se v morju lahko uto-pita ali pa ju po nesreči ali celo zanalašč požre. Mucki pa sta bili pogumni in se ga nista prav nič ustrašili. Želeli sta si, da bi ju naučil plavati. Morski pes je le priznal, da mu je strašno dolgčas. Povabil ju je na plavalni tečaj. Mucki, posebne sorte, sta se naučili plavati. Zelo sta bili srečni. V zahvalo sta skoraj vsak dan prihajali k morskemu psu na obisk. Skupaj so se igrali in se imeli lepo - mucki in morski pes. Prijateljstvo ne pozna meja.

Adea Kajdommqaj, Zala Saksida, Alma Gerbec in Anej Šuligoj, 1. c

Katja Gruden, 4. a

34


MOJA MAMA

Moja mama je vesela

in ena sama.

Včasih je najlepše pela,

ko še ni bila moja mama.

Mama meni vedno pomaga,

ko so dnevi kisli,

in očetu ponagaja

z drobnimi listi.

Sivo nebo nikoli ni nad njo viselo,

niti oblaki je niso prekrivali.

Ona nikoli ni imela želje

grdo nebo gledati.

Saj ona je srce zame,

ki nikdar ne bo zgorelo.

Ona rodila me je

in sonce nad njo bo vedno žarelo.

Marija Poša, 4. b

TABORJENJE

Nekega večera sta se medvedka pogovarjala. Odločila sta se, da bosta starše prosila, če bi šli taborit.Ko sta se naslednji dan prebudila, sta zagledala prazen hladilnik. Začudila sta se in odšla v klet. V kleti pa ni bilo šotora. Obula in oblekla sta se in odšla k avtu. Ne boste verjeli, kaj sta zagledala! Poln avto opreme za taborjenje. Poleg avta sta bila tata Polde in mama Lojzka. »Čez pol ure gremo,« je rekla mama. »Pojdita se pripravit,« je rekel tata.Medvedka pa sta bila lumpa in sta nahrbtnike napolnila z igračami. Ko je tata to videl, se je razjezil, ju poslal nazaj in jima naročil, naj prineseta pravo opremo. Po polurnem prepiru so končno odšli. Ko so prišli na cilj, so se utaborili. Mama je medvedkoma naročila, naj gresta lovit ribe za večerjo, a jima ni povedala, da je ribe kupila v trgovini. Pa tudi ni povedala, da na drugi strani skale tabori njun prijatelj, ki se ravno zdaj kopa v jezeru. Medvedek Lojze je ujel ribo, medvedek Juki pa je ujel prijatelja, ki se je kopal. Juki in Dako sta namreč najboljša prijatelja, kar jih je.Dako je prosil starše, če lahko Juki prespi pri njih. Njegova mama ni imela nič proti.Naslednje jutro so se morali posloviti, saj so odšli domov. Doma pa je bilo vse po starem. Mama si je zapisovala spomine v knjigo, sinova sta razmišljala, kam bi še lahko šli, tata pa je spal.

Marko Canzutti, PB 3. a

Lucija Mavri, 1. a

35


MOJA MILENA

Meja je tam, kjer se morje konča,Oh, moja ljubezen mi v srcu zaigra.Jaz peljal na ples bi te,A le eno zaustavi me.

Moje življenje je moje imeIn moja duša ti usojena je.Ljubezen je čar, ki v meni živi,Ej, Milena ljuba ti, zate srce mi gori,Naj zadonijo fanfare in naj zapojejo vsi,A v mojem srcu le Milena živi.

Lana Jug, 4. b

MOJA JULIJA

Milo mi srce govori,Otrok tvoj pa še trdno spi.Jasno nebo na nebu žari,A tvoje oči iskrijo se ti.

Julija moja, angelci pojejo ti zdaj,Ulica vije tvoja se v lepi raj.Ljubezen mojega srca samo ti siIn usta tvoje pesmi povejo mi.Jaz zdaj moram iti v širni svet,A ti, Julija moja, vem, da mi obrisala boš solze v očeh.

Marija Poša, 4. b

MOJA MAMA

Moja mama je kakor biser,Ona ima zlato srce.Je dobra kakor kruh,A včasih se jezi.

Mama, mama,Ali veš, da imam te rad!Mama, mama,Ali veš, da si ena sama?

Jakob Prinčič, 4. b

Jaka Komel, 3. a

Nina Komel, 5. a

Noa Valentinčič, 1. c

36


Na kavču sedim

in v bel list pred seboj strmim.

Črke, besede po glavi rojijo,

v mislih kujejo novo poezijo.

Zunaj burja zopet vleče,

skozi špranje se v hišo zateče.

Hladen mraz žene mi v kosti.

Nase navlečem nekaj odej,

postaja mi prijetneje kot prej.

Glavo povesim v stran,

s težavo ostajam zbran,

veke težke so mi,

spanec zapira mi oči.

V glavi zmeda,

na listu beda.

Pesmi ni in ni,

a obljubim si, nov verz,

navsezgodaj, ko se zbudim.

Andrej Valantič, 7. a

NE ZNAM PISATI

Kaj naj napišem?Ali narišem?

Pesem, zgodboali celo podpišem pogodbo?

Ne vem, ne vem, ne vem!Zgleda, kot da nič ne vem.

Učim se, učim, učimin znanje končno dobim.

Sedaj sem kot pesnik Tone Pavček,ki poje lepo kot slavček.

Julija Klančič, PB 4. ca

PERO

Piše in riše,vejice in hiše.

A včasih se zmoti,brisalec ga zaloti.Potem se še smeje,ker ni narisalo veje.

Ema Vitez, PB 3. a

Nejc Berce, 9. c

Delfina Fiegl, 5. b

Lei è bella, lei è bellissima.Con gli occhi bellissimi e coni capelli dorati. Un abraccio,

un bacio ti doe ti dico che

“IO TI AMO.”

Maj Mladovan, 8. c

USTA

Lahko so vesela,lahko so debela.Lahko so tanka

kot napolitanka.

Lahko so rdečaali svetleča,

lahko pa so rozakot obrita koza.

Anika Kožuh, 6. b

37


MI SPRAŠUJEMO:˝ZAKAJ?˝

Zakaj, zakaj, zakaj?

Mi sprašujemo:˝Zakaj?˝

Zakaj ptice pač leto,

to zanima nas zelo.



Zakaj v pravljicah je volk hudoben

in lisica je hudobna prav tako.

To zanima nas močno.



Zakaj obstajamo ljudje?

Povejte to nam že!

Julija Klančič in Brina Krajnik, PB 4. ac

MUCA BREZ DELA

Nekoč je živela ena muca. To ni bila navadna muca, ta muca je bila nekaj posebnega. Ime ji je bilo muca-Maca. Vendar to ni bila navadna muca-Maca, to je bila lena muca-Maca. Nekaj posebnega je bila zato, ker je bila zelo lena, še miši so ji skakale po mucjaku. Zelo ponosna je bila, ker je imela vse razmetano po mucjaku. Izkazala se je, da v vrtu ima vse urejeno, notri pa nič kaj urejeno. Pa ko je šla v hotel, je imela razmetano, pred vrati pa čisto. In vedno preden je šla iz hotela, je nabavila čistilko. In tako je bilo še 1000 dni in 1000 noči. Zdaj pa lahko noč pa eno muca-Maco na pomoč, pokrij se, zavij se in zaspi.

Klemen Hvalič, 4. c

MAČEK MURI PRI MENI NA OBISKU

V soboto zjutraj me je Muri poklical po mačjem telefonu. Pogovarjala sva se o mačjih stvareh. Povedal mi je, da je v nedeljo doma, zato sem ga povabila k sebi domov. Komaj sem čakala na njegov obisk. Prišel je po kosilu. Pripeljal se je z Muri avtom. Podaril mi je knjigo z naslovom Mačje pravljice in pesmice. Ponudila sem mu velik kozarec mleka in mačje piškote. Nato sva odšla v muzej na ogled mišje razstave. Bilo je zelo lepo, zvečer sva se poslovila in obljubil mi je, da se bova kmalu srečala.


Julija Baša, 5. b

Katja Gruden, 4. a

38


SONCE

Sonce je zvezda,ki ves čas žari,

ki v dobrem in slabemsi s svetom svetlobo deli.

Sonce je krogla,krogla ognjena,

saj ogenj krog njegaje vir prav vsega.

Sonce je čisto vse,saj z njim mi ljudje,

živali in rastline,si z dneva v dan

polepšamo življenje.

Nejka Berce Černigoj, 6.a

SKRIVNOSTNI POPOTNIK

Nekoč, pred davnimi časi, ko so še živali govorile, je živel zajček po imenu Grega. Zajček je bil velik popotnik.In tako ga je nekega dne pot pripeljala do majhne vasi. V vasi je srečal skupino zajčkov, ki so se igrali. Bilo jih je enajst.Eden od zajčkov po imenu Rok je zaklical drugim, da je prišel nov zajček. Zajčki so mu rekli, naj ga pusti pri miru, ker ga ne poznajo. Ko so zajčki odšli domov, je Rok ostal. Odšel je k novemu zajčku in ga vprašal, kako mu je ime. Zajček mu je povedal, da mu je ime Grega. Vprašal ga je, če bi se igral z njim. Grega je privolil. Igrala sta se pozno v noč. Ponoči pa, ko so vsi spali, je Grega slišal volkove govoriti, da bodo polovili vse zajčke. Odhitel je k Roku in mu sporočil slabo novico. Obvestila sta še druge. Zajčki so se poskrili, tako da jih zjutraj volkovi niso našli. Bili so rešeni. Zajčki so vprašali Grega, zakaj jih je rešil. Grega jim je rekel, da si morajo pomagati, čeprav se ne poznajo. Zajčki so se mu zahvalili in postali so najboljši prijatelji. Ker pa je Grega opravil dobro delo, je napočil čas, da odide naprej. Pospravil je stvari in odšel naprej po svetu širiti dobroto.

