grcija i - mitologija in arhajska umetnost
TRANSCRIPT
GRŠKA ANTIKAAjda Mladenovič, kons.-rest., univ. dipl. um. zgod.
GlobartGo Akademija znanjaSemester 2014/2015
• Mitologija - zbirka mitov in legend o božanskih bitjih in herojih • Klasična mitologija - popularna tema v umetnosti vse do 19. stoletja • Miti vsebujejo predstave o nastanku in smislu sveta ter o družbenih
vzorih – sporočajo najvišje resnice• Za razliko od zgodovine, ki govori le o posamičnih, naključnih in
minljivih stvareh, miti govorijo o splošnih in večnih stvareh• Grški bogovi zgodaj dobijo alegorične pomene in njihove zgodbe
postanejo sporočevalke etično-moralnih vsebin• Aktualna je zaradi počlovečenja bogov, zavedanja človeka kot
posameznika in lika heroja• Zakladnica grških mitov: osrednja dvanajsterica bogov z Olimpa (ter
drugi bogovi in bitja), legende grških herojev, mitska zgodovina Grkov (in kasneje Rimljanov)
GRŠKO-RIMSKA MITOLOGIJA
OVID (Publius Ovidius Naso): Metamorfoze, ok. 8 n. št. • enciklopedija grško-rimske mitologije
Najpomembnejši antični viri
VERGILIJ (Publius Vergilius Maro): Eneida, ok. 19 pr. n. št. • mitu o Eneju, ki nadaljuje zgodbo
trojanske vojne • povzema tradicijo prejšnjih epov (ob
Homerjevi Odiseji in Iliadi je uporabil še druge grške epe in dela raznih rimskih pesnikov)
Najpomembnejši antični viri
HOMER: Iliada, Odiseja, ok. 8. stol. pr. n. št. • zgodba o bojih za Trojo in Odisejevi vrnitvi
na rodno Itako• odmev teh zgodb še v drugih
poznoantičnih delih, ki obravnavajo snov iz trojanskih vojn – bogat vir za likovno umetnost:
Najpomembnejši antični viri
Dnevnik trojanske vojne, Diktis Kretski, 1. stol.Pripoved o padcu Troje, Dares iz Frigije, 1. stol.
Marij Pregelj, Homer, 1949Moderna galerija, Ljubljana
Antična mitologija v srednjem veku
• Krščanstvo ji je nenaklonjeno, a je bila zaradi sosledja kulture premočan pečat
• V antičnem svetu ni omejena samo na versko področje, temveč zaznamuje zgodovino, filozofijo, literaturo …
• Antični bogovi niso resna grožnja krščanstvu, saj že v antiki pride do sprememb:
1. Postanejo alegorije2. Povežejo se z nebesnimi telesi in postanejo planetarna božanstva3. Evhemerizem – bogovi so le heroji davno minulih dob
• Iskanje rodovnih prednikov v mitoloških likih grško-rimske antike
• Alegorične razlage – prenos antičnih legend v poučne zgodbe, ki opozarjajo na krščanske vrline
• Bogovi kot poosebitve kreposti in idej• Prvi mitografski leksikoni – predstavitev pomena, porekla,
vloge in videza poganskih bogov:Rodovnik bogov (Genealogia Deorum), Giovanni Boccaccio, 1355-75
• Pomanjkanje ohranjenih likovnih podob poganskih bogov pripelje do razcepa poznavanja pomenov in podob bogov - večkrat so poznali srednjeveški izobraženci samo vsebino, ne pa videza in pomena
Antična mitologija v srednjem veku
Antična mitologija v novem veku• Humanizem in novo vrednotenje antike – študij izvirnih antičnih besedil• Odkrivanje antičnih kiparskih in slikarskih spomenikov in zavestno
naslanjanje nanje• Novo razumevanje klasične mitologije in oživljanje klasične podobe bogov
in herojev• Ponovno zlitje vsebine in oblike poganskih bogov• Ohrani se srednjeveška alegorična tradicija, vključevanje mitoloških oseb v
zgodovinske kronike in tradicija mitografskih leksikonov• Renesančna umetnost vrne mitološkim temam nekdanji ugled – v
kasnejših obdobjih se podobe bogov niso več bistveno spreminjale
Podobe antičnih bogov (Imagini de i Dei degli Antichi),
Vicenzo Cartari, 1556
Antična mitologija v novem veku
Bogovi z Olimpa
Grško poimenovanje Rimsko poimenovanje Vloga SimboliZevs Jupiter Vrhovni bog, vlada nad zakonom,
redom, usodo, dežjem in gromomOrel, žezlo, strela
Hera Junona Žena Zevsa, zaščitnica zakona in materinstva
Granatno jabolko, lotusovo žezlo, pav
Pozejdon Neptun Bog voda in morja Trizob, konji, delfini
Apolon Apolon Bog znanja, glasbe, lokostrelstva, zdraviteljstva
Lok in puščica, lira
Artemida Diana Boginja lova, lune, plodnosti Lok, jelen, medved, prižgana bakla, diadem z luninim krajcem
Afrodita Venera Boginja ljubezni in lepote Jabolko, mirtin venec, školjka, golobica
Eros Kupid Bog ljubezni in strasti Krila, lok in puščica
Ares Mars Bog vojne in vojskovanja Sulica, oklep, jastreb, kača
Atena Minerva Boginja modrosti, vojaštva in obrti Ščit, sulica, sova, oljka
Hefajst Vulkan Bog ognja in kovaštva Kovaško orodje – kladivo, nakovalo, klešče, meh
Hermes Merkur Bog potovanj in trgovanja Krilati sandali in kapa
Dioniz Bakh Bog praznovanj, veseljaštva, vina, plodnosti
Vinska čaša, tirs (palica z vinsko trto in storžem), listni venec
Tabela bolj znanih grških bogov
Zevs Hera
Pozejdon Apolon
Artemida Afrodita
Eros Ares
Atena Hefajst
Hermes Dioniz
GRŠKA UMETNOST
Grški temni vek (12. - 8. stol. pr. n. št.)
