glasilo diz 2/2011

O domovina, ko te je Bog ustvaril, te je blagoslovil z obema rokama in je rekel: Tod bodo iveli veseli ljudje!

(Ivan Cankar, Kurent)

Drutvo Druina in ivljenje eli naim druinam vrniti pravo dostojanstvo - veselje Bojih otrok, eli jim predstaviti Kristusa. Spodbuja udejanjanje kranskih nael v ivljenju sodobne druine, da bi tako duhovno prerojena druina

svetu prinaala napredek, stabilnost in mir, novo upanje in ljubezen, ki je v Kristusu Jezusu.

Gradimo odnose, za katere je vredno iveti.

Gla

silo

, Let

nik

10,

t. 2,

juni

j 201

1, I

SS

N 1

855-

2110

Ne nabirajte si zakladov na zemlji, kjer uniujeta molj in rja in kjer tatovi vlamljajo in kradejo; nabirajte pa si zaklade v nebesih, kjer jih ne uniujeta ne molj ne rja in kjer tatovi ne vlamljajo in ne kradejo. Kjer je namre tvoj zaklad, tam bo tudi tvoje srce.

Mt 6,1921

Ljubljena domovina, ob tvojem 20. rojstnem dnevu ti elimo povedati, da je veliki pisatelj prav prerokoval: res tod ivimo veseli ljudje in trudili se bomo, da bodo veseli tudi nai zanamci. Naj te dobri Bog, ki te je ustvaril, varno vodi mimo pasti, da bo zdrava, pokonna in vesela! O domovina, radi te imamo!

UVODNIK 3NAGOVOR ODGOVORNEGA UREDNIKA 4DELOVANJE DRUTVA 6

Enodnevni seminar v Makedoniji 6Mednarodni kongres FICPM 7Nadaljevalni vikend seminar v Crikvenici 8Naa prievanja 10

PISMO PATRA IVANA PLATOVNJAKA 12NAJIN ODNOS DO DENARJA 14

Manj denarja, ve razumevanja 14Na Bog je vsemogoen tudi v recesiji 15

IVETI S SVETIM PISMOM: Najin pogled 16NA POGOVOR: Ale erin 17ODGOVORNO STAREVSTVO 21

Bog, ki eli sodelovati 21Negovati najin odnos in biti star 22

BITI TAA/TAST 23MOKI ZAJTRK 24GOSPOD, NAUI NAS MOLITI: Daj nam danes na vsakdanji kruh 28KAMENKI V MOZAIKU IVLJENJA 29DUHOVNA POBUDA: Banni raun 31PRIPOROAMO V BRANJE 34IZ IVLJENJA ZAKONSKIH SKUPIN 35VODITELJSKI PAR SE PREDSTAVI: Barbara In Boris Marzi 39ROMARSKO POHODNITVO 42DAR IVLJENJA 44MALO ZA ALO, MALO ZARES 46

kazalo

SonetLok mavrice ez svod svetlo zarisan, ki v njem prebiramo, Jaz sem, ki sem: v najmanjem delku stvarstva si podpisan z lepoto in razumom, ki sta v njem.

Ker tudi v tem, kar smo storili sami, ko ves as navdihuje na razum, potenost br spozna nebo nad nami, Te prosim, vgi v trgovkah nov pogum:

naj dajo k tem, ki so jih nalepile za deklaracijo ponujenih dobrot na vreke, katle in polivinile, etudi isto skromno nekam v kot,

da kupec ve, od kod je kakna stvar, e drobno etiketo: BOJI DAR.

(iz knjige: Molitve, Debeljak Milan, sonet t. 76)

Teko priakovane poitnice so pred nami. olske torbice bodo le za nekaj asa v kot, hitenje od ene obveznosti k drugi se bo umirilo in marsikomu bo za hip celo uspelo uiti malo od doma na obudovanje Bojega stvarstva.

S tokratno tevilko glasila pa vas vabimo k razmisleku, kaken odnos zavzemamo v naem ivljenju do denarja in do materialnih dobrin. V zadnjem asu se na splono veliko govori o recesiji, o prenapihnjenosti ekonomskega sistema in hlastanju po imeti (e) ve, po nenehni rasti ... a vse, kar raste, je brezposelnost. Zato se upravieno spraujemo, katere so tiste vrednote, ki so meni in moji druini pomembne; jih ivim ali samo sanjam o njih? Si nabiram zaklade na zemlji ali se znam emu tudi odpovedati za Boje kraljestvo? Vse, kar smo se o tej temi nauili od prevladujoega sistema, po navadi ne vkljuuje Boga. Nekako na prvi pogled mislimo, da denar in Bog ne moreta biti povezana. Nenazadnje si je denar izmislil lovek! In prav zaradi izvirnega greha si prevekrat kopiimo bogastvo na napanem koncu in pozabljamo na Jezusove besede: Kjer je namre va zaklad, tam bo tudi vae srce.(Lk 12,34) Ja, teko je biti pameten na tem podroju in verjamem, da se vsak trudi iveti po svoji vesti.

Zanimiv vidik na to temo nam odpira na tokratni sogovornik Ale erin, ki se je odloil, da bo v svojem vsakdanjiku poizkual med vsemi ponujenimi dobrinami izbrati najbolj preproste stvari, ki pa e vedno omogoajo loveka vredno ivljenje. Dva meseca je za hrano porabil zgolj 1 evro na dan, kar ga je spodbudilo k temu, da si je

prekopal in uredil doma vrtiek ter marsikaj pripravil bolj preprosto in doma. e se v resnici prepustimo razmisleku, koliko smo e odvisni od trgovin, predelane hrane in ostale potronje, nam zdrava pamet pravi, naj vsaj nekaj malega storimo drugae ... In e k temu povabimo e Gospoda, vemo, da v teh bojih in prizadevanjih nismo sami.

Zagotovo si Vilma in Dani ne kopiita zemeljskega bogastva, saj neutrudno delujeta tudi zunaj slovenskih meja ter nas vse spodbujata k temu, da bi skupaj prievali o Gospodovih velikih delih. Da se Gospod k vam sklanja v svojem usmiljenju, ste nam zaupali tudi vsi, ki ste napisali, kako sami doivljate Boga na podroju vsakdanjih bojev in strahu v zvezi s preivetjem. In ker si dandanes marsikdo zares teko privoi dopust v tropskih in drugih oddaljenih krajih, vas vabim, da skupaj z romarsko-pohodniko druino Di-evcev obiete enega izmed naih vracev Stol in si na ta nain privoite zaslueni oddih.

Naj vas pot ponese kamor koli e, ne pozabite na Gospoda, na zahvaljevanje in slavljenje, da smo tako udovito ustvarjeni prav zanj. Obenem se potrudimo, da bomo to udovito stvarstvo, ki nam je dano, uvali tudi za nae prihodnje rodove!

Blagoslovljene poitnice vam elim.

Petra Beran

Ne nabirajte si zakladov na zemlji ... (Mt 6,19a)

PRILOENA POLONICA obrazloitev

V preteklih mesecih ste mnogi izrazili eljo, naj vas glede vaega prostovoljnega prispevka, s katerim elite podpirati naa prizadevanja za nae druine, spomnimo s priloeno polonico. Tisti, ki svoje prispevke nakazujete na drugaen nain, in tisti, ki zaradi finanne stiske te podpore ne zmorete, imejte priloeno polonico za brezpredmetno in neobvezujoo. Pri Di-u upamo, da vam bomo nae glasilo lahko poiljali tudi v bodoe.

Hvaleni sodelavci Di

JUNIJ 2011 DRUINA IN IVLJENJE3

UVODNIK

Ste tudi vi kdaj jezni sami nase? Imate tudi vi kdaj obutek, da se v vaem ivljenju ni (ali bore malo) ne spremeni, da se vam vedno znova dogajajo iste rei, da vedno znova ponavljate iste napake in padate na izpitih in to najbolj tam, kjer mislite, da ste e zdavnaj diplomirali? Priznam, da se sam s tem venomer borim. Tudi moj prijatelj Pavel je poznal ta boj in je o njem takole pisal: Saj ne razumem niti tega, kar delam: ne delam namre tega, kar hoem, temve poenjam to, kar sovraim Ne delam namre dobrega, ki ga hoem, marve delam zlo, ki ga noem Jaz nesrene! Kdo me bo reil telesa te smrti? (Rim 7,15;19;24)Mnogi veste, da sem veen optimist in da je to, o emer razmiljam, dale od pesimizma. Je le kruta realnost, v katero smo in bomo ujeti, dokler bomo v telesu (mesu). Ali kot na drugem mestu pravi Pavel: Kajti meso si eli, kar je zoper Duha, Duh pa, kar je zoper meso. Ta dva si namre nasprotujeta, da ne bi delali tega, kar hoete (Gal 5,17). In da bo mera polna, dodajmo e Jezusove besede: Duh je sicer voljan, a meso je slabotno (Mt 26,41). Smo torej vreni na sredino bojnega polja, kjer se nae meso (nae telo in greh, ki v njem prebiva) bori zoper Bojega Duha. Pa dovolj teorije. Kaj se dejansko dogaja? Dogaja se, da je na nasprotnik hudi, ki hodi okrog kakor rjove lev in ie koga bi porl (1 Pet 5,8), zares nenehno na prei in nas napada in pred nas postavlja situacije (okoliine), ki za nas predstavljajo nevarnost. Ta na in Boji nasprotnik ve, kje smo ranljivi, ve, kako nas lahko premami in zapelje, ve, kdaj bomo najhitreje in najlaje podlegli skunjavi in se ujeli v zanko, ki nam jo spretno nastavlja. Nekdo je rekel: Seveda, saj ima vetisoletne izkunje. Mi pa mislimo, da se ga bomo kar tako znali ubraniti. e torej toliko ve o nas, ve, da smo na primer nagle jeze (smo vzkipljivi), zato nas vodi v skunjavo, kjer se hitro razjezimo in v jezi naredimo greh: koga obsodimo, ozmerjamo ali po nepotrebnem povzdignemo glas in izreemo besede, ki niso v izgrajevanje (Ef 4,29) e ve, da se teko upremo hrani (smo poreni), izkoristi vsako prilonost in nas skua pretentati, da jemo ve, kot v resnici potrebujemo e ve, da smo radi v srediu pozornosti (smo slavohlepni), kjer nas ljudje hvalijo, okoliine tako priredi, da vsa hvala gre nam in ne Bogu, ki edini zaslui vso hvalo in slavo e ve, da

venomer nekaj godrnjamo, nergamo in kritiziramo, vsako situacijo in vsako informacijo, ki jo sliimo ali preberemo, tako priredi, da lahko mirne due (???) kritiziramo in udrihamo po dolgem in poez, in nezadovoljstvo, ki nam prepreuje, da bi Boga slavili in se mu zahvaljevali, se po nas iri e na druge e ve, da je v nas dejaven duh potronitva, nas vedno znova izpostavlja neskonni ponudbi dobrin, ki jih moramo imeti in mi neodgovorno kupujemo in zapravljamo ter se ne zmenimo za ljudi, ki v nai soseini nimajo in komaj shajajo mesec za mesecem ... Evangelist Janez nas v svojem prvem pismu opozarja pred zelo podtalno vrsto zanke, ki jo danes hudi zvito in premeteno uporablja. Takole pravi: Ne ljubite sveta in tudi ne tistega, kar je v svetu! e kdo ljubi svet, v njem ni Oetove ljubezni, kajti vse, kar je v svetu poelenje mesa, poelenje oi in napuh ivljenja ni od Oeta, ampak od sveta. Svet in njegovo poelenje mineta; kdor pa izpolnjuje Bojo voljo, ostane vekomaj (1 Jn 2,1517). e bi lahko nateval v tej smeri, saj je odtenkov tega ali onega greha, odtenkov te ali one skunjave in zanke, ki jo na vsakem koraku pred nas postavlja na nasprotnik, veliko. Pa ne mislim naprej razmiljati o spretnostih naega nasprotnika, saj ne elim, da bi kdo rekel, da poveliujem rjovenje tega premaganega leva. Raje bom razmiljal o reitvah, o mojem deleu, o tem, kako se upreti temu spletkarju in zapeljivcu. Kot pravi apostol Jakob: Podvrzite se torej Bogu, hudiu pa se uprite in bo od vas pobegnil (Jk 4,7). Kako se torej uspeno upreti (upirati)? Kaj je potrebno storiti? Kaj moram vedeti in kako se moram pripraviti?

BITI V OETOVEM OBJEMUI. Vsekakor je najpomembneje nenehno izroanje sebe samega in vsega, kar se z menoj dogaja, v ljubei Oetov objem. S tem ne morem pretiravati. Kdor je bral Pripoved ruskega romarja, ve, kolikokrat na dan je ta Boji mo v mislih in tudi naglas izgovarjal besede: Gospod, usmili se mene, ubogega grenika! Podobno je tudi bosonogi karmelian iz sedemnajstega stoletja, brat Lavrencij, nenehno skrbel, da je vsak trenutek dneva, ko je delal v kuhinji, na vrtu ali tiho molil v kapeli, preivel v Boji prisotnosti. Tudi jaz lahko vsak trenutek (tudi zdaj v tem trenutku) znova ponavljam: Gospod,

BOJ NI VA, AMPAK BOJI(2 Krn 20,15)

4 JUNIJ 2011DRUINA IN IVLJENJE

NAGOVOR ODGOVORNEGA UREDNIKA

vsega se ti izroam. Ti preisti moje misli, moje elje in vse moje odnose. Bodi ti moj Kralj in me vodi! Naj ti bo to, kar pravkar delam, ve! e eli, da kaj spremenim, da to delo bolje opravim ali da ga opustim, mi jasno pokai. Naj se zgodi tvoja volja in naj bodo moje misli, moje besede, vsak moj dih, moj korak in vse moje delo tebi v ast in slavo! Kdor tako dela (priznam, da se sam za to premalo trudim), je lahko preprian, da tak odnos in taka dra preeneta e tako besnega rjoveega leva (hudia). Ko se torej pojavi nasprotnik s svojo lajo oziroma zvijao, zaprem oi in v mislih reem: Oe, ti si moj Kralj. Odloam se zate in izbiram tvojo ponudbo. V Jezusovem imenu se odpovedujem hudievi zvijai. Amen!

