glasilo - februar 2011

februar, številka 2, leto XXiX

Glasilo župnije

s Salezijanskim Mladinskim Centrom

Ljubljana Rakovnik

VI STE SOL ZEMLJEIn če se sol spridi!?

P ogreznjeni smo v gospodarsko krizo. Ta pa izhaja iz moralne krize. Tudi Cerkev je del tega sveta in občuti oboje.

Ob gospodarskih polomih sočustvujemo z ljudmi, ki so izgubili službo; predvsem z malim človekom, ki ostaja brez vira preživljanja.

Sprašujemo se: kako to, da Cerkev, ki naj bi bila moralna avtoriteta, pada na podobnih stvareh?

Jezus je povedal priliko o ljuljki in pšenici /Mt 13,24-30/. Gospodar je posejal dobro seme na svoji njivi. Ponoči pa je prišel sovražnik in zasejal ljuljko. Šele ko je šla setev v klasje, se je pokazala tudi ljuljka. Služabniki so hoteli ljuljko poruvati. Vendar jim gospodar ni pustil. S pobiranjem ljuljke bi lahko uničili dobro klasje. »Ob žetvi« bo prišla do ločitve.

Tako je v vsakem izmed nas poleg dobrega tudi slabo. Če bi na silo

februar 2011, št. 2VaRuJ naS MaTI 2

uVOdnIk

skušali to poruvati, bi poškodovali sebe. Šele ob graditvi na dobrem se počasi osvobajamo slabega.

Podobno je tudi v Cerkvi. Poleg vsega dobrega raste tudi slabo. So-vražnik, hudič na različne načine zapeljuje. Tako tudi Cerkev kot tudi ostala družba ne bo nikoli rešena pedofilov in drugih stranpoti. Po-membno je, da se z vsakim takšnim pojavom sooči, skuša popraviti krivico in jih čim bolj omeji.

Cerkev torej ni skupnost čistih, ampak grešnih. Kristus je tisti, ki jo očiščuje, zato po Kristusu ostaja sveta.

In prav zaradi svoje grešnosti lahko svetu pokaže pravo pot. Ob go-spodarskem polomu mariborska nadškofija ne rešuje samo sebe; am-pak skuša predvsem, da bi tudi mali delničarji vsaj nekaj ohranili. No-beden se ni okoristil s premoženjem, ampak je šlo za napačne naložbe. Obžaluje svojo krivdo; in ji bo krepka šola za naprej, da ji bo glavna naloga oznanjevanje in življenje po evangeliju.

Podobno se dogaja z vsakim izmed nas, če nismo pozorni, nas hu-dič hitro spelje s prave poti. Kljub naši slabotnosti in grešnosti se tru-dimo, da bomo z Božjo pomočjo sol zemlje ter luč današnjemu svetu.

Vaš župnik Franc


kORakI

POPOTnIkE SPREJEMaTI14 del usmiljenja

V vseh časih je Jezusova beseda: »Bil sem tujec in ste me sprejeli« vzpodbudila k neštetim dejanjem ljubezni in naklonjenosti do ti-

stih, ki niso domačini in se počutijo tujce.Ni naš namen, da bi tukaj razpravljali o vseh vidikih problema, ki

jih zaznamo ob množičnem preseljevanju, ob migracijah in izgnan-stvih … Ali je v naših državah in v naših srcih dovolj pravičnosti in zakonitosti … Jezus je s to svojo besedo želel bolj vzgajati nas kristjane za občutek sprejemanja, za pravo ljubezen, ki ne gleda na razlike in za spoštovanje do različnosti.

Ugotavljamo lahko, da se je v mnogih preteklih stoletjih predvsem dogajala notranja migracija, ki je zajela tudi našo bivšo državo Jugosla-vijo, danes pa smo tudi mi priče zunanjega preseljevanja, ko tudi k nam prihajajo tujci iz mnogih drugih držav Evrope in širšega sveta. To so razlogi, ki morajo tudi nas pripraviti do novega razmišljanja na te brate in sestre, ki dostikrat vidijo v Cerkvi oporno točko za svojo varnost, obrambo in za svoje mesto v naši družbi. Seveda moramo najprej pre-magati tisti avtomatski odzivnik, ki se oglaša ob soočenju z ljudmi, ki prihajajo iz tretjega sveta, to je nek občutek vzvišenosti. Prav s tem ob-čutkom, ki se poraja zaradi zmešnjave med ekonomskim napredkom in kulturo, se moramo najprej spopasti, kajti pred nami stojijo ljudje.

»Tujec sem bil in ste me sprejeli« (Mt 25) je grška beseda, ki ne pomeni le tujca, ampak tudi begunca, romarja, popotnika … torej vsa-kega človeka, ki živi zunaj svoje domovine. Jezus se tako pooseblja z vsakim, ki je prisiljen živeti zunaj svojega domačega okolja in s tem priznava vsem ljudem dostojanstvo brata in sestre, izključuje vsako diskriminacijo jezika, rase ali vere.

Tako se znajdemo pred delom usmiljenja, ki ima svoje zgodovinske korenine zaradi dejstva pojava preseljevanja, ki se je dogajal skozi vso zgodovino človekovega obstoja. In te selitve so vedno prinašale mnoge osebne in socialne posledice, s katerimi so se prizadeti morali soočati.


kORakI

Zato se Jezus obrača na nas z vzpodbudo, da bi svojo misel namenili tudi ljudem, ki prihajajo k nam kot tujci, da bi jim ponudili občutek domačnosti. Tujec ne sme ostati le gost; če ga resnično sprejmemo, se mora počutiti domače.

