MAREC 2019 | AKTUALNO | 1

HRPELJE-KOZINAmarec 2019 | številka 2 | letnik XXI

OBČINA HRPELJE - KOZINA

MAREC 2019 | AKTUALNO | 3

Info za glasilo: Ester Mihalič, 051 677 017, glasilo@hrpelje.si

Info za prireditve in drugo: Občina Hrpelje - Kozina, Ester Mihalič, 05 / 6800 150, ester.mihalic@hrpelje-kozina.si

Glasilo izdaja: Občina Hrpelje - Kozina, Hrpelje, Reška cesta 14, 6240 Kozina

Število izvodov: 2140

Odgovorna urednica: Ester Mihalič

Uredniški odbor: Nives Mahne Čehovin, Helena Godina, Martina Poles, Andrej Bolčič, Andreja Tomažič Hrvatin, Vasja Valenčič

Lektorica: Nives Mahne Čehovin

Tisk in oblikovanje: Tiskarna Vek, Koper

Foto: Arhiv občine, kar ni posebej navedeno.

Fotografije na zunanjih straneh glasila urejata Andrej Petrovič in Andrej Gustinčič.Foto na naslovnici: Andrej Petrovič

Ureditev državne ceste skozi MarkovščinoNa podlagi usklajevanj s krajani ter vključitvi direkcije za infrastrukturo, ka-

tera je prevzela skoraj celotno investicijo se je sprojektirala sodobna rešitev uredi-

AKTUALNO

Sprejema se proračun za leti 2019 in 2020Možnost podaje pripomb na proračun do 12. 3. 2019Občinski svet je potrdil prora-čun za leti 2019 in 2020, kot ga je predlagala občinska uprava, da je primeren za javno obravnavo. Predloga obeh proračunov si lah-ko pogledate na internetni strani občine www.hrpelje-kozina.si. Za-interesiranim občanom je zagoto-vljen tudi dostop do predloga pro-računa v tiskani obliki, in sicer v prostorih občinske uprave v obra-tovalnem času občine.

Rok za vlaganje sprememb in pre-dlogov občanov k predlogu prora-čuna Občine Hrpelje - Kozina za leto 2019 je do 12. 3. 2019.

Pripombe in predloge lahko po-date  na mestu javne razgrnitve, kot zapis v knjigo pripomb in pre-dlogov, lahko jih pošljete po pošti na naslov  Občina Hrpelje - Kozi-na, Hrpelje, Reška cesta 14, 6240 Kozina  ali na elektronski naslov  obcina.hrpelje-kozina@hrpelje.si.Občinska uprava

tve državne ceste s krožiščem, pločni-kom, zavijalnimi pasovi, razsvetljavo ter ostalo infrastrukturo. Projekt je širše zastavljan in obravna-va ureditev državne ceste skozi nase-lja Markovščina in Gradišče. Na spodnji sliki je predstavljena I. faza ureditev katere izvedba bo po-tekala v letošnjem letu. Trenutno je v fazi izbora izvajalca. Pričetek del bo predvidoma konec marca oz. začetek aprila. Vrednost razpisanih del je ocenjena na 1.130.000,00 € z DDV.V II. fazi je predvidena še ureditev za-vijalnih pasov v Velike Loče ter krož-išče v Gradišč.Občinska uprava

IZGRADNJA KROŽIŠČA NA KOZINIŽupanja Saša Likavec Svetelšek se že od začetka svojega županovanja sooča s pe-rečim problemom prometa in varnosti ob glavnih prometnicah, ki sekajo Kozino. Na njeno pobudo in na podlagi pogovorov na ministrstvu je Direkcija RS za in-frastrukturo umestila obvoznico na Kozini v proračun, predviden zaključek del 2022. Po novem letu je pričela z deli za izgradnjo novega krožišča na Kozini pri izvozu z avtoceste, kar je prvi korak do obvoznice. Poleg tega bo ta del ceste, ki je veljal za bolj nevarno križišče (povprečje 3,8 nesreč na leto), tudi bolj varen. Iz skice je razvidna ureditev novega križišča. Umestitev krožišča je izbrana tako, da v čim manjši meri posega v območje izven obstoječega križišča. Gradnja pote-ka na obstoječih prometnih površinah, zato bo potrebno nekaj prilagajanja zah-tevam po prevoznosti glavne ceste in posledično tudi nekaj potrpljenja voznikov v času gradnje. Ta bo potekala v treh fazah, s postopnimi delnimi zaporami. Obe-nem bo DARS porušil obstoječe objekte za pobiranje cestnine. Dela se bodo predvidoma zaključila do glavne poletne sezone. Izvajalec je Grad-beno podjetje Krk. Občinska uprava

3. redna seja Občinskega sveta Občine Hrpelje - KozinaNa 3. redni seji Občinskega sveta Občine Hrpelje - Kozi-na dne 7. 2. 2019 so bili sprejeti naslednji sklepi:

1. Potrjen je bil zapisnik in sklepi 2. redne seje z dne 27. 12. 2018.

2. Potrjeni so bili trije dokumenti DIIP (Dokument identifikacije investicijskega projekta), in sicer dokumenti : Daljinsko ogrevanje na lesno biomaso, Izgradnja Vrtca Materija in Dozidava PGD (Pro-stovoljno gasilsko društvo) Mate-rija.

3. Občinski svet Občine Hrpelje - Kozina je potrdil, da sta predloga proračuna za leto 2019 in 2020 ustrezna za javno razpravo.

4. Sprejet je bil Kadrovski načrt v ob-činski upravi Občine Hrpelje - Ko-zina za leti 2019 in 2020.

5. Občinski svet Občine Hrpelje - Kozina je sprejel Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem Ob-čine Hrpelje - Kozina za leti 2019 in 2020. Vsebina letnega načrta ravnanja z nepremičnim premo-ženjem je objavljena na spletni strani občine. Načrt ravnanja z ne-premičnim premoženjem se lahko med letom spreminja in dopolnju-je. Spremembe in dopolnitve Na-črta ravnanja z nepremičnim pre-moženjem občine pod vrednostjo 10.000,00 € lahko sprejme župan. O pravnem poslu ravnanja s stvar-nim premoženjem občine odloči in sklene pravni posel župan ali od njega pooblaščena oseba. Nepre-mičninam in delom nepremičnin, ki so vključeni v načrt ravnanja z

nepremičnim premoženjem in so v zemljiški knjigi vknjiženi kot jav-no dobro, se status javnega dobra ukine.

6. Občinski svet Občine Hrpelje - Kozina je sprejel Odlok o gospo-darskih javnih službah v Občini Hrpelje - Kozina v prvi obravnavi.

7. Člani občinskega sveta so sprejeli Odlok o spremembi odloka o usta-novitvi organov skupne občinske uprave po skrajšanem postopku.

8. Potrdili so Letno poročilo o izve-denih ukrepih iz akcijskega načrta Lokalnega energetskega koncepta in njihovih učinkih za leto 2018 ter se seznanili s planom za leto 2019 (Letni izvedbeni načrt za Občino Hrpelje - Kozina v letu 2019).

9. Člani občinskega sveta so se na seji seznanili z aktivnostmi Obči-ne Hrpelje - Kozina v sklopu Zele-ne sheme slovenskega turizma ter o pridobitvi znaka Slovenia Gre-en Destinations. V sklopu zelene sheme so se seznanili z Akcijskim načrtom ukrepov za spodbujanje razvoja trajnostnega turizma v Ob-čini Hrpelje - Kozina 2018–2020.

10. Za potrebe legalizacije so člani občinskega sveta v celoti oprostili plačilo komunalnega prispevka za nestanovanjsko stavbo za rejo ži-vali, skladišče in garažo na lokaciji gradnje objekta 3460/11, 2560 – k. o. Hrpelje.

Ester Renko, občinska uprava

70

Kozina - cesta - Podgrad

2304

2433

P11

P1

4.5+0.00

4.5+80.00

P3P2

4.5+20.00

P44.5+40.00

4.5+60.00

P6

P5 P7

4.6+0.00

4.6+80.00

P84.6+20.00

P9

4.6+40.00

P10

4.6+60.00

P12

4.7+0.00

4.7+40.004.7+20.00

P13

4.7+80.00

P144.7+60.00

JP 625101

km 4.7+88.00

priključek stanovanjski objekt

km 4.6+91.40

priključek stanovanjski objekt

km 4.6+77.85

priključek stanovanjski objekt

km 4.6+63.00

priključek stanovanjski objekt

km 4.6+15.30

priključek stanovanjski objekt

km 4.5+66.00

JP 625101 - krožno križišče

3.503.50

2.00

7.00

7.00

3.10

meja obdelave

km 4.5+00.00

navezava na obst. cesto

l=15.0

R1=40.0

R4=40.0

R3=20.0

l=13.0

R2=30.0

t=3.

1

1.25

Z

VS

J

3313

2301-1

2301-1

2301-123

01-1

2304

2304

2101

2304

331333

13

3313

3313-3

3313-3

3313

-3

3313-3

3403

3403

b=16.0

3403

(obst.)

km 4.6+16.50

priključek

2101

2400

9502

3105

(obs

t.)