POZNATI IN NADETI SI BOJO II. BOJNO OPREMO

Ko moj prijatelj Pavel govori o duhovnem boju (Ef 6,1018), najprej omenja zajemanje moi. Kaj to pomeni? Razumem, da mi Pavel eli jasno povedati, da se sam s svojimi momi in sposobnostmi ne morem boriti proti temu rjoveemu levu, ki ga on opie e bolj slikovito, ko pravi, da gre za vladarstva, oblasti, svetovne gospodovalce te mranosti, za zlohotne duhovne sile v nebekih podrojih (Ef 6,12). Kdo sem jaz, da bi se lahko golorok boril proti tem stranim nasprotnikom? Zato me Pavel roti: Zato sezite po vsej Boji bojni opremi, tako da se boste mogli ob hudem dnevu upreti, vse premagati in obstati (Ef 6,13). Kako vzvieno: Boja bojna oprema mi je na voljo! Hvala ti Oe nebeki, da me ne poilja neoboroenega v boj zoper mojega in tvojega nasprotnika. In dober vojak se mora usposobiti za boj najprej mora poznati svojo bojno opremo. Neko sem se v jugovojski usposabljal za nianijo samohodnega topa. Imeli smo est mesecev obuke usposabljanja: est mesecev smo spoznavali svojo bojno opremo in se urili z njo prav rokovati. Tudi z Bojo bojno opremo je tako: moramo si vzeti as, da jo spoznamo in se z njo nauimo rokovati. Moramo vedeti, kaj pomenijo: pas resnice, oklep pravinosti, obuvalo pripravljenosti za oznanjevanje evangelija miru, it vere, elada odreenja in me Duha. Vsa ta oprema nam v boju pride prav. e smo pozorni, je, razen mea, ki je edini kos opreme, ki ima napadalni znaaj, vse drugo obrambnega znaaja. In kako znam rokovati z meem Duha, ki je Boja beseda? Poznam njegovo ostrino? Dovolim Duhu, da s pomojo tega mea, ki je ostreji kot vsak skalpel, iz mene izree vse rakaste tvorbe (vsak greh)? Ko se torej pojavi nasprotnik s svojo lajo oziroma zvijao, zaprem oi in v mislih reem: Opasan sem s pasom resnice, obleen v oklep pravinosti, pokrit s elado odreenja, obut v obuvalo pripravljenosti

za oznanjevanje evangelija miru in s itom vere v roki se v Jezusovem imenu upiram hudiu in ga uniujem z meem Duha, ki me opogumlja: GOSPOD je moja lu in moja reitev, koga bi se moral bati? GOSPOD je trdnjava mojega ivljenja, pred kom bi moral trepetati? (Ps 27,1)

POVABLJEN SEM NA III. JAGNJETOVO PORONO GOSTIJO

Kaken privilegij! Ne morem dojeti njegove veliine. Kralj kraljev in Gospod gospodov (Raz 19,16) me vabi na porono gostijo. Na vabilu pie, naj si nadenem svatovsko belo oblailo, ki naj ga prej operem v jagnjetovi krvi ... Da, vsak dan znova sem povabljen na jagnjetovo gostijo. Vsak dan znova sem povabljen, da se nasitim s kruhom ivljenja in napijem ive vode. Vsak dan znova mi eli Oe dati mo za premagovanje vsakdanjih ivljenjskih ovir ter mo za boj proti rjoveemu levu, ki ie, koga bi porl. Vem, da se izrpan in sestradan vojak ne more dolgo boriti. Zato se v tem trenutku odloam in se vpisujem v Boji uni center, kjer bo moj Uitelj najbolji uitelj Bojih borilnih vein med vsemu uitelji, ki je tudi Veliki Zmagovalec nad satanom, moj Odreenik in moj Gospod, Jezus Kristus.

Dani


NAGOVOR ODGOVORNEGA UREDNIKA

Udeleence seminarja je obiskal skopski kof, Kiro Stojanov

Glavnina udeleencev Enodnevnega seminarja v Bitoli po sveti mai v cerkvi Srca Jezusovega

ENODNEVNI SEMINAR V

MAKEDONIJIBoja modrost nas vedno znova presenea. lovek lahko le osupne, ko spregleda in z omi srca vidi Boji prst in Boje delo. Ko se je lani septembra duhovnik Janez Cerar poslavljal iz Slovenije el je namre v Bitolo , je ob slovesu dejal: Upam, da bomo kmalu tudi v Makedoniji doiveli kaken seminar za zakonce. Seveda se tedaj niti njemu niti nama z Vilmo ni sanjalo, da se bo to res tako kmalu zgodilo. Teden dni pred letonjo veliko nojo sva bila povabljena, da v Bitoli za tamkajnje katolike zakonce vodiva Enodnevni seminar. Zbralo se je 14 zakonskih parov, ki so prili od blizu in dale. Pripravila sva tri predavanja in pogovore o komunikaciji v zakonu, reevanju sporov in Boji moi, ki nam je po zakramentalni milosti na razpolago. Sreanje smo zakljuili s sveto mao, pri kateri so zakonci obnovili svoje porone obljube. Kaj bo iz tega semena, ki je bilo posejano, zraslo, ne vemo. Bog ve in zaupamo vanj, da bo delo, ki ga je po nas zael, nadaljeval. Sicer pa Cerkev v Makedoniji, razen izjemnega duhovnega razcveta, ki ga lahko opazimo v upniji Radovo blizu Strumice, nazaduje in umira. V Bitoli, kjer sedaj vse svoje izkunje, znanje, moi in napore v ohranjanje vere vlaga Janez Cerar, je pri delavniki mai poleg treh redovnic le e kaken dan v tednu kaken laik, ob nedeljah pa jih pride dvajset

ali morda kaken ve. Cerkev Srca Jezusovega ima fantastino lego lei namre v strogem centru mesta, kjer je vsak veer korzo (ljudje se kakno uro ali dve sprehajajo po ulici gor in dol, se med seboj pogovarjajo in pozdravljajo). Kljub temu nikomur ne pride na misel, da bi el na kratek obisk k Jezusu. Le kaj bi jih pritegnilo?

Na drugi strani ulice pa bife, kjer je do polnoi ali do dveh zjutraj zelo glasna glasba, ne more niti vseh postrei. Pa ni v Makedoniji v krizi le katolika vera. Tudi pravoslavne in protestantske cerkve so skoraj prazne. Pa tudi damija se ne more pohvaliti z dobrim obiskom. Lahko bi rekli, da gre za splono versko otopelost. Zato se v svojih molitvah pred Gospodovim prestolom spomnimo na makedonske kristjane in prosimo zanje, naj se jih Gospod usmili, naj bogat, kakor je, po svojem bogastvu v veliastvu potei vse njihove potrebe v Kristusu Jezusu (Flp 4,19).

Dani


DELOVANJE DRUTVA

Kongresa se je udeleilo preko 250 udeleencev iz 13 drav

Vilma in Dani na Kongresu FICPM v Malinski med predstavitvijo Slovenije

Pogled na pristanie v mestu Krk

MEDNARODNI KONGRES FICPMV tednu po veliki noi sva se z Vilmo kot predstavnika slovenske Cerkve oziroma MOD-a (Medkofijski odbor za druino) udeleila mednarodnega kongresa FICPM. Kaj je FICPM? FICPM je mednarodna zveza organizacij, ki so v posameznih okoljih (dravah) odgovorne za PNZ (Priprava na zakon). Zvezo sestavljajo predstavniki drav lanic, ki so med seboj sklenile dogovor o sodelovanju in povezovanju z namenom zagotoviti im bolje pogoje in smernice za PNZ v dravah lanicah. Sicer pa na vsakem kongresu FICPM predstavijo tudi strokovno izbrano in dogovorjeno temo, za katero medse povabijo vidneje mednarodne strokovnjake. Letonja tema je imela naslov Razumni odnos do materialnih dobrin v zakonu in druini. Po tej temi, ki naju je zelo nagovorila, smo vsebinsko pripravili tudi priujoo tevilko naega glasila. Za organizacijo letonjega mednarodnega kongresa FICPM je poskrbela Hrvaka. Kongres je potekal v Malinski na otoku Krku. Udeleilo se ga je ve kot 250 predstavnikov iz 13 drav lanic. Vsaka drava se je na kongresu predstavila in poroala o dogajanjih na podroju PNZ. Tudi midva sva v sliki, besedi in pesmi pripravila predstavitev Slovenije, dogajanja na podroju PNZ ter razdelila nekaj promocijskega materiala. Najini poudarki pri predstavitvi so se nanaali predvsem na spremljanje mladih parov po poroki se pravi na njihovo usmerjanje v zakonske skupine, kjer lahko svoja spoznanja tudi s podroja odnosa do materialnih dobrin nenehno oblikujejo in tako ohranjajo medsebojno edinost.

Dani


DELOVANJE DRUTVA

2 0 1 1

Zadnja leta, odkar se z moem udeleujeva seminarjev za zakonce v okviru gibanja Druina in ivljenje, je v meni elja, da bi o tem kaj napisala. Prisotna je zlasti prve dni po taknem dogodku, ko je v meni toliko pozitivnega, ko e kar vre od vseh novih spoznanj in se ele poasi privajam na vsakdanjost. Zato sem sklenila, da dan po preivetem vikendu v Crikvenici svoja obutja izlijem na papir in mogoe e koga navduim, da se seminarja udelei. Vsak zaetek je teak in pri naju z moem Romanom ni bilo glede prve udelebe ni drugae. Ko sem preko prijateljice Majde zvedela za Temeljni vikend seminar, sem se sama takoj navduila in naju prijavila. Bilo je nepozabno. Prav tako tudi naslednji dve leti na Oazi miru na Ljubelju. as, posveen le nama in Bogu. Pa globoko doivete mae, prievanja, ki so segla do srca. Tudi nain dela je nama pisan na koo. Ni se potrebno izpostavljati, svoje misli in obutke deli v prvi vrsti s svojim sozakoncem, z ostalimi pa le, e to eli in te k temu nihe ne sili. V sebi sem preprosto zautila,

da jaz takno stvar nujno potrebujem za svoje ivljenje. Letos, ko je bilo potrebno rezervirati Crikvenico, sem se z Romanom o tem odkrito pogovorila. Da je to nekaj, kar potrebujem, da sem potem lahko bolja ena, bolj potrpeljiva mamica, da takne duhovne vaje potrebujem tudi zaradi svoje vere. Ta se drugae kar nekam porazgubi, postaja mlana, omejena na nedeljsko mao in veerno molitev, najvekrat z otroki, manjkrat pa je osebna ali zakonska. Pa me je mo tudi tokrat razumel. In sem naju prijavila.

e vonja je bila zanimiva. Krasen petkov popoldan, v avtu pa dva para. Z Majdo in Joetom smo namre dobri prijatelji in smo se peljali skupaj. Najini trije in njuni

CRIKVENIC A


DELOVANJE DRUTVA

trije fantje pa so medtem ostali v varstvu babic. Hotel je bil na udoviti lokaciji med zelenjem in tik ob morju. Zaeli smo kot vedno s pesmijo in pozdravi. Res je lep obutek, ko srea znane pare. Ko naju je pozdravil nasmejani Dani, ko mi je Vilma rekla, naj nimam nobenih obutkov krivde, ker sem otroke pustila doma, sem se res konno sprostila in odklopila misli na slubo in naporen teden. Letonja tema je bila nadaljevanje teologije telesa. Kar teka tema, zato pa so bila predavanja toliko bolj konkretna in jasna, posamezni stavki

voditeljev Danija in Vilme pa mi bodo e dolgo odmevali v mislih. Sploh tisti bolj konkretni, ker sama potrebujem konkretne besede. Ste vedeli, da je tako mokim kot enskam na prvem mestu med eljami hrepenenje po bliini, da pa se e na drugem mestu nae elje povsem razlikujejo? Da je nam enskam pomemben pogovor in ustvena bliina z moem, njemu pa telesni stik, torej spolnost? Kar naenkrat mi je postalo bolj jasno, zakaj sama tako hrepenim in si elim taknih dni, kot so bili v Crikvenici. Ker takrat lahko povem, nagovorjena s strani predavateljev in Svetega Duha Romanu vse, kar utim, esa me je strah, da ga spet gledam z omi dekleta pred skoraj 13 leti. In ker me Roman v pogovoru ob morju pohvali, kako dobra mamica sem, kako znam vzgajati najine fantke, kako sem potrpeljiva z njimi, kako sem sposobna v svoji slubi, pa tudi, da sem lepa in da je ponosen, da sem njegova ena. Jaz te besede, to pohvalo tako zelo potrebujem, in kot je rekel Dani, najbolj jo ena potrebuje od svojega moa. Vsi smo z zanimanjem prisluhnili tudi letonjemu duhovnemu voditelju, kapucinu bratu tefanu Kouhu. Mene osebno so ponovno najbolj nagovorile njegove besede, da smo Cerkev mi vsi, tudi jaz, in da tudi jaz nosim svoj del odgovornosti zanjo. Skupaj smo prili do spoznanj, da nas, laike, aka e ogromno dela pri vzgoji otrok, vkljuno s pravilno pouitvijo glede spolnosti. Da smo v tem trenutku mi tisti, ki bi tu morali povzeti

pobudo, in da e obstajajo zakonci, ki o tem priujejo med otroki in mladimi. Zelo me je razveselila novica, da dva mlada zakonca s tremi otroki po Sloveniji na nekaj sreanjih o spolnosti odkrito spregovorita z otroki, starimi med 8 in 12 let. Jasno, takoj sem pomislila na svoje fante, od katerih sta stareja dva ravno v teh letih.Za konec bi pa e omenila, kako prav je letos prila mala buteljka sladkega refoka, ki sva jo z Romanom imela s seboj. Pred sobotno veerno mao je kar naenkrat do naju prila novica, da brat tefan nima ve

manega vina. Pogledala sem Romana in ponudila sva najino buteljkico. Tako sva reila problem sobotne in nedeljske svete mae.Hvala vsem za krasen, globok vikend. Najbolj pa organizatorjema, neutrudljivima Vilmi in Daniju, ter duhovniku, bratu tefanu Kouhu! Naj vas Bog blagoslovi, da bi vztrajali na vai poti. Nam pa, da bi nas Boji blagoslov spremljal v vsakdanjem ivljenju in da bi Sveti Duh deloval med nami.