• Propad razvitih bronastodobnih civilizacij na egejskem območju• Zamre civilizacija, organiziran sistem vladarjev, vojske, uradnikov, izgine pisava,
trgovina, ni več velikih gradenj, družba se ukvarja s kmetijstvom• V 13. stol. pr. n. št. priseljevanje indoevropskih plemen na celinsko Grčijo (Jonci,
Eolci)• V 12. stol. pr. n. št. prihod bojevitih Dorcev - uničijo mikensko kulturo• Klimatske in okoljske spremembe (posledična ekonomska in politična
nestabilnost)• Napadi ljudi z morja – uničenje velikih mest na Peloponezu, otočjih in v Mali
Aziji
Grška plemena
1. kolonizacija
Periodizacija grške umetnosti
• Geometrično obdobje – temni vek (1100-750 pr. n. št.)• Arhaično obdobje (750–479 pr. n. št.)• Klasično obdobje (479–323 pr. n. št.)• Helenistično obdobje (323–31 pr. n. št.)
GEOMETRIČNO OBDOBJE• Obdobje, v katerem ležijo korenine klasične Grčije• Začetek ustanavljanja prvih grških skupnosti, POLISOV – grških mestnih
držav• Razvoj grške pisave in abecede• Začetki trgovine in kolonizacije oddaljenih dežel• Začetki epskega pesništva in umetniškega delovanja
(900–700 pr. n. št.)
Grška abeceda
Zgodnja grška abeceda na atiški posodi, National Archaeological Museum, Atene
Dipilonska amfora, višina 160 cm, ok. 755-750 pr. n. št.,
National Archaeological Museum, Atene
Geometrični krater iz dipilonske nekropole, višina 108 cm,
ok. 750-735 pr. n. št., Metropolitan Museum of Art, New York
Mož in kentaver, ok. 750-730, višina ok. 12 cm,
Metropolitan Museum of Art, New York
Konj, 8. stol. pr. n. št., višina ok. 18 cm, Metropolitan Museum of Art, New York
ARHAIČNO OBDOBJE(800–500 pr. n. št.)
Arhitektura
Sakralne in profane stavbe:• tempelj (bivališče bogov)• gledališče • propileje (procesijski vhod)• agora (javni trg)• bulevterij (stavba mestnega sveta)• teater (gledališče), odeon (glasbene prireditve)• hipodrom (konjske dirke), stadium (tekmovanja v teku),
gymnasium (vadišče)• mavzolej (grobnica)
Osnove tempeljske arhitekture
Izvor grškega templja:• Megaron
• Nagrobno svetišče
Prestolna dvorana
SteberSteber
Veranda
Predprostor Ognjišče
Struktura iz Lefkandija, otok Evboja, 9.-8. stol. pr. n. št.
Stebrni redovi
zatrep / čelo
akroterij
triglifarhitrav
abakus
ehinusvrat
metopa
steblo
Stilobat – podnožje stebra
Stereobat – Podnožje stebrišča
voluta
abakusKapitel
baza
steber
žlebiči
friz
VolutaRozetaAkant
Arhitrav / preklada
žleb
greben
DORSKI RED JONSKI RED KORINTSKI RED
venec
friz
Kapitel
Zobni friz
Ogredje
Tipi templjev
cela, naos: osrednji prostor templjapronaos: preddverjeante: podaljšani stranski steniin antis: stebri med antamastereobat: stopničasti temelj templjastilobat: vrhnja stopnica stereobataperistil: stebrišče, ki obdaja tempeljaditon (tudi opistodom): prostor za celo, včasih zakladnica
Elementi templja
Optične korekture
A B
CD
Model templja iz Herinega svetišča na Argosu,
višina ok. 35 cm, sredina 8. stol. pr. n. št.,
National Archaeological Museum, Atene
Dorski stebrni redPeloponez, Sicilija in Velika Grčija
Dorski stebrni red
Izvor elementov dorskega stebrnega reda v leseni konstrukciji
Dorski stebrni red
Pozejdonijaali Pestum
Atenin tempelj
Prvi Herin tempelj
Drugi Herin tempelj
Prvi Herin tempelj, 550 pr. n. št.
Atenin tempelj500 pr. n. št.