1.50

K1

16.00

2101

3410-1(km 4.4+86.00)

3410

-1

5122 (1-1-1)5212

5231

5314-2

5112

5111

5112

5122-2 (1-1-1)

5313

5112

5111

5333

5121 (1-1-1)

2101

5421

obstoječe površine

navezava na

A4x

4: 2

97x8

41A

: 0.2

5 m

²

24.0

9.20

18M

arko

vsci

na_P

ZI_1

8.dw

g

Odgovorni projektant: Id. št. :

Odgovorni vodja projekta: Id. št. :Objekt:

Investitor:

Vrsta projektne dokumentacije:

Vrsta načrta:

Številka projekta: Spremembe: Številka lista:Številka načrta:

Sodelavci:

Risba:

Merilo:

Datum:

Id. št. :

Projektant:

Odgovorni projektant: Id. št. :

Odgovorni vodja projekta: Id. št. :Objekt:

Investitor:

Vrsta projektne dokumentacije:

Vrsta načrta:

Številka projekta: Spremembe: Številka lista:Številka načrta:

Sodelavci:

Risba:

Merilo:

Datum:

Id. št. :

Projektant:

od km 4.3+00.00 do km 5.0+00.00na odseku 0354 Ureditev glavne ceste G1-7 Obrov-Kozina

3/1 - Načrt ceste in odvodnjavanja

PZI 13909-3/1 13909

Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo

Tržaška 19, 1000 LjubljanaDirekcija Republike Slovenije za infrastrukturo

SITUACIJA PROMETNE UREDITVE 1

1:500

Rajko Vecchiet, univ.dipl.inž.grad.

Rajko Vecchiet, univ.dipl.inž.grad.

Helena Colja, inž.grad.

marec 2018 september 2018 1

G-0651

G-0652

G-0652

št. odseka: šifra risbe: prostor za črtno kodo:faza/objekt:arh. št.:G.103004.21010354

Obrov Kozina

A

KTU

ALN

O

IZ V

SE

BIN

E

2 AKTUALNO

11 MED LJUDMI

21 ŠPORT

29 MLADARIJE

31 ZA VSAKEGA NEKAJ

48 NAPOVEDNIK

4 | AKTUALNO | MAREC 2019 MAREC 2019 | AKTUALNO | 5

Izbrani predlogi za participativni proračunPo izteku roka za predložitev predlogov se je 22. 2. 2019 sestala Komisija za pobude občanov v okviru projekta participativne-ga proračuna, katera je ugotovila, da je na Občino Hrpelje-Kozina prispelo 38 predlogov. Komisija je vse predloge pregledala ter na osnovi meril preučila ustreznost posameznega predloga. V fazo glasovanje se je uvrstilo 15 predlogov, kateri so bili skladni s pravili participativnega proračuna. Večina predlogov, ki jih je komisija zavrgla, je že vključenih v nov proračun.Predlogi uvrščeni v fazo glasovanja:

Predlog Predlagatelj kratek opisOkvirni

znesek v EUR

Defibrilator v vsak kraj

Valter FabjančičPostopno opremljanje vasi z defibrilatorji

15.000

Ureditev parkirišč, pločnikov in dostopnosti za invalidne osebe

Elvis Mihalič

Postopno urejanje parkirnih prostorov za invalide, klančin na pločnikih ter dostop invalidom do javnih ustanov

15.000

Obnova vaškega vodnjaka

ObčaniObnova vodnjaka na Golcu

2.500

Manjše otroško igrišče za majhne in velike na Golcu Peter Smrekar

Postavitev manjšega otroškega igrišča v bližini vaškega doma

3.000

Prostorska akustika in zmanjšanje hrupa ter odmeva v telovadnici

Osnovna šola DBB Hrpelje

Trajna in celovita ureditev prostorske akustike športne dvorane

15.000

Klopca in počivališče v Hrpeljah

Medgeneracijska skupina »Čebelice«

Postavitev klopce ob cesti med šolo in pokopališčem, ter zasaditev grmovja ob klopci

400

Parkirišče pohodnikom v Skadanščini

Valter Fabjančič

Ureditev parkirišča v Skadanščini, vključno z namestitvijo košev za smeti, označevalnih tabel in obvestilnih tabel,…

15.000

Kam z občinskim dena r jem? Sod eluj tud i t i !

Spoštovane občanke in občani!

Uspešno smo zaključili prvo fazo participativnega proračuna, in sicer fazo zbiranja predlogov. Zbrali smo zahtevane pogoje.

FIZIČNO GLASOVANJE //

Prostori občine Hrpelje-KozinaHrpelje, Reška cesta 14, Kozina

Sreda, 27. 2. 2019: 7.30 – 11.00 in 12.00 – 16.00

Petek, 1. 3. 2019: 7.30 – 11.00 in 12.00 – 13.00

Ponedeljek, 4. 3. 2019: 7.30 – 11.00 in 12.00 – 15.00

Torek, 5. 3. 2019: 7.30 – 11.00

Sreda, 6. 3. 2019: 7.30 – 11.00 in 12.00 – 13.00

KAKO POTEKA GLASOVANJE //

Vsak občan razdeli 120 000 € (vrednost

sredstev, namenjenih participativnemu

proračunu za leti 2019 in 2020) med projekte, za

katere si želi, da bi bili izvedeni. Ko porabite vsa

razpoložljiva sredstva, vam program to sporoči,

lahko pa svoje glasove še spremenite do 6. 3.

2019 ob 23:59:59.

Tistim, ki ste aktivno prispevali k projektu

participativnega proračuna s konkretnimi

predlogi, se zahvaljujemo, vse pa vabimo, da se

vključite v glasovanje. Vi najbolje veste, kako

smotrno porabiti 120 000 € v naši občini!

blabla, blabla, blabla je pregledala vse predloge z vidika vnaprej

katerih bo v naslednji fazi participativnega proračuna mogoče glasovati, so skladni z zakonodajo in urbanističnimi akti, njihova uresničitev je v pristojnosti občine, nanašajo se na območje občine in so izvedljivi v danem časovnem okvirju (do konca leta 2020) ter ne presegajo sredstev, namenjenih za posamezni predlog. Predlogi projektov, ki so

bili sprejeti na glasovanje.

Projekte, ki so uvrščeni na glasovanje, si lahko ogledate na naslednji strani. Za posamezne predloge lahko glasuje vsakdo, ki ima stalno prebivališče v občini Hrpelje-Kozina in je dopolnil/-a vsaj 14 let. Glasovanje

https://pp.hrpelje-kozina.siv občinskih prostorih na Reški cesti 14 v Kozini, kjer vam bodo naši uradniki ob predložitvi osebnega dokumenta pomagali izvesti glasovanje. Faza glasovanja se prične 27. 2. 2019 in bo trajala do 6. 3. 2019, zatem pa bodo izglasovani projekti prešli v fazo

spremljati preko spleta, o njej pa vas bomo obveščali tudi na tem mestu.

36 projektov, od tega jih je 15 izpolnjevalo

Komisij a v sestavi Breda Filipovič, Peter Boršič, Andrej Bolčič in Romina Poles je pregledala vse predloge z vidika vnaprej določenih kriterijev za oddajo predlogov in jih fi nančno ovrednotila. Vsi predlogi, o katerih bo v naslednji fazi participativnega proračuna mogoče glasovati, so skladni z zakonodajo in urbanističnimi akti, njihova uresničitev je v pristojnosti občine, nanašajo se na območje občine in so izvedljivi v danem časovnem okvirju (do konca leta 2020) ter ne presegajo sredstev, namenjenih za posamezni predlog. Predlogi projektov, ki so že vključeni v obstoječ načrt investicij, niso bili sprejeti na glasovanje.

Projekte, ki so uvrščeni na glasovanje, si lahko ogledate na naslednji strani. Za posamezne predloge lahko glasuje vsakdo, ki ima stalno prebivališče v občini Hrpelje - Kozina in je dopolnil/-a vsaj 14 let. Glasovanjepoteka na spletu in tudi fi zično. Na spletu lahko glasujete z registracij o na platformi https://pp.hrpelje-kozina.si, fi zično pa v občinskih prostorih na Reški cesti 14 v Kozini, kjer vam bodo naši uradniki ob predložitvi osebnega dokumenta pomagali izvesti glasovanje. Faza glasovanja se prične 27. 2. 2019 in bo trajala do 6. 3. 2019, zatem pa bodo izglasovani projekti prešli v fazo implementacij e, ki jo bo ravno tako mogoče spremljati preko spleta, o njej pa vas bomo obveščali tudi na tem mestu.

6 | AKTUALNO | MAREC 2019 MAREC 2019 | AKTUALNO | 7

Perspektivni mladi dijaki in študentje so naša prihodnost

Pregeljc

Dodelitev sredstev v obliki enkratne nagrade za izjemen dosežeke mladih na podlagi pravilnika.

15.000

Ureditev ceste do ekološkega otoka in igrišča v Prešnici

Magnus

Ureditev ceste pri ekološkem otoku v Prešnici, pribl. 100 m dolžine in 3m širine.

8.000

Postavitev klopi MartinaPostavitev klopi ob igralih pri vaškem domu v Slivju

300

Hrib Kokoš – ureditev neurejenih in zasmetenih izhodiščnih točk iz naše občine

Anja

Ureditev dveh izhodiščnih točk, ki peljejo proti hribu Kokoška. Postavitev smetnjakov, kemičnega wc-ja, usmerjevalnih tabel, klopi,…

15.000

Travniško sadje Brinje

Izdelava turistično- gastronomskega produkta. Organizacija brezplačnih tečajev priprave in peke.