Mojca Hribar, Grosuplje


DELOVANJE DRUTVA

Nai prievalci neradi sliijo, e kdo stoka in jadikuje, e da se ne da ni narediti, da so e vse poizkusili, da je vse zamujeno, da ljudi nobena stvar ve ne zanima, da jih ne more nikamor priklicati in zvabiti, da so vsega naveliani in nikomur ve ne verjamejo Pravijo, da se s takim razmiljanjem ne morejo strinjati, saj imajo drugana izkustva, vedo pa, da tako stokanje eli sliati na nasprotnik, ki razdira, rui, razbija in louje Mi pa imamo svobodno voljo in Bog nam daje monost izbire, da se lahko odloimo zanj in za pozitiven pristop za Ljubezen in gradnjo edinosti. Pri tem pa moramo upotevati pomembno naelo, ki pravi: e GOSPOD ne zida hie, se zaman trudijo z njo njeni graditelji (Ps 127,1). Hvaleni smo Bogu, da je med nami e veliko graditeljev, ki dovolijo, da Gospod v njih in po njih zida hio. V takih primerih se vedno znova pojavljajo nove prilonosti in nove potrebe po prievanju, ki nas po nai lepi domovini popeljejo zdaj sem, zdaj tja. Tako nas med svoje upljane vabijo duhovniki, v svojo sredo k raznim skupinam laiki, organizatorji vejih ali manjih prireditev Veseli smo vsakega povabila in radi se nanj odzovemo ter priujemo, kaj Bog dela v naem ivljenju, koliko ima e dela z nami, kako se mu vekrat upiramo in mu ne dovolimo raznih

kirurkih posegov v naih medsebojnih odnosih

V preteklih mesecih smo bili sodelavci Di povabljeni v razne kraje po Sloveniji:

V Ribnici sta Petra in Lojze Kokalj nagovorila stare prvoobhajancev in jim prievala o gradnji njunega odnosa ter o poslanstvu oeta in matere. Petra in Lojze sta prievala tudi starem verouencev v upniji Kranj martin. Navzoim sta spregovorila o svojem izkustvu vere in molitve v druini.

V Dornberku je potekal misijon, v sklopu katerega sta zakonca Martina in Mitja Stanti nagovorila zakonce in stare. Kmalu sta bila ponovno povabljena v Dornberk. Tokrat sta spregovorila mladim, ki se pripravljajo na poroko.

V Zreah sta Andreja in Janko Brumec nagovorila stare verouencev in jim spregovorila o svojih izkunjah gradnje edinosti v druini ter o starevstvu. Bila sta povabljena tudi na Pohorje, kjer sta se sreala z mladimi gimnazijci in tudi njim spregovorila o pomenu druine in gradnje edinosti, aprila pa sta v Mariboru sodelovala pri pripravi na zakon.

Zakonca Anita in Rajko imonka sta pred veliko nojo v Kanevcih nagovorila mlade. Spregovorila sta jim o pomenu osebne vere, kako se je potrebno za Kristusa osebno odloiti ter kako lepo in prijetno je hoditi za njim.

NAA PRIEVANJA

Prievanje za zakonce iz vipavske doline v Kanjem dolu


DELOVANJE DRUTVA

NAA PRIEVANJA

Predavanje v mestnem muzeju Krko

Dobrovo pri Ljubljani sta nekaj dni pred sveto birmo obiskala Vilma in Dani Siter, ki sta zbranim starem birmancev in botrom spregovorila o pomenu vere v zakonu in druini. Vse zbrane udeleence sta povabila, naj se vkljuijo v zakonsko skupino.

V Domalah so lani zakonskih skupin pripravili sreanje, na katerega so povabili tudi druge zakonce in stare, ki niso lani nobene zakonske skupine. Vilma in Dani sta jim spregovorila o pomenu druine s poudarkom na negi odnosa med zakoncema ter verski vzgoji v druini.

Tudi v martnem v Tuhinju je potekal misijon. Zakonca Siter sta prisotnim spregovorila o pomenu druine, o gradnji edinosti v druini ter o radostih in stiskah, ki tarejo sodobne druine.

Na Teharjah se je na povabilo gospoda upnika, Mihe Hermana, zbrala skupina zakoncev. Temo z naslovom Sta zakon in druina vrednoti v zatonu sta predstavila Vilma in Dani, ki sta prisotne zakonce povabila, da tudi oni resno razmislijo o ustanovitvi nove zakonske skupine. Po odzivih sode se bo to zgodilo jeseni.

Na Vrhniki sta zakonca Siter v okviru Farnega dne pripravila predavanje o negi zakonskega odnosa v lui nekaterih poudarkov Teologije telesa Janeza Pavla II.

e pet let zapovrstjo sodelavci Di sodelujemo tudi v okviru praznovanja praznika Obine Krko. Obiajno pripravimo predavanje o odnosih

v zakonu in druini. Tudi letos predavanje ni izostalo. Zakonca Siter sta v Mestnem muzeju Krko prisotne nagovorila z razmiljanjem o vedno spreminjajoih se medsebojnih odnosih, ki nas gradijo in bogatijo in iz katerih ivimo zaradi njih smo ali nismo sreni.

V Kanjem dolu je potekalo tradicionalno letno sreanje druin iz Vipavske doline. Vilma in Dani sta zakoncem predstavila nekaj temeljnih poudarkov Teologije telesa Janeza Pavla II.

Poleg omenjenih sreanj je bilo za nas pomembno in opogumljajoe izkustvo sreanje s prostovoljci, laiki in duhovniki, ki v mariborski metropoliji priujejo in predavajo na pripravah na zakon. Zakonca Siter sta se z njimi sreala dvakrat. Prvi sta jim predstavila temeljne poudarke Teologije telesa Janeza Pavla II., drugi pa sta v svojem razmiljanju spregovorila o pomenu nove evangelizacije ter o osebnem prievanju, ki je pri oznanjevanju kljunega pomena je kot orodje, ki ga moramo dobro pripraviti in znati uporabiti.

S skupnimi momi na ta nain pomagamo Gospodu, da se preko naih ivljenj dotika ljudi in prav neverjetno je, kako bogato je njegovo plailo e tukaj na zemlji. Z veseljem elimo ostajati e naprej uinkovito in voljno orodje v njegovih rokah.

V imenu sodelavcev Di zapisala Petra Beran


DELOVANJE DRUTVA

Ljubiti pomeni biti preprian, da te nekdo zares razume in da s teboj deli tvoje obutke. Je najbolj prijetna, a v ivljenju redka izkunja. Biti preprian, da tvoj zakonski partner ve ali skua razumeti, kako uti v tem trenutku, je velik dar notranje tolabe. Vsakdo si eli imeti ob sebi taknega sozakonca. Toda, ali je to sploh mogoe? Ali je sploh kdo zmoen to uresniiti?

Sveto pismo nam razodeva, da je Nekdo, ki vedno uti z nami in s komer moremo vedno deliti svoja najgloblja utenja. Na zaetku Janezovega evangelija beremo: In Beseda je meso postala in se naselila med nami. (Jn 1,14) Beseda, ki je tukaj uporabljena za meso, je grki izraz sarks, ki oznauje krhko in smrtno loveko bitje. Pomeni biti sposoben obutiti vse loveke obutke, vse radosti in trpljenja, fizine omejenosti in ustvene strese, ki jih doivljamo v svojem vsakodnevnem ivljenju. Ta izraz potrjuje enostavno in globoko resnico, da je Bog postal lovek, kakrni smo mi, in da je izkusil in pretrpel vse loveke izkunje. Nimamo namre velikega duhovnika, ki ne bi mogel soustvovati z naimi slabostmi, marve takega, ki je kakor mi preskuan v vsem. (Heb 4,15) eprav je bil Jezus v veri z nami vsemi enak, je le bil Bog Sin. Zato nas Bog zares razume, ker je z nami delil vse nae izkunje. Ker je le-te izkusil na lastnem telesu, ve, kako se poutimo, ko nas je strah ali ko smo frustrirani, ko smo dobro razpoloeni ali potrti, ljubljeni ali zavreni, lani ali ejni, sreni na nekem slavju ali pa alostni, ker so nas vsi zapustili.

KAKO PA JE Z MENOJ? ALI ZARES SLIIM SAMEGA SEBE? Gre za ivljenjsko vpraanje. Dokler ne sliim sebe in ne doumem svojega jaza, ne bom slial nobenega drugega. Posluati in sliati samega sebe, sliati Boga in drugega spada skupaj. Imamo namre samo eno srce. Nobena od teh treh stvari ni vaneja od druge. Da bi torej lahko spoznal, ali sliim in dojemam samega sebe, se moram vpraati, ali vem, zakaj delam to, kar veinoma delam v asu, ki ga imam na voljo, in kateri so tehtni razlogi mojega naina ivljenja in vsega tistega, kar delam. Pomembno je, da odkrijem, kateri del moje tako zapletene osebnosti je najbliji mojemu resninemu jazu. Moje misli. So to, kar mislim? Ali ne predstavljajo nekaj, kar se razlikuje od mene? Lahko jih spremenim, pri emer me nemalokrat zaposlujejo misli, ki v bistvu niso moje; le-te so lahko tuje, take, ki sem jih slial ali prebral. Zato

posluati svoje misli ne pomeni vedno posluati samega sebe niti ne segati do svojega najglobljega jaza.Moje besede. So to, kar govorim? Veinoma so moje, vendar to nisem jaz. Tudi njih lahko spreminjam in to celo laje kot svoje misli. Torej: posluati svoje besede ne pomeni vedno sliati svojega pravega jaza.Moja dejanja. So to, kar delam? Kar delam, ne ustreza temu, kar sem. Dejanja lahko menjam glede na okoliine. Moja dela so e manj kot moje misli in besede moj pravi jaz.Moji obutki. So zelo blizu temu, kar sem? Na doloen nain predstavljajo obutki, ki jih zavestno doivljam, moj trenutni jaz. Lahko se spremenijo in v resnici se zares spreminjajo, vendar jih ne morem obvladovati z isto lahkoto, s kakrno menjavam svoje besede, misli in dejanja. Skoraj vedno so blizu mojemu pravemu jazu. Torej: e se hoem nauiti ljubiti svoj pravi jaz, se moram postopoma nauiti spoznavati, kaken je moj resnini jaz v tem trenutku in ga tudi sprejeti, kakren pa e je. Moje vrednote. So to, kar najbolj verjamem? Da. So to, kar si najbolj elim v svojem ivljenju, so moj najgloblji, pravi resnini jaz. Veinoma so dobre, eprav jih pogosto ne ivim ali pa nisem dovolj dosleden v svojem prizadevanju, da jih doseem. Vrednote predstavljajo tisto, za kar se na splono elim boriti in zanje dati celo svoje ivljenje. To, kar si v ivljenju zares elim, predstavlja to, kar sem; moje vrednote so moj trajni jaz.Ko zmorem odgovoriti na ta vpraanja o sebi, o svojem resninem jazu, postopoma rastem v ljubezni do samega sebe, in to zato, ker sem zael posluati samega sebe. Pri tem mi lahko pomaga zgled sv. Pavla, ki se je dobro zavedal svojega resninega jaza (Kol 1,2429).

KOT SOZAKONEC PA SI POKLICAN, DA SLII NE SAMO SEBE, TEMVE TUDI SVOJEGA SOZAKONCA. Gotovo je e samo eleti posluati ga, velik korak. e ve pa je sposobnost, da ga tudi slii. Boja ljubezen te klie, da bi se nauil posluati, utiti svojega sozakonca in doumeti njegov pravi jaz.Njegove besede. Nain, s katerim si pripravljen sliati tisto, kar se nahaja izza besed sozakonca, predstavlja prvi korak ter pravo mero in nain, kako ga eli ljubiti.

Ker je Jezus vse to izkusil na lastnem telesu, ve, kako se poutimo, ko nas je strah ali ko smo frustrirani, ko smo dobro razpoloeni ali potrti, ljubljeni ali zavreni, lani ali ejni,

sreni na nekem slavju ali pa alostni, ker so nas vsi zapustili.