DON BOSKOVA MISEL:»Pomislite vedno na tisto, kar bo o vas dejal Gospod, ne pa na tisto,

kar bodo dobrega ali slabega rekli ljudje.Boljše je, da ljubimo druge kakor sebe, kakor da ljubimo sebe tako kot

ljubimo druge!«

Za zaključek: Obstaja rek, ki ugaja pravičnemu človeku: »Tudi po-kvarjena ura kaže dvakrat na dan točen čas.« To pomeni v življenju, da ima tudi najslabši človek nek kotiček človečnosti v sebi; da tudi v najnesrečnejši ženski gori majhen plamenček vesti; da obstaja tudi za najbolj tragičen dogodek pozitiven motiv. Nepoboljšljivi ljudje ne ob-stajajo, so le iznajdba naše hudobije.

Metod

kO OTROCI ZaCVETIJO kOT MOdERnI naRCISI

Narcis je vedno v vzponu s prižganimi odrskimi reflektorji. Živimo v začarani civilizaciji podob: z narcizmom tvegamo novo vero češče-

nja: pobožanstvene zvezde, novi idoli, vrhunski športniki, Veliki brat…Da bomo razumeli, začnimo s starogrškim mitom:Nimfa Liríopa je s Kéfisosem spočela dečka, ki ga je poimenovala

Narcis. Videc Tirezija je zanj napovedal, da bo dočakal dolgo starost le, če ne bo spoznal samega sebe. Pri 16. letih je Narcisa občudovalo in po njem koprnelo marsikatero dekle. Nekoč je postavnega mladeniča uzrla nimfa Eho. Eho se je v Narcisa zaljubila, a on jo je zavrnil in nimfa se je od sramu umaknila v gozd ter se spremenila v kamen. Nar-


kORakI

cis je zavračal tudi druge nimfe. Nemesis, boginja maščevanja, je lep-ega Narcisa vodila do studenca, kjer je videl svojo podobo in se vanjo zaljubil, hotel je celo poljubiti svojo podobo v vodi in tako nepreviden padel v studenec in tam utonil. Nemesis je v spomin na ta dogodek hotela imeti večen spomenik, zato je Narcisa spremenila v cvet, ki nosi njegovo ime: narcisa.

Takšen je konec mitološke pripovedi o Narcisu, ki pri Grkih in tudi v drugih kulturah ni le pripoved kot npr. Harry Potter, ampak je sim-bol, ki razkriva človekovo resničnost. Bili so narcisi v času stare Grčije, kakor obstajajo narcisi tudi danes.

Na zelenih travnikih današnjega blagostanja rastejo moderni narci-si: politični, intelektualni, popevkarski, televizijski, športni… Na rdeči preprogi se vrstijo prejemniki Oskarjev. Vstaja nova doba narcizma, ki ga poraja »družba podob.«

Barvna fotografija narcisa:To je človek, ki se ima za pomembnega, za edinstvenega, drugi ne

obstajajo. On je nenavaden, popoln, njegovi uspehi so zagotovljeni, v življenju pričakuje nekaj velikega;

Potopljen je v fantazije o uspešnosti in superiornosti, njegove pobu-de so nekaj veličastnega, nihče ni tako uspešen;

Njegovi problemi so na nivoju, ne pa tisti, s katerimi se ukvarja na-vadno ljudstvo;

Vedno je v vzponu z odrskimi lučmi, ki svetijo vanj. Pravi ekshibi-cionist, ki mu ploskajo množice. Če si kdo upa izreči kakšno kritiko, potem od jeze kar eksplodira;

Drugi, njihova čustva, njihove težave se ga ne dotaknejo: zanj so le množica, ki mora ploskati, kajti on ima resnične težave, čeprav je bogataš.

To se dogaja tudi danes na televiziji. Namenoma nekoliko pretira-vam predvsem zato, da bi se razumeli. Čisti narcis, ki bi vse to nosil v sebi gotovo ne obstaja. Obstaja pa množica potez, ki jih poskušajo uresničiti ljudje, ki so zagledani vase.


kORakI

Freud in današnja družba podobNarcizem, ki ga je prvič opisal Henri Ellis, je zanimal tudi psiho-

analitika Freuda in njegovo šolo. Narcis je za ustanovitelja psihoanalize je značilen za ljudi, ki imajo v sebi močno poudarjen libido in podobo o samem sebi, to je jaz, ki izbere samega sebe za svojo ljubezen, za središče svoje ljubezni. Toda iz te zagledanosti vase se rojeva oseba, ki ostaja nedozorela in pravzaprav nazaduje. Narcizem najde svojo rodovitno zemljo v družbi, ki je bogata in potrošniška, družba, ki jo označuje veliko pomanjkanje – izguba človeških vrednot.