1.500

Peskovnik na igrišču OŠ DBB Hrpelje

MajaObnova peskovnika ob košarkarskem igrišču OŠ DBB

2.000

Smučarski teden za 7. razred OŠ DBB Hrpelje

Peter Kastelic

Brezplačna udeležba v zimski šoli v naravi z vsebinami smučanja. Dodatno smučanje v 7. razredu. (vsako leto)

15.000

Šport Suzana ŠtavarNabava dveh košev za košarko ter narisano igrišče za košarko

3.000

WiFi4EUV letu 2018 smo se prijavili v projekt »WiFi4EU«, ki ga financira EU. Projekt spodbuja brezplačni internet v lokalnih skupnostih. Namen projekta je ponuditi pomoč pri zagotovitvi brezplačne povezave Wi-Fi na javnih mestih. EU bo financirala namestitev lokal-nih brezžičnih dostopnih točk, občina pa bo storitev vzdrževala. Občani bodo brezplačno omrežje z lah-koto prepoznali pod znamko WiFi4EU. Zahvaljujoč tem brezplačnim lokalnim povezavam bodo lahko možnost visokohitrostnega širokopasovnega inter-netnega dostopa koristili tudi tisti, ki sicer morda težje dostopajo do spleta, npr. brezposelni ali starejši. WiFi4EU bo spodbujal digitalne lokalne storitve, pri-čakuje pa se tudi, da se bosta z njim povečala pov-praševanje državljanov po povezljivosti in uporaba spletnih storitev.Na razpisu smo bili uspešni in tako prejeli bon za 15.000 EUR nepovratnih sredstev za vzpostavitev brezplačne Wi-Fi povezave. V skladu s sporazu-mom imamo 18 mesecev časa za namestitev omrež-ja, trenutno pa nas čaka izbor izvajalca del.Za več informacij sledite QR kodi.Andrejka Cunjac

Mitska pot TrebišćeV okviru projekta Mitski park, v katerem bomo uredili naš del mitske poti na Ajdovščini nad Rodikom ter interpretacijski cen-ter, bodo naši partnerji na Hrvaškem (Turistička zajednica, Ob-čina Mošćenička Draga in Fakulteta za Turizem Opatija) uredili svojo mitsko pot do stare vasi Trebišće. Področje Trebišća pod Perunom (hrib nad Mošćeniško Drago, 880 m) so izbrali prvi priseljenci Slovani za sveti kraj darovanja slovanskemu Perunu, saj staroslovansko treba pomeni žrtev, po Perunu pa nosi ime vrh prav nad vasjo. Tu so se odvijala mitolo-ška dogajanja med bogovoma Perunom in Velesom, pomembna za ciklus življenja in človekov obstanek. Tudi zadnja znanstvena raziskovanja so potrdila slutnje, da so bili ti obronki Učke sveti prostor za prve slovanske priseljence v Kvarnerju. Tu spoznate Slovane, njihova verovanja in kulturo. Praslovani so čas zaokroži-li v eno leto, ki je bilo sestavljeno iz svetlega dela, ko se je pričelo življenje narave in vsega živega do poletnih viškov, ter temnega dela, ko je na vrhuncu zime vse zamrlo in padlo v globok spanec. V ključnih trenutkih so delovale sile oz. bogovi, ki so imeli pri-merne značajske lastnosti.Pot je krožna in speljana v neokrnjeni naravi v osrčju kanjona Draške doline (zaledje Mošćeničke Drage). Prelep kraj za odmik od poletnih množic in vročine ob morski obali. Pot pelje do stare vasi Trebišće, kjer se je čas ustavil. V eni izmed hiš občina ureja tudi interpretacijski center. Lahko se ustavimo pri Druški in Podsojni pečini, kjer so Slovani živeli. O vsem lah-ko preberemo na tablah ob poti. Najprej pridemo do vasi Potok, kjer je prva postaja mitske zgodbe, sledi pa še šest postaj. Krožna pot pri normalnem tempu hoje traja 4 ure. Iz Trebišć pa se lahko povzpnemo tudi na Perun ali naprej proti Učki. Povzela Ester Mihalič

Stari mlin, ki ga bo Občina Mošćenička Draga povsem obnovila.

Med ogledom poti – na točki, kjer se občuti in sliši prehod iz enega sveta v drugi.

Obrazložitve za izločitev ostalih predlogov si lahko preberete na internetni strani občine oziroma v sprejemni pisarni občine v času obratovalnih ur.

8 | AKTUALNO | MAREC 2019 MAREC 2019 | AKTUALNO | 9

REORGANIZACIJA CENTROV ZA SOCIALNO DELOS 1. oktobrom 2018 je začela veljati nova organizacijska struktura centrov za socialno delo. Namen reorganiza-cije je poenotiti delovanje centrov za socialno delo in poenostaviti upravne postopke. Z reorganizacijo se je ustanovilo 16 novih območnih (regijskih) centrov za socialno delo. Iz obstoječih 62 centrov za socialno delo pa se je obli-kovalo 63 (enot) centrov za socialno delo (do sedaj največji Center za so-cialno delo Maribor se je preoblikoval v dve enoti).

CSD SEŽANA PO NOVEM ENOTACenter za socialno delo Sežana je po novem enota regijskega Centra za so-cialno delo Južna Primorska. Del regij-skega CSD Južna Primorska so še CSD Koper, CSD Izola in CSD Piran. CSD Južna Primorska ima sedež na naslo-vu Prisoje 1 v Kopru. Vršilka dolžnosti direktorice regijskega centra je Tjaša Rodman (nekdanja direktorica CSD Koper), Nevenka Doles pa je z reorga-nizacijo postala pomočnica v. d. direk-torice v enoti Sežana.Z uvedbo nove organizacijske strukture so se na ravni regijskega centra za so-cialno delo organizirala skupna splošna služba (kadrovska služba, računovod-stvo, tehnično-administrativna služba …), služba za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (vodenje postopkov o pravicah iz javnih sredstev: o otroškem dodatku, znižanju plačila za programe vrtcev, državni štipendiji, dodatni sub-venciji malice za učence in dijake in subvenciji kosila za učence) in skupna strokovna služba.Centri za socialno delo na lokalnem nivoju še naprej ostajajo osrednja stro-kovna institucija na področju socialne-ga varstva. Enote centrov za socialno delo ohranjajo vlogo vstopne točke za

vse pravice uporabnikov in izvajajo strokovne naloge, socialno varstvene storitve, javna pooblastila in različne socialno varstvene programe. Na eno-tah še naprej sprejemajo vse vloge ter odločajo o denarni socialni pomoči, varstvenem dodatku, subvenciji na-jemnine, pravici do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, pravici do kritja razlike do polne vre-dnosti zdravstvenih storitev, otroškem dodatku, če se istočasno vodi postopek o pravici do denarne socialne pomoči, pravicah iz starševskega varstva in dru-žinskih prejemkih.

NOVOSTI PRI VLAGANJU VLOG ZA PRAVICE IZ JAVNIH SRED-STEVSkladno z Zakonom o spremembah in dopolnitvi Zakona o uveljavljanju pra-vic iz javnih sredstev (ZUPJS-H) se za letne pravice, tj. do otroškega dodatka, državne štipendije, znižanega plačila vrtca ter subvencije malice in kosila, ki so se iztekle v decembru 2018 ali ka-sneje, uvaja mesečno avtomatično po-daljševanje pravice. Navedeno pomeni, da se vloge za podaljševanje omenjenih letnih pravic (če ste upravičenec do pravice in jo želite podaljšati) od 1. 12. 2018 dalje ne vlagajo, saj centri za soci-alno delo po uradni dolžnosti odločajo o nadaljnji upravičenosti do pravice.Izjema velja za podaljšanje veljavnosti pravice do otroškega dodatka (starši, ki so zaposleni v ostalih državah EU), ki se uveljavlja po evropski Uredbi 883/2004, kjer je za podaljšanje pravice do otro-škega dodatka še vedno treba vložiti vlogo, in sicer v mesecu izteka pravice do otroškega dodatka. Zahtevke rešuje Centralna enota za starševsko varstvo in družinske prejemke CSD Ljubljana. V tem primeru torej podaljševanja po uradni dolžnosti s strani centra za soci-

alno delo ni. Pomembno!- Če se za pravico do otroškega dodat-ka, državne štipendije, znižanega plači-la vrtca ter subvencije malice in kosila zaproša prvič, je še vedno treba vložiti vlogo!- Če je pravica na podlagi prve vloge za-vrnjena, je treba vložiti novo vlogo. Po-daljševanje po uradni dolžnosti s strani centrov za socialno delo velja namreč samo za priznane pravice do otroškega dodatka, državne štipendije, znižanega plačila vrtca ter subvencije malice in kosila.- Upravičenec do letne pravice mora centru za socialno delo še vedno spo-ročiti zakonsko določene spremembe (npr. izguba zaposlitve, nova zaposlitev po obdobju brez zaposlitve, spremem-ba števila družinskih članov, spremem-ba statusa …), ki pri teh pravicah lahko vplivajo na upravičenost do pravice iz javnih sredstev, njeno višino ali obdo-bje prejemanja.- Vloge za mesečne pravice (denarna socialna pomoč, varstveni dodatek, subvencija najemnine, pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev, pravica do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, pra-vica do oprostitve plačila socialnovar-stvenih storitev, pravica do prispevka k plačilu družinskega pomočnika) se vlo-žijo na enak način, kot je veljalo doslej, saj centri za socialno delo po uradni dolžnosti ne odločajo o nadaljnji upra-vičenosti do pravic.Z nastopom reorganizacije so se poja-vile nekatere tehnične težave pri izdaja-nju odločb za pravice iz javnih sredstev. Strankam se za nevšečnosti opravičuje-mo in prosimo za razumevanje tudi v prihodnje.CSD Južna Primorska – enota Sežana, MDDSZ