Dokler ne sliim sebe in ne doumem svojega jaza, ne bom slial nobenega

drugega.


PISMO p.IVANA PLATOVNJAKA

Njegove misli. Za pravilno razumevanje miljenja sozakonca je neizogibno, da ga notranje razume. Samo ko skua doumeti, kaj je za doloenimi mislimi, ga zaenja tudi ljubiti.Njegovo delovanje. Seveda dejanja neke osebe ne odsevajo vedno njenega pravega jaza; celo nasprotno lahko ga zakrijejo. So ljudje, ki delujejo hrabro, medtem ko so v svoji notranjosti prestraeni. Pogosto se obnaajo agresivno, eprav so v svoji podzavesti zelo zadrani. Samo takrat, ko si prizadeva, da vidi dlje od tistega, kar dela tvoj sozakonec, ga zaenja ljubiti.Njegove obutke. Ko na nek nain ugotovi, kako se pouti tvoj sozakonec, pomeni, da ga zaenja spoznavati. Ta korak ni lahek. Zahteva veliko asa, veliko potrpljenja in veliko ljubezni. Ko skua doumeti njegove obutke, ko eli kar najbolj soustvovati z njim, tedaj ga zaenja ljubiti s tisto ljubeznijo, ki daje ivljenje in podpira rast. Njegove vrednote. Treba je iti v globino, e hoe odkriti vrednote svojega sozakonca. Ko uenci niso razumeli Jezusa, jim je dejal: Kaj ste tudi vi e vedno nerazumni? Hoteti razumeti, kako se pouti tvoj sozakonec, imeti eljo, da doume, kakna je njegova izkunja ivljenja to sta najgloblja izraza ljubezni. Prav tako je tudi tvoja razpololjivost, da bi razumel njegove vrednote ter vse tisto, v kar veruje, kljuni korak, da bi ga mogel tako ljubiti, kakor ga ljubi Bog.

Verjetno se zelo dobro zaveda, da bo teko uresniil to zahtevno nalogo sam iz sebe. Kdo pa to zahteva od tebe? Ti? Sozakonec? Bog? Ali kdo? Bog, ki te nesebino ljubi, ti daje svojega Sina, Jezusa Kristusa, in Svetega Duha, da bi skupaj z njima mogel

postopoma doumeti in ljubiti samega sebe in tudi svojega sozakonca tako, kot vaju ljubi on sam. Bo sprejel to pomo? e jo eli sprejeti, kako bo to storil?Pred vama, draga sozakonca, je poletni as. as, ki bo kmalu priel in e hitreje minil. Kako bosta uporabila ta as? emu bosta dala ve asa in moi? Kaj je tisto, kar vama bo resnino pomagalo, da bosta spoznala in sprejela svoj resnini jaz in tudi drug drugega? Kje bosta nala za to ve monosti? Kako bosta to storila? Naj vama pri iskanju dogovorov pomagajo tudi vajine osebne izkunje

in vajini resnini prijatelji.elim vama, da bi bila iskrena sama do sebe in drug do drugega in si omogoila tisto, kar si v globini najbolj elita. Izroam vaju Bogu in kliem na vaju njegov blagoslov. Naj vaju vodi njegova iznajdljiva ljubezen.

p. Ivan Platovnjak DJ

Jezuit p. dr. Ivan Platovnjak je duhovni spremlejvalec drutva Druina in ivljenje.

Boja ljubezen te klie, da bi se nauil posluati, utiti svojega

sozakonca in doumeti njegov pravi jaz.

Pred vama, draga sozakonca, je poletni as. as, ki bo kmalu priel in e hitreje minil. Kako bosta uporabila ta as? emu bosta dala ve asa in

moi?


PISMO p.IVANA PLATOVNJAKA

MANJ DENARJA , VE RAZUMEVANJA

Pri nas doma se je letos zgodilo nekaj zanimivega. eprav imamo denarja pol manj kot lani, eprav je mo izgubil slubo, doma pa so tiri lana usteca, so prepiri okoli denarja izpuhteli. Res je, da je na kupku za hude ase ta hip e dovolj za polonice, pa vendar e bi naju z moem kdo poslual pred pol leta, bi rekel, da se lahko taki prepiri o denarju konajo le zelo neprijetno. Imeli smo ga dovolj za udobno ivljenje estlanske druine, a vendar ga je vedno zmanjkalo! Vsak mesec sva se silovito sporekla, kdo bo plaal to polonico ali oni teaj in eden drugemu dokazovala, kdo se bolj trudi prispevati ve v druinski proraun ter kdo zna s prisluenim bolj gospodarno ravnati.Pa je prilo to grozno leto 2011 in z njim brezposelnost za moa, zame pa e znaten upad prihodkov obenem. Na drugi strani velik kredit in e vse drugo. Kaj bi vam natevala, saj je najbr povsod podobno. A glej no glej, najprej je priel v srce mir. Morda za to, ker sem vedela, da je mo v izjemno tekem poloaju, ker se je vajen potrjevati (tudi sebi) ravno preko dela. Drugi korak je bila redna molitev zanj, ki je prej nisem nikoli prakticirala. Ta res dela udee! Naenkrat sva se zaela spreminjati oba in tudi o denarju in brezposelnosti se pogovarjava umirjeno in kot dva prijatelja, ki svetujeta eden drugemu. In ko ravno mislimo, da bo pa ta mesec res zmanjkalo za vse nujne stroke, se od nekod pojavi ravno pravnja poiljka v obliki kaknega regresa ali esa podobnega.udim se Gospodu, kako spreten je. In kako nas ui! Prepriana sem, da ve, da potrebujemo tudi to izkunjo. Ki jo razumem ele, odkar ve molim za moa. Kajti zares ne pogream prvomajskih poitnic ali skupnega kosila v restavraciji. Gospodu popolnoma zaupam in vem, da bo on poskrbel za nas. utim se pod mnogo vejim Bojim varstvom, kot sem se takrat, ko sto evrov gor ali dol ni predstavljalo nobenega vpraanja.Ob tej preizkunji smo v druini spoznali, da se nima smisla opirati le nase, e manj na denar. Nismo lani, nismo brez strehe nad glavo, pa e bi nam Gospod poslal celo tako preizkunjo, bi jo z razlogom.Moj mir je globok. In eprav bi sluba, v kateri bi zasluila dve sedanji plai, ve kot reila vse nae finanne teave, sem se ji ravno te dni odpovedala, ker sedaj bolj kot kdajkoli prej spoznavam, da je za otroke najpomembneji skupaj preiveti as. Kakovost asa pa je tolaba za tiste, ki ga nimajo na pretek. etudi je otrok z mano, ko delam, in ve, da me ne sme motiti, ker potrebujem zbranost, utiva tiho povezanost in varnost, ki mu pomeni ve, kot bi mu dobrine, ki bi mu jih lahko kupila ob viji plai.Gospodu sem hvalena za ta as, ker ga doivljam kot njegovo veliko milost. Le kako bi drugae spoznala, kako dobrega moa imam, ki ljubi resnico in o svojem poloaju

z vsemi odkrito spregovori. S tem daje otrokom in druini ta trenutek za ivljenje ve, kot bi s katero koli plao. Za to olo vrednot jo bo dobil v nebesih

Nina Kotnik

Ozrl se je in videl bogate, ki so metali svoje darove v tempeljsko zakladnico. Videl pa je tudi neko siromano vdovo, ki je vrgla vanjo dva novia, in je rekel: Resnino, povem vam: Ta uboga vdova je vrgla ve kot vsi. Vsi ti so namre vrgli dar od svojega preobilja, ta pa je dala od svojega ubotva vse, kar je imela za ivljenje

Lk 21, 1-4


NAJIN ODNOS DO DENARJA

NA BOG JE VSEMOGOEN - TUDI V RECESI J I

Pred skoraj dvajsetimi leti sem doivel najvejo recesijo v svojem ivljenju. Atraktivno in dobro plaano delovno mesto carinika sem v samostojni Sloveniji izgubil, vendar sem upal, da bom dobil slovensko dravljanstvo in se bo zadeva uredila. Upal sem zaman, saj se je takrat vsesploni pregon komaj zael. Naenkrat sem postal izbrisan s preluknjanimi dokumenti. Ko sem se hotel poroiti s svojo drugo eno (iz prvega zakona imam herko), ki je imela slovensko dravljanstvo, saj je bila rojena na Jesenicah, so bili vsi poskusi neuspeni. Otroku, ki je bil e na poti, nisem mogel biti uradno oe, ampak so na uradih prijazno rekli, da bo v otrokovem rojstnem listu pisalo oe neznan. In e bom elel dokazati oetovstvo, bom moral sproiti upravni spor oziroma toiti eno. Takim in podobnim travmam, ki so me globoko ranile, se je pridruila e izguba vseh prihodkov. Zaasno nam je ostala le skromna najemnina od majhnega poslovnega prostora v nedokonani hii, ki je bila last mojega oeta, iveega v Banjaluki. Stroki so me/naju stiskali za vrat. Morala sva si sposojati denar za najnujneje. Po hii sva vekrat iskala drobi za mleko in vsakdanji kruh ... lani moje oje druine, bilo jih je osemnajst, so v asu vojne v Bosni iveli e v tejih razmerah in so v meni/nama videli edino upanje za preivetje od mene/naju so priakovali pomo. Da bi bila mera polna, je prijazni sosed vloil zoper nas tobo, ker naj bi po njegovem v pei za centralno kurjavo kurili ostanke las iz oddanega frizerskega salona. Na podlagi tobe je na edini vir prihodka (hia in poslovni prostor) dobil blokado prepoved odtujitve , tako da je odpadla vsaka monost posojila ali esa podobnega.Priznam, da sem bil do tedaj dale od Boga. Nikoli prej se mu nisem zahvalil za mnoge prejete milosti in darove. Ko je bilo najhuje in sem izrpal vse svoje vire, porabil vse svoje znanje in moi, sem se nekega dne v tiini najine sobe skupaj z noseo eno z vso iskrenostjo v srcu v molitvi obrnil na Boga Oeta in ga prosil, naj mi/nam pomaga. Molil sem nekako takole: Dragi Bog! Vem, da sem v ivljenju vse delal brez tebe in sem naredil neteto napak. Nikoli te e nisem za ni prosil ali se ti zahvalil. Poglej, v tem trenutku priznam, da nujno potrebujem tvojo pomo, da sam ne zmorem in ne vem, kako naprej. Ti pa ve. Pomagaj mi, prosim, da bom zasluil vsaj toliko, da bom preivel herko iz prvega zakona in novo nastajajoo druino, da bom iz vojne kako reil svojo druino. Za njihova ivljenja te prosim. Amen. Danes vem, da etudi sem bil sam neko dale od Boga, on ni bil nikoli dale od mene/naju. Ves as je bil z menoj/nami in to je tudi zelo

otipljivo dokazal. V kratkem asu je uslial mojo molitev. Iz vojne je reil vseh osemnajst lanov moje oje druine, dobil sem dravljanstvo, odprl obrt ter se kmalu poroil s svojo eno ... Najina prvorojenka ima v rojstnem listu vpisanega svojega oeta, upravni spor ni bil potreben, hia je ostala blokirana celih sedemnajst let Da, na ljubljeni Oe je za vse dobro poskrbel. Prejeli smo veliko ve, kot sem/sva upala kdajkoli prositi ali sanjati. Ko je ena tirinajst mesecev po rojstvu najine prve herke zopet zanosila in so naju skrbni prijatelji svarili in rotili, da nisva normalna, da bomo socialni problem, da se ne zavedamo, koliko stane en otrok (plenice, hrana, varstvo ipd.), se na njihove pripombe nisva ozirala. Zaupala sva, da bo Bog, ki nas ez vse ljubi, reil tudi to. In je! Ne le, da je reil nae ekonomske probleme, dal nama je tiri neprecenljive bisere, najine tiri otroke! Zaela sva se bolj zavedati njegove ljubezni in dobrote, da je res iv in resnien, da ni le rka na papirju ali narodni obiaj. Zato sva se mu zaela vsak dan zahvaljevati. Posebej sva mu hvalena, da se je dotaknil vseh najinih otrok, e posebej nae triletne Mie. Najino veliko veselje pa se je dopolnilo pred kratkim, ko je bil moj prvi zakon razglaen za ninega ter sva se januarja letos lahko tudi cerkveno poroila. Ne trdim, da ivimo sedaj brez problemov. Trdim pa, da sedaj vemo, kdo je nad vsemi problemi in od kod prihaja naa reitev. Zares, na mnoge naine je Bog posegel v moje/nae ivljenje. Iz naega neko brezciljnega ivljenja je naredil nekaj lahtnega. Z niemer mu ne moremo poplaati, kar je za nas storil. Lahko smo mu le hvaleni za njegovo neizmerno ljubezen in dobroto in lahko o tej ljubezni priujemo tudi drugim. Zato: Hvala in slava ti, dragi Oka, na vse veke vekov. Amen.