Neja Ličen, 3. a

ČUDEŽNI KLJUČ

Nekoč, nekje v Ameriki, je bil čudežni ključ. Z njim se je dalo odpreti vsa vrata in vse ključavnice. Ampak čudežni ključ ni in ni prenesel zlob, packov in pohlepa. Zlobam, packom in pohlepnim ljudem je prinašal nesrečo. Nekega dne, ko se je neka deklica prebudila, je videla čudežni ključ. Imenovala se je Katja. Pobrala je čudežni ključ. Ker pa je bila zelo dobrega srca, je rekla: "No, kaj pa ta ključ tukaj? Najprej bom nahranila konje, krave, ptičke in kokoši." In to je res naredila. Potem je pobrala čudežni ključ. A čim se ga je dotaknila, je že bila ob njej vila. Katja ni vedela, ali je to dobra ali zlobna vila. Vila je to izvedela in rekla: "Brez skrbi, jaz sem dobra vila Neža. Ne boj se me." Tako sta postali zelo dobri prijateljici. Katja je ključ spravila na podstrešje. Prinašal ji je srečo.

Anika Nanut, 2.a

KRATKA ZGODBA O URI

Živela je ura, ki je bila neusmiljena do svojih stanovalcev. Vsak dan so morali vstajati eno uro pred svojimi načrti. Minevala so leti in stanovalci so se tega privadili. Potem pa je prišla nova generacija. Ta je bila groba generacija in so budilko privezali na vrv. Budilka je še vedno tam, če se še ni spametovala.

Matija Roth, PB 4.a

Taja Gruden, PB 3. a

39


ČUDEŽNI KLJUČ

Nekoč, nekje v Ameriki, je bil čudežni ključ. Z njim se je dalo odpreti vsa vrata in vse ključavnice. Ampak čudežni ključ ni in ni prenesel zlob, packov in pohlepa. Zlobam, packom in pohlepnim ljudem je prinašal nesrečo. Nekega dne, ko se je neka deklica prebudila, je videla čudežni ključ. Imenovala se je Katja. Pobrala je čudežni ključ. Ker pa je bila zelo dobrega srca, je rekla: "No, kaj pa ta ključ tukaj? Najprej bom nahranila konje, krave, ptičke in kokoši." In to je res naredila. Potem je pobrala čudežni ključ. A čim se ga je dotaknila, je že bila ob njej vila. Katja ni vedela, ali je to dobra ali zlobna vila. Vila je to izvedela in rekla: "Brez skrbi, jaz sem dobra vila Neža. Ne boj se me." Tako sta postali zelo dobri prijateljici. Katja je ključ spravila na podstrešje. Prinašal ji je srečo.

Anika Nanut, 2.a

PESEM

Imam prijatelje, ki jih ne morem poznati.

Imam stvari , ki jih ne morem imeti.

In imam življenje, ki ga ne morem živeti.

Imam pa zgodbe, ki jih znam povedati.

Imam pesmi, ki jih zmorem spesniti.

Imam slike, ki jih zmorem naslikati.

Pesem je srce - jaz ga imam.


IL PRIMO AMORE …

La prima canzone è come il primo amore.Con il primo amore ci si incontra a quattrocchi con caloree non si può contare fino a tre con il valore della ragione.

Anej Kumar, 8. c

BESEDE

Besede so besede,ki jih tudi mi znamo,

znamo jih prebrati, črkovati in pisati.

Poznamo jih sto, tisočin še več kot deset tisoč.

Besede so največji zaklad,z njimi

govorimo na ves glas.

Imamo jih radi,ker znamo jih prebrati,

besede nam pomenijo vse,ker z njimi sporazumevamo se.

Besede imajo tudi svoj značaj,ker besede imajo črke, pa tudi

črte.Le zakaj?

Ker črke so sestavljene iz črtin ker besede sosestavljene iz črk.

Sabina Kordić, 6. a

Ana Školaris, 9. b

40


ANA

Moje ime je Ana.

Zmerjajo me Ana banana,

Ana zadržana,

včasih pa tudi Ana zaspana.

A mene ne zanima,

ker je to zame samo rima!

Jaz sebe ne dam,

ker se rada imam.

Ana Mavrin, PB 4. ca

JAZ SI ŽELIM

Jaz si želim,da dolgo časa spim.

Lepo je spati.Raje spati,

kot se na soncu žgati.

Spim, spim, spim,nato se pa le zbudim.

Potem zazeham,zazeham, zazeham in zazeham.

Potem grem k mamiin jo vidim v pižami.

Nato prižgem televizijo,ko tata pride v hišo, reče:˝Živjo!˝

Potem je kosilo,ki nas je potopilo.

Potem delamo na vrtu.Delamo in se smejimo na našem vrtu.

Nato je nočin si rečemo:˝Lahko noč!˝

Julija Klančič, PB 4. ac

ZVONČEK

Ob našem potoku je veliko dreves,pod njimi tudi kakšen zvonček vmes.

Zvonček je bel in tiho zvoni,čebelica k njemu pribrenči.

Ker medu ne dobi, hitro odleti.


ČRKE

Črke plešejopo celem zvezku.

Joj!Največkrat jih pišem, včasih pa tudi zbrišemali pa kako narišem.

Ko jih berem,jih kar hrustam.

Celo glavo jih imam;zgodbic, pravljic in pa pesmic.

Katera je najlepša, pa vam ne izdam.

Nina Kosovel, PB 3. a

Pia Gerbec, 5. c

Karin Pepelko, 8. a

Matija Roth, 4. a

41


Ko vreme nagaja, srce se haikuju vdaja …Saj se spomnite: haiku je drobna japonska pesniška oblika s tremi verzi. Prvi in tretji imata pet zlogov, drugi pa sedem zlogov.

Burja in točasestri mladi obupa,

da trava hupa.


Prijazna srakamed drevesi poseda,nekoga čaka.Ana Jakončič, 6. b Burja zapiha,

liste odpihne na tla

in se krohota.

Polona Leban, 6. b

Listi padajoz dreves, hiš in na tla,nato v nebo.Maša Šuligoj, 6. b

Dež gre čez gore.Odplava v potoke.Zmoči nam roke.

Aljaž Hvala, 6. b

Ta nagajiva

burja trese drevesa,

listje s telesa.

Eva Cencič, 6. b

Veter in burjapihata in pihatain ne nehata.Nejc Vatralj, 6. b

Veter nagaja,

burja se je pričela,

svet ponorela.

Hana Komel Nardin, 6. b

Burja, Julija Baša, 5. b

42


ČUDEŽNI ZVONČEK

Nekega dne je šel Nace v gozd na sprehod. Naenkrat je zagledal zvonček, ki je bil srebrn kakor luna. Vzel ga je domov. Dal ga je na podstrešje in nanj kmalu pozabil. Našel se je dan, ko je mama pospravljala podstrešje. Zvonček je nesla Nacetu. Nace se je spomnil, da je to tisti zvonček, ki ga je našel v gozdu. Da bi se spomnil, kako zveni, je pozvonil. Še v istem trenutku se je pred hišo pojavil zajček. Nace je odšel iz sobe in iz hiše na travnik. Zajček se je splašil, v trenutku izginil in pustil za sabo srebrne bleščice. Nace je še enkrat pozvonil in spet se je pojavil zajček. Tokrat je bil Nace previdnejši in je vzel zajčka v naročje. Odnesel ga je v sobo in mu pripravil posteljico. K posteljici mu je dal zvonček, da bi lažje spal. Ko se je Nace zjutraj zbudil, ni bilo ne zajčka ne zvončka. Nace je bil žalosten. "Tako ga bom pogrešal," je še rekel in šel jest zajtrk.

Erika Šavli, 2. a

L’ORSO YOGI

Un giorno l’orso Yogi ha avuto una fame da lupo. E’ andato a cercare il cibo nel bosco. Ha cercato dappertutto, ma non ha avuto fortuna. E’ stato molto triste e solo.Molto affamato si è ricordato del suo amico Wogi. Ha deciso di visitarlo. Wogi viveva in una grande grotta. Wogi ha avuto molto cibo e lo ha condiviso con Yogi. Insieme sono andati a fare il sonno invernale.Yogi è molto felice perché ha un amico molto generoso, il che vuol dire che ha un cuore molto grande.

Jakob Kokole, 7. a

TAJIN ROJSTNI DAN

Danes je v šoli Taja,njena prijateljica se imenuje Maja.

Danes imajo športni dan,Taja ima pa rojstni dan.

Zabavo bodo imeli,in goste si želeli.

Tu darila vsa dobi,prav vse, kar si želi.

Jutri pa v šoli,za zajtrk imajo poli.

Anika Nanut, 2. a

PESEM JE …

Pesem je svetloba, v kateri si ti.Pesem je toplina.

Pesem je prijateljstvo.Pesem je mamin nežni dotik.

Iza Bavec, 3. b

RIBICE

Ribice smo me,ki plavamo po morju

in se razgledujemo po obzorju.Rade imamo medin morski sladoled.

Lija Vermiglio Vremec, PB 3. a

CVET

Cvet cveti in rasti hiti.Sonček sveti nanj

in okoli raja vsaki dan.Ko cvet svoje bele listke razpre,

v goste privabi vse čebelice,ki cvet oprašijo,

da se iz cveta marelice naredijo.

Nina Kosovel, PB 3. a

Matija Šircelj, 1. c

Martin Berce Čeligoj, 9. c

Matija Berce, 7. a

43


LAN IN ŽAN

Lan in Žan

sta kot Bim in Bam.

Na igrišču le sedita,

v učilnici pa norita.

Oh, kakšna zmeda!

Danes pa sta kot iz meda.

Žan teče sem in tja,

Lan pa se s čebelami igra.

Žan kriči in nori,

Lan ga kliče: »Kje pa si?«

Patrik Mavri, PB 4. ac

MAMA

Mama je ena sama,rada me ima.

Vsako jutro in večer,skrbi, da v hiši je mir.

Pere, lika, lonce premika,kako leno se mi zdi,

ker iz kuhinje lepo diši.

Mamica je ena sama,rada me ima.