Drugi Herin tempelj, 460 pr. n. št.
Pogled na prvi in drugi Herin tempelj
Prvi Herin tempelj
Drugi Herin tempelj
Prvi Herin tempelj, ok. 550 pr. n. št.,
Pestum, Italija
Rekonstrukcija notranjščine cele Herinega svetišča na otoku Samos, 8. stol. pr. n. št.
(vpliv na Pestum)
Prvi Herin tempelj
Drugi Herin tempelj, ok. 470-460 pr. n. št.,
Pestum, Italija
Drugi Herin tempelj
Atenin tempelj, ok. 500 pr. n. št., Pestum, Italija
Atenin tempelj
Arhaično kiparstvo
Prostostoječi kipi3 faze:
• marmorni monumentalni kipi, do 570 pr. n. št.
• zreli arhaični slog, do 530 pr. n. št.
• pozni arhaični slog, do 480 pr. n. št.
- Kuros, kore
Stavbna plastika- Okras templjev (timpanoni, metope)
Sunionski kuros, višina 3 m, ok. 600 pr. n. št.,
National Archaeological Museum, Atene
Sunionski kuros
Kuros iz tenejske nekropole, višina 153 cm, ok. 560 pr. n. št., München Glyptothek
Kuros iz Anavysosa, višina 193 cm 530 pr. n. št., National Archaeological Museum, Atene
"Stop and show pity beside the marker of Kroisos, dead, whom, when he was in the front ranks, raging Ares destroyed"
Sunion, ok. 600 pr. n. št.
Teneja, ok. 560 pr. n. št.
Anavysos, ok. 530 pr. n. št.
Aristodikov kuros, višina 195 cm 510-500 pr. n. št., National Archaeological Museum, Atene
Anavysoški kuros (ok. 530) in Aristodokov kuros (ok. 500 pr. n. št. )
Kore s peplosom, risba,ok. 530 pr. n. št., Acropolis Museum, Atene
Kore s peplosom, ok. 530 pr. n. št., Acropolis Museum, Atene
Kore, domnevno z otoka Ios, ok. 520 pr. n. št., Acropolis Museum, Atene
Konjenik Rampin, 560-550 pr. n. št.,
trup v National Archaeological Museum, Atene,
glava v Musee du Louvre, Pariz
Nosač goveda, Moskoforos, 560 pr. n. št.,
Acropolis Museum, Atene,
Delfi
9 Sikionska zakladnica10 Sifnijska zakladnica11 Megarijska zakladnica12 Atenska zakladica17 Korintska zakladnica
Delfi, Sifnijska zakladnica, rekonstrukcija,
ok. 525 pr. n. št.
Kiparski okras hraniArchaeological Museum, Delfi
Vzhodni timpanon
Apolon Zevs Heraklej
Vzhodni friz
Vzhodni friz
Severni friz
Zahodni friz
Ajgina, tempelj Atene Afaje, ok. 500-490 pr. n. št.
Ajgina, tempelj Atene Afaje,ok. 500-490 pr. n. št.
Ajgina, tempelj Atene Afaje
zahodni timpanon
vzhodni timpanon
Tempelj Atene Afaje, kiparski okras timpanonov, ok. 490-480 pr. n. št., München Glyptothek
vzhodni timpanon, rekonstrukcija
Z
V
Zahodni timpanon
Vzhodni timpanon
Vazno slikarstvo
• številni primerki vaznega slikarstva - gromno podatkov iz življenja antičnih Grkov, o njihovi kulturi in družbi
• pomembna centra vaznega slikarstva sta Atika in Beocija• dve glavni atiški fazi:- od 7. stol. pr. n. št. do zač. 6. stol. pr. n. št. - črne figure na rdeči podlagi
- od 530 pr. n. št. dalje – rdeče figure na črni podlagi • Konec 6. stol. pr. n. št. se pojavi še slikanje na belo podlago
Amfora – za shranjevanje in transport vina, olja, medu ali vodePanatenajska amfora - poseben tip amfore, nagrada na atletskih tekmovanjih v AtenahHidrija – vrč za zajemanje in shranjevanje vodeOinochoe - posoda za črpanje vina iz kraterja, preden so ga nalili v pivske kupeOlpe – enaka kot oinohoi, le podaljšanaKrater – posoda za mešanje vina in vodeKylix – kupa za pitje Kantaros – kupa za pitje Lekitos – namenjena shranjevanju olja. Manjše lekite s parfumiranimi olji so postavljali na grobove. Piksis – toaletna škatlica s pokrovčkom
Eksekias, Ahil in Ajaks pri kockanju, ok. 540-530 pr. n. št., Musei Vaticani, Rim
Andokid in Lizip, Ahil in Ajaks pri kockanju, ok. 525-520 pr. n. št., Museum of Fine Arts, Boston
Eksekias, Dioniz sredi morja, ok. 530 pr. n. št.,
Staatliche Antikensammlungen, München
Eufronijev krater, ok. 515 pr. n. št., Museo Nazionale di Villa Giulia, Rim
Eufronijev krater, ok. 515 pr. n. št., Museo Nazionale di Villa Giulia, Rim