V LANSKEM LETU (O)KREPILI PRVE DRUŽINE V preteklem letu smo na CSD Južna Primorska, enota Sežana uspešno pr-vič izvedli sklop preventivnih delavnic »Krepimo družine«. Projekt smo pri-javili na razpis LAS za področje pre-ventive Občine Sežana. Obsegal je 10 delavnic, ki so potekale vsak teden od

oktobra do decembra, udeležilo pa se jih je šest družin. Delavnice so pote-kale na OŠ Srečka Kosovela Sežana, ki bi se ji ob tej priložnosti radi iskreno zahvalili za podporo in sodelovanje.Posebnost projekta »Krepimo druži-ne« je ta, da vzporedno istočasno po-

tekata dve ločeni delavnici: v eni sode-lujejo starši, v drugi pa otroci. Skupini se združita v zadnjem delu, kjer pote-kajo skupne aktivnosti. Ko gradimo na pozitivnih virih moči v družini in v skupnosti, nam to pomaga pri medse-bojnem povezovanju in skrbi drug za

drugega. Ta rdeča nit je spremljala tudi naša srečanja. Na delavni-cah so bili glavni poudarki na naslednjih vsebinah: kako izboljša-ti družinske odnose in komunikacijo v družini, kako učinkovito postaviti meje in pri njih vztrajati, kako obvladovati stresne situa-cije v družini, nagrajevanje lepega vedenja …, predvsem pa, kako se imeti v družini »bolj lušno«. Na delavnici, kjer smo se dotaknili tematike o alkoholu, drogah in tobaku, se nam je pridružil krimi-nalist Cveto Kokalj iz Sektorja kriminalistične policije PU Koper. Za njegov prispevek na delavnici se mu iskreno zahvaljujemo.Projekt »Krepimo družine« ima svoje začetke v osemdesetih le-tih prejšnjega stoletja v ZDA. Prvotno je bil namenjen družinam, ki so se soočile s težjimi, rizičnimi situacijami. Ker pa je projekt dosegal zelo dobre rezultate, so se delavnice danes prilagodile in so tako odprte za vse družine, ki si želijo pridobiti novih znanj in veščin s področja vzgoje in medosebnih odnosov.Zadnje srečanje smo pripravili nekoliko drugače, v obliki kuhar-ske delavnice, kjer si je vsaka družina pripravila svoj prigrizek, nato pa smo si podelili vtise s srečanj. »Najpomembnejša stvar, ki sem jo osvojil v programu, je zaveda-nje, kako pomembna je družina,« je zapisal eden od udeležencev. Drugi pa: »Veseli me, da je otrok bolj umirjen in se je pripravljen pogovarjati.«Delavnice bomo ponovili predvidoma letošnjo jesen. Prve de-lavnice smo izvedli le v Občini Sežana, v prihodnje pa si želimo delavnice razširiti tudi na ostale kraške občine. Za informacije in predhodne prijave nam lahko pišete na krepimo.druzine@gmail.com. Naj ob koncu z vami podelimo še misel neznanega avtorja: »Vsaka družina ima svoje moči, le prepoznati jih je treba in jih krepiti.«Center za socialno delo Južna Primorska – enota SežanaFoto: Center za socialno delo J užna Primorska – enota Sežana

ZAKON O OSEBNI ASISTENCIS 1. 1. 2019 se je začel uporabljati Zakon o osebni asistenci, ki ureja dve pravici, in sicer pravico do osebne asistence v obsegu najmanj 30 ur tedensko in pravico do komunikacij-skega dodatka, namenjeno slepim, gluhim in gluhoslepim uporabnikom/-cam.

Do osebne asistence je ne glede na njegov oz. njen doho-dek in premoženje upravičen/-a vlagatelj/-ica, ki:• zaradi invalidnosti potrebuje pomoč pri opravljanju ak-

tivnosti, vezanih na samostojno osebno in družinsko ži-vljenje, vključevanje v okolje, izobraževanje in zaposlitev;

• je državljan/-ka RS s stalnim bivališčem v Republiki Slo-veniji ali tujec/-ka, ki ima stalno prebivališče v RS;

• je star/-a od 18 do 65 let;• živi ali bi želel/-a živeti v samostojnem ali skupnem go-

spodinjstvu zunaj celodnevne institucionalne oskrbe ter• potrebuje pomoč najmanj 30 ur tedensko.Vloga se vloži na pristojnem centru za socialno delo, je tip-ska in objavljena na spletni stani Ministrstva za delo, dru-žino, socialne zadeve in enake možnosti. Vlogi ni treba pri-ložiti dokazila o invalidnosti. Uporabniki/-ce, ki prejemajo

dodatek za pomoč in postrežbo, morajo osebno asistenco sofinancirati s polovico navedenega prejemka. Pravica do osebne asistence se izključuje s pravico do družinskega po-močnika.Komunikacijski dodatek je pravica, ki se lahko dodeli glu-hi, slepi ali gluhoslepi osebi, ki potrebuje pomoč pri komu-nikaciji ali spremstvu. Vlagatelj/-ica se odloči ali bo uveljavljal/-a pravico v obliki osebne asistence v obsegu 30 ur na mesec ali za denarno na-domestilo v višini dodatka za pomoč in postrežbo za opra-vljanje večine osnovnih življenjskih potreb (146,06 EUR). Pri komunikacijskem dodatku oseba ne sme imeti prizna-nega kakega drugega dodatka za pomoč in postrežbo. Vlo-ga se vloži na pristojnem centru za socialno delo, priložiti pa ji je treba tudi dokazila o gluhoti, slepoti ali gluhoslepoti.Vir: Center za socialno delo Južna Primorska – enota Sežana, MDDSZ. Foto: splet

Sejem Natour Alpe AdriaNa gospodarskem razstavišču v Ljubljani se je konec januarja zvrstil turistični sejem Natour Alpe Adria. Kot vedno smo se na njem predstavili tudi Kraševci in Brkinci – letošnja novost pa je ta, da smo se pri-družili turističnemu društvu Planta v dvorani, kjer se predstavljajo društva in je že po tradiciji bolj ži-vahno. Predstavili smo se z vsemi dobrotami Krasa in Brkinov ter razdelili nemalo promocijskega ma-teriala. Promocijo smo zastavili pod geslom: »Spo-znajte naše prave barve!« Zahvaljujemo se vsem sodelujočim pri pripravah in oblikovanju ponudbe.Ester Mihalič

MAREC 2019 | AKTUALNO | 11

POROČILO O PRESOJI PO STANDARDU Slovenia Green Standard Slovenia Green uporabljamo v projektu Zelena shema slovenskega turizma za:a) analizo stanja trajnostnega poslo-vanja v destinaciji,b) pripravo načrta izboljšav na podro-čju trajnostnega turističnega poslova-nja.Zelena shema slovenskega turizma je sistem oziroma certifikacijska shema, ki pod znamko SLOVENIA GREEN zdru-žuje vsa prizadevanja za trajnostni ra-zvoj turizma v Sloveniji, destinacijam in ponudnikom ponudi konkretna orodja za oceno in izboljšanje trajnostnega de-lovanja ter skozi znamko SLOVENIA GREEN zeleno delovanje tudi promo-vira.Nosilec Zelene sheme slovenskega tu-rizma je Slovenska turistična organiza-cija. Ta podeljuje znak Slovenia Green Destination gold, silver in bronze. Bar-va znaka je odvisna od podatkov, ki jih destinacija vnese na platformo. Vnose

pred podelitvijo znaka pregleda akredi-tirani preveritelj iz Zavoda Tovarna traj-nostega turizma GoodPlace, Ljubljana.

Ocena je destinaciji izdana v petih kate-gorijah: Destinacijski management, Na-rava in pokrajina, Okolje in podnebje, Kultura in tradicija ter Družbeno-eko-nomska situacija. Ocene so na lestvici od 1 do 10. Znak SGD gold dobi desti-nacija, ki v najmanj treh od petih kate-gorij prejme oceno 8,0 ali več, pri čemer je vsaj ena od teh treh kategorij direktno vezana na turizem (Destinacijski mana-gement ali Družbeno-ekonomska situa-cija), in ki ima najmanj en nastanitveni objekt z veljavnim znakomSlovenia Green Accommodation. Znak SGD silver dobi destinacija, ki v naj-manj dveh od petih kategorij prejme oceno 8,0 ali več, pri čemer je vsaj ena od teh dveh kategorij direktno vezana na turizem (Destinacijski management ali Družbeno-ekonomska situacija).

Znak SGD bronze dobi destinacija, ki vsaj v eni od petih kategorij prejme oce-no 8,0 ali več. Znak destinaciji podeli Slovenska turistična organizacija.Skupaj smo dosegli 81,1 %meril.

Na internetni strani občine si lahko pod zavihkom za obiskovalce pod naslovom Zelena shema preberete vse podatke, ki smo jih zbrali pri izpolnjevanju kazal-nikov: analiza stanja, osnovni podatki, popis kulturne dediščine in naravnih znamenitosti ter okoljsko poročilo.