Vid Tominec, 4. b

MAMA

Brez sonca roža ne cveti,a nam brez mam živeti ni.Zahvalim soncu se za cvet,a tebi, ker ves moj si svet!Rožic iskala sem povsod,pa je ponoči slana pala,

cvetje prenežno zima je pobrala.

Ana Pogorelec, 4. b

LA MIA SORELLINA

Julija è la mia sorellina.È la più piccola, ma la più birichina.

Quando suono al pianoforteincomincia a strillare forte, forte.

“Julija, finiscila di gridare,io devo finire di suonare.”

E poi fare i compiti per domaniE ho solo una testa e due mani

che non devo usare per tirare le tue treccineChe sono belle, bionde e piccoline.


SESTRA

Sestra je višja kot jaz,pet let starejša.

Tu in tam celo prizna,da je pametnejša.

Karin mika nogomet,tenis in zabava,

mene pa le traktorjiin kolesa prava.

Karin Rebec, 4. c

Filip Bratkič, 4. a

Iva Mačus, 1. a

Špela Šuligoj, 6. c

44


ČAROBNA KNJIGA Nekoč, pred davnimi časi, je živela deklica po imenu Astrid. Mama ji je vsak večer brala pravljice o princesah, zmajih, vilah … Nekega večera, ko ji je mama ugasnila luč, je Astrid zlezla iz postelje in odprla knjigo. Ko jo je odprla, je knjiga zažarela, deklica se je nagnila, da bi bolje videla, a je padla v knjigo. Astrid je padala in padala, dokler ni padla v kup sena v vozu, ki ga je vlekel osliček. Ko je skočila z voza, jo je nekdo vprašal: ˝Ja, kdo si pa ti?˝Astrid se je zdrznila. Ko se je obrnila, je videla oslička, ki je stal na zadnjih nogah. Osliček je ponovil vprašanje, Astrid je zajecljala: “T…t…ti gov…v…voriš?” Osliček je prikimal in rekel: “No, zdaj pa mi povej, kako ti je ime, jaz sem Oliver in sem zvest princesi Rebeki.” Astrid mu je povedala: “Ime mi je Astrid. Prosim, ali me lahko odpelješ k njej?” Oliver jo je odpeljal k Rebeki. Rebeka je bila prijazna princesa in je Astrid dala krono; rekla ji je, da je princeska. Ko je sedla na prestol, ji je služabnik prinesel jajce, iz katerega se bo zdaj zdaj izvalil zmajček. Ko se je zvalil, je bil velik približno pol metra. Astrid je Rebeka dala vse, kar potrebuje in razložila, da je zmajček njen pomočnik, ko pa zamahneš s palico, se bo prikazala vila. Astrid je šla, kamor jo je vodil čudežni zemljevid. Zemljevid jo je pripeljal do visokega stolpa. Ko je prišla na vrh 537. stopnice, je zagledala čarovnika. Takoj se je skrila. Zamahnila je s palico in prikazala se je vila. Bitka se je začela. Prevladovalo je zlo, vendar je prišel zmajček in čarovnika podrl na tla, vila pa je okoli njega naredila vilinsko kletko. Astrid je odrasla v deželi kot princesa in živela je srečno do konca svojih dni.

Lija Vermiglio Vremec, 3. a

JAZ SI ŽELIM

Jaz si želim zajčka.Zajčka, ki bi bil majhenkot dojenčkova majčka.

Zajčka, ki bi podnevi po hiši skakljalin ponoči v svoji kletki spal.

Z njim bi se igrala,po travi ga lovila

in za večerjo mu korenčke lupila.

Delala bi mu frizure,ga česala in crkljala.

Imena mu še nisem izbrala,ker bi ga rada prej spoznala.

Če bo puhast, bo Puhi.Če bo bel, bo Floki.Če pa bo samička,

bo Marička.

Če pa zajčka ne bom imela,si bom psička zaželela.

Maša Bratkič, PB 4. ac

MOJA GLAVA

Glava je ena sama,z njo pojem,

plešem, se igram,z njo hodim v šoli vsak dan.

Z njo vsak dantečem po uliciin usta odprem

do ušes, davlečem nanjeves svoj smeh.

A srce mi pade v hlače,ko izvem,

da z glavo sva premalo se učili incvek pri matematiki dobili!

Urša Zlobec, 6. c

LA MIA CANZONE

Il sole è gialloe illumina anche di notte

ma il cuore è piùimportante del sole.

Se non hai un amicohai perso il tuo cuore

perché l’amicoè un pezzo del tuo cuore.

Lea Školaris, 7. b

Arjeta Ramshaj, 5. b

Martina Ušaj, 9. b

Tinkara Manfreda, 5. c

45


ČEBELA ŠPELA

Vsak dan je letela čebela Špela.Na rdeči roži je sedela,

si vesele pesmi pela.Letela je, letela v gostilno Sladki med.Tam si naročila je cvetlični sladoled.Res je sladkosneda, ta čebela Špela.

Kmalu sladoleda zmanjka,zato domov leti naša znanka.

Ema Vitez, 3. A

DINOZAVRI IN LILI

Nekoč so živeli dinozavri.Živeli so v naraviin se stopili v lavi.

Tako so nastali fosili,ki jih je odkrila naša Lili.

Gregor Repič, PB 4. ca

LISICA

Tam daleč v gozdu je luknja bila,a to ni navadna luknja bila.Tam je lisička dom imela.

Lisička se je v luknjo skrila,ker je medveda prebudila.

Medved pa se za lisico ni zmenil,ker je bil namenjen k panjem,

da si napolni trebušček pred spanjem.

Marko Canzutti, PB 3.a

METULJČEK

Metuljček na rožici med si dobi.Ko vidiš ljudi, se jim hitro skrij!

Če jih ni, pa zabavaj se ti!Ko je noč, ti voščim lahko noč

in če je dan, ti voščim dober dan!

Jaka Komel, PB 3.a

LISICA IN KRESNICA

Po temačnem gozdičku vohljaradovedna lisica.

Na roparski poti ji sveti kresnica.

Lisica je zvita,kresnica skaklja kot opita.

Gozdna tema v strahu ovita.

K sreči sonček se prebudi,kresnico zalovi.

Lačni lisici na spanec se mudi.

Karolina Leban, 5. b

MEDVEDKOVE SANJE

Medvedek Medek se vsak večer odpravlja spat. Ima toplo posteljico in topel kožuh. Njegova posteljica je iz lesa, a je zelo lepa.Medvedek sanja vsak večer. Sanja lepe sanje. Sanja, da mu da čebelica med in ga poje. Ko se zbudi, kar cmoka, dokler še ni prav povsem zbujen.Ko poje zajtrk, gre v šolo. Letos je že v 3.b. V šoli se uči poštevanko, pri slovenščini črke, pri spoznavanju okolja pa so že govorili o pticah. Po pouku ga pride mama iskat v šolo. Ko sta danes prišla domov, sta pojedla slasten med. Takrat se je medvedek spomnil na sanje.Po kosilu sta šla z mamo na sprehod. S sabo sta peljala psa.

Nina Kosovel, PB 3.a

Arina Pavlovič, 3. a

Lana Peternelj, 1. c



46


DVE DEKLICI IN SNEŽENI MOŽ

Živeli sta dve deklici, ki sta se imenovali Katarina in Eva. Zunaj je snežilo, a oni sta imeli radi sneg. Bili sta v hiši. Eva je zaklicala: »Sneg!«Šli sta ven. Katarina je predlagala, da naredita sneženega moža. Najprej sta naredili veliko kroglo, nato srednjo in nazadnje še majhno. Na glavo sta snežaku dali klobuk, kamenje za oči in usta in dodali še koren. V roko sta mu dali metlo in na trebuh gumbe. Sneženi mož je bil tako končan. Deklici sta bili veseli. Prišel ga je pogledat tudi bel pes. Snežak je bil vsem lep in imel je vse, kar je potreboval.Nekega dne pa je posijalo sonce. Snežak se je stopil in na njegovem mestu so zrasli zvončki.

Melisa Krličević, PB 3.a

MROŽ, RIBA IN LEPI

Nekega dne se Jožef Mrož odpravi na plažo. Tam se nesmrtno zaljubi. Za postavno in ljubko mladenko Ribo je pripravljen storiti vse.Ko pride Riba mimo njega, jo tako očarljivo pozdravi, da še Tonetu Zajcu zastane dih, ona pa ga kar ošabno pogleda in si misli svoje. Riba je namreč že zaljubljena v Tomaža Morpsa. On je veliko bolj postaven in lepši. Mrož je zelo prizadet in zato skuje načrt, kako bi Ribi pokazal, da Tomaž le ni tako pameten, kot se zdi. Naslednje jutro si na glavo postavi svoj najlepši klobuk, sončna očala in se namaže z piz bunino kremo, nato pa odide na plažo. Kmalu za njim se tam pojavita tudi Riba in Tomaž. Ko se Lepi - kot ga je začel imenovati Mrož - uleže na ležalnik, se ta nenadoma zapre. Vsi se začnejo smejati. Vendar tega ni zakuhal Mrož. Lepega je tako sram, da bi se najraje pogreznil v zemljo. Najverjetneje je pozabil zapreti ročico, ki ležalnik drži skupaj. Mrož se sonči in čaka na trenutek, ko se Lepi odpravi surfat. Riba ga pozdravi in reče, da ga bo opazovala z obale. Čez nekaj minut se Mrož odpravi k čolnu, s seboj pa ima pripomoček za ukanitev ljudi - hrbtno plavut morskega psa. Za tem, ko je Lepi že daleč od obale, se odpravi. Nekaj metrov za njim se ustavi, hitro odvrže sidro čolna in se potopi pod vodo ter drži plavut in kroži okrog Lepega. On pa se tako prestraši, da spusti desko in odplava na samotni otok. Ker je ta tako oddaljen od obale, ga ni mogoče videti. Nato odide tudi Mrož. Lepi je tako žalosten in ne ve, kaj bi jedel, nato pa se odloči, da si bo pripravil ribe na žaru, ki ga bodo spominjale na njegovo Ribo. Ona pa doma o izginotju obvesti policijo. Policist ji priporoča, da najame detektiva. Zdaj Mrož zgrabi priložnost in se začne izdajati za osebnega detektiva, ki primere opravlja le redko, vendar pa je zelo izkušen. Riba ga z veseljem najame. Iskalna akcija se začne. Ljubica Lepega Mroža pripoveduje, kam je odšel njen dragi. Jožef to že vse ve, vendar jo z veseljem posluša. Riba mu potarna, da je njen Tomaž zadnje čase nekam čuden. Mrož jo vpraša, ali bi odšla z njim na samotni otok v bližini, ki ga z obale ni videti, saj je lahko Tomaž na njem. Odgovor je seveda da. Ko prispeta, tam najdeta Lepega. Riba ga vpraša, zakaj se ni vrnil, on pa ji odgovori, da je bil v vodi morski pes. Takrat pa se ona tako razjezi, da mu začne govoriti vse stvari, ki jih je prikrival. Izreče mu, da hodi v fitnes in se dela hrabrega, zdaj pa se boji morskega psa, ki ga sploh ni. Lepega peljeta Mrož in Riba v hotel, vendar ga ona kmalu zapodi iz hotelske sobe in odide z detektivom na kavo v kavarno in se v njega zaljubi.Čez nekaj let se poročita, skupaj imata tri otroke: Rino, Miha in Janeza ter psa Lepega.