A.Lowen pravi: »Ko materialne stvari dobijo prednost pred napre-dkom življenja, ko bogastvo prevzame mesto modrosti, ko ‘biti uvel-javljen’ postane bolj občudovanja vredno kot dostojanstvo, ko je us-peh bolj pomembne od spoštovanja samega sebe, takrat se zgodi, da kultura sama poveličuje podobo in jo lahko imenujemo: narcistična kultura.«

Naša mesta: »Labirint podob«Jasno je, da v družbi podobe, kot je naša, narcisem narašča. Naša

mesta pripadajo družbi podob (simboli, ki vabijo, da bi živeli na užitkarski način to je samo zato, da bi iskali nova materialna ugodja). Nekaj je bil narcis v petnajstem ali šestnajstem stoletju, ko je bila njego-va podoba dosegljiva le nekaterim privilegiranim. Nekaj drugega je to danes, ko idol, katerega podoba kroži po svetu med milijoni ljudi vsak dan. Tako prihajamo v nevarnost kulta osebnosti, pravega češčenja: pevci, filmske zvezde, manekenke, športniki postajajo idoli množice naših mladih.

V teh trenutkih prehoda od enega socialno političnega sistema k drugemu, ob socialni nestabilnosti, ob krizi avtoritete in etične negoto-vosti in tudi ob krizi zgodovinskih verstev, ki puščajo za seboj praznino, kjer se lahko šopiri divje verstvo in mešanje religij, v takšnem trenutku raste potreba po ustvarjanju podobe, ki bi utrdila to mehko kolektivno zavest, pa tudi ojača osebno trdnost: idol ima gotovo lahko pri tem pomembno vlogo.


kORakI

»Idol se predstavi v takšnih okoliščinah kot nekaj družinskega, kot nekaj človeškega. Takšen idol zabriše razdaljo do Boga: je poose-bljeno božanstvo, ni napadalen, je človeški izdelek, je »bog ustvarjen po človeški podobi«, ki varuje mesta, ki umirja skupnosti, ki osvobaja strahu in ustvarja srečo.« (opat v skupnosti Bose)

Za konec: pogled od znotraj!Verjamem, da si moramo tudi mi nekoliko izprašati vest: ali nisem

tudi jaz bolj ali manj naklonjen narcizmu? Želja, da bi se pojavljal, da bi izpadel lep, da bi posedoval resnico brez kakršnega koli suma, ali ni tudi zame strup, ki me razjeda? In končno nasilneži ,ki jih je danes vedno več, ali niso prepotentni narcisi? Pozor! Poglejmo sami vase. Nikoli ne veš!

Metod

SVETOVnI dan BOLnIkOV /11. fEBRuaR 2011/

Dragi bratje in sestre!Tudi letos nas sveti oče nagovarja svojim pismom ob svetovnem

dnevu bolnikov. Njegove besede: »Prav preko Kristusovih ran more-mo videti z očmi upanja vse bolečine, ki mučijo človeštvo. Z vstaje-njem Gospod ni odstranil s sveta trpljenja in zla. Ampak ju je premagal pri korenini. Nasproti nasilnosti satana je postavil vsemogočnost svoje ljubezni,« so spodbuda k upanju za ves svet trpljenja. Še eno misel ve-lja posebej izpostaviti: »Vsem vam mladim, bolnim in zdravim, pona-vljam povabilo, da ustvarjate mostove ljubezni in solidarnosti, da se ne bo nihče počutil osamljenega, ampak blizu Bogu in del velike družine njegovih otrok.« Te papeževe besede tudi utemeljujejo in razjasnjujejo letošnje geslo svetovnega dneva bolnikov: Glejmo na trpečega človeka s Kristusovim pogledom! /prim. 1Pt 2,24/.

V naši krajevni Cerkvi smo vstopili v pastoralno leto karitas in so-lidarnosti. Na področju bolezni in trpljenja more vsaka župnija takoj začeti delati. Zato ni potrebno veliko sestankov, posebnih pastoralnih


kORakI

načrtov in mnogokrat ne potrebnega razpravljanja in besedičenja. Vsi smo odgovorni drug za drugega, vsi smo dolžni odkrivati bolne, tr-peče, osamljene in jim pomagati po zgledu usmiljenega Samarijana. Vemo, kdo je moj bližnji, komu sem dolžan pomagati. Samo začeti je treba z delom. Neizmerno velik je izziv za vsakega kristjana, za vse oblike in strukture karitativnih dejavnosti po vsej Cerkvi na Sloven-skem. Gotovo je tega že veliko in hvala Bogu, da je tako, vendar lahko storimo še več. To leto naj bo v resnici bogato v brezpogojni velikodu-šnosti duhovni darežljivosti, ki jo povzame beseda karitas.

Hvaležni smo za vse duhovno darovanje bolnih in trpečih. Opozo-rili bi radi na pomembno duhovno skrb za naše težko bolne brate in sestre. Še vedno z veliko žalostjo ugotavljamo, da mnogi bolniki pred smrtjo niso bili deležni duhovnikovega obiska; niso bili prevideni iz studencev milosti, ki jo po Kristusu Cerkev naklanja hudo bolnim in umirajočim. Neumni in neutemeljeni predsodki so še vedno izgovor za to, da odhajajo naši bratje in sestre s tega sveta nespravljeni z Bogom in človekom. Bodimo bratje in sestre kristjani v srečevanju z našimi bližnjimi v bolezni in trpljenju. Posredujmo za duhovnikov obisk! V bolezni in trpljenju bolnik potrebuje duhovno pomoč. Ne govorimo, da bo duhovnikov obisk bolniku povečal strah in zbudil misel na bli-žajočo se smrt. Duhovnik bolniku pomaga, da laže sprejme svojo bo-lezen in mu po molitvi in zakramentih prinaša osebno Božjo milost, ki budi upanje in preganja strah. Po mnogih izkušnjah tudi pogovor duhovnika z nevernim ali manj vernim bolnikom duhovno uravnovesi in pomiri. Po našem krščanskem prepričanju o dnevu smrti odloča Bog. Kristjanu, ki veruje v večno življenje, se smrti ni treba bati. Pre-pričani smo, da obisk duhovnika in odkrit iskren pogovor bolnika ne bo vznemiril, temveč mu bo pomagal k duhovnemu ravnovesju. Zato v času bolezni in trpljenja ne odlašajmo ne s telesnim in ne z duhovnim zdravnikom.