Petar in Mirela Kezi


NAJIN ODNOS DO DENARJA

Najin pogled na materialne stvari je povsem enak. Nihe od naju ni podvren prekomernemu nakupovanju, kvejemu nastajajo problemi, e si ne dovoliva privoiti kakne stvari. Vse bolj ugotavljava, da pride slednje na plan, ko je na vrsti obdobje, ko morava malce stisniti. In z razmiljanjem za nazaj se uiva, da si lahko mirno privoiva kaken priboljek tudi, e denarnica ni polna, ker v zameno poaka katera druga stvar. Pri vseh nartovanjih, pomislekih, skrbeh in spraevanjih, kako bo, naju vedno spremljajo Jezusove besede: Kdo izmed vas pa more s svojo skrbjo dodati svojemu ivljenju en sam komolec? In za obleko, kaj ste v skrbeh? Poglejte lilije na polju, kako rastejo; ne trudijo se in ne predejo, a povem vam, da se e Salomon v vsem svojem sijaju ni oblail kakor katera izmed njih. e pa travo na polju, ki danes stoji in se jutri v pe vre, Bog tako oblai, ali ne bo mnogo bolj vas, maloverni? Ne bodite torej v skrbeh in ne povpraujte: Kaj bomo jedli ali kaj bomo pili ali s im se bomo oblekli? Zakaj po vsem tem povpraujejo pogani. Saj va nebeki Oe v, da vsega tega potrebujete. Iite najprej bojega kraljestva in njegove pravice in vse to vam bo navreno. Ne bodite torej v skrbeh za jutri; kajti jutrinji dan bo imel skrb sam zase; zadosti je dnevu njegova lastna tea. (Mt 6,2734)Iite najprej Bojega kraljestva in njegove pravice in vse to vam bo navreno.Veina najinega dela temelji na prostovoljstvu. Nekateri so nama e dejali, da je e as, da zaneva jemati kaj v zameno, e od prostovoljstva ne moreta iveti. A sva kljub temu povsem preskrbljena. Ni kar (sva) bi potrebovala, nama e ni manjkalo. Resnino naju vsak dan aka nova, zvrhana in potlaena mera (Lk 6,38). Saj va nebeki Oe v, da vsega tega potrebujete.Na tak nain tudi sedaj ieva slubo. Veva, da jo bo Gospod priskrbel. Tudi v tem neugodnem asu, ko sva tudi sama brezposelna, se popolnoma zaupava Gospodu in sva trdna v preprianju, da bova (sva) dobila pravo zaposlitev ob pravem asu. Poskuava, da bi bila Boja beseda dnevno brana. Ko je asa premalo, si prebereva vsaj evangelij. Je pa res, da veji del odmeva Boje besede ez dan zaduijo vsakdanja opravila/razmiljanja. Odvisno od obdobja do obdobja. Sva e vsak dan prebirala, si zapisovala razmiljanja, se pogovarjala in so bila obdobja, ko je ostalo Sveto pismo ve dni odprto na eni in isti strani. Sveto pismo imava vedno na vidnem mestu v dnevnem prostoru, da je del naju pa tudi pogosteje se spomniva nanj, e ga vidiva. Naroena sva tudi na Dnevno bojo besedo, ki prihaja

na elektronski naslov. Velikokrat, pa eprav spotoma, prav pride, da je do duhovne hrane potreben le klik. Tako sva tudi z Bojo besedo oboroena bolj mirna hodila na izpite. Ne bodite torej v skrbeh za jutri; kajti jutrinji dan bo imel skrb sam zase; zadosti je dnevu njegova lastna tea.Ta stavek naju predvsem ustavi. Ko razmiljava in nervozno nartujeva kaj/kdaj/kako/sploh bi in opaziva nemir v sebi in med nama, naju res ustavi. Postavi naju pred dejstvo najine majhnosti, ko doloenih stvari enostavno ne moreva urediti. In jih spustiva iz rok Gospodu. Tega nisva poela vedno. Morala sva spoznati, da mu morava stoodstotno vse prepustiti in zaupati. In slednje je bilo vasih najteje. Midva poskuava narediti vse, kar zmoreva, Gospod pa dokona e tisto, kar ni v najini moi. Bojo besedo rada bereva tudi pri sveti mai. Takrat se poutiva res orodje v Gospodovih rokah. Ko pazi, kako bo zvenela vsaka beseda, in upa, da se bo koga dotaknila. Nikar se torej ne bojte! Ve ko mnogo vrabcev ste vredni vi. (Mt 10,31)Ta stavek naju opogumlja in pojasnjuje, kako dragocena sva v Gospodovih oeh. Dajajte in se vam bo dalo: dobro, potlaeno, potreseno in zvrhano mero vam bodo dali v naroje. (Lk 6,38) Velikokrat sva v situaciji, ko deliva, kar imava, pa eprav dva novia, z drugimi in prijatelji. Sprva preko misli leti skeptinost: Kaj bo pa za naju? Kaj, e bi dala samo pol? Pa naju spomnijo izkunje, da je vse, kar sva dala bodisi na mizo pred prijatelje bodisi komu v dar, prilo nazaj v veji meri, kot sva dala. Gre za delke sekunde v glavi, ko se mora odloiti, kaj bo naredil. Kdaj pa kdaj je vzgib avtomatsko katoliki, ker je to v naju in je privzgojeno. Vedno bolj pa deliva zavestno, brez kakrnega koli pomisleka, ker se zavedava, da vse prejmeva e preden prosiva.

Uro in Ana Vidic

N A J I N P O G L E D


IVETI S SVETIM PISMOM

Tokrat smo k pogovoru povabili Alea erina, ki je predvsem s svojim projektom 1 na dan zbudil pozornost ire javnosti. Vemo, da se je danes teko upirati miselnosti potronitva in hoditi po poti ivljenja, e posebno kot kristjan. Vse prevekrat se poutimo tako nemone! A z majhnimi koraki in odloitvami ter z Bojo pomojo ni ni nemogoe. Tudi razpolaganje z denarjem in materialnimi dobrinami je podroje, kjer moramo medse povabiti Gospoda in hkrati dati vse od sebe ter narediti, kar je v nai moi.

Se lahko naim bralcem na kratko predstavite? Kaj vse vas je v ivljenju oblikovalo, da ste danes to, kar ste?

Najraje se predstavim kot mo, oe, dedek, skavt, podjetnik in bloger. Gotovo je v prvi vrsti name vplivala moja osnovna druina. Izhajam namre iz obrtnike druine; oe je bil obrtnik, mama uslubenka in lahko reem, da nismo bili niti revni niti najbolj bogati. Manjkalo nam ni nikoli ni. Zavedal sem se, da bi lahko zapravili ve, kakor smo. Stari so nas vedno drali nekoliko nazaj v nudenju vsega. e od nekdaj pri sebi iem meje. Npr. e kot 20-letni mladeni sem si zadal izziv, koliko sem sposoben pretei v enem dnevu. Vedno sem torej iskal meje, v prvi vrsti pri sebi. Kasneje sem se poroil, in ko so moji otroci izrazili eljo, da bi li k skavtom, sem se jim pridruil tudi sam. Tako so skavti gotovo pustili na meni velik peat. Skavti v Sloveniji namre ivimo zelo preprost nain ivljenja. Imamo franikovski odnos do stvarstva. Sveti Franiek Asiki je bil zelo preprost lovek, ki je ivel v ubotvu, kar zame pomeni v Bogu in me zelo nagovarja. Gotovo se je kot posledica vsega tega razvila

moja preprostost. Je pa res, da je lo vse postopoma. Do leta 2003 sem namre delal v bogati farmacevtski tovarni, kjer smo sistem vodenja kakovosti kot praktino v vsej farmaciji pripeljali v zelo zbirokratiziran odnos do kakovosti in to me je motilo. el sem na svoje in zael sam izobraevati in svetovati na podrojih laboratorijske analitike, sistemov kakovosti in vodenja. Kmalu so me poklicali iz farmacevtskih tovarn s Poljske in iz Ukrajine. V elji, kaj vse jim bom prinesel, dodal v njihov sistem, sem ugotovil, da jim kompleksne in tudi zbirokratizirane procese poenostavljam in odstranjujem odveno. In tako je vpraanje, kako narediti stvari bolj preproste, res postalo del mojega ivljenja; tako na delovnem mestu, v druini, e najbolj pa na osebni ravni. Posledica vsega je bila, da sem zael pisati tudi blog na temo preprostosti. Kaj v ivljenju lahko odstranim in e vedno kakovostno ivim? Kaj je tisto, kar ne prinaa dodane vrednosti v moje ivljenje, a samo mislim, da jo? Danes sem se prav zgrozil, ko sem peljal vnuka ven in videl, kakne vozike dandanes delajo. To je cela znanost in e stane celo premoenje. Otroci pa se e vedno rodijo okoli 3 kg teki, tako kot pred 25. leti, in ne vem, zakaj smo v tem asu stvari

ALE ERIN


NA POGOVOR

tako zakomplicirali, da rabimo danes dodaten prostor v avtu za voziek. Vasih je bil voziek poceni in preprost, danes pa so skoraj formula 1. Tega smo navlekli v naa ivljenja veliko preve in to bo potrebno poasi odstraniti in dati prostor bolj preprostim odloitvam.

Glede na vao izobrazbo in zaposlitev imate dovolj denarja tudi za luksuz. Zakaj ste se temu zavestno uprli in li tudi konkretno v akcijo, ne pa samo razmiljali drugae?

Dejstvo je, da vsega ne more nikoli nuditi sebi in svojim blinjim, tudi, e ima denarja veliko. Sam se ukvarjam z iskanjem toke DOVOLJ. Osveujoe je e, e lovek prizna, da nekje je dovolj. Sam se tako stalno spraujem,

kje ta dovolj je tako zame osebno, kot za nao druino, in to na vseh podrojih od prehranjevanja, poitnic, energije, transporta do nakupov za otroke ... Ko prizna, da toka dovolj zame obstaja, postane v svojih odloitvah bolj svoboden. Toda to toko dovolj si je potrebno postaviti e pred nakupom. Poglejmo primer avta. e ima denar, lahko kupi, kar ti ponudijo. In ponudijo vedno e cel kup luksuza po moje tudi nepotrebnega. Toda jaz vem, da nas je 6 lanov druine, da elim, da me avto varno pripelje od toke A do toke B. Torej od trgovca pa zahtevam, naj mi najprej pokae osnovni model. Morda je e ta v redu, sicer bom po kapljicah dodajal, kar rabimo in ni ve. Naj nas izjave v slogu saj osnovnega modela nihe ne kupi, ne zmedejo. Pri nakupih torej pojdimo do skrajne spodnje meje, potem pa luksuz po kapljicah

in z razmislekom dodajajmo. Ne trdim, da bi morali iveti v nenehnem odrekanju, trpljenju, mukah. V tem delu sveta tako in tako ivimo, kot da je vsak dan praznik. Pa je res praznik? Ne, to je polnik, saj imamo vsak dan polno vsega materialnega, a po drugi strani je vsak dan pravzaprav praznik asovnega, odnosnega. In zato moramo pogledati, kaj materialnega bi lahko odvzeli iz naega ivljenja, ki smo ga sedaj navajeni iveti.

e torej ivimo bolj preudarno in premiljeno, gotovo nekaj tudi privarujemo na ta raun. Kam potem s tem vikom denarja, da nas zopet ne zapelje Skunjavec?

Prihranke je treba imeti, saj moramo misliti tudi na svojo prihodnost. Glede na sedanje stanje pokojninske blagajne je nujno, da si sam odgovoren, da poskrbi zase. Ne, da se da v breme dravi, otrokom ... Vendar je tudi prilonosti za solidarnost ogromno. Misli mi uhajajo k misijonarju Pedru Opeki, ki dela na Madagaskarju neverjetne stvari. In spraujem se, ali lahko jaz, ki mi je Bog dal kar vseh pet talentov, sicer poteno prisluena sredstva tudi neodgovorno zapravim za karkoli in kakorkoli. Ne glede na posledice za soljudi, ki ivijo nekaj tiso kilometrov stran, za naslednje generacije? Ne verjamem. Je bilo od mene odvisno, da sem se rodil tu, kjer je podnebje ugodno in zraste vse, kar posadim? Spraujem se, ali se zlato pravilo nanaa res samo na odnos do posameznika ali se ga ne bi dalo razumeti tudi precej ire medskupnostno nekako takole: Tako torej vse, kar naa skupnost eli, da bi ji druga skupnost storila, naj tudi naa stori drugi. In tudi medgeneracijsko: Tako torej vse, kar eli naa generacija, da bi ji predhodna zapustila, naj tudi naa generacija zapusti naslednji. Naa generacija mora v skladu z zlatim pravilom prihodnji zapustiti ohranjene vire, kot so jih nam zapustili nai predhodniki. Mi pa kar neusmiljeno rpamo vire in elimo neprenehno rast. Pa saj stalna rast na omejeni Zemlji sploh ni mona! Kaj pa v naravi neprenehoma raste? Dananja ekonomija, ki si jo je zamislil lovek, to stalno rast zelo opeva in

se kar zgrozimo, ko sliimo, da ni rasti. Si predstavljate, da bi si milijarda Indijcev in milijarda in tristo milijonov Kitajcev omislili tak slog ivljenja, kot ga imamo mi? Saj potem lahko Zemljo kar zapremo! Mi smo tisti, ki moramo svojo potronjo zmanjati. Po drugi strani pa taka revina. V Afriki Pedro Opeka otrokom ne more zagotoviti niti obroka ria na dan. Mi pa ne vemo, kaj vse bi si e privoili.

Prav neverjetni smo. To razmiljanje mi je dalo idejo za projekt 1 na dan za hrano. Sam sem bil v projektu zelo radikalen, drugae pa sem mnenja, da lovek potrebuje nekaj luksuza. Menim, da se z 23 evri na dan za hrano da iveti. Vidim, da danes veliko ljudi drsi v revino, pa veliko niti ne zato, ker bi tako malo imeli, ampak zato, ker nespametno ravnajo s sredstvi. Ne vsem, a marsikomu bi z bolj premiljeno potronjo uspelo laje iveti. Vsak lahko razmilja o svoji toki dovolj.