Sara Čebron, 6.a

TONE PAVČEK

Prijazen pesnik je bil.Napisal je pesmi zanimive,

pesmi polne energije.Pesmi lepe in vesele,

večno z nami bodo pele.

Gaja Kocijančič, Kiara Zuljan,Tanja Strugalovič, Adela Hodžič,

PB 4. ca

Matija Kodelja, 6. c

47


KLADIVO

Kladivo je orodje,ki je zelo mamljivo.

Za gradbeniškega borcain tudi za norca.

Kladivo je očeh vsehžebljev.

In če nagajajo,jih potolče s svojo glavo.

Kladivo je stvar, kiza nekatere je varno

ali pa nevarno.

Ker kladivo je vseto, konec te pesmi

zdajle bo!

Zoja Muhič, 6. a

“PESEM” DO DESET

En dva Pedenjped,tri štiri - čebelam med,

pet šest, zdaj je tu,sedem osem, zdaj je tam,

devet deset ponovi to spet.

Medina Bedić, 5. b

PESEM

Pesem, pesem, pesem, pevec poje,pevka poje, poje pevski zbor.

Otrok poje in se smeji,hiša poje in se ji iz dimnika kadi,

svet poje in se vrti.

In nikoli se ne ustavi.Konj poje in drvi,

poje si, ker ga to veseli.Pes poje in laja,laja in se podi:pa pa pa la la!

Iza Bavec, 3. b

Uno, due, tre … Uno, due, tre – so già leggere,

Quattro, cinque, sei – ho un gelato solo per lei,Sette, otto, nove – ho le scarpe nuove.

Dieci – tutti siamo felici.

Andraž Krapež, 7. a

ČRKE IN ŠTEVILKE

Črke in številke.Črke in številke.

Črke in številke so kot mi.Črke v imenih, črke v imenih …

Številke v letih, številke v letih …

Eva Podlogar, PB 3. a

URA

Ura, ura, ti – tiktaka,

vse zaspance prebudi,in prav jezni so vsi.Ko uri pa je dobro,jim spati še pusti.

Matija Roth, PB 4. a

Eva Brumat, 6. c

Vita Perat, 4. b

Nik Erzetič, 8. c

Luka Pelicon, 9. c

Karin Pepelko, 8. a

48


DELFINČEK LUKA

Nekoč se je v Tihem oceanu skotil delfinček Luka.V njegovi bližini je živela hobotnica, ki ga je hotela

ukrasti.Rakovica je postala delfinčkova prijateljica.

Nekega dne se je delfinček igral z rakovico v bližinihobotničine jame. Igrala sta se skrivalnice.

Delfinček se je skril v jamo.Hobotnica ga je zgrabila in ga zadržala

pri sebi kar štirinajst dni. Nekega dne pa mu je uspelo zbežati.Srečno se je vrnil domov k svoji mami.

Krajnik Brina, PB4. ca

PRIJATELJ, MOJ ZAKLAD

Ko večernica zasveti,v objem se mi privij

in srečo na obraz mi izlij.

Zvezde nad sabo preštejin jih toliko naštej,da se ti posveti,

saj prijatelj ti vedno obstrani stoji.

Prijatelji so kot zvezde,ki svetijo noč in dan,

potrebujemo jih vse vsak dan.


ROKA

Roka z roko se predstaviin prijatelje povabi

na zabavo v širni svet,kjer kraljuje kralj besed.

Ko ni jezna, za zabavoroka prime se za glavo.

Ko pa jeza podivja,roka miga sem ter tja.

Ko požar se v glai vnamein povzroči bolečine,

roka se za glavo prime,da spet mir v glavo vlije.

Najbolj prijazna od družineroka je pravice,

ki nikoli se ne zmotiin želi si le resnice.

Eva Brumat, 6. c

AMICI DEL CUORE

Amici sono amici,cuore è amorei migliori amici

sono gli amici del cuore.

Sotto questo soleci sono molti amici

e le amiciziesono nel cuore.

In questo giro del mondosiamo tutti amici

fratelli, sorelle, mamma e papà,tutti insieme viviamo nell’amore.

Mija Ivančič, 7. b

BELLA TOSCANA, CINQUE TERRE E VERONA

A Pisa c’è una torre famosa, conosciuta per tutto il mondo, perché è inclinata. Vicino a questa torre c’è anche la Basilica. A Firenze c’è una piazza con i monumenti di artisti famosi (Leonardo da Vinci, Michelangelo). C’è il famoso Ponte Vecchio con tanti negozi dove vendono oro. Simpatico è anche il piccolo paesino di San Gimignano con 14 torri. La natura è verde, bellissima con aria fresca e molti vigneti. Cinque Terre è un paese vicino al mare. La’ ci sono delle casette piccole e dai colori vivaci. In piccoli negozi si può comprare roba artigianale. A Verona c’è una bell’arena e il famoso balcone di Romeo e Giulietta. Anche il cibo in Italia è buonissimo.

Bor Petrovčič, 7. a

Daša Petrovčić, PB 1. bc

Aljaž Hvala, 6. b

49


POMLAD

Pomlad je lepa kot mama,dnevi se vlečejo v noči,

noči so temne,ajasne in sveže kakor sama pomlad.

Pomlad je pisana, pisana.Kakor cvetje vseh vrst.

To so seveda vijolice, vrtnice,pisane trobentice …

Vseh živih,pisanih barv in še in še,

drugih temnihin svetlih barv.

Medina Bedić, 5. b

TRČENA RASTLINOJEDA

Rastlinojeda je vstala in rožice pobrala,Rožica je rekla: O, kako butasta rastlinojeda!

Rastlinojeda je ni razumela in je drugo rožico vzela.Pa je druga rožica rekla: O, kako trčena rastlinojeda!

Rastlinojeda spet ni razumela in je rožico izpustila.O, hvala, rastlinojeda, se je rožica razveselila.

Žiga Podgornik, PB 3.a

MEDVEDKOVE POČITNICE

Medvedek Tedi se je odločil, da gre na počitnice. Poklical je svojega prijatelja Tončka in Vida. Oba sta se takoj odpravila k Tediju. Med vožnjo z avtom je Tedi gledal skozi okno. Videl je krave, ovce, koze, konje in srne. Ko so prišli k potoku, so postavili šotor in svoje stvari zložili vanj. Potem so se šli kopat v vodo. Tudi igrali so se z ladjicami in travo. Ko se je znočilo, so šli v šotore. Pozno ponoči je začelo grmeti, nato še pihati po strehi šotora. Bolj in bolj, močneje in močneje je grmelo in pihalo. Zjutraj so se medvedki zbudili in ko so prišli iz šotora, so zagledali pravi nered. »Tedi, kaj se je zgodilo?« je vprašal Tonček.»Ne vem, kaj se je zgodilo.« Pospravili so šotore in odšli domov. Tedi je spet gledal skozi okno in videl je samo še prazen pašnik.


ŽIRAFA SI ŽELI SNEG

Nekega toplega sončnega dne se je dogajalo nekaj prav res čudnega. Neka žirafa je hotela videti sneg. Njene prijateljice so ji govorile, da ne more iti kar takoj na sneg, a ona se ni vdala. Okoli vratu si je zavila osem šalov, na glavo si je dala očala, na noge pancarje in smučke in odšla na letalo. Na letalu je od veselja kar vriskala. Letela je kar osem ur. Komaj je čakala, da bo smučala. Tudi kepala se bo. Ko je letalo pristalo, je plačala vožnjo in šla ven. Na snegu se je najprej smučala, nato kepala. Delala je tudi sneženega angelčka. Ko je smučala, je skoraj padla. Naenkrat pa je zagledala velik vrt za napisom ZOO in kar ustrašila se je: »T t t to jjje živalski vrt!«Hitro jo je stekla stran in skoraj padla. Ni je bilo več videti. Še nekaj časa je ni bilo…Potem pa je zazvonila moja budilka.

Jaka Komel, PB 3. a

Karisia Ferjančič , 1. a

Maja Faganel, 8. c

Neža Kosovel, 1. a

50


GIROVAGANDO PER I NEGOZI

Un bel pomeriggio Manca e Špela sono andate in giro per la città. Sono andate a fare shopping. Hanno camminato per le strade, guardato le vetrine dei negozi e, a dirla breve, si sono godute la giornata. Sono andate in molti negozi e hanno pensato a come spendere i loro soldi. Hanno visto tante di quelle cose che ad un certo punto non sapevano più cosa scegliere.Poi sono andate a bere qualcosa e all'improvviso, tra una bevanda e l'altra, hanno deciso cosa acquistare. Dopodiché hanno pagato il conto e sono andate nel negozio dove avevano visto le cose che le piacevano tanto. Girovagando per la strada e andando verso il negozio, un uomo senza tetto, un barbone, le ha fermate e le ha chiesto di dargli un pezzo di pane e dell'acqua perché faceva un freddo cane. Le ragazze hanno mentito dicendogli di non avere soldi. Strada facendo alle ragazze è venuta la coscienza sporca a causa delle loro menzogne.Scelti i braccialetti, hanno pensato che avrebbero preferito dare quei soldi che avevano speso al barbone senza tetto con lo stomaco vuoto. Perciò sono andate subito al supermercato e gli hanno comprato un panino e dell'acqua. Il signore è stato felicissimo e gli ha detto: “Ragazze, voi avete un cuore molto, ma molto grande. Tutto il bene viene ripagato. Grazie mille.”