dr. Jože Štupnikar, bolniški duhovnik


uTRIP

ŽuPnIJSkI PaSTORaLnI SVET

V študijskem delu je g. Tone Ciglar predstavil del knjige Vzgajajmo z don Boskovim srcem, večino predavanja pa je namenil razmi-

šljanju ob različnih knjigah, ki opisujejo kako je vzgajal don Bosko in tudi kaj o vzgoji si lahko preberemo v drugih knjigah. Nekaj teh knjig: Umberto Galimberti: Grozljivi gost: nihilizem in mladi; Sveto pismo; Tone Ciglar: Rad vas imam; Tone Ciglar: V začetku je bila mati Marjeta Bosko.

Misli, ki jih je v uvodu poudaril g. Tone Ciglar:Vsak človek je sveta zgodba.Vzgoja je proces, kako ljudje postajamo ljudje. Pri tem gre za obstoj

človeške vrste.S slabo vzgojo smo sami proti sebi.Ekonomska kriza je posledica nečesa tragičnega.G. Tone Ciglar nam je prebral zgodbo Miha Mazzinija O razvajen-

cih, za katero je prejel nagrado za najboljšo kratko zgodbo na Sloven-skih dneh knjige 2010 (članek lahko preberete tudi na: http://www.genspot.com/blog-28198/o-razvajencih.aspx).

G. Tone Ciglar je poudaril, da je danes pomembno vse, samo vzgoja ne. Danes gre za preživetje. Komunizem je hotel vzgajati, liberalizem tudi sam ne vzgaja. Spomnil nas je na antični rek: kogar bogovi sovra-žijo, mu namenijo poklic vzgojitelja.

Povedal je, da bo potrebna sprememba, da moramo odrasli spre-meniti sami sebe. Rešitev, ki se nam ponuja, je: če želimo kaj dobrega, vzgajajmo mladino; če želimo kaj svetega, vzgajajmo mladino; če želimo kaj božjega, vzgajajmo mladino. Vzgoja je božanska obrt ali umetnost.

Misel Michelangela: likovna umetnost odstrani le to, kar je v ka-mniti gmoti odveč. G. Tone Ciglar pa nam je povedal, da je tudi vzgoja na nek način le odstranjevanje odvečnega, da pride iz te gmote ven angel (to je delala tudi mama Janeza Boska).

Ob tem razmišljanju je g. Tone Ciglar predlagal, da bi lahko kot župnij-ski svet razmislili in pripravili kakšne pedagoške večere, vzgojna srečanja, ...


uTRIP

V zadnjem delu pa je g. Tone Ciglar spregovoril še o don Bosku. Na začetku don Boska je bila mati Marjeta. Otrok je dosegel več, kot je želela mati. S tem je dokazala, da je možno doseči pozitivno vzgojo tudi, če ostane mati sama z otroki. Ona se je za otroke zavzemala in jim nudila ljubezen. To dokazuje, da je vedno najsvetejši odnos mati otrok.

Stavek, ki ga je rekel don Bosko: »Bogu sem obljubil, da bom do za-dnjega diha živel za vas.« Izpovedal je ljubezen do mladih (salezijanci).

Vzgojni trinom: ljubezen, razum in vera predstavljajo celovitost človeka.

G. Ciglar je svoje razmišljanje zaključil, da lahko vzamemo v pre-sojo razmislek iz Lukovega evangelija o izgubljenem sinu in na tem gradimo kakšno srečanje, duhovni vikend za zakonske skupine, ...

Barbara Oblak

dELa na RakOVnIku

Rakovniški plaz nad glasbeno šolo

Močno septembrsko deževje je prizadelo tudi Rakovnik. Gotovo ste sami opazili plaz nad našo glasbeno šolo, novembra in decembra

pa tudi delavce in kontejner ob njej. Ob začetku ta plaz ni bil videti kaj posebnega – kmalu pa smo odkrili tudi veliko in daljšo razpoko sredi hriba nad glasbeno šolo. Poklicali smo strokovnjake, ki so nam sveto-vali temeljito sanacijo plazu. Odkop za drenažne cevi nad razpoko proti Golovcu, drenaža levo in desno v obliki »smreke«, odkop za temelje škarpe, močna betonska škarpa od glasbene šole do obstoječe škarpe, popravilo ploščadi pred glasbeno šolo … Stroški sploh ne bodo majhni: samo v škarpo je šlo ca. 50m3 betona, pa veliko železja, delo s stroji …

Pomembni so zdravi temeljiTako smo zapisali že pred letom dni – ko smo obnovili stopnice v

kripto cerkve z južne strani mimo desnega zvonika, sanirali oboke v


uTRIP

temeljih desnega zvonika cerkve in uredili odvodnjavanje ob desnem zvoniku, zidove ob stopnicah v kripto, pri vhodu v kripto zamenjali uničena vrata z novimi in nadgradili ograjo nad stopnicami.