V nadaljevanju je občina dolžna uredi-ti Akcijski plan, za kar ima čas dve leti. V njem zajame vse, česar še nima za izpolnjevanje vseh pogojev. Sledi opre-delitev značaja občine kot destinacije in karakterne določitve, kar bomo storili v zadnjem delu sprejemanja strategije na javnih obravnavah.Ester Mihalič, občinska uprava

USTVARJALNO V RUJUStaro leto je krepko za nami, saj se poča-si poslavljamo že od februarja in veselo korakamo proti pomladi. Vsi nestrpno pričakujemo pustni čas, ko kurenti s svojimi zvonovi in plesom ter poskako-vanjem preganjajo zimo in kličejo po-mlad. V Dnevnem centru Ruj smo ves januar pridno delali pustne maske in jih obesili po centru, tako smo si pričarali pustno veselje, vsekakor bomo pa tudi zadovoljili svoje brbončice, ko bomo pekli slastne miške.V centru velikokrat kaj spečemo in tako pri nas omamno diši po piškotih, kruhovih »šnitah«, potici … Zraven pa veselo zapojemo in naši srčki kar po-skakujejo od veselja zaradi lepih, starih pesmi. Pa tudi kakšnoo moderno me-lodijo si zavrtimo in zaplešemo, tudi s tistimi uporabniki, ki jih je bolezen priklenila na voziček. Kako so veseli, ko

vidijo, da voziček ni ovira za veselje in ples. Vse se da, če se le hoče, in prav za vsakogar se potrudimo.Glede na to, da bo kma-lu tudi 8. marec, praznik vseh žensk, se z uporab-niki pripravljamo tudi na ta dogodek, saj pridno ši-vamo izdelke, ki jih bomo nato podarili. Ampak komu vse bodo šle naše lepe rožice in komu bomo z njimi pričarali nasmeh na obraz, vam izdamo v naslednji številki. Veseli smo, da gripa ni potrkala na naša vrata, tako da vsi pridno obiskujejo Ruj, vendar pa bi se še našel kak prostor za novega člana, ki bi ga prav z velikim veseljem sprejeli v našo sredino. Srčno vabljeni vsi, starejši od 65. let, ki si želite, da bi svoj dan preživeli v pri-

jetni družbi, kjer počnemo marsikaj in za vsakogar najdemo posluh za njego-ve želje. Radi pojemo, telovadimo in plešemo, rišemo, igramo tombolo, ple-temo in šivamo, pečemo, ob lepem in toplem vremenu pa gremo na sprehod.Obiščite nas, veseli bomo vašega obi-ska.Za dnevni center Ruj, Vesna in Sabina

Rezultati presoje:

Povzetek rezultatov presoje in izpolnjevanja zahtev standarda:

M

ED

LJU

DM

I

Metine liste, ki je z županjami spregovorila o tkanju povezav in mrež, komuni-ciranju z javnostmi in pojavljanju v medijih. Predstavila je analizo o pojavlja-nju žensk v medijih, ki jo redno pripravlja Metina lista, predstavila je razlike med komunikacijo z moškimi in ženskimi javnimi osebami, še posebej pa je opozorila, da večina medijev ne polaga večje pažnje na enakopravno medijsko izpostavljenost spolov. Klub županj je pod okriljem Skupnosti občin Slovenije nastal leta 2014 kot prostor medsebojne izmenjave izkušenj in podporne mre-že žensk v lokalni politiki. Nastal je z zavedanjem, da uravnoteženje prostorov odločanja vpliva na oblikovanje politik, ki čim širše zaobjemajo in vključujejo

različne potrebe in pričakovanja občank in občanov ter, da uspešnost žensk v politiki dolgoročno pozitiv-no vpliva tudi na pripravljenost žensk za vstopanje v lokalno politiko.Problemi s cestami pa so županje združili v Črni na Koroškem, kjer so se dobile 25. januarja, da bi si po-delile težave in izkušnje pri reševanju problematike prometa. Gostila jih je županja Romana Lesjak, kjer že vrsto let čakajo na hitro cesto na Koroško. V simbo-ličen znak protesta so v okviru dnevov gradovi Kralja Matjaža iz snega oblikovale cesto. Zbrala Ester Mihalič

SREČANJE ŽUPANJV Ljubljani so se 12. 2. 2019 prvič v novem mandatu sestale županje slovenskih občin, ki sodelujejo v sklopu Skupnosti občin Slovenije v Klubu županj. Srečanje je po-tekalo prvič po nastopu njihovega novega mandata po lokalnih volitvah 2018 in je bilo namenjeno spoznavanju novoizvolje-nih županj in načrtovanju dejavnosti pod-porne mreže v naslednjem obdobju. Župa-njam se je pridružil tudi župan glavnega mesta Zoran Janković, ki je predstavil svo-jo izkušnjo z vodenjem največje slovenske občine in se z županjami pogovoril o prin-cipih in izzivih uspešnega vodenja občin. V nadaljevanju so se županje sestale tudi z  Natašo Briški, novinarko, voditeljico, svetovalko za tradicionalne, nove medije in družbena omrežja ter soustanoviteljico

10 | AKTUALNO | MAREC 2019

12 | MED LJUDMI | MAREC 2019 MAREC 2019 | MED LJUDMI | 13

Na pobudo Justa Ivanoviča so se v Kopru zbrali, po sedem-inšestdesetih letih, sošolci Nižje gimnazije Hrpelje - Kozina, generacija 1948–1951. Temu primerna je bila tudi udeležba, saj se jih je zbralo 18 od 35 povabljenih.Prvo srečanje so imeli leta 2000 na Kozini, drugo srečanje pa leta 2012 v Rodiku. Kljub zavidljivi starosti (vsi nad 80 let), so se srečanja udeležili iz občin Sežana, Divača, Hrpe-lje - Kozina, Koper in okolica. Malo so potožili med seboj o bolečinah v križu in kolenih. Ob dobri hrani in pijači je ste-klo precej spominov na razposajenosti, ki so jih doživljali v dijaškem domu v Hrpeljah, na domsko prehrano (obogateno

z dodatki UNRINIH paketov) pa udeležbo na pogozdovanju kraških goličav (zdaj so skoraj neprehodno poraščene). Spo-mnili so se tudi nastopov na okoliških prireditvah in ponosa, ki so ga občutili ob prenosu Titovih štafet. Skratka, spominov ob pogledu na stare slike ne manjka. Ob zaključku so ugotovili, da se spisek sošolcev vedno manjša. Pred slovesom so si tako zadali nalogo, da se bodo zbrali četrtič ob 70-letnici, ko bodo povabili tudi sošolce, ki živijo preko luže. T. M.

PRVA RAZSTAVA LIKOVNIKOV KD KRASKulturno društvo Kras, ki je ob usta-novitvi julija lani pod vodstvom pred-sednice Erne Kopše štelo le deset li-kovnikov, je pripravilo svojo prvo predstavitev. V Domu upokojencev v Sežani, kjer prebiva nekaj manj kot 200 stanovalcev in ga vodi direktorica Rosana Šturm, so 18. januarja pripra-vili prvo skupinsko razstavo, na kateri se predstavlja 22 likovnikov Krasa in Brkinov. Želijo si, da bi se po treh de-setletjih, odkar je razpadla likovna sek-

cija pri sežanskem KD Jožeta Pahorja in odkar so sežanski likovniki uspešno razstavljali v Mali galeriji v Sežani, spet združili ustvarjalci likovne (kot tudi keramičarske) dejavnosti in tako širili ljubezen do likovne umetnosti v vseh štirih občinah, od Komna preko Sežane in Divače do Hrpelj-Kozine. Odprtje razstave, na kateri je o spodbudah za prvo razstavo spregovorila predsednica novonastalega društva Erna Kopše, so s kulturnim programom popestrili pev-ci pevskega zbora, ki so si nadeli ime Vesela jesen in jih v domačem domu upokojencev vodi Tanja Renčelj. Zape-li so tri pesmi (Planike, Kam le čas beži in Po gorah grmi in bliska), ob zvokih harmonike Marka Petelina pa še V do-lini tihi. Stanovalec Franci Zabukovec pa je recitiral Pavčkovi pesmi Pesem in Pesem o zvezdah. Na razstavi se v tehnikah olje na platnu, mešana teh-nika, akvarel, pastel, ilustracija, visoka temperaturna keramika … s kraškimi motivi, krajino, tihožitji in portreti predstavljajo ne le likovniki začetniki, ampak tudi že uveljavljeni in medna-rodno priznani slikarji, kot so Marjan

Miklavec, Radko Oketič, Radovan Gre-gorčič, Marjan Olenik, Vesna Jogan, Slavica Vodopivec in drugi. Poleg že omenjenih imen in predsednice dru-štva Erne Kopše pa v jedilnici sežanske-ga doma upokojencev razstavljajo svoje likovne stvaritve še naslednji kraški sli-karji: Anamarija Samec, Cvetka Oblak, Silva Pangos, Slavko Guštin, Karmen Kastelic Pipan, Cveto Frankovič, Va-lentina Gorup, Darja Ivančič, Jadranko Mahnič, Mirjam Kocjan, Sonja Tram-puž, Zala Štolfa, Sonja Peroci, Danica Stupar, Ivanka Žerjal in Cveto Vidović.V društvu si želijo, da bi izpeljali eks-tempore Kras in poskrbeli za izobraže-vanje svojih članov. Seveda v svoje vrste vabijo še preostale likovne ustvarjalce iz vseh štirih kraško-brkinskih občin. Ker Kras pojmujejo vse do morja, so v njihovi družbi zaželeni tudi umetniki iz zamejstva. Vabljeni v društvo! Več informacij na tel. 040 303 594 (Erna Kopše). Razstava bo na ogled do konca aprila.Olga Knez, foto: Olga Knez

ALI POZNAŠ kakšnega dobrega prevajalca? POTREBUJEM NEKOGA, KI SE SPOZNA NA DRUŽBENA OMREŽJA. KAM TI HODIŠ K FRIZERJU? Obnavljamo stanovanje in POTREBUJE-MO mizarja in parketarja …Odgovor na vsa zgornja vprašanja je: dobro priporočilo! V BNI si na prvi pogled morda nepovezani podjetniki, ki prihajajo iz več kot 50 različnih de-javnosti, drug drugemu predstavljajo pomemben stik s potencialnimi novimi strankami, si medsebojno pomagajo do novih poslov, projektov ter izmenjajo informacije, ki jim lahko pomagajo do večjega poslovnega uspeha in podjetni-ške rasti.Podjetnik z delovanjem v BNI skupini pridobi ekipo sočlanov (tržnikov), ki ga priporočajo pri ljudeh, s katerimi se vsakodnevno srečujejo in potrebujejo določene storitve ali izdelke. Sočlani osebno priporočajo drug drugega in na tak način drug drugemu pomagajo do novih strank in projektov. Glavno vodilo članov je BNI filozofija »Givers Gain®« – »Kdor daje, pridobiva«, kar pomeni, da se vsa priporočila dogajajo brez kakršnihkoli provizij.