Elfi Birsa, 9. c

ROKE

Roke ima prav vsak,pa naj bo reven ali bogat.Lahko so nežne ali stroge,lahko pa pridne ali toge.

Nežne roke so kot mamin objem,ki te potolaži,

ko se skriješ v njem.

Stroge roke so roke pravice,ki odpravljajo krivice

in kažejo pot do resnice.

Toge roke ne delajo ničesar,ves dan le spijo in ničesar ne naredijo,

zato po navadi ničesar ne dobijo.

Pridne roke dan in noč,trudijo se na vso moč,nikoli se ne upehajo

in nikdar ne odnehajo.

Le kakšen bi bil svet brez rok,brez nežnih dotikov in veselih otrok,

brez prijateljskega stiska,ob katerem ti srce zavriska?!

Lea Školaris, 7. b

GOBICE

Jeseni, ko listki padejo z dreves,se tudi lepe gobe pojavijo vmes.

Zdaj pa zapihal je veter šibak,snežinke med nas je spustil oblak.

Gobice, gobice, kam ste pa šle?Skrile pred snegom in vetrom smo se.

Maja Pegan, PB 4. ac

Iza Bavec, 3. b

Jure Kralj, 5. a

Aljan Vermiglio Vremec, 6. a

Nik Mrhar, 7. c

51


ROMEO IN JULIJA SODOBNEGA ČASA Družini Capuleti in Montegi sta imeli v lasti največji podjetji v Italiji. Na tržišču sta bili konkurenčni družbi, zato sta se družini na smrt sovražili. Capuleti in Montegi so se ukvarjali z istim poslom in se zato nemalokrat skregali. Romeo, ki je bil edinec, je bil bodoči dedič celotnega imperija Montegov, vendar ni kazal pretiranega zanimanja za to, da bi nadaljeval očetov posel. Po naravi je bil bolj umetnik in sanjač; želel je postal igralec, vendar njegova družina tega nikakor ni odobravala.Tudi pri Capuletih so imeli le enega otroka, hčerko Julijo, ki je bila prav tako zelo nesrečna. Po družinski tradiciji bi se morala Romeo in Julija sovražiti, vendar ni bilo tako. Usojena jima je bila čisto drugačna prihodnost …Romeo se je s svojimi prijatelji odločil, da bodo šli na zabavo v diskoteko v predelu mesta, kjer se sploh ne bi smeli zadrževati, saj so v tem predelu živeli Capuleti. Ravno zaradi tega pa je bilo to še toliko bolj zanimivo. Sedli so k prosti mizi in si naročili pijačo. S prijatelji so se pogovarjali o dekletih, ko je nenadoma Romeo zagledal lepotico, ki je izstopala od svojih vrstnic. Prijatelji so opazili, kako jo gleda in ga začeli dražiti, da si je ne upa povabiti na ples. Sprejel je izziv.Stopil je k dekletu, ki ga do tega trenutka še ni poznal. In takoj ko sta se pogledala, je med njima preskočila iskrica. To je bila ljubezen na prvi pogled! Plesala sta ves čas, vse do konca zabave. Pred odhodom je Romeo rekel prijateljem, naj gredo domov kar brez njega, saj je še želel ostati s svojo novo ljubeznijo. Odšla sta še na kratek sprehod po mestu. Ko sta kramljala o različnih stvareh, je pogovor nanesel tudi na njuni družini. Nato pa je sledil šok, saj skrivnostna deklica ni bila nihče drug kot Julija Capuleti! Nekaj časa sta se samo gledala, nato se je Julija končno opogumila in rekla: »Romeo, če sva si res všeč, naju naj'ne famil'je pr tem ne mor'ta ustaut.«»Prou maš, koga briga, kej si mislijo naj'ni ta stari. Sej 'mava drug druzga! Na, tle maš mojo telefonsko, poklič' me kej,« je zadovoljno rekel Romeo in ji pomolil listek s svojo številko.Pogovarjala sta se še nekaj časa, dokler ni Julija pogledala na uro in se na hitro poslovila z besedami: »Adijo, sej se še kej vidva, zdej morem šibat, d' ne bojo spet doma težil', d' zamujam.«Romeo ji je od daleč še zaklical: »Jutr' ob istem cajtu!«Julija se je obrnila in se mu nasmehnila: »Zmenjeno, se vid'va!«Tako sta zadovoljno odšla vsak v svojo smer.Dnevi so hitro minevali in zaljubljenca sta se vsak dan naskrivaj dobivala ter kovala načrte za prihodnost. Seveda pa sta se najbolj bala dneva, ko bodo starši izvedeli za njuno razmerje.Ko je nekega dne Julija prišla domov, je v dnevni sobi zagledala zbrano vso svojo družino. Ko je videla njihove izraze, je kaj hitro ugotovila, da niso najbolj veseli in da se ne obeta nič dobrega.»Kaj je blo, aj kdo umru? Kaj ste usi tko slabe volje?« je neprijazno pozdravila Julija.»Punca, velik si upaš, da me zdej sprašuješ to, ko dobro veš, kaj je narobe!« je že skoraj kričal njen oče.»Ajaaa, ma ne skrbet! Tisti izpit bom že nar'dila! Enkrat…« se je namuznila Julija.

Mama jo je zaskrbljeno pogledala in ji rekla: »Izpit me ne tko skrbi! Dobro veš, o čem govorimo!«Julija je že hotela reči, da ne ve ničesar: » Ampak…!«Oče ni zdržal več: »Nič ampak, gor u sobo in da te ne vidim več!«»Vi, vi, usi ste eni navadni …« Juliji ni uspelo dokončati stavka. Solze so ji zalile oči. Stekla je po stopnišču navzgor in zaloputnila vrata svoje sobe.Oče se je delal, kot da ni nič, mama pa je zaskrbljeno pogledala navzgor proti Julijini sobi in rekla možu: »A misliš, da nisva bila malo prestroga do nje?«Oče je skomignil z rameni in se znova zatopil v branje časopisa.Nekaj dni kasneje se je Romeo opogumil in doma povedal, da sta z Julijo Capuleti par. Poslušali so ga z odprtimi usti in kar niso mogli verjeti.»Poslušaj, sinko! Vem, da rad pripoveduješ vice, ampak s temi stvarmi se ni za hecat!«»Ne, jst govorim resnico!« je rekel Romeo svojemu vedno skeptičnemu očetu.Oče je še bil nekaj časa besen, vendar je kaj hitro pozabil na to, saj je bil prepričan, da Romeo ne misli resno.Pri Juliji je bilo enako. Čez nekaj dni so se vsi obnašali, kot da se ni nič zgodilo. Starši so naivno mislili, da so s tem rešili situacijo in da bosta Romeo in Julija pozabila drug na drugega. A ni bilo tako.Romeo se je spomnil dobrega načrta. Očetu je rekel, da bi rad delal v njegovem podjetju, češ, da se je odločil, da bo nadaljeval družinsko tradicijo. Oče je bil tega zelo vesel in se je hitro zavzel za to idejo. Bil je zadovoljen, ker je sin končno pokazal zanimanje za družinski posel. Romeo pa je seveda imel v mislih nekaj drugega.Ko je njegov oče odšel za nekaj tednov na poslovno potovanje, je Romeo v tem času izpeljal svoj dobro premišljeni načrt. Ker je imel vsa pooblastila svojega očeta, je lahko upravljal s podjetjem, kot je želel. Tudi Julija je bila ravno takrat začasno zaposlena v podjetju svojega očeta. Naključje je hotelo, da je prav tako tudi njen oče odšel na neko srečanje poslovnežev v mesto Mantovo. Tako sta Julija in Romeo začasno upravljala vsak svojo družinsko podjetje. Ob prvi priliki sta sklenila pogodbo ter z njo posledično tudi zavezništvo med podjetji. Že v nekaj dneh je njuno skupno poslovanje obrodilo prve sadove. Ko sta se njuna očeta vrnila, sta najprej poskušala pogodbo preklicati, vendar jima ni uspelo. Potem pa sta videla bilanco podjetja: prodaja se je le v nekaj dneh močno povečala, vrednost delnic obeh podjetij na borzi pa je narasla. Ugotovila sta, da sta lahko svojima otrokoma le hvaležna. Spor se je končal, družini sta se pobotali in skupaj nadaljevali posel z enim podjetjem z imenom C&M (Capulet e Monteg). Romeo in Julija sta se poročila in naredila veliko slavje, trenutno pa sta nekje na Bahamih na poročnem potovanju …

Sebastijan Furlani, 9. a

52


ŠOLSKI LIKOVNI NATEČAJ - SVET, LJUDJE IN ČAS OKOLI NAS

I. TRILETJE

II. TRILETJE

III. TRILETJE

1. NAGRADA

1. NAGRADA

1. NAGRADA

2. NAGRADA 3. NAGRADA



Tia Komac, PB 1. bc Zala Saksida, 1. c Marko Canzutti, PB 3. a

Hana Kosovel, 6. c Julija Klančič, 4. a Ivan Poša, 6. a

Katarina Pegan, 8. a Lea Bajc, 7. b Špela Črv, 8. a


Ester Črv, 7. a

Ana Jakončič, 6. b

53


ŠOLSKI FOTOGRAFSKI NATEČAJ - SVET SKOZI OBJEKTIV

JANUARFEBRUAR

MAREC

APRILMAJ

JUNIJ

JULIJAVGUST

SEPTEMBER

OKTOBER

NOVEMBERDECEMBER


Ester Črv, 7. aAndraž Gruden, 6. b

Ester Črv, 7. aAna Jakončič, 6. b Katja Gruden, 4. a


Ester Črv, 7. aKatja Gruden, 4. a


Ester Črv, 7. a Ana Jakončič, 6. b

54


HRUŠKE

Hruške zdaj so prav debele,

sočne, lepe in vesele.