Nam lahko zaupate kakno konkretno idejo, kako iveti bolj preprosto?

Kaj v ivljenju lahko odstranim in e vedno kakovostno ivim? Kaj je tisto,

kar ne prinaa dodane vrednosti v moje ivljenje, a samo mislim, da jo?


NA POGOVOR

Dejstvo je, da vsega ne more nikoli nuditi sebi in svojim blinjim, tudi, e ima denarja veliko. Sam se ukvarjam z

iskanjem toke DOVOLJ.

Poglejmo si za primerjavo princip kemijske reakcije, ki pravi: e reagirata A plus B, nastane C. Reakcija tee tudi nazaj, kar povzroi, da se po nekem asu vzpostavi ravnoteje, e se C-ja ne odstranjuje iz sistema. Ta princip zlahka prenesemo na nao produkcijo. e hrano neprenehoma konzumiramo in jo odstranjujemo iz sistema tudi tako, da jo zavremo, produkcija neprenehoma poteka. Ko bi griljaj, ki ga ne pojem, zastajal, bi se trg sam zasiil s hrano in cene bi padle. Ker pa temu ni tako, C vasih tudi na silo odstranjujemo iz sistema tako, da meemo stran. Pa je res potrebno, da toliko proizvedemo? Celotna druba se ne bo spremenila naenkrat, zato pa je potrebno zaeti pri sebi. Vsak lovek je lahko zgled, pa etudi e tako majhen. Verjamem, da bo prilo do kritine mase bolje reeno kritinega razmiljanja dovolj velikega tevila ljudi, ki bodo zaeli drugae razmiljati. Poleg tega smo se danes tako naravnali, da ne znamo ve sami sebe prehraniti, da ne znamo poskrbeti zase in si esa sami pridelati. Vsaj v urbanih delih Slovenije je tako. Ali se kdaj sploh vpraamo, kako bi preiveli, e bi nam jutri zaprli supermarket? Smo sposobni doma prekopati koek zemlje in si kaj posaditi? Polja okrog Ljubljane so prazna ali pa pozidana. Na alost smo danes prili e tako dale oziroma nas je sistem tako posrkal, da je veliko laje iti v trgovino in si hrano kupiti, kot pa se potruditi in vsaj nekaj pridelati doma. Na primer tudi kruh lahko speemo doma in mimogrede s tem na letni ravni nekaj privarujemo.

Kako pa sta vaa ena in oja druina podpirali va projekt 1 na dan?

Odloil sem se za prostovoljno preprostost, zato nikogar ne silim v te svoje ideje. Za projekt sem si vzel dva meseca asa in vztrajal. Za hrano sem dal samo en evro na dan in v to nisem tel vsega, kar sem pridelal sam. To je nekako dovolj dolga doba, da vidi, e bo to lahko postalo stalnica tvojega ivljenja. Vse sem si zapisal, od koliin, kilokalorij do cen, in preseneen ugotovil, koliko zasluim, e sam speem kruh ali kaj drugega oz. skuham kosilo. Naj navedem kot primer jabolni zavitek; e ga pee sam, stane 19-krat manj kot kupljen v supermarketu. Zdi se, kot da smo izgubili zaupanje, da smo sposobni pripraviti nekaj bolje ali pa vsaj tako dobro, kot je industrijsko pripravljena hrana. Ko se znia nivo zaupanja vase, je to zmaga potronitva. V glavah imamo sicer e vedno to domae, a se tega ne lotevamo ve. Mi doma nikoli ne kupujemo gaziranih pija, raje si skuhamo sod kompota, aja, ne obmetavamo se s hrano. V projekt nisem silil ne ene ne otrok. Je pa res, da odkar jaz pripravljam hrano, je vse bolj preprosto. Pravim, da kuham za petke, ena pa za svetke. Rekel sem si, da druini ne bom teil.

Kot verni ljudje smo dolni dajati cesarju, kar je cesarjevega in Bogu, kar je Bojega. Kako torej biti solidaren?

isto brez posebnega truda si lahko vsak izrauna svojo desetino, ki naj bi jo namenil za dobrodelnost. Toda marsikdo ree in lahko je tudi res, da denarja nima. Potem naj daruje svoj as. Vsakdo mora biti dobrodelen! e ne zna drugega, pa zveer zmoli roni venec ali vsaj oena za svojega blinjega. V Afriko daruj in polji denar za hrano, tu pa ima prilonost, da da na razpolago svoj as. Ob elji, da bi nekomu pomagal, je dobro pomisliti, ali loveku s svojim sicer na pogled dobrim dejanjem

pomagam, da razvije svoje talente, ali mu samo dajem potuho in mu s tem celo odvzemam monost razvoja njegovih talentov. Postavljam drzno tezo, da je Gospod veini poudarjam veini in ne vsem dal dovolj darov, da ivimo loveka vredno ivljenje. Pravi ekstrem je npr. Nick Vujii, ki je te darove in talente dodobra izkoristil, pa bi upravieno lahko bil velik reve. Menim, da je revee danes potrebno odkriti in jim pomagati, vasih tudi na

drugaen nain kot samo z materialnimi darovi. Prav sedaj pripravljam za upnijsko Karitas, da bi pomagali ljudem prepoznavati, kako naj bolj pametno razpolagajo z denarjem, kaj lahko sami osebno naredijo, da ne bi

In spraujem se, ali lahko jaz, ki mi je Bog dal kar vseh pet talentov, sicer poteno

prisluena sredstva tudi neodgovorno zapravim za karkoli in kakorkoli.


NA POGOVOR

Toda marsikdo ree in lahko je tudi res, da denarja nima. Potem naj daruje svoj

as. Vsakdo mora biti dobrodelen!

Jaz imam nekatere zmonosti, ti ima druge zmonosti,

vsi smo torej prejeli darove dajmo izmenjajmo!

zali s sredstvi, ki jih imajo, v revino. To, da se ljudem daje materialno, ni vedno prava pot in lahko vodi v lano solidarnost. Tudi Jezus je v priliki (Mr 2,1-12) hromega,

ki so ga spustili k njemu skozi streho, najprej ozdravil (= pomo), a e v isti sapi mu je naroil (= zahteva) naj vstane. Ne, ni mu rekel, naj poiva, e dolgo si bil bolan. Prav ni ga ni crkljal, pa pa naroil, naj vzame svojo posteljo, (= naredi, kar more tu, takoj in kar je pri roki) in naj hodi (= naj se razvija). Dobesedno: Vstani, vzemi svojo posteljo in pojdi domov. (Mr 2,11) S tem je Jezus loveku povedal, da zmore (e sedaj, takoj in to po dolgoletni hromosti) in v njem videl potencial za razvoj darov. Menim, da nam je Jezus v tej priliki dal zgled

za delovanje, za nove oblike solidarnosti, ki naj gredo v smeri izmenjave in soodvisnosti: jaz imam nekatere zmonosti, ti ima druge zmonosti, vsi smo torej prejeli darove dajmo izmenjajmo. S tem loveku z dejanji

povemo: Zna, zmore, lahko prispeva. lovekovo dostojanstvo se pri tem ohrani.

Kaj bi lahko spodbudnega povedali naim bralcem v teh dneh, ko smo z mislimi e na dopustu, da bi se pogumno odloili za bolj preprosto izbiro?

Najprej pomislite, kaj bi bilo v vaem ivljenju tisto, kar bi lahko poenostavili, kar bi si lahko naredili bolj preprosto, in nato naredite en

majhen korak v smeri bolj preprostih izbir. Preprosto spodbujam, da sprejmete kakno odloitev. Na primer: odslej si bom sam pekel kruh, obdelal bom nekaj malega zemlje, ki jo imam. e je nimam, si bom posadil zelia v lonek ... Potem pa lahko razmiljamo naprej. Ali pa se kam odpravimo pe, npr. v slubo, po opravkih. Vedno je mono nekaj storiti. Morda bi se lahko v slubo vozili s kolesom? Vsaj za tiste, ki ivimo v mestu, je to lahko odlina oblika rekreacije. Bodimo torej domiselni in zanimo z majhnimi stvarmi, pa se bomo laje upirali in plavali proti toku dananje miselnosti.

Ale, za vao iskrenost in vse ideje se vam v imenu bralcev zahvaljujem. elimo vam, da bi e naprej razvijali podarjene talente in z njimi bogatili tudi vse nas. Vas, dragi bralci pa vabim, da si kdaj ogledate Aleev blog na spletni strani www.edusatis.si/preprostost, kjer se je o teh temah e dodobra razpisal.

Pogovor sem pripravila Petra Beran

DRUBENA ODGOVORNOST

BOLJ PREPROSTE IZBIRE

Koliko je zame dovolj?


NA POGOVOR

Vsak lovek verujo ali ne se kdaj pa kdaj najbr vpraa, ali izkoria, kar mu ponuja ivljenje. No, jaz se spraujem. Pridejo namre dnevi neke notranje otonosti, ko se kolesje zagnanosti in ustvarjalnosti brez pravega razloga zatakne. Moji cilji, narti in sanje naenkrat postanejo postranski. Takrat iem smisel vsakrnega poetja in se spraujem: Sem le brne zvon in zvenee cimbale, bitje za trenutne uitke, potronik zemeljskih dobrin?Zadnje ase veliko razmiljam o vlogi oeta. Tri udovite, vasih tudi ***cenzura*** herke in jaz. Zakaj smo skupaj? Kakna je moja vloga?Da jih varujem? Gotovo. Zagotavljam jim zavetje doma, finanno stabilnost druinskega prorauna, oferske usluge in podobno. Toda to lahko pone kdorkoli. Ko me ne bo ve, bo drugi prevzel to vlogo. Mogoe bo e bolji od mene.Ker mi ne da miru, iem naprej. In najdem: vzgoja. To bo to. Svoje herke vzgajam, pomagam jim klesati znaaj, uim jih tega in onega. Sem vzgojitelj, uitelj, mentor. Ob vsaki starosti otroka imam kaj za ponuditi. Ne trdim, da si otroci vedno elijo mojih podukov, pa vendar A tudi tu sem pogreljiv. In sem tega pravzaprav vesel, saj imajo moje tri mamo, ki v hipu postane strokovnjak za karkoli, kar poprime.Iem dalje v upanju, da bom nael tisto, kar me dela tako posebnega, kar me dela edinstvenega kot oeta. Pa ne najdem niesar Medtem ko tako tavam v svojem razmiljanju, imam obutek, da se mi Bog smehlja. Jaz, Mitja iz Komna, elim doumeti njegov veliasten nart. Zdi se, da je tega vendarle vesel. Saj je moj oe, je tako? In kaj je lepega za oeta kot to, da se njegovi otroci zanimajo za oetovo delo?Mogoe je moje oetovstvo osmiljeno prav v tem: sodelovati z Bogom, z mojim Oetom. Sodelovati ob spoetju (tu zelo rad sodelujem), sodelovati pri vzgoji (to bi zmogel Bog tudi sam, a ne?), sodelovati pri iskanju vesele novice glede naih ivljenj (Bog, saj si e z mano?).Zdi se, da ne gre za to, kaj jaz zmorem, temve za to, kaj ponem in kje sem, ko Bog potrebuje sodelavca v ivljenju mojih hera. In ko v ivljenju mojih deklet kaj poi, najprej povabi mene, da mu pomagam zakrpati, zvariti, privijaiti. A e me ne dobi ali se mu ne oglasim na mobilni telefon, vpraa koga drugega.To je prilonost, ki jo imam: da z dekleti zgradim oetovski odnos ne zato, ker bi bil tega sposoben, temve zato, ker si je tako zamislil Bog. Biti oe pomeni odzvati se Bojemu klicu. Pomeni biti solidaren z Bogom. Verjeti v njegov nart. Mu zaupati. In narediti nekaj v zvezi s tem. Podpreti njegovo idejo o ivljenju in ljubezni. Dati prednost njegovi volji pred svojimi eljami.

Se bomo torej danes zveer nasmejali ob izmiljanju nove pravljice? Ali bom namesto tega kot kaken jugo oficir zaigral vlogo strogega oeta, ki ima vrh glave pomembneje rei.Prva prilonost bo e danes zveer. e vidim Komaj sva z eno prignala dekleta k mizi in jih nekako prepriala, da so vsaj priblino pojedle. Klara je iz omake odstranila vse zelene, rdee in oranne dele. Katarina se je pritoevala nad ogromnim kokom mesa. Kristina e vedno razpravlja o dogodivinah iz vrtca. Klara in Katarina se spreta, rezultati so vidni na Katarinini majici. Kristina zane neutolaljivo jokati in edina, za katero se zdi, da pozna razlog, je Katarina, a noe niesar povedati. Gora umazane posode raste in naa skoraj-e-najstnica steka sprejme zadolitve v zvezi s tem, medtem ko jaz neuspeno krotim jezo in razoaranje ob njenem nespotljivem jezikanju in obraanju oi. Ko lovek e misli, da je najhuje mimo, stopi v pogon materinsko-gospodinjski ut moje drage, ki se zgrozi ob pogledu na razmetano (beri: opustoeno) dnevno sobo in hodnik in predsobo in stopnie Vsesplona akcija se nadaljuje z obveznim iskanjem pogreanih piam in najhitrejim umivanjem zob, od kar je olimpijski komite uvedel uradne meritve v tej printerski disciplini.Sva le pripeljala dan do veera, si mislim in e delam narte za veer: poiskati moram ugodno ponudbo za nov otor, napisati ta lanek, mogoe nama uspe z enko pogledati kaken dober film Nasproti mene pa ne morem verjeti! trije pari ivahnih in spraujoih oi: Lahko danes Ferdinanda, tata?Ferdinand ( vse pravice pridrane) je naa druinska pravljica. Mora biti vedno nova, dolga, zanimiva, smena in grozljiva obenem. Pripovedovati jo je potrebno v zakonski postelji, da je prostora za vse in se lahko stisnemo, ko je preve straljivo, in se skupaj reimo, da je e bolj zabavno. In ko se kona, obiajno kmalu zaspimo otroci, ker morajo, jaz pa, ker ne zmorem ve No, na tej toki bi pa res rad videl, da bi Bog malo tudi sam postoril. A nisem jaz opravil e dovolj oetovstva? Kaj pa vi mislite? A ja? A tako? Da so moja dekleta angelki in da si zasluijo pravljico? Da Bog e deluje, eprav se meni to ne zdi? S kom pa drite, z menoj ali z Bogom?