Kaj o BNI menita dve uspešni podje-tnici, ki sta ustanovni članici skupine Sinergija, ki bo delovala v Občini Hr-pelje - Kozina?

Janja Novoselc se ukvarja z individu-alnimi komunika-cijskimi rešitvami po meri naročnika. Načrtovanje trženj-skih aktivnosti nad-grajuje z izvedbo, ki pokriva širše po-dročje stikov z jav-

nostmi, spletno in klasično trženjsko komuniciranje, upravljanje skupnosti in oglaševanje na družbenih omrežjih ter organizacijo dogodkov. Zakaj se je Janja Novoselc odločila pridobivati nove posle preko BNI? »Verjamem, da je v slogi moč, da več glav več ve in da lahko v družbi odpr-tih, aktivnih in zagnanih posamezni-kov bolje delujemo, smo bolj učinko-viti, (osebnostno in poslovno) rastemo hitreje in smo bolj uspešni.«Za več informacij o novi BNI skupini: Janja Novoselc, svetovalka na področju komuniciranja, K@SPR d.o.o., komuni-kacijsko svetovanje in stiki z javnostmi, e: janja@kaspr.si, t: 031 270 712

Tea Pozar se je po štirih letih vodilne funkcije v podjetju Veris d.o.o., podala na svojo pot. Trenutno s svojim nav-dihom krepi Linguarium, svojo preva-jalsko agencijo, jezikovno šolo in šolo bontona v Sežani. Gre za startup, ki si prizadeva za ponujanje kakovostnih in celovitih jezikovnih storitev ter za šir-jenje umetnosti lepega in primernega vedenja kot konkurenčne prednosti na vseh življenjskih področjih. Zakaj bo Tea Pozar nove stranke pri-dobivala v BNI Sinergija? »Sistem BNI sem spoznala že pred leti v Ljubljani, med svojim direktorskim mandatom. Lani poleti, pred vstopom v sežanski Inkubator, sem intenzivno razmišljala o strategijah rasti svojega Linguariuma na Krasu, v regiji, kjer nobenega nisem poznala in kjer nihče ni poznal mene. Tako sem spet vzela v roke nekoč prebrane knjige o pod-jetništvu in v knjigi Recommended: How to Sell Through Networking and Referrals (Financial Times Series), avtorja Andyja Lopate, prebrala tudi nekaj vrstic o BNI-ju. Takoj sem na spletu poiskala sebi najbližjo skupino BNI in našla informacije o podjetniški skupini BNI Sinergija, ki se je ravno ustvarjala na območju Občine Hrpelje - Kozina. Naslednji teden sem že bila na spoznavnem sestanku in prosila za članstvo takoj potem, ko sem spoznala njeno že obstoječo ekipo in zaznala nje-no dinamično in navdihujoče vzdušje. BNI zame pomeni bodisi mreženje in ustvarjanje novih poslovnih priložnosti bodisi prijateljsko jutranjo kavo. Zgo-dnje vstajanje, predstavljanje svojega podjetja, pomaganje drugim članom in druženje z njimi že od samega za-četka dojemam kot stil življenja, ne pa kot dolžnost. Nenazadnje, še enkrat se mi potrjuje dejstvo, da priporočilo sodi med najbolj učinkovite načine pridobi-vanja novih strank.«Za več informacij o novi skupini BNI:

Tea Pozar, LINGUARIUM Tea Pozar s. p., e: teapozar@gmail.com, t: 030 337 728

Ustanovni člani nove skupine BNI Si-nergija vljudno vabijo vse podjetni-ke, ki si želite razširiti svoje kontaktne mreže, ki si želite več novih strank in novih poslov, da se jim pridružite na enem od njihovih rednih tedenskih se-stankov ter sami preverite sistem BNI. Ustanovni člani so že arhitekt, grad-binec, steklar, slikopleskar, strojni in-štalater, računovodja, zavarovalničar, strokovnjakinja za zdravo prehrano in wellness, life coach, zobozdravnik, or-ganizatorka komunikacijskih rešitev in prevajalska agencija. Iščejo pa še odve-tnika, fotografa, restavracijo/catering, pisarniški material, cvetličarstvo, po-tovalno agencijo, osebnega trenerja, IT storitve, mizarja, parketarja, ne-premičninskega agenta, keramičarja, upravnika stavb, čistilni servis, grafič-nega oblikovalca, tiskarja ter kozme-tični in frizerski salon, saj imajo veliko priložnosti, da jim lahko predajo nove posle. Zainteresirani podjetniki se lahko brez obveznosti udeležite sestanka skupine in se sami prepričate, kako lahko v ekipi podjetnikov tudi sami pridobivate nove posle in podjetniško rastete. Več infor-macij dobite na www.bni-slovenia.com ali pa kontaktirajte podjetnico Marjeto Trobiš, Geonep d.o.o., dolgoletno čla-nico ljubljanske skupine BNI Mosto-vi in vodjo nove podjetniške skupine, na e: marjeta@bni-slovenia.com in t: 031 442 418.

Mladež Brkinov, Čičarije, Istre, Malega in Velikega Krasa, mladež od Tater do Krvavega Potoka, Lipice in Lokve, Vremske doline, Podgorja … tja do Dekanov si je pred 67 leti nabirala znanje v Hrpeljah. Življenje tedaj in danes? Težko primerljivo. To smo med druženjem in kramljanjem delno spoznali tudi ob prebiranju brošurice, ki nam jo je poslala Občina Hrpelje - Kozina.

SPOMINI NE ZBLEDIJO

14 | MED LJUDMI | MAREC 2019 MAREC 2019 | MED LJUDMI | 15

Oddaja Dobro jutro v RodikuLetos smo v naši občini že drugič go-stili ekipo oddaje Dobro jutro, z gospo Marijo Merljak. Tokrat smo se zbrali na Domačiji Linč v Rodiku in »zakuhali« pravo »Mineštrado«. Turistični in go-stinski ponudniki so v kotlih kuhali raz-lične domače mineštre, jote in ječmen – vsak je bil malo drugačen, saj veste, vsaka gospodinja ima svojo skrivnost. Poleg Domačije Linč so se predstavili še: Turistično društvo Rodik, Gostilna Race iz Rodika, Čebelarstvo Bernetič, Dobra hiša zdravja Čičarija, Turistično društvo Dimnice iz Slivja, Sadjarska kmetija Pe-čar, ŠKTD Zveza Ocizla in Občina Hrpe-lje - Kozina.Kljub mrzlim zimskim temperaturam in snegu sta nas ogrela glasba izpod prstov Brkinske godbe 2000 in krožnik vroče mineštre iz kotla. Za sodelovanje se za-hvaljujemo vsem, ki so kakorkoli poma-gali pri ustvarjanju oddaje ter zastopali našo občino in svojo ponudbo. Andrejka Cunjac

Štajerc v BrkinihSlovenski kulturni praznik smo popestrili z ogle-dom veseloigre Štajerc v Ljubljani. Partljičevo igro so v Kulturnem domu Hrpelje zaigrali amaterski igralci dramske sekcije KUD Štefan Romih iz Čre-šnjevca pri Slovenski Bistrici. K nam so prišli na povabilo gledališke skupine iz Rodika. Naredili bomo nekakšno zamenjavo, oni so se s svojo igro predstavili v naših krajih, mi se bomo z našo predstavili pri njih.Iz Štajerske so prinesli ogromno energije, ki se je odražala tudi na odru. Nasmejali so nas do solz. Skozi igro je bilo videti štajerski temperament, sku-paj s člani rodiške gledališke skupine in ostalimi Ro-dičani pa smo tudi dokazali, da energije ne manjka prav nikomur. Po končani predstavi smo se namreč družili v vaškem domu v Rodiku in ugotovili skupne talente – igralske, pevske, glasbene, pivske in plesne.»Te pa že komaj čakamo, da bomo talente, ki niti niso tak skriti, spet fsi vkup oživlali.«Za gledališko skupino Rodik, Valerija Pučko

Zahvala gre predvsem Občini Hrpelje - Kozina, da nam je velikodušno odstopila oder, hišniku Bojanu Mahniču, ki je cel dan preživel v kulturnem domu in skrbel za goste. Hvala Rodičanom za pomoč pri pogostitvi in predvsem hvala vsem gledalcem, ki ste si vzeli čas in z aplavzom nagradili njihovo delo. Za-upali so nam, da smo bili super občinstvo!