Če utrgaš eno hruško,

druga pade in imaš buško.

Jočeš, stočeš in dehtiš,

še od staršev jih dobiš.

Mislijo, da si se igral

in z drevesa dol si pal.

ŠOLA IN MIV šolo, našo šolo radi pohitimo.Radi se učimo in se veselimo.Vsak nov dan se bolj učimo.Ko pa pridemo domov,sladko zaspimo.

Tanja Strugalović in

Kiara Zuljan, PB 4. ca

Filip Bratkič, PB 4. ca

Srce in rožica, Delfina Fiegl, 5. b

55


HRUŠKE

Hruške zdaj so prav debele,

sočne, lepe in vesele.

Če utrgaš eno hruško,

druga pade in imaš buško.

Jočeš, stočeš in dehtiš,

še od staršev jih dobiš.

Mislijo, da si se igral

in z drevesa dol si pal.

JAZ SI ŽELIM

Jaz si želim v gozdu biti,se z živalmi igrati,s pticami kramljati,se z volkom spoprijateljiti,se z medvedom veseliti.

SONČNIČNI PLES

Ko sonce pogleda izza temnih zaves,

se začne sončnični ples.

Ples traja in traja,mala sončnica veselo raja

.

Ko sonce v morje pade,se ples konča.

In naslednji danin vse naslednje dni na

prej,se vse enako začnein enako konča.Ana Marvin, PB 4. ca

Maša Bratkič, PB 4. ca

Srce in sonce, Nika Čubej, 5. b

56

English pages 2011/12

Why is life so hard on a teenager? Does it feel your life has turned upside down and everything you do is wrong?Why do adults think they can help you? Maybe your peers have better ideas of how to survive the emotional drama of your teenage hood.

Dear fellows,I’m a pupil at a primary school in a small town. I’m about the age when I love to be left alone. I’m fourteen. So, can you see what my problem is? No? Well, there’s always somebody who wants to talk to me, ask me things or do things with me. It’s so annoying! To make things even worse I got a D in English last week and now they all want to help me. My parents, the teachers and even some of my school friends. They keep asking me what happened and if there’s anything wrong … and all I want is to be left alone. Help me, please!!

A desperate teenager

Dear anonymous teenager, I completely

understand you. You are not a child anymore and

you feel you can make decisions about your own

life. However, I don't suggest you to be alone all

the time. You need friends. They're trying to help

you because they love you and wish you well. Do

you really think that being alone is the best thing for

you? That's not true! You're human just like everyone

else. People help each other and have fun together.

Please don't push people away from you, because

one day you'll need and miss them.

Karolina Mužina, 9. b

Dear nameless teenager, I understand you perfectly. If you want to help yourself, you must tell your friends to stop making you unhappy with their annoying questions. You can tell them anything you want. It’s your life and they shouldn’t be interfering if you don’t want them to. Hopefully they will understand you and leave you alone. If you got a D in English that does not mean that your English is bad. You were probably badly prepared for the test, but you can always improve your mark. Good luck,

Lina Birsa, 9. c

I know the feeling when everybody keeps

asking you how you are, what’s wrong with you,

did you study enough, what were you doing last

afternoon … The worst of all are our parents.

They keep asking about our grades, school,

friends and everything else. So, you want to

know how to be strong in this situation? Here is

my advice. Try to avoid their questions or just say

that nothing is wrong. Try this: someone is asking

you if you were studying at all because you got

a D. Tell them you studied all the time but then

you couldn’t sleep at night, that’s why you got a

bad mark. One D won’t change your life! It’s still

better than getting an E!

Oriana Bucik, 9. b

Dear anonymous

I know how it is to be a teenager and it’s not easy. If you have problems with your friends and parents, you just have to tell them to leave you alone. You have to stand up for yourself and tell them you are simply having some bad days.

Jakob Petrovčič, 9. b

Dear X,

First, I want to say that I totally understand you. But sometimes you have to let people take care of you. Many children have the same problems like you and they are the same age as you are. Here is my advice: talk to your friends, talk to your parents. Tell them about how you feel. Tell them that you do not want to talk, that you want to be left alone. But you must know that you will have to face them somehow and someday. I’m your age, too. My mom wants to help me and she talks to me all the time. And I can tell you, I want to be left alone, too. But when I actually speak to her, I feel better. Take care of yourself and good luck!

Martina Ušaj, 9. bArt work by Mia Rojc, 8. a

57

English pages2011/12

WHATIFLast night while I lay thinking here,

some Whatifs crawled inside my ear

and pranced and partied all night long

and sang their same old Whatif song:

Whatif I can't fall asleep?

Whatif I hear steps and the door squeak?

Whatif I see a man slender and tall?

Whatif I can't see his face at all?

Whatif I can't awake from this nightmare of mine?

Whatif his arms turn to eight?

Whatif he stands and watches me from the side of

my bed as I quake?

Whatif his breath I can't hear at all?

Whatif my heart starts racing?

Whatif my head starts shaking?

Whatif his arms descend unto me?!

Whatif his hums to insanity drive me?!

Whatif the light of the moon is gone?

Whatif his arms into my chest strike!

Whatif I shan’t see the morning light?!

Whatif I can’t awake at all?!

Jakob Kovačič, 8. c

Whatif I fall in the hole?Whatif I’m the thickest of them all?Whatif I forget my friend’s name?Whatif someone messes with my brain?Whatif if I drink too much tea?Whatif nobody likes me?What if a hornet stings me?Whatif the Sun stops shining?Whatif the Earth stops turning?Whatif I become dumb at school?Whatif my head gets full?Whatif there’s a fire and I don’t survive?Whatif I cut myself with a knife?Whatif my hair turns black?Whatif a spider crawls upon my neck?


Mind

My mind is an empty place,inside nothing works and everything dies.

It's a clockwork I can't be bothered to maintain,and thus it's rusty and slow, with only me to blame.

Now you might not see my mind as you'd like to,but I will not oil its gears just for you.

Your advice and orders will fall to deaf ears,as my soul is no longer here.

It is in a place far away,a place where your tyranny shan't defile,a place where your hand shan't reach,

a place where I can be at peace.

That place is mine alone,for I am dead inside,and now I bid you all

goodbye.

Jakob Kovačič, 8. c

Whatif I am dying right now?Whatif I break a bone somehow?

Whatif I eat a rotten cherry?Whatif my dog falls off a ferry?

Whatif I see a mouse?Whatif I sleep in the wrong house?

Whatif if my flowers don’t get enough water?Whatif it keeps getting hotter?

Whatif a car runs me over?Whatif in summer I wear a pullover?


Art work by Mia Rojc, 8. a

The poem WHATIF is modelled on the poem, written by Shel

Silverstein (1930 -1999), an American poet, singer,

songwriter, musician, composer, cartoonist,screenwriter and author

of numerous children's books.

What are your biggest fears?

The ones, that won't let you sleep ...

Everything seems well, and then the nighttime Whatifs strike again.

58


My zodiac sign is Gemini. Gemini’s are very communicative and quick thinkers.

They like constant changes and travelling, that’s why they are marked as restless

and versatile. Gemini’s are known for their many faces: at one moment they are

happy and relaxed, but a second later they can get nervous and tense. They are

curious and they like unusual things, on the other hand, they hate being alone. They

prefer thinking over action.

I believe most of these characteristics describe me quite well, although I don’t talk all

the time, but only when I have something to say. The only thing that certainly doesn’t

fit my personality is hating being alone. I certainly don’t mind being alone at all.


My zodiac sign is Leo. It is supposed to be the most dominant, creative and extrovert of all zodiac signs. Leo is also ambitious, courageous, independent and a leader. However, Leo’s faults can be as large in scale as their virtues. As it is extremely arrogant, impatient and jealously suspicious of its rivals, it will not hesitate to use cunning, lies and trickery.I don’t think many of these characteristics describe me, although I am strong-willed and self-confident or, as one of my teachers has pointed out, arrogant.

Marko Bjelovuk, 8. a

Virgos have a lot of energy. They release it in many different ways. Some of them are good and some are bad. They are very attentive, accurate and hard-working. They haven’t got enough time for their friends, because they study a lot. Money is very important for them, especially when they have to work hard to earn it, so they don’t to waste any. Virgos, especially women, are brave, even if they don’t look like that. They are never wrong, so don’t quarrel with them!Virgo is supposed to be connected with immense wisdom. I don’t think this de-scribes me very well. But something is true. I have a lot of energy, I am accurate, hard-working, sometimes I am shy, but sometimes I am brave, too. Ana Mervič, 8. a

My zodiac sign is Capricorn (the goat). Capricorns are careful,

practical and ambitious; however they are also fatalistic and

grudging. They like purpose and firm foundations, but they don't like

fantasies and go-nowhere jobs.Well, I think I'm careful and ambitious, but not very practical. I

don’t consider myself fatalistic and grudging. I like purpose and firm

foundations pretty much and I really don't like go-nowhere jobs, as it

says.So, I can say that some things are true, and some are not. However, I

don't believe that people really reflect their zodiac signs characteristics.

I read these descriptions just for fun.Katarina Pegan, 8. a

GEMINI (the twins)

LEO (the lion)

VIRGO (the virgin)

CAPRICORN (the goat)

ACCORDING TO THE STARS I AM ...

Art work by Mia Rojc, 8. a

59

English pages2011/12

My zodiac sign is Aquarius. They are supposed to be very clever,

intelligent, imaginative, funny, strong-willed and sometimes shy. They

work well in teams, so they make a lot of friends and they are generally

considered funny. Bad things associated to Aquarius are being stubborn,

unemotional and sarcastic. Not many of these things describe me, but I

guess I am clever, strong-willed and imaginative. I am also stubborn when

it comes to football! Luka Mutavčič, 8. a

AQUARIUS (the water carrier)

Libra is the seventh astrological sign in the Zodiac.