Že tedaj smo sklenili, da je potrebno v kripti cerkve sanirati tudi kletna okna, ki so na zahodni strani proti don Boskovemu parku. Tega dela smo se lotili lani po veliki noči in ga končali do poletja. Delo je bilo precej zahtevno: poleg nekaterih del v kripti sami (rušenje nekate-rih sten, pospravljanje kripte …) smo sanirali stene ob oknih z notranje strani kripte, zamenjali železne rešetke v in ob oknih, uredili odvodnja-vanje, položili nov tlak ob cerkvi pri don Boskovem parku, zamenjali vrata in okno pri vhodu v kripto in še več drugih manjših del …

Prosimo vas za pomoč pri delih na RakovnikuSpoštovani župljani: to so dela, ki se toliko ne vidijo, od katerih mor-

da v prvem trenutku nimamo sami kake posebne koristi, ki se morda nekaterim niti ne zdijo omembe vredna … so pa nujno potrebna, če nočemo, da bi se na cerkvi in okrog nje delala večja škoda. Vsa ta dela: sanacija oken v kripti cerkve in sanacija plazu nad glasbeno šolo niso majhen strošek – zato se vam priporočamo za darove v ta namen. Bog vam povrni za vsak vaš dar, za vaše molitve in žrtve, ki jih tudi darujete v ta namen. Obenem pa vam želimo obilo Božjega blagoslova in Mari-jinega varstva v letu 2011!

Janez Potočnikravnatelj Salezijanskega zavoda Rakovnik

SnEManJE ORaTORIJSkE IGRE

V nedeljo 23.1. smo se mladi, ki v mladinskem centru Rakovnik so-delujemo na področju kulture, odpravili v prostore radia Ognji-

šče, kjer smo bili dogovorjeni za snemanje letošnje oratorijske igre.


uTRIP


uTRIP

Letošnja tema se vrti okrog preroka Jona in njegovih dogodivščin. Po-snetek oratorijske igre veliko oratorijev uporablja kot vzorčni primer, s pomočjo katerega se potem lažje učijo tekst, ali pa ga uporabijo za glas, če pripravijo lutkovno uprizoritev igre. Po treh urah napornega, a za-bavnega snemanja, so bile vse vrstice posnete, naši želodčki pa prazni, zato smo si privoščili še nekaj za pod zob in veselo »odpujsali« domov.

Posebna zahvala gre predstavnikom radia Ognjišče, ki so nam pri-jazno odstopili snemalni studio, našemu tehniku Andreju in seveda vsem, ki ste pridno vadili tekst.

dOn BOSkO In ČRn CILIndER

Otroci so od verouka prinesli letake z nekaj informacijami za Don Boskov dan ter povabilo k sodelovanju na dobrodelni tržnici. In

potem smo doma pregledali ter sortirali igrače … na tiste, ki nam po-menijo preveč, da bi se ločili od njih, na tiste, ki so premalo ohranjene,


uTRIP

da bi jih podarili in končno smo našli tudi nekaj takih, ki smo jih na sobotno jutro pospravili v nahrbtnik in odnesli v SMC.

Seveda se je dan začel z druženjem ob kavici in vroči čokoladi. Kmalu pa nas je Zef razmigal s skupinskim plesom. In nato je prišel mladi don Bosko ter posebej za nas čaral. Saj veste, rutke, kroglice in drugi predmeti izginjajo in se spet pojavijo, kjer najmanj pričakuješ … Kar nekaj staršev pa se nas je navdušilo nad prazno vrečko, iz katere je potegnil več škatel in druge predmete. Še zame eno tako vrečko za v trgovino, prosim! Don Bosko - čarovnik je ob koncu izvedel trik kot ga je pravi don Bosko večkrat izvedel – po predstavi nas je povabil, da se zahvalimo Bogu za vse, kar nam daje in nas je popeljal v rotundo k molitvi. Tam smo si ogledali zgodbo o zavisti in otrokom je spregovoril že dobro znani Klik. Otroci so dobili »kamne«, na katere so v mislih položili svoje napake in jih nato vrgli v velik cilinder. Iz njega so nato v znamenje Božje ljubezni prejeli vsak svoje rdeče srce. Tudi pesmi ni manjkalo, saj smo zapeli skupaj z otroškim in mladinskim zborom.


uTRIP

Razdelili smo se v več delavnic: slikanje, modeliranje, izdelovanje drugih izdelkov, tudi najmlajši otroci so imeli svojo delavnico. Prav vsi so naredili zanimive in lepe izdelke, umetnini slikarjev si lahko ogledate v prostorih SMC-ja. Letos prvič pa je bila organizirana tudi delavnica posebej za starše – učenje salse. Nekateri moški so imeli kar naenkrat veliko drugih opravkov. A kljub temu se nas je zbralo precej predstavnikov obeh spolov in pod vodstvom Aljoše usvajali korake ter se navduševali.

Med odmorom za malico se je odprla dobrodelna tržnica. Stojnice so se kar šibile pod množico igrač in vsaka je stala simboličen 1 evro.


uTRIP

Izkupiček je namenjen misijonom – za otroški vrtec na Salomonovih otokih. Otroci so z velikimi očmi prebirali in izbirali …

Dan se je zaključil z gledališko predstavo Mineštralala gledališča Ku kuc. Pikapolonica in kuhar Mineštrone sta nas nasmejala do solz, a hkrati spomnila, da imamo srečo vedno pri sebi – samo seči je treba v desni žep po žlico, v levi po skodelico in zajeti mineštro sreče!