Mitja

Bog, ki eli sodelovati


ODGOVORNO STAREVSTVO

NEGOVATI NAJIN ODNOS IN BITI STAR

e ve let zapored so naju organizatorji Festivala druin, Zavod iskreni.net, vabili, da bi prila in predstavila prievanje za zakonce. Letos nama je konno uspelo. Za udeleence Festivala druin, ki je bil letos v Termah Olimia, sva pripravila razmiljanje z naslovom Negovati najin odnos in biti star. V svojem razmiljanju sva elela poudariti, da je lovek ustvarjen iz Ljubezni za ljubezen, iz Odnosa za odnos, iz Edinosti za edinost in iz Resnice za resnico. Ljubezen, Odnos, Edinost in Resnica z veliko zaetnico je Bog Boja podoba. lovek, ustvarjen po Boji podobi, je odsev Boga v vidnem svetu. e elimo biti sreni, moramo spoznavati in uresnievati Boji smisel in Boji nart za nae ivljenje, to pa je, da se nauimo ljubiti, kakor ljubi Bog (tako nas ui Janez Pavel II.). Na starevski poklic je z mnogimi nitmi prepleten s poklicem moa in ene. Izkunje, ki sva jih pridobila v 33 letih zakona, nama to vedno bolj potrjujejo. Bolj ko si zakonca prizadevata iveti medsebojno podarjenost, bolj ko sta drug do drugega pozorna in spotljiva, bolj v njiju zori starevski poklic. Ljubezen, ki je najprej svobodna izbira in odloitev vsakega posameznika (Sprejmem tebe in ti obljubim ), iz njiju prekipeva postane rodovitna. Zato trdiva, da je najino starevstvo neloljivo povezano z najinim odnosom. Dogaja pa se, da se zakonci skrivajo za starevskimi obveznostmi. Kaj to pomeni? Gre preprosto za to, da je pogosto laje skrbeti za otroka kot pa za nego zakonskega odnosa. Nega odnosa med moem in eno lahko postane trdo delo, ki terja nenehne odpovedi sebi ter zelo utruja, tako da so pokodbe (krvavitve srca) vekrat neizbene. Dobra novica je, da nas Bog v takih trenutkih nosi v naroju, le da se mi tega ne zavedamo in vekrat celo mislimo, da nas je zapustil. Zato naj bo nega najinega odnosa zares najina prva in najveja skrb!

In naj nikoli ne pozabiva v svoj odnos tudi v najmanje odtenke odnosa povabiti ljubeega Boga Oeta. Letonji Festival druin ni bil le dobro zamiljen in lepo speljan, pa pa je bil ve kot to: bil je slavospev starem in otrokom, slavospev vrednoti, ki je bila, je in bo druina. Hkrati pa je bil festival vsem, ki se v zadnjem asu irokoustijo, kako je potrebno redefinirati pojem druine, apel, naj nehajo z neumnostmi in naj se raje posvetijo delu za razvoj domovine delu za njeno ekonomsko preivetje. Pojma 'druina' ni potrebno redefinirati, pa pa je potrebno tej, od raka relativizma, liberalizma in individualizma naeti osnovni celici drube, dati kemoterapijo potenosti, iskrenosti, bratoljubja in novega upanja. Kot vse, kar ivi, je tudi druina potrebna ljubee pozornosti, nege in topline. Tisti, ki tega osnovnega tretmana, ki ga potrebuje vsako ivo bitje, e posebej pa lovek, niso doiveli (najprej in predvsem od svojih starev), skozi nikoli zaceljeno rano zapuenosti in zavrenosti ne morejo razumeti in si predstavljati, da tudi zanje Upanje obstaja, da je Novo ivljenje, ivljenje v ozraju ljubezni in sprejetosti, zares mono. Res je, da je zdravljenje dolgotrajno in teko, saj je "kemoterapija" utemeljena predvsem na odpuanju vsem, ki so nas s svojo brezbrinostjo kdaj vede ali pa tudi nevede ranili in prizadeli. Poleg osnovne "kemoterapije" pa je potrebna tudi osebna, zavestna in jasna odloitev, da elim stopiti na pot ozdravljenja. Zato: Naj ivi druina! Naj upanje, da je druina temeljno okolje varnosti, topline, ljubezni in sprejetosti za vsakega otroka, nikoli ne umre!

Dani


ODGOVORNO STAREVSTVO

Rdea nit te tevilke glasila je odnos do denarja in materialnega. V meni se je prebudilo razmiljanje, kako stari, tae, tasti gledamo na mlada dva in na njuno porabo denarja ter pridobivanje materialnega. Zavedati se morava, da sva vsaj enega od dveh za ta odnos vzgajala midva z besedami, najbolj pa z zgledom, kakren pa je bil. Ko mlada dva kreneta na svojo pot, morata tudi tu sprejemati lastne odloitve in njihove posledice. In prav je, da jima to dopustimo.e gre za ivljenje pod isto streho, se rado zgodi, da stari e naprej plaujejo vse stroke, saj menda otrok ne bo doma plaeval, ne bova mu zaraunavala. Lahko bi rekli: lepa gesta iz katere pa lahko sledi (in vekrat je tako res) ogorenje tistih, ki jo delajo. Kajti ko mlada dva porabita denar za tisto, kar se nama ne zdi potrebno ali pri hinih opravilih ne postorita dovolj, se rad prebudi obutek: Za nepotrebne stvari zapravljata, midva tudi zanju delava in plaujeva stroke. Pa e elektriko porabljata, kakor se jima zdi, da ne govorimo o troenju tople vode ipd. Menim, da je tudi na tem podroju potrebno postaviti meje (izstaviti raune). e imata mlada dva e svoje dohodke oziroma vsaj enega, je prav, da svoj del strokov poravnata sama. Tako bosta najbr tudi bolj preudarno troila, saj bo tudi njun dele manji. In naju ne bo ali pa bo manj bolelo, ko bova sluajno opazila nepotreben nakup oziroma porabo denarja. e sliim: Pa saj ne moreta, ker potrebujeta denar za to in to ! Ja, k srei vsi poznamo kaken nain, da jima denar damo po drugi poti. Lahko bi rekli, da to pa potem nima smisla, a zame ga ima. Stroke poravnavata in tako vesta, da ivljenje doma tudi stane, e bosta kaj dobila, kar ne bosta priakovala, pa bosta gotovo vesela in hvalena. To se mi zdi mnogo bolje kot domae zastojnsko ivljenje in oitek v smislu saj se sploh ne zavedata kaj imata, ker ivita doma. Ja, takni in podobni stavki gotovo prizadenejo.Na misel mi prihaja e drugaen primer, ko se mlada dva elita poroiti, pa sta materialno e isto bosa. Menim, da je prav, da stari, e je le mogoe, takrat stopijo skupaj in jima omogoijo skupno ivljenje. Pa eprav so morda priakovali korake, ki so nekako postali obiajni oziroma tejejo za odgovorne: tudij, malo uivanja, sluba, stanovanje, skupno ivljenje. Hudo mi je, ko opaam, da se mladi morajo prilagajati v tak okvir, ki pa vedno ni potreben. Kljub vsemu nekako na pol ivijo skupaj, zavedajo se, da e nimajo vsega potrebnega, zato se pa morajo sprijazniti s tem. Prerado pa se potem zgodi, da ko e doseejo, kar je potrebno za skupno ivljenje, le-tega ne prinejo, nekateri se celo razidejo.A tudi v primeru, ko so stari za to, da omogoijo zaetek skupnega ivljenja, je potrebno biti pazljiv. Zlahka se ujamemo v zanko, da v zameno za materialno pomo, vzamemo v svoje roke odloanje. e se mlada upirata, pa poveva v slogu: Midva plaava, midva odloava.

Auuu! Ko sem nekaj podobnega sliala, me je zabolelo. In vpraala sem se zakaj? Ker je v taknih stavkih skrito sporoilo: Ne moreta odloati sama zato, ker nimata, ne zato, ker nista. Je torej pomembno imeti ali biti?Taknemu skritemu nezaupanju se morda lahko izognemo z razmiljanjem, da bi midva lahko tudi imela, pa ne bi bilo komu dati. In pa seveda s pronjo Svetemu Duhu, ki gotovo ve, kaj potrebujemo.

Sabina Majcen

P.S.: Tasti in tae, e sem vas s lankom izzvala, pa tudi sicer, oglasite se s pisanjem!

OH, TE T A E 6


BITI TAA/TAST

Spet ti moki! Kaj se pa gredo? Mislijo, da so sami na svetu? Ne, spotovani, ne gre za bahanje ali za moki ponos. Gre za potrebo. Svet danes zelo potrebuje zrele in odgovorne moe ali drugae reeno: ene potrebujejo zrele in odgovorne moe. Potrebujejo iskrene, potene, pozorne, odlone, zdravo mislee in realne moe, ob katerih se bodo poutile varne, sprejete, spotovane, ljubljene Pa mislite, da take moe danes najdete kar tako za vogalom? Odgovor poznamo, kajne. e pa kdo sluajno ne ve, o em govorim, naj na naslednji strani prebere lanek dr. Tomaa agarja Pasti vene mladosti in bo razumel, kaj se skriva za (ne)doraslostjo in (ne)zrelostjo. Torej, potrebna sta delo in vztrajnost, da bodo iz fantkov nastali odgovorni in zreli moje. In prav to je namen naega mokega sreevanja: ozaveati pomen in vlogo moa ter pomen in vlogo oeta v dananji drubi. Zato prosimo vse (najprej ene, dekleta, preizkuene zakonce, matere in oete, dedke in babice ), da v vaih molitvah prosite nebekega Oeta, da bi nai moje in oetje postali neoporeni, nepokvarjeni in brezgrajni sredi sprijenega in pokvarjenega rodu (Flp 2,15). In pri tem si ne delajmo utvar lovek se ne spremeni ez no. Vasih so potrebna leta uenja, leta vztrajnega in trdega dela na sebi Naj bodo tudi naa sreevanja, ki jih bomo, upam, jeseni nadaljevali, vsem nam v pogum in poduk, da bomo kot moje in oetje hoteli, upali in zmogli plavati proti toku, ki z vso mojo rui obzidje nae drave to je nae druine.S sreanji za moe smo zaeli pri nas, v Krkem. Med nami pa tli velika elja, da bi se ta ogenj, ki nas ene in navdaja z upanjem, raziril po vsej Sloveniji, da bi se povsod priigali kresovi, ki bi opozarjali na nevarnosti, ki nam kot drubi in ne nazadnje dravi pretijo. Naa sreevanja nimajo politinega znaaja, pa pa so namenjena izkljuno spodbujanju osebnega zorenja in gradnji lovekove (moeve in oetove) samopodobe, ki temelji predvsem na prepoznavanju, sprejemanju in uresnievanju moke identitete, ki je zapisana na prvih straneh Svetega pisma. Veseli me, da se je en kres zael priigati na Slomkovi Ponikvi, kjer so se moje e dvakrat zbrali in premiljevali o svojem poslanstvu v druini in drubi. Zahvaljujem se vam za korajo in pripravljenost. e posebej se zahvaljujem pobudniku Milku in vsem, ki ste se omenjenih dveh sreanj udeleili. Koraja velja e naprej. e se taka sreevanja dogajajo e kje, pa o tem nismo obveeni, se priporoamo, da o njih napiete kratko poroilo za objavo v naem glasilu. Tudi e se kjerkoli v Sloveniji pojavlja potreba po takem sreevanju in bi kdo elel tako sreanje organizirati, naj mene ali koga drugega iz Di poklie. Kar nekaj mo je med nami, ki imajo izkunje s pripravo takega sreanja in vam bodo radi priskoili na pomo.