It is an air sign and one of four cardinal signs, ruled by the planet Venus.

In astrology, Libra is considered a ‘masculine’, positive and extrovert sign.

I disagree. I don’t believe I’m ‘masculine’ and I don’t think I’m extrovert

either.According to what I have found on one of web pages, I’m charismatic,

gentle, romantic and kind.

And I think I’m stylish, too. Eileen Bucik, 8. b

LIBRA (the scales)

I was born in October, so my zodiac sign is a Scorpio.

A Scorpio is forceful, emotional, passionate and loyal; however it can also be

jealous, competitive, suspicious and manipulative.

Scorpios are very independent. They are able to accomplish anything they put their

mind to and they won’t give up.

A Scorpio woman is very demanding and demonstrative, and very strong, too.

Always be honest with a Scorpio friend and in return, you’ll gain an amazing friend

you will never forget and who will be loyal to you and never make false promises.

And that’s who I am, aren’t I? Mateja Jelaska Čefarin, 8. a

SCORPIO (the scorpion)

I was born at the beginning of July and because of that my zodiac sign is

Cancer. Cancer’s strengths are being gentle, emotional, loving and caring,

imaginative, adoptable and responsive. Its weaknesses are being moody and

oversensitive.

I like hobbies and parties like most Cancers. I can say most Cancer’s strengths are

a part of my personality. On the other hand, I’m never moody or oversensitive.

Most Cancers don’t like being given advice; however, I’m always grateful if

someone gives me a piece of advice.

I think my zodiac sign describes me very well.Katarina Miklavec, 8. a

CANCER (the crab)

My zodiac sign is Pisces.A Pisces will do everything to help a friend. They are extremely loyal and sensitive. They are also very creative and can use their skills of creativity and understanding of people to inspire others. Unfortunately, most Pisces tend to take the easy way out in life and they never achieve the fame that they possibly could.A lot of this is true, I admit. However, I still don’t believe in horoscopes.

Mia Rojc, 8. a

PISCES (the fish)

60


WHEN I WAS LITTLE …

FUNNY STORIES

When I was five years old, I got my first kid motorbike. It was absolutely great! It was just a toy, but my younger cousin was quite jealous. So, one day, while I was playing with my neighbour my cousin got on my motorbike and drove away. We didn’t notice it and nobody saw him for a long time. We looked for him everywhere. We found him in the evening in front of the old people’s home. He was crying, because the motorbike’s battery was flat and the motorbike didn’t move. We were worried and we were happy when we found him. But whenever I think of him on that motorbike I have to laugh.

Luka David Torkar, 7. c

It happened when I was around five. My dad was writing a report for his job on the computer and I watched him closely all the time. All of a sudden I pressed some keys on the keyboard and I accidentally deleted all his important files. My dad was very angry, but he didn’t scold me very badly because I was just a little boy. However, my dad was very surprised because I deleted the files with just a few random clicks. He never understood what happened and today we still laugh at this event.

Marko Pegan, 7. c

When I was four, I was in love with a boy, called Rok. I liked him very much. Then my grandma gave me a golden necklace. So I went to the kindergarten and took the necklace with me. I gave it to Rok and asked him if he wanted to marry me. But he got angry and he said that I was stupid. He didn’t want to marry me! I was so mad at him!Now whenever we meet, we remember what happened so many years ago and we both laugh!

Nina Šegula, 7. c

When I was ten, I and my brother bought a really big firecracker. We decided to get one of our grandma’s saucepans and put the firecracker into it. We turned the saucepan upside down and put the firecracker under it. When the firecracker exploded, the saucepan flew high up in the air. Than was really funny.

Dejan Pejičič, 7. c

When I was six my family went to the seaside. I and my brother wanted a bar of chocolate, but our mum didn’t want to buy it. So my older brother and I decided to steal it. I talked to the shop assistant to distract her and my brother tried to steal the chocolate. But when he reached for it all the products on the shelf fell down. And a big tin fell straight on his head! When my mum found out what we wanted to do, she was very angry! We both went straight to bed with no dinner.

Sabina Taletović, 7. c

Background picture: Anej Šuligoj, 1. c

61


Slika v ozadju: Hela Beltram, 1. c

Fotografija v ozadju: Ester Črv, 7. a

Pa smo prišli do konca ...

Zapušča nas prva generacija devetletkarjev.

Leta 2003 so ob vstopu v šolo bili le drobne mravljice, danes pa so to mladostniki, vsak s svojimi pričakovanji, željami, upi, sanjami za prihodnost.

Zbrali smo nekaj njihovih vtisov na čas in šolanje, ki ga puščajo za sabo.

ZAKLJUČUJEMO OSNOVNO ŠOLO

Skozi vsa ta leta sem tarnala, kako je šola brez veze. Sem dekle prve generacije, ki se šola devet let. Imenovani smo 'devetletkarji'. Nikoli mi ni bilo všeč odraščanje in dolžnosti, ki so se pojavile ob vstopu v takrat zame še veliko šolo. A zdaj sem velika tudi jaz.

Na osnovni šoli Frana Erjavca Nova Gorica sem doživela veliko različnih dogodkov. Nekateri so bili slabi, priznam. A če bi me kdo kdaj vprašal o času, ki sem ga preživela tukaj, bi se nasmehnila in rekla, da smo se kljub težavam imeli lepo. Čeprav devetošolci večkrat poudarjamo, da smo veseli, ker odhajamo, ima ta stavek dve plati. Seveda smo veseli in nestrpno čakamo, da nas tok življenja ponese med srednješolce. Po drugi strani pa se zavedamo, da smo na tej šoli z našimi sošolkami in sošolci, učiteljicami in učitelji prebili največ časa in da nikoli več ne bo tako. Vemo tudi, da bomo osnovno šolo pogrešali, prav tako pa tudi njene učitelje in ostale uslužbence.

Kot ponos najstarejših učenk in učencev na šoli so se na naša ramena letos zgrnila dodatna bremena. Poleg testov in rednega ustnega ocenjevanja so pred nami tudi testi NPZ -–nacionalnega preverjanja znanja iz treh predmetov, v vsakem razredu pa poteka tudi priprava na zaključek šolskega leta. Valeta. Dekleta se največ pogovarjamo o krilih in petkah, medtem ko se fantje za to ne menijo prav veliko. Seveda ima vsaka od nas tudi svojega soplesalca, ki ga je treba spraviti v red! Tako se vse hitreje bliža veliki dogodek. V vseh treh oddelkih 9. razreda glasno razpravljamo o majicah, ki jih bomo nosili kot celota pred ločitvijo oddelka, ki je toliko preživel skupaj. Potem si belimo glavo s predstavitvijo našega oddelka na valeti. To pa še zdaleč ni vse!

Verjetno nas vse najbolj skrbi sprejem na srednjo šolo, kamor si želimo. Bomo sprejeti ali ne? Kam potem? Velikokrat se sami pri sebi tudi kesamo: lahko bi imeli boljše ocene, lahko bi se bolj potrudili … Vsi takšni strahovi se skrivajo v nas, čeprav tega ne kažemo navzven.

In kaj zdaj? Učiteljice in učitelji so nam dali osnovno znanje in nas poskušali pripraviti na to, kar prihaja. Rezultat je seveda odvisen od truda, ki ga sam vložiš v učenje in delo. V nas kipijo želje in sanje, ki jih vsi skušamo doseči. Marsikaj nam v življenju ni všeč in nočemo, da je tako, a pri tem, na žalost, nimamo izbire. Pomembno vlogo so pri tem odigrale učiteljice, saj so nas učile, da se moramo mi prilagajati življenju, ker se življenje ne bo prilagajalo nam. Pa vendarle le s tveganjem lahko dosežemo tisto, po čemer hrepeni naše srce.

Šolo zapuščam z dobrimi vtisi in optimistično zrem v svet. Naučila sem se, da moram pridno in vztrajno delati, da bi dosegla zastavljene cilje. Biti moram 'mravljica'. In kako majhen je ta svet, kako se vse povezuje in prepleta, namreč 'mravljica' sem že vseh devet let.


64


THE TRUE CONFESSIONS OF A NINTH GRADER (however ridiculously hilarious at certain times!)

What can I say, school does tend to be boring and lame and definitely not fun most of the time. But I have to admit, it’s not really all that bad when you look at it from a different angle. Nowadays, children prefer to stay inside and waste their lives by playing computer games, surfing the Internet, watching TV series and so on (take it from someone who does these things in her free time!) instead of hanging out with their friends. This is why school isn’t really that ‘prison for children’ kind of thing. You get to see your friends there, and have a blast during the lessons, even if they get a bit boring. You know what I mean, right? I’m talking about all those secret notes we pass to each other during our Biology lessons, and the looks we share when we hear something funny in the many speeches our English teacher delivers from time to time (no offence intended, they’re both awesome!). I mean the constant glancing at your classmate’s notes because you haven’t been listening, and making up excuses at PE because you really don’t feel like running. Then you can just laze around, do nothing and watch your schoolmates sweat …

But doing that is bad, and you should feel bad doing it!

School is also a great place to learn, I suppose, even though we often say “What is this crap, we won’t even need this, ever! “ But who knows, these things just might come in handy at some other point in your life.

Speaking about learning, you also have to study a lot (You don’t say?!) if you wish to get somewhere in life. Then comes the time when you have to decide where to go next, what you want to become when you grow up ... All those things that you thought you were going to be as a kid (I, for example, wanted to be a vet) … you were so sure of your goals and now BAM!, a decision you HAVE to make but whoa, whoa, now you can’t make up your mind!That is just not cool. Not cool at all! And then the decision is made, and it is your own fault if you aren’t satisfied with the way your education is going. Feels bad, really bad! But hopefully, things will turn out well for all of us, and no transferring to different schools will be needed.