Mislim, da se lahko v imenu vseh prisotnih zahvalim g. Metodu in še posebej vsem animatorjem, ki so se zares potrudili. Seveda pa tudi don Bosku, ki nas je zbral ob črnem cilindru in nam pričaral čudovit dan.

Alenka

duhOVnI VIkEnd ZakOnSkE SkuPInE ZVOnCI V adERGaSu

Komaj se je končal prvi mesec tega leta pa smo se zakonci iz skupi-ne Zvonci že vrnili iz duhovnega vikenda v Adergasu. Že večkrat

prežvečena tema solidarnost me ni preveč pritegnila, veselil pa sem se srečanja s preostalimi člani zakonske skupine. Vesel sem bil tudi, da je z nami odšel tudi župnik - duhovni vodja naše zakonske skupine.

Navdušeni nad ambientom in prijaznostjo osebja v Adergasu smo se že v petek zvečer, po tem ko smo otroke spravili v postelje, lotili teme. To je bilo pravo presenečenje, saj smo se lotili solidarnosti v za-konu po knjigi poljskega patra Ksawery Knotza: Seks, kakršnega ne poznate – za zakonce, ki ljubijo Boga. Obdelali smo tri oltarje zakon-skega življenja, in sicer: • oltar molitve, ki ga predstavlja križ, • oltar odnosa, ki ga ponazarja miza, kjer zakonca gradita vez v pogo-

voru o vseh stvareh skupnega življenja ter• oltar obdarovanja pa je zakonska postelja, kjer si zakonca podarjata

telesno ljubezen.Pomemben poudarek smo dali zavedanju, da se moramo truditi za


uTRIP

ustvarjanje vezi na vseh treh področjih. Zakonsko življenje je namreč kakor miza na treh nogah, kjer je za stabilnost pomembna enako po-membna vsaka od njih. Navduševalo nas je spoznanje, da nas preko dejanj v okviru vseh treh navedenih oltarjev zakonskega odnosa Bog posvečuje.

Zdaj, ko so naši otroci nekoliko starejši, so tudi oni sodelovali pri pripravi in izvedbi maš, molitev ter družinskem kvizu, ki ga je za nas pripravil župnik Frenk. Na tem mestu se zahvaljujemo tudi Alenki in Luciji, ki sta med našimi temami duhovno bogatili naše otroke.

Od našega prejšnjega obiska se je v Adergasu zamenjal župnik, ki je na področje duhovnega turizma v starem samostanu postavil nove temelje. Povabil nas je, da Adergas obiščemo čez eno leto, ko bo del zamisli že bolj ali manj realiziran. Komaj čakamo.

M. in S. Jurkovič


kaRITaS

BOŽJE dELOPresveta Marija jein bo zmeraj ostala pot,po kateri gremo h Kristusu, saj je bila pot, po kateri je Kristus prišel k nam.

(G.M. Roschini)

''Globalizirajmo solidarnost proti nasilju, vojni in terorizmu, de-lajmo za spravo, dialog in mir.'' To geslo je vitalnega pomena

za svet, ki se potaplja v tesnobi in zmedi ob pogledu na nasilje in te-rorizem. Današnji mediji nas vsak dan postavijo v središče dogajanja: ''poštni rop, kraja, pretepi, nasilje na Bližnjem vzhodu; vstaja v Egiptu, Jemnu, Tuniziji …'' Dejansko je videti, da močni tega sveta skušajo glo-balizirati solidarnost preko nasilja, vojn in terorizma.

Dve strani imata iste namene, toda cena zanju je vedno enaka – kri nedolžnih žrtev, pomešanih s krvjo borcev in krivcev.

Boj med zlom in Božjo milostjo je boj za novo zapoved ljubezni, iskanje načina, kako živeti to zapoved in kako narediti, da bi jo lahko živeli drugi.

Glas papeža Janeza Pavla II je ob vojnah odmeval: '' Vi niste od tega sveta, kar pomeni, da niste sposobni za zlo in z zlom odgovarjati na zlo. Zmožni ste česa boljšega. Posnemajte Boga, ki daje soncu vzhajati nad dobrimi in slabimi in obojim pošilja dež. Zavedajte se, da je milost ve-dno na delu. Ne postavljajte torej meja svoji ljubezni, kakor vaš nebeški Oče ne postavlja meja svoji (Mt 5, 38-48)''.

Dobrodelne ustanove si prizadevajo pomagati ubogim, ki jih v vsakdanjem življenju obremenjujejo mnoge materialne stiske, pred-vsem ljudem, ki so ne le zatirani, ampak jim je odvzeta svoboda in dostojanstvo. Mnogi naši misijonarji delujejo na takih območjih. Mi sami lahko s skromnimi deli ali darovi prispevamo za zatirane ljudi.

Včasih nam ostane samo molitev: molimo za vse, da bi lahko videli Božje obličje v sebi in v drugih; da bi solidarnost lahko vsakega pripe-


kaRITaS

ljala do sprave z Bogom in da bi ta sprava z Bogom lahko postala temelj in pot sprave med ljudmi.

Blažena Mati Terezija pravi: Mir se začenja z nasmehom - petkrat na dan se nasmehnite nekomu, ki se mu pravzaprav sploh ne želite nasmehniti. Naredite to za MIR. Na ta način izžarevajmo Božji mir in prižigajmo Njegovo luč, in ugašajmo v svetu in v srcih ljudi sovraštvo in željo po oblasti.