TRST V FOKUSU FOTOGRAFOVDo zadnjega kotička sredi tedna (16. januarja) napolnjena srednja dvorana Kosovelovega doma v Sežani je dokaz, da je tema o Trstu še vedno zanimiva in aktualna. Že na 12. po-govornem večeru »Divača – mesto nad Reko« oktobra 2012 je bil Trst aktualna tema, ki je v Muzej slovenskih filmskih igralcev v Divačo privabil veliko število obiskovalcev z dve-ma pomembnima gostoma. Takrat je pomorščak, razisko-valec, publicist in domoljub Bruno Volpi Lisjak predaval o pomorski tradiciji Trsta, ki temelji na starem in novem pri-stanišču ter ladjedelništvu z avstro-ogrsko in kasneje tržaško zavarovalnico Lloyd. S Trstom so povezane tudi Škocjanske jame, kjer je pionirsko delo raziskovanja opravil kot avstrijski zakladnik v Trstu Anton Handke, po rodu iz češke Šlezije, in o njem je takrat spregovoril prvi direktor Parka Škocjanske jame Albin Debevec. Pogovorni večeri »Mesto nad reko«, ki potekajo že deseto leto in imajo domovinsko pravico v Divači ter jih vodi idejni in duhovni oče, divaški arhitekt Stojan Lipolt, so v sežanskem Kosovelovem domu zabeležili že 31. številko in popeljali za-res veliko obiskovalcev na prijetno popotovanje po bogati zgodovini Trsta. Tokratni večer je nosil naslov »Trst v fokusu fotografov« in tako je bila rdeča nit prav Trst kot »italijansko mesto z avstrijsko zgodovino na slovenski zemlji«, ki postaja predmet intenzivnih interdisciplinarnih preučevanj. Uvodo-ma je zbrane pozdravil koordinator programov sežanskega Kosovelovega doma David Terčon, nakar je vajeti prevzel Stojan Lipolt, v nadaljevanju pa sta prečudovit večer kroji-la še Jadran Čeh, sežanski fotograf in dolgoletni predsednik Foto kluba Žarek iz Sežane, in Franco Cossutta, ladjedelski inženir iz Trsta.Lipolt je uvodoma predstavil Trst kot zanimivo zgodovinsko mesto skozi oči arhitekta ter kako so fenomen najsevernejše-ga jadranskega pristanišča pretanjeno interpretirali nekateri tržaški fotografi in fotografi ameriškega časopisa Life. Ob fo-tografijah je predstavil Trst kot posebnost na svetu z veliča-stno arhitekturo, ki se je še posebej razcvetela v času Marije Terezije in je kot mesto, oplemeniteno z izkušnjami globalnih

pomorskih povezav, tvorno vplivalo tudi na identiteto Krasa. Pripravil je izbor fotografij Trsta, ki so jih posneli nekateri tr-žaški fotografi, kot so: Marco Senn (s čudovito serijo fotogra-fij Trsta v megli), Veno Pilon (fotografiral je ljudi s podeželja, ki so Trst zalagali s sadjem, jajci, mlekom in drugimi kmeč-kimi pridelki ter opravljali težaška dela), Francesco Penco je fotografiral glamur salonov na ladjah ter dokumentiral ra-zvoj pristanišča in utrip tržaških ulic, prehod Trsta leta 1918 Italiji ...), Edi Šelhaus (dokumentarne fotografije škedenjske tragedije leta 1946), Ervin Skalamera s fotografijami sodob-nega Trsta ter Mario Magajna (fotografije mlekaric in raznih palač z arhitekturnimi lepotami). Dvourno druženje je sklenila predstavitev ladjedelstva in po-morske tradicije Trst, o kateri je ob fotografijah spregovoril ladjedelski inženir Franco Cossutta, ki je skupaj z Brunom Volpijem Lisjakom leta 2016 prejel medaljo predsednika Bo-ruta Pahorja za zasluge pri razkrivanju pomena ribištva in pomorstva za slovensko zgodovino Tržaškega zaliva ter pri gradnji in delovanju Ribiškega muzeja tržaškega Primorja v Križu pri Trstu.Večer so zaključili s predstavitvijo Maksimiljana I., mehiške-ga cesarja in brata Franca Jožefa, njegove tragične usode ter še danes vidne sledove njegovih vizionarskih urbanističnih urejanj po vzoru dunajskega Ringa in pariških Elizejskih po-ljan v mehiški prestolnici Ciudad de Mexico.Olga Knez

POHVALA VAŠČANOM HOTIČNE IN GRAJA ZA VSE TISTE, KI SMETIJO V januarju je bila izpeljana ponovna čistilna akcija gmajne ob vasi Hotična. Na žalost smo se morali vaščani Hotične zbrati za čiščenje že zaprtega odlagališča. Zopet so se na-brali strupeni odpadki, kot so: azbestna kritina, zažgano motorno olje, gume in podobno. Vaščani Hotične in ljubi-telji narave naprošamo vse, ki bi se jim utrnila misel, da bi podobne odpadke pripeljali na omenjeno počiščeno zeleno površino, naj počakajo na zbiralno akcijo kosovnih odpad-kov in jih brezplačno odložijo na skupna zbirališča.  NA OBROBJU VASI HOTIČNA JE PREPOVEDANO KA-KRŠNOKOLI ODLAGANJE ODPADKOV! MOREBITNE-GA OČIVIDCA, KI BO POSREDOVAL UTEMELJENE INFORMACIJE O KRŠITELJIH, BOMO V VASI VESELI

IN GA SPREJELI ODPRTIH ROK IN UŠES.  Vsi skupaj lahko naredimo, da bodo naši zanam-ci dihali svež in čist zrak, kot ga poznamo mi. Ines Ivančič

MAREC 2019 | MED LJUDMI | 17

KROŽNA BOŽIČNICA … v župniji Hrpelje - Kozina se je letos odvila v Rodiku. Rodiški Cerkveni pevski zbor je poleg dveh domačih pevskih zasedb gostil Cerkveni moški pevski zbor Golob iz župnije Hrenovice in Cerkveni pevski zbor iz župnije Podgrad, ki sta v tem letu obhajala okrogli obletnici delo-vanja.

Hrenovški pevci so pod vodstvom Bogdana Debevca izvedli Trubarjevo Ta staro božično pejsen v Močnikovi priredbi. Skladba spada v glasbeno zapuščino slovenskih reformator-jev, v 16. stoletje, ko smo se Slovenci komaj zavedali svojega jezika. Cerkveni pevski zbor iz Podgrada pa je pod vodstvom Stanka Čeha izvedel Terčeljevo V daljavi zvonijo božični zvonovi, Ačkovo Počivaj milo detece in sklenil s Prišla je lepa svetla noč.Poleg Cerkvenega pevskega zbora Rodik pod vodstvom Edija Raceta sta nastopila še dva zbora, ki delujeta na tem območju. Andre-ja Tomažič Hrvatin je za Moški pevski zbor Slavnik iz Hrpelj izbrala Kimovčevo Že zora se dela, vipavsko ljudsko O, jaslice borne in Božje dete, ki so ju izvedli v priredbi. Revijo je zaokrožil nastop Cerkvenega pevskega zbo-ra iz Brezovice, ki ga vodi Bogdana Hrvatin, pri orglah pa spremlja Urška Vitez. Za njihov nastop je Andreja T. Hrvatin priredila Ko so pastirji in Srce mi poje pesem. Okrepljeni z mladimi birmankami so ob spremljavi Nika Čuka in Martina Šiškoviča sklenili s Černeje-vo Sveta rojeva se noč.V navezavi na Trubarjev verz Kakor sonce skuz glaš gre, glaš se ne razbije, v glihi viži ro-jen je Jezus od Marije, ki s preprostimi in lepi-mi besedami govori o Marijinem devištvu in Jezusovem rojstvu, je župnik Niko Čuk vsem poslušalcem zaželel, da bi imeli vse leto srce odprto za Jezusa in njegovo odrešenje, saj je on Emanuel, Bog z nami.Jana Barba

Ksenija in Martin iz rodiške Gostilne Mahorčič sta moj-stra kulinarike, znana tako v Sloveniji kot na tujem, poleg tega pa sta tudi člana mednarodnega združenja mladih gostincev JRE – Jeunes Restaurateurs. Povabljena sta bila na Maldive, kjer sta v ekskluzivnem letovišču Dia-monds Resorts predstavila svoje kulinarične mojstrovine na dogodku »Dining with the Stars« (Večerja z zvezdami), na katerem je sodelovalo 53 evropskih chefov. Dogodek je bil razdeljen na tri večere. Prvi večer je potekalo kuhanje v živo ali »Show Cooking«, kjer so njune jedi postregli vsem gostom letovišča. Na drugem večeru so njuno 5-hodno gala večerjo postregli gostom vile Water Villa, tretji večer pa je bil »Chef 's Table« (Chefova miza), kjer sta jedi pri-pravljala neposredno pred gosti v restavraciji.