Not to mention that this is our last year, and there are things to be done in consideration of our last days together as a class, such as coming up with a good design for our shirts and not killing each other in that process (that tends to happen sometimes, but during the years at our school we have learnt to compromise and that’s cool!), then create a fantastic programme for our final show on the last day of our being together. I can already see people going bonkers the second we start talking about these things. (Oh, sweet Lord almighty, why?)

And for the sad part, we probably won’t be seeing each other very often from then on. Honestly, I’ll miss every single one of you. (Secretly sheds a tear.)I’ll even miss the teachers a bit. (But you never heard me say that! Nope. I am in complete denial.)

I’ll stop ranting now and leave this piece of writing as it is, before I decide I don’t like it anymore and start over.

Toodles!Nina Tancoš,

class 9 A

65


Fotografija v ozadju: Ester Črv, 7. a

IGRALCI

SMRADEK: Tin Hadžić ŽoržANTIKA: Isabel ČešljarDIORISSIMO: Pia Gerbec HR: Hana ŠevićJORGOVAN: Lea Figelj LILIJA: Aneja HvaličMAJNICA: Anja Vrtovec1. MILO: Enea Nikolić 2. MILO: Nina Kosovel1. MUHA: Larisa Komel2. MUHA: Nejka Berce Čeligoj

3. MUHA: Vanesa Vižin4. MUHA: Ana Jakončič5. MUHA: Urša FornazaričMUŠJI ZBOR: Timotej Bavec, Gal Jerončič, Tilen OblakVRTNICA: Sabina Taletović1. STEKLENIČKA: Iris Češljar 2. STEKLENIČKA: Graciella Nikolić 1. ŠAMPON: Ana Pogorelec 2. ŠAMPON: Iza Bavec 3. ŠAMPON: Lija Vermiglio Vremec, Petra GregoričUČITELJICA: Katja Kerpan

V imenu vseh pojočih ptic, v imenu rož prijateljic … vas učenci in učitelji OŠ Frana Erjavca Nova Gorica

pozdravljamo na javni prireditvi ob zaključku šolskega leta 2011/12

s predstavo Svetlane Makarovič

SMRADEK.

OSTALI NASTOPAJOČI

dišave: Gaja Gleščič, Hana Gleščič, Petra Gregorič, Eva Grobiša, Nina Komel, Matic Krapež, Tinkara Manfreda, Izabela Peshova, Angel Stratorski, Sara Štokelj, Ina Džafić

mladi kemiki: Bor Bitežnik, Marko Bjelovuk, Gregor Gobec, Andrej Gorjan, Vasja Iljaš, Nejc Jelen, Kristel Markič, Simon Mattiazzi, Natan Muhič, Luka Mutavčić, Karolina Šalamun, Miha Torkar

mušice: Igor Abramović, Nika Ferjančič, Hatidža Krličević, Ema Muratović, Anže Pintar, Lara Strel, Ema Školaris, Hana Talić, Jan Trojanović, Hana Trošt

ograja vrta: vsi prvošolci

pevke: Eva Brunat, Špela Saksida, Petra Ušaj, Lia Zuljan

plesalci: Miha Berce, Žiga Berce, Rok Bezeljak, Filip Bratkič, Klemen Črnigoj, Anže Črv, Matic Ivančič, Patrik Jamšček, Žan Uršič, Nika Sivec, Katja Gruden, Graciella Nikolić, Sara Muratović, Kaja Pisk, Tine Kleč, Leo Tršavec, Matija Roth, Kristina Milošević Arbi, Tadeja Sever, Julija Štrukelj, Lana Jug, Vid Tominec, Urška Samec, Marija Poša, Jakob Prinčič, Vita Perat, Maja Pegan, Angel Lin Pintar, Matija Mačus, Karin Remec, Kiara Zuljan, Gaja Kocijančič, Erika Pavlica

plesalci hip hopa: Špela Črv, Mateja Jelaska Čefarin, Ana Mervič, Katarina Miklavec, Kaja Stubelj (koreografija), Mia Tominec, Hana Komel Nardin, Kostja Komel Nardin, Tjaša Stubelj

plesalci s trakovi: Adela Hodžić, Ana Marvin, Brina Krajnik, Graciella Nikolić, Gregor Repič, Julija Klančič, Kaja Pisk, Katja Gruden, Maša Bratkič, Nik Mišič, Nika Sivec, Tanja Strugalović, Žan Belingar (tehnik), Miha Košiček (tehnik)

rožice: Katarina Abramović, Alja Ambrožič, Lana Batič, Luna Elisa, Taja Gruden, Tinkara Herega, Natalija Komel, Melisa Krličević, Katrina Manfreda, Lea Pavlin, Mihaela Peshova, Tara Poberaj, Eva Podlogar, Erika Šavli, Ema Vitez, Anika Nanut, Laura Elisa Kerševan

trampolin: Andraž Gruden, Matic Ivnačič, Ana Jakončič, Rok Komel, Brina Krajnik, Luka Pelicon, Nika Sivec, An Štrukelj, Julija Štrukelj, Goran Trivunović

veter (manjši): Nej Bizjak, Luka Erzetič, Lan Gorjup, Vid Gorjup, Klemen Hvalič, Domen Knez, Patrik Mavri, Matej Pahor, Kris Pavlin, Luka Pavlin, Leon Peternelj, Anej Pootočnik, Jaka Ristovski, Miha Rutar, Alen Saksida, Gašper Torkar, Rok Vidmar, Jure Vitez, Matija Zadravec

veter (večji): Kris Fikfak, Matevž Hvalič, Aljoša Koglot, Vili Komel, Luka Podgornik

pozavna: Vid Gregorič

tuba: Gal Jerončič

letalo: Nik Oblak

mladinski pevski zbor

otroški pevski zbor

oblikovalci ozadja prizorov: učenci izbirnega predmeta multimedija

mentorji: Irena Albreht, Barbara Arčon, Andreja Berlot Koncut, Anja Černe, Aljaž Dolgan, Jernej Ferjančič, Barbara Filej, Zvonka Kajba, Zora Korenč, Neva Leban, Urška Mačus, Miloš Mattiazzi, Milojka Pavlin, Mojca Pertot, Milena Prinčič, Barbara Šavli, Dolores Štrukelj, Iztok, Trampuž, Erika Velišček, Alijana Winkler

Timej Povšič, 8. a Luka Puc, 8. b

Smradek iz istoimenske igre Svetlane Makarovič je častihlepen in samovšečen vodja svojega roja muh, ki prinašajo nečistočo, umazanijo in zasmraju jejo naš planet. Njihovo nasprot je so rožice, cvetlice in dišave, ki predstavljajo lepoto in čistočo. Igra je tako zasnovana na pravljičnem boju med slabim in dobrim. Loteva se dveh plati: okoljske problematike, ki smo se ji na naši šoli posvečali že v lanskem letu , in nečistosti človeških duš, ki so velikokrat prepolne jeze, domišljavosti, prevzetnosti in prepirov. Igrico smo si tako izposodili za svojo, ker je še kako aktualna v času , ki ga živimo, si ga krojimo in ustvarjamo po lastni presoji in željah. Pri tem pa prevečkrat gledamo le sami nase, da bi čim prej dosegli, kar želimo, ne da bi se ozrli okoli sebe in skušali videti ter sprejeti tudi tiste, ki niso le mi.

Predstavi poleg nadebudnih in prepričljivih igralcev v skrbno izbranih in dodelanih kostumih dinamičnost dajejo še energične mušice in ljubke rožice v živi ograji, nagajiv veter, ki rahlo pihlja, svojo moč pa postopoma pospešu je. Prizori, odigrani v živo, se prepletajo s posnetimi prizori - z enim v angleščini ter s scenskimi zasnovami učenk in učencev izbirnega predmeta multimedija. Mušji radovednosti in že skoraj nadležnosti se pridružijo še mladi gimnastičarji na trampolinu ter plesalci hip hopa. Eleganco cvetlic pa dopolnijo plesalci po svetu zelo razširjenega plesa in spretni plesalci z barvnimi trakovi, nosilci žlahtnega cvetličnega vonja. Dogajanje je napeto, boj se stopnju je in težko je predvideti, kdo bo zmagovalec. Pričakovanje stopnju jejo še mladi kemiki s svojimi nenavadnimi presenečenji in bogatim znanjem. Ubrano pet je pevskih zborov in manjših skupin gledalca le še nežno poboža in dopolni njegov mozaik prijetnih doživetij. 150 igralcev, statistov, plesalcev, športnikov in pevcev skupaj z mentorji skušamo z našo predstavo pokazati, da se skupaj dopolnju jemo in zmoremo več. In verjamemo v pravljično zmago dobrega. Predvsem pa v resnično.

Ustvarjalci predstave in sodelu joči na njej

Luka Mutavčić, 8. a

Jana Zec, 8. c

Karolina Šalamun, 8. c

Kristel Markič, 8. c

Žiga Pirc, 8. c

Milan Marijanac, 8. a

Foto

gra

fija

v o

zad

ju:

An

dra

ž G

rud

en

, 6

. b

ŠOLSKO GLASILOMravljice, mravljice ...

ŠOLSKO LETO2011/12

USTVARJALCIČlani krožka kreativno pisanje, šolsko glasiloIza Bavec, 3. bJulija Baša, 5. bŽana Kokot, 5. bMedina Bedić, 5. bTimotej Bavec, 7. aEster Črv, 7. aTilen Oblak, 6. cGal Jerončič, 6. c

ter ostali učenke in učenciOŠ Frana Erjavca Nova Gorica

SLIKA NA NASLOVNICIAdea Kajdomqaj, 1. c

MENTORICA KROŽKAMetka Rogelja

ODGOVORNI UREDNICIMetka RogeljaTanja Tovornik

GRAFIČNO OBLIKOVANJEBarbara Šavli

LEKTORIRANJETanja Tovornik

Da bi bili iz izbranih prispevkov razvidni pristnost in izvirnost otroškega ustvarjanja, so besedila lektorirana le deloma.

OŠ Frana Erjavca Nova GoricaKidričeva 365000 Nova Gorica

Karin Pepelko, 8. a


glasilo mravljice, mravljice 2011/12

Documents