Nasmehni se!Povzetek letne statistike ŽK Rakovnik: V ŽK smo v preteklem letu

2010 pomagali mnogim našim župljanom: v programu pomoči je 68 družin, posebej 37 otrok, nad 70 starejših, 16 samskih oseb. Za nabavo hrane, položnice, za starejše, za otroke smo v preteklem letu 2010 pora-bili 5.638 EUR; posebej pa skupaj z darom ŠK 9.350 EUR za prizadete v poplavi v naši župniji; to so darovi vaših odprtih rok ob dobrodelnih akcijah, posamezni darovi, darovi za adventne venčke.

Razdelili smo 5578 kg hrane in 3612 l mleka iz EU pomoči in še cca 4010 kosov druge hrane, 310 pralnih praškov iz pomoči ŠK in lastne nabave in še nekaj darovanih stvari.

Hvala vsem za pomoč.

DRUŽENJE ZA NAŠE ŽUPLJANE V TRETJEM ŽIVLJENJSKEM OBDOBJU V NAŠI ŽUPNIJI:

Februarsko srečanje bo tokrat TRETJI TOREK, 15. februarja v zna-menju kulturnega praznika – zato vabljeni ob 9h v dvorano župnišča. Veseli smo, da se je povabilu zopet odzval naš župljan, veliki kulturnik in domoljub g. Tone Kuntner, ki nam bo oblikoval dan v spomin na velikega slovenskega pesnika.

ŽUPNIJSKA KARITAS RAKOVNIK, Rakovniška 6, LjubljanaDežurstvo v februarju 24.02.2011 od 17h do 19h.TRR: 02058-0253398959 NLB

Za ŽK Rakovnik: Judita Petelin


naPOVEdnIk

uRa MOLITVE Za CERkEV In naŠO dOMOVInO

Z velikim veseljem smo sprejeli novico, ki je kakor blisk obkrožila ves svet. Sveti oče Benedikt XVI. bo na trgu sv. Petra v Rimu 1.

maja razglasil božjega služabnika Janeza Pavla II. za blaženega. ‘Dol-go’ pričakovana novica je osrečila in poživila naša srca. Janez Pavel II. nas je dvakrat obiskal in v Mariboru 19. septembra 1999 razglasil pred 200 tisoč glavo množico prvega mariborskega škofa Antona Martina Slomška za blaženega. Zelo smo bili počaščeni z njegovim obiskom. Večini Slovencem je prirastel k srcu in njegovi obiski, dejanja in besede ostajajo nekaj nepozabnega za vse nas. Novica o njegovi beatifikaciji je v nas preprosto postavila vprašanje: “Kaj lahko storimo v pripravi na ta dogodek?” V nelahkih časih želimo v hvaležnosti in v pripravi na beatifikacijo Janeza Pavla II. prebuditi v slovenskih stolnicah na prve petke ob 15. uri Uro božjega usmiljenja v duhu sv. Faustine Kowalske. To mlado poljsko svetnico je prav njen rojak Janez Pavel II. razglasil za blaženo in sveto. Od svetega leta 2000 obhajamo po izročilu, ki ga je prejela s. Faustina v videnjih tudi Nedeljo božjega usmiljenja. Janez Pavel II. je imel pogum, preudarnost in modrost razglasiti in uvesti za Katoliško Cerkev praznik Božjega usmiljenja na belo nedeljo. Prav na to nedeljo bo na sv. Jožefa Karol Woytla razglašen za blaženega. Ob tem se je po vsem svetu razširila tudi milostljiva podoba in rožni venec Božjega usmiljenja. Mnoga srca so ob tem novem duhovnem izroči-lu v Katoliški Cerkvi zaživela nov čas. V času preizkušnje slovenskega naroda želimo v pripravi na beatifikacijo Janeza Pavla II. združiti naše molitve na prve petke v mesecu ob 3. uri, ko je naš Gospod umrl na križu. Prav ta ura je po izročilu, ki ga je Janez Pavel II. potrdil za vso Cerkev, posebno milostljiva. Izprosimo neizmerno milostljivega Od-rešenika za številne milosti, ki jih ima pripravljene za vse nas in za ves slovenski narod. Čas velikih in težkih preizkušenj je čas še večjih mi-losti! Prva skupna Ura božjega usmiljenja po vseh slovenskih stolnicah bo v petek, 4. februarja ob 15. uri.

Lepo vabljeni, povabite bližnjega!


naPOVEdnIk

PRaZnIk LuRŠkE MaTERE BOŽJE – 11. fEBRuaR

Rakovniška župnija nima podružnic – ima pa kapelico, ki jo iz dne-va v dan obiščejo številni župljani, romarji in naključni sprehajal-

ci: to je naša priljubljena kapelica lurške Matere Božje nad cerkvijo pod Golovcem. Zgrajena je bila že l. 1905 – predvsem za srečo in blagoslov pri gradnji cerkve Marije Pomočnice.

Vabimo vas, da se na ta dan z veliko hvaležnostjo udeležimo sv. maše in (če bo primerno vreme) tudi »poromamo« k lurški kapelici. Tudi zato, da bi se zavedli, da je zlasti za vse župljane to tudi neke vrste »žegnanje na podružnici«, bo sveta maša poleg rednih (ob 6.00, 7.00 in zvečer ob 18.30) tudi dopoldne ob 10.00. Iskreno vabljeni.