Dani

KO NAJDE RESNICO, SE SRCE NE BOJI!(Razmiljanje ob Mokem zajtrku)Ponovno se je zgodnjega jutra 9. aprila letos zbrala pisana druina mokih in mo na t. i. Mokem zajtrku. V Kulturnem domu v Krkem nas je nagovoril velikan duha in kleni Slovenec, g. Alojz Rebula, in nas oplemenitil s svojim pogledom na aktualno stanje v domovini in svetu, hkrati pa je v vsej skromnosti z nami delil smernice za ivljenje s smislom. Popolnoma je bilo jasno, da ni lo za instant nasvete, ampak za odpiranje oi in rpanje iz zakladnice njegovih dolgoletnih izkuenj, do katerih so ga pripeljali molitev, branje Boje besede, razmiljanje in tudi mono izkustvo osebnega trpljenja. Navduila nas je trezna in pokonna dra g. Alojza in verjamem, da je vse poslualce preinila elja, da bi bili podobni temu loveku, vsaj kar se tie poznavanja jasnih odgovorov na bistvena ivljenjska vpraanja. Osebno mi je bilo najbolj osvobajajoe sliati besede o tem, da je dobro gledati na ivljenje realno. eprav imata besedi realist in realizem negativen, slabalen prizvok in je dananja druba nenaklonjena realizmu, imam obutek, da je le realen pogled prvi korak k osebni rasti in svobodi. Preve ljudi ivi v oblaku namiljenih iluzij in se tega sploh ne zaveda. Druba nas eli prepriati, da je lovek nekaj vreden le, e je zdrav, uspeen, premoen in se mu ni potrebno niemer odpovedati. Skratka, vreden si le toliko, kolikor dober potronik si. Koliko koristi imata od nas npr. e samo kozmetina in modna industrija, ki nam subtilno in vztrajno pereta mogane o pomembnosti in veliini videza po najnovejih modnih smernicah. Do absurda pride, ko se na platnicah revij pojavijo fotografije slavne osebe, ki jo ujamejo brez liil in takoj pade na lestvici oseb, ki nekaj tejejo, ker so urejene in dobro izgledajo. Namenoma nisem uporabil izraza osebnost, saj so osebnosti tiste, ki se zavedajo, da nam ta svet eli prodati meglo in ne pristanejo na ta pogubni tok, ki posameznika in lovetvo pelje v vse vejo osamljenost, brezup in nesmisel. Nekje med potjo smo najbr (pod)zavestno sami pristali na takno razvrednotenje loveka,

MOKI SE ZBIRAJO


MOKI ZAJTRK

ki smo mu pria v tej sodobni in nesreni drubi. Tudi zaradi tega je dobro, da se moki dobivamo na Mokih zajtrkih in se konno zanemo boriti za vrednote, ki so trajne in po katerih zares hrepenimo. Bistvo (oz. namen) naega ivljenja ni imeti se (navidezno) lepo, ampak iskati Resnico, pisano z veliko zaetnico. Dananja potronika druba manipulira z nami in nam pri tem zamegljuje bistvo, v zameno pa nam ponuja floskule, ki so sicer udovito aranirane, a nas puajo ejne in prazne. Gospod Rebula je jasno povedal, da ivljenje ni pravljica, ampak neprestano umiranje, staranje, izgubljanje moi in trpljenje. Kako maloduno zna to zveneti na prvi pogled! Vsi beimo od tega. Kakna zmota! Beimo pred neim, pred imer ni uspelo e nobenemu ubeati! Kdaj za bojo voljo bomo izstopili iz tega zaaranega kroga? Alojz Rebula je preprian, da je iskanje odgovora na vpraanje trpljenja eno bistvenih vpraanj, ki od vedno gloda ljudi. Kdor ie odgovor na to vpraanje, je praktino e nael smisel ivljenja, dokler pa od tega beimo, smisla ne bomo nali. Do kdaj bomo vztrajali v svoji pomehkuenosti in razvajenosti? Dobro se je konno enkrat odloiti. In ta odloitev ni ni drugega kot odloitev med ivljenjem in Smrtjo. Prebudimo se in priznajmo si, da lovek loveka ne more odreiti. lovek loveka tudi ne more osmisliti. Mnogi so e poskuali, a program, ki nam ga je Stvarnik vprogramiral e ob stvarjenju, je nemogoe prelisiiti. Sprogramirani smo za sreo. Sreni smo pa lahko le, kadar dovolimo Gospodu, da vstopi v odnos z nami. V najveji globini si vsi elimo biti odreeni, pri tem pa pozabljamo na to, da smo praktino e odreeni. Bog sam nas je odreil pred priblino dva tiso leti. To je vesela novica, za katero g. Rebula pravi, da bolj vesele ne more biti. Niste tega vedeli? Pa etudi ste to vedeli, niste svoje odreenosti e zares doiveli in zaiveli? Halo?! Se vam dozdeva, da vam s tem prodajam meglo? Ali vas ob misli na to, da nas je Kristus na kriu e odreil, e vedno napolnjujeta tesnoba in negotovost? Zaradi vnaprejnje odreenosti se nae bivanje na tem planetu vseeno samo po sebi ni popolnoma ni spremenilo. G. Rebula pravi, da je trpljenje tista neizogibna danost, ki se ji kljub temu, da imamo e vstopnico za raj, ne

moremo popolnoma izogniti. Trpljenje pa nikakor ni cilj, ampak POT v venost. Ali ima kdo to sreo, da mu ni potrebno po tej poti? Mogoe, zelo verjetno pa ne. Vsi trpimo, vsi na nek nain nosimo svoj kri. Taken, ki je vsem na oeh, ali pa taken, intimen, za katerega ne ve nihe. Danes se neradi ponaamo s tem, da smo kri, ki nam je bil dan, prostovoljno sprejeli. Velikokrat sliimo

resignirano jamranje, da nam pa drugega ne preostane. Vendar pa kri ni namenjen tistim, udarjenim in zavrenim od Boga kot kazen za njihove grehe, ampak je namenjen predvsem Bojim ljubljencem. Veji kot je kri trpljenja, bolj bi morali vriskati od veselja in bolj bi morali kazati, da ga ne nosimo v svojo, ampak v Bojo slavo. Brez skrbi, Bog ve, kaj je za nas dobro. etudi se to ne sklada vedno s tem, kar sami menimo, da bi bilo dobro. e znamo biti dobri do svoje druine in blinjih, koliko bolj bo na nebeki Oe skrbel za nae dobro. Najveji blagoslov in hkrati najveje prekletstvo pa je pri tem naa svobodna volja. Sami, popolnoma sami, se odloamo za ivljenje ali Smrt. Kadar pustimo, da smo prebivalie Boga, smo izbrali ivljenje, kadar iz prebivalia Stvarnika izenemo, potem hodimo naokoli mrtvi, io poteitve in ive vode v stvareh, ki nam ne morejo dati miru.

Kot je moj razrednik na gimnaziji, g. trancar, vekrat rekel: Kdor ima informacijo, ta ima mo. Kdor ima

Druba nas eli prepriati, da je lovek nekaj vreden le, e je zdrav, uspeen, premoen in se mu ni potrebno niemer odpovedati.

Gospod Rebula je jasno povedal, da ivljenje ni pravljica, ampak neprestano umiranje, staranje, izgubljanje moi in trpljenje. Kako maloduno zna to zveneti na prvi pogled! Vsi beimo od tega.


MOKI ZAJTRK

Resnico, se njegovo srce ne boji, kar je bil tudi moto blaenemu Alojziju Grozdetu. Rekli boste sami pri sebi: Zagotovo stvari niso tako preproste, kot zvenijo! Kaj pa e so? Ali se lahko potem e izgovarjate, da tako pa je in da ne morete niesar spremeniti? Ali lahko zares s popolnoma mirno vestjo reete, da se ne da priti do Resnice? Resnica=ivljenje=Ljubezen. Vse drugo so floskule.

Bojan

PASTI VENE MLADOSTI BITI VEDNO FANT ALI POSTATI MO?Dandanes je lepo in moderno biti mlad, modern, vedno v formi. Vse to vidimo vsak dan in na vsakem koraku. Reklame in oglasi po televiziji. Letaki in revije doma. Pogovorne oddaje in glasovi po radiu nas vsak dan in z vseh strani zasipajo s sporoili, da je ivljenje lepo, lahko in fino. Samo do prve trgovine je potrebno stopiti in vse nae teave izginejo. S im vsem nas danes potronika

druba eli prepriati, da je smisel ivljenja v tem, da se imamo fino in lepo ter nam je ugodno. Pa je res dobro, da vedno delam le tisto, kar je zame ugodno? Ali moram vasih narediti tudi tisto, kar je prav? Pa eprav tisto, kar je prav, boli? Seveda je vasih tisto, kar je prav, tudi lepo, a ni vedno tako. In kaj storiti takrat, ko je potrebno za prav malo potrpeti in se za to tudi boriti?

Delati tisto, kar je prav, je odraslo, delati tisto, kar je ugodno zame, pa otroje. Takno lonico poznajo vsa ljudstva in drube na svetu! Prehod iz enega stanja v drugo imenujemo odraanje, ki se v starih kulturah vedno kona z iniciacijo. Takrat fantje pokaejo, da znajo izbrati prav, tudi kadar to ni fino. In samo fantje, ki gredo skozi iniciacijo ter dokaejo skupnosti, da znajo delati prav, tudi kadar to boli, se lahko imenujejo moki. In samo tako preizkueni moki se lahko v starih drubah poroijo, ustvarijo druino in vzgajajo otroke.Dekleta in ene imajo tu oitno prednost. Narava njihovega telesa in ivljenjske funkcije jih pripeljejo do naravne iniciacije. e ne prej, pri rojstvu otroka spoznajo, da je prav roditi in podariti ivljenje tudi, kadar zelo boli.Pri fantih pa je malo drugae. Fantje taknega naravnega preizkusa nimamo. V sodobni,

moderni, razviti zahodni potroniki drubi smo fantje kot mladostniki na alost prikrajani za kaken privilegij preizkusa, v katerem bi se pokazalo, ali znamo izbrati, se boriti in trpeti za prav in dobro. Vedno nam je vse na voljo in potronika druba nas celo spodbuja, da vse nae elje im prej uresniimo. Tako kot otrok, ki si zaeli tolabe pri mami takoj, ko se mu zgodi kaj nepriakovanega. Tako tudi dober potronik v prvem trenutku ie poteitev svojih elja. Zato zahodna potronika druba preko medijev celo spodbuja, da mladenii nikoli ne odrastejo, da ostanejo veni otroci, ki v vsakem trenutku iejo instant

zadoenje, najbolje kar v prvi trgovini. Fantek, ki dela tisto, kar mu prinaa ugodje, ne razmilja o dobrem in zlu. Ne sprauje se o tem, kaj je dobro, kaj moram narediti, kaken lovek naj bom in kaken ne smem biti. Tak lovek ne razmilja o etiki, niti ne ie odgovora o Bogu in se ne trudi loevati med dobrim in slabim.

Delati tisto, kar je prav, je odraslo, delati tisto, kar je ugodno zame, pa otroje. Takno lonico poznajo vsa ljudstva in drube na svetu!

Odrasel moki, oe, ki loi med prav in ugodno zame ter izbere tisto, kar je prav, tudi kadar to zanj ni ugodno, je po besedah profesorice Vesne Godine neprecenljiva in nujna pomo materi pri vzgoji otrok v druini.


MOKI ZAJTRK

Zato danes svet potrebuje odrasle moke. Moke, ki znajo odlono izbrati prav, tudi kadar to ni lahko in fino. Moke, ki znajo izbrati pravo pot, tudi kadar je ta ozka in strma, ne samo takrat, kadar je ta pot iroka in dobro uhojena. Odrasli moki ie smisel ivljenja. Ie Boga, spoznava etiko in izbira dobro pred slabim. Odrasel moki spozna, da ni vseeno, kako ivi in kaj dela. Moki odlono pomaga dobremu in se zanj strastno bori. Odrasel moki, oe, ki loi med prav in ugodno zame ter izbere tisto, kar je prav, tudi kadar to zanj ni ugodno, je po besedah profesorice Vesne Godine neprecenljiva in nujna pomo materi pri vzgoji otrok v druini. Trden oe skupaj z mamo postavlja in vzdruje jasne meje. Otrok, ki raste ob oetu, ki izbira prav, bo skozi vzgled razumel in doumel, da obstajajo socialna pravila, ki so pomembneja od njegovega ugodja. e tega nima, lahko otroku, ko odraste, ostane ugodje njegov najviji kriterij v ivljenju. In kot tak je idealen potronik. Tudi odrasla enska ie odraslega mokega. Fant, ki dela samo tisto, kar njemu prinaa ugodje, ne postane odgovoren nosilec odnosa med spoloma. Raje se prilagaja, dela tisto, kar je ugodno, in ne spreminja starih navad. Taken odnos ne ustvarja novih barv, temve prevzame obstojee stanje in se mu prilagodi. Za ensko, ki ie globljo vsebino, lahko tak odnos kmalu postane enolien. Odrasel moki pa daje barvo in ton odnosu med spoloma. Je aktiven in odloen ustvarjalec odnosa med ensko in mokim. ensko srce se topi zaradi pogumnega in odlonega mokega. Odlonost in pogum pa sta pri odraslem mokem preeta z ljubeznijo in razumevanjem. Ne gre za hladno izraanje mao moi. Moki izbira dobro in ne sledi svojemu ugodju. Tvega svoje ivljenje in odlono pomaga dobremu premagati zlo. Pri tem mu zaupanje v Boga in ljubezen pomagata loiti med obema. Jaz sem se odloil, kaj pa ti?

dr. Toma agar

MOKI ZAJTRK NA TAJERSKEMV prelepem majskem jutru, v socvetju bujnega zelenja in dieih cvetlic se je vabilu na zgodnjo jutranjo kavico tokrat na Slomkovo Ponikvo odzvalo kar lepo tevilo mo in oetov, ki jim ni bilo teko zgodaj vstati in slediti svoji poklicanosti. Zakaj poklicanosti? Biti mo, steber, opora eni, oe otrokom, prijatelj je poklic! Stvarnik nas je poklical in nam zaupal odgovorne naloge: druino, eno, otroke in nas postavil za zgl

glasilo diz 2/2011

Documents