V BRanJE PRIPOROČaMO: IŠČI MIR IN MU SLEDI (o miru srca) Jacques PhilippeUMETNOST STARANJA Anselm GrünSPOVED Anselm GrünMIR SRCA (biti v sozvočju s seboj) Anselm GrünSPREMENI SVOJ STRAH (duhovne spodbude za polnejše življenje)

Anselm GrünPOSTAVLJAJMO MEJE IN JIH SPOŠTUJMO (duhovni impulzi za

uspešne odnose) Anselm GrünZMAGATI V DUHOVNEM BOJU Pierre DescouvemontMATI TEREZIJA (zasebni zapisi »svetnice iz Kalkute«PRIROČNIK ZA MAMICE (kako doseči red v hiši in mir v duši)DOBRA NOVICA - o spolnosti in zakonu Christopher WestMISLI MLADOSTI - Karel GržanŽIVETI JE PRILOŽNOST - Karel Gržan

Vse to lahko dobite tudi v trgovini Salve, ki je odprta od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure.


kOLEdaR

kOLEdaR

FEBRUAR 2011

06.02.,ned: 5. navadna nedelja. Ob 15.00 srečanje otroških pevskih zborov.

08.02.,tor: Slovenski kulturni praznik.10.02.,čet: Predavanje za starše od 6. do 9. razreda o dobrodelnosti

ob 19.00 v dvorani župnišča11.02.,pet: Lurška mati Božja: svetovni dan bolnikov.12.02.,sob: Ob 16.00 srečanje za družine z malimi otroki v dvorani

župnišča.13.02.,ned: 6. navadna nedelja. Ob 14.00 srečanje Vera in luč.14.02.,pon: Ob 19.00 srečanje župnijske Karitas; ob 20.00 srečanje

ŽPS.15.02.,tor: Ob 9.00 srečanje za starejše v župnijskih prostorih: Gost

pesnik Tone Kuntner. Ob 19.00 v gradu Duhovna šola za animatorje.

16.02.,sre: Ob 19.00 predavanje za starše od 1. do 5. razreda v letu dobrodelnosti. Vabljeni tudi drugi. Srečanje ima zakon-ska skupina Zvonci.

18.02.,pet: Ob 17.00 priprava na krst za starše in botre.20.02.,ned: 7. navadna nedelja. Krstna nedelja; po maši ob 11.30.21.02.,pon: Zimske počitnice. V Salezijanskem mladinskem centru

bo zimski oratorij do srede.23.02.,sre: Srečanje zakonske skupine Iskrice.24.02.,čet: Spominski dan Marije Pomočnice. Ob 9.15 molitev, ob

10.00 maša, nato druženje za ZMP. Odhod na smučanje na Pohorje do nedelje.

27.02.,ned: 8. navadna nedelja. Ob 15.00 salezijanska misijonska nedelja.

28.02.,pon: Srečanje srednje zakonske skupine.

kOLEdaR

Glasilo izdaja Župnija RakovnikUredila: Alenka Račič in Primož Rudolf ∙ Odgovorni urednik: Franc Brečko ∙ Oblikovanje in prelom Klemen Kunaver

MAREC 2010

03.03.,čet: Uro pred večerno mašo adoracija: molitev pred najsve-tejšim za nove duhovniške poklice. Ob 19.00 sestanek za starše ministrantov. Ob 20.00 večer duhovno – ritmične glasbe v gradu.

04.03.,pet: Prvi petek v mesecu. Posvetili se bomo Srcu Jezusovemu. Obiskali bomo bolne in ostarele. Animatorji SMC bodo imeli srečanje v Ankaranu. Kafe-banda bo šla do nedelje na duhovne vaje v Novo mesto.

05.03.,sob: Prva sobota. Posvetili se bomo Srcu Marijinemu. V se-menišču in redovnih hišah bo dan odprtih vrat. V SMC--ju bo pustna sobota.

06.03.,ned: 8. navadna nedelja. Med mašo ob 10.30 se bo predstavi-la skupina Vera in luč.

V CERkVI POZdRaVLJaMO nOVE ČLanEMaks BandurUla Urbanija

V VEČnOST SO SE PRESELILIStanislav Zupančič /r. 1946/

Marta Zupančič Petauer /r. 1913/Andreja Mlakar /r. 1937/

Župnijski urad Ljubljana Rakovnikrakovniška 6, 1108 ljubljana

tel: 01 427 14 59, n.c. 01 427 30 28www.donbosko.si/rakovnik

[email protected]@salve.si

ZIMSKE POČITNICE: V SMC bo oratorij od ponedeljka do srede;

v četrtek odhod na smučanje v Dominikov dom na Pohorje.

PREDAVANJA ZA STARŠE: V letu dobrodelnosti nam bodo spregovorili predavatelji slovenske Karitas. V četrtek, 10. februarja za višje razrede; v sredo, 16. februar za starše nižjih razredov. Vabljeni tudi vsi drugi.

VERA IN LUČ je skupina za osebe,

ki so drugačne – s posebnimi potrebami in njihove družine. Med seboj

se povezujejo v druženju, molitvi in sv. maši. Če

poznate takšno družino v svoji okolici, jo povabite

k skupini.

»Storite dobro, komur le morete,slabega nikomur.«

don Bosko

glasilo - februar 2011

Documents