O Kseniji so organizatorji zapisali:»Ksenija vodi družinsko gostilno Gostilna Mahorčič v regiji z bogato kulinarično tradicijo. Njena kuhinja pripoveduje zgodbo malih pridelovalcev in proizvajalcev iz lokalnega okolja. Njen kuharski slog izvrstno predstavlja domačo re-gijo in tradicije, pri čemer Ksenija uporablja tudi sodobne prijeme. Želi si, da bi njena filozofija nekoč postala tradici-onalna vrednota.«

Ksenija in Martin o kuharski dogodivščini na Maldivih: Za »Show Cooking« sva si izbrala sladico, pripravljala sva jo za 100 ljudi. Poimenovala sva jo »Sweet Athuruga Island«. Na krožniku sva jo predstavila v formah otoka in morja, in sicer:morski valovi iz ganacha mlečne čokolade, pesek iz drobljenca lešnikov, morska spužva iz kakava in črnega sezama, vegetacija na otoku pa iz kokosovega sladoleda, tekočega gela manga in pasijonke ter meringe roza vrtnice, ki je nacionalna roža Maldivov.Za naslednji večer je bilo treba pripraviti 5-hodno gala večerjo za 60 ljudi. Tu sva predstavila najino kuhinjo in s seboj prinesla teritorialne sestavine, ki sva jih združila s sestavinami, ki sva jih dobila na otoku. Domače dobrote so bile: sir Jamar iz kme-tije Zidarič, pikantni chutney Mmmm Beatrice Vojke in Jurija Clemenza iz Tomaja, Rujeva jabolčna omaka Vidane in Petra Patajca, dimljeno oljčno olje in pomarančno olje s Kmetije Jenko, piranski solni cvet, Foggy tartufi, sušeno brkinsko sadje … Seveda sva želela vzeti še več svojih živil s seboj, a sva bila omejena s težo, alkohol pa je žal v državo prepovedano vnašati.Na tretjem večeru »Chef ’s Table« pa sva pripravila štiri jedi za 16 gostov. Jedi sva kuhala in predstavljala pred njimi. Z gosti sva spregovorila o naši mali Sloveniji in vseh njenih narav-nogeografskih lepotah, o tem, da je kulinarična destinacija, o naših vinih, Krasu in Brkinih, o brinjevcu, ki ga bodo lahko okušali ob obisku …Na vseh treh dogodkih so bili gostje tako navdušeni, da sva po večerji morala deliti objeme. Vse goste sva osebno povabila v Slovenijo in seveda k nama v gostilno, saj še nihče od njih ni bil v Sloveniji. Večina so bili Italijani, Angleži, Američani …Za naju je bilo to gostovanje izziv in zelo lepa izkušnja.Uredila Nives Mahne Čehovin

ČESTITKE!

ŠKERJANČEVA NAGRADA SANDRI RIJAVECV sredo, 6. februarja 2019, je v Slovenski filharmo-niji potekala podelitev Škerjančevih nagrad, pri-znanj in diplom, ki jo je prejela tudi saksofonistka Sandra Rijavec. Škerjančeva nagrada je diploma, ki jo podeljuje Konservatorij za glasbo in balet v Lju-bljani glasbenikom za izjemne študijske uspehe in zasluge pri uveljavljanju šole.Sandra je svojo glasbeno pot začela v Glasbeni šoli Sežana, kjer je s sedmimi leti pričela igrati sakso-fon pri prof. Sandiju Vrabcu. Njeni prvi koraki v svet glasbe so bili zelo uspešni, saj je že kot mlada glasbenica kazala izjemno nadarjenost in voljo do igranja. Svoje glasbe-no izobraževanje je nadaljevala v razredu prof. Nikole Bursach, ki ga je nasledil prof. Gianfranco Stancich. Pod njegovim okriljem se je Sandra leta 2010 udeležila svojega prvega tekmovanja Temsig ter prejela zlato plaketo in 3. nagrado. Glasbeno šolo je zaključila v Kopru pri prof. Mitji Žerjalu, s katerim sta se prav tako redno udeleževala državnih in medna-rodnih tekmovanj, kot sta Emona in Svirel. Ena izmed odmevnejših na-grad, ki jih je prejela pod njegovim mentorstvom, je 1. nagrada in naziv Laureat na tekmovanju Davorin Jenko v Beogradu (2015). Velika želja in strast po muziciranju sta jo popeljala do Konservatorija za glasbo in balet v Ljubljani, kjer trenutno obiskuje 4. letnik umetniške gimnazije v razre-du Oskarja Laznika. Že vrsto let žanje največje uspehe tako doma kot v tujini. V času šolanja na srednji glasbeni šoli je dosegla mnoge odmev-ne uspehe, kot so Zlata plaketa in 3. nagrada na državnem tekmovanju Temsig leta 2016, 1. nagrada na mednarodnem tekmovanju za klasični saksofon v Lübecku (Nemčija) in 1. nagrada – absolutnih 100 točk ter naziv Laureat na mednarodnem tekmovanju Davorin Jenko v Beogradu. Sandra je zmagovalka mednarodnega tekmovanja Emona 2018, kjer je tekmovala v konkurenci 41 pihalcev. Redno nastopa s svojo komorno skupino Saxplode, ki deluje že od leta 2016. Aprila 2017 so se udeleži-li 9. mednarodnega tekmovanja Svirel, kjer so za svoj nastop prejeli 100 točk in postali absolutni zmagovalci v kategoriji komornih sestavov. Na-stopili so tudi na zaključnem koncertu »Ten of the Best«, ki ga je posnela RTV Slovenija. Več-krat se je pokazala in izkazala tudi kot izvrstna solistka v orkestrih. Za 5 let članstva v orkestru je prejela bronasto Gallusovo priznanje, ki ga podeljuje JSKD.Poleg koncertiranja na domačih odrih je Sandra julija 2018 s skupino Saxplode nastopila na 18. Svetovnem kongresu za saksofon v Zagrebu in krstno izvedla novodobno skladbo francoskega skladatelja. Svoje znanje je izpopolnjevala na mojstrskih tečajih in seminarjih pri svetovno znanih profesorjih, kot so Jean Denis Michat, Daniel Gauthier, Claude Delangle, Simon Diricq, Christian Wirth in drugi. Njene očar-ljive interpretacije in tehnične spretnosti so pritegnile veliko pozornost tako doma kot tujini, kjer redno koncertira s komorno skupino Saxplode ali kot solistka.N. N.

16 | MED LJUDMI | MAREC 2019

GOSTILNA MAHORČIČ IZ RODIKA NA PRESTIŽNEM DOGODKU NA MALDIVIH!

Godbeniki in upravni odbor

Društva Brkinska godba 2000 ob izjemnem dosežku iskreno čestitamo naši San-

dri in ji želimo še veliko uspehov na glasbenem

področju!

18 | MED LJUDMI | MAREC 2019 MAREC 2019 | MED LJUDMI | 19

Počastili Ubalda VrabcaOb 27-letnici smrti so se v Rodiku poklonili veliki ustvarjalni primorski osebnosti, skladatelju, zborovod-ji in kulturnemu delavcu Ubaldu Vrabcu. Najprej so se zbrali pri maši, ki jo je ob somaševanju žu-pnika Nika Čuka vodil Klemen Zalar iz Trsta. Mašo je pod vodstvom Alenke Cergol in ob orgelski spremljavi Tomaža Simčiča pel združeni zbor ZCPZ iz Trsta. Zbor je do lanskega leta, več desetletij vodil Edi Race, prijateljske vezi s skladateljem pa so botrovale odločitvi, da za zadnje počivališče izbere Rodik.Majda Cibic se je v imenu ZCPZ spominjala umetnikove osebnosti in njegovega opusa. Poudarila je Vrabčev odziv na II. Vatikanski koncil, ko se je posvetil komponiranju maš, da bi verno ljudstvo lahko sodelovalo v slovenskem jeziku. Leta 1974 nastane maša za ljudsko petje in kasneje tudi za zbor. Ob tem je še spomnila na ponatis njegovih ljudskih nabožnih pesmi, ki jih je pod okriljem ZCPZ ure-dil Janko Ban. Cibičeva je nagovor sklenila, da se ZCPZ zaveda dolžnosti prenašanja njegove zapuščine rodovom prihodnosti in bodo tako kot že 27 let nadaljevali s temi srečanji, na katerih lahko izrazijo hvaležnost do velikega moža, ki je iskal lepoto v harmoniji srca in duše ter na vsakem koraku opozarjal na nujnost ohranjanja narodne in glasbene identitete.Sledil je obisk skladateljevega groba in poklon s pesmijo in molitvijo. Pri grobu je spregovorila Maja Lapornik v imenu Sveta slovenskih organizacij (SSO) iz Trsta. Pou-darila je, da spomin na skladatelja živi, njegova zapuščina pa nagovarja. Bil je zazrt v pravico do slovenske besede, občutljiv do ljudi na robu in velik zagovornik demokra-cije. Njegova glasba je resnična, neizumetničena. Njegove skladbe, tako posvetne kot nabožne, pojejo vsi, kar je ve-lika dediščina. Jana Barba

Koncert kraško-brkinskih godb in mažoretkiz Povirja za kulturni praznikČe je bila za Martinov koncert v Kobjeglavi burja moč-nejša in je tisto novembrsko soboto vzela elektriko, pa se tokrat nismo dali presenetiti – doživeli smo prijeten kon-cert v počastitev kulturnega praznika. V soboto so nam v vaškem domu v Kobjeglavi zaigrale štiri kraško-brkinske godbe, ob njihovi glasbi pa so premierno zakorakale in zavrtele svoje palice tudi mažoretke iz Po-virja. Vse to so nam ob slovenskem kulturnem prazniku pripravili JSKD – območna izpostava Sežana v sodelovanju in ob podpori vseh štirih občin, z gostoljubjem Kulturnega društva Kraški slavček in domačega pihalnega orkestra iz Komna. Polno dvorano obiskovalcev je nagovoril župan mag. Erik Modic, prireditev pa je povezovala Kristina Furlan. Kon-cert so pričeli godbeniki iz Kraške pihalne godbe Sežana, ki jih že več kot 25 let vodi Ivo Bašič, profesor na Glasbeni šoli Sežana, iz katere izhajajo tudi člani in članice Kraške godbe. Pri zadnji skladbi so se jim pridružile še mažoretke iz Povirja, skupina senior pod vodstvom mentorice Polone Šekinc. PO Divača, ki je koncert nadaljeval pod vodstvom novega dirigenta Mitje Tavčarja (ta je orkester prevzel lani septembra), je najstarejši pihalni orkester na Krasu in v Br-kinih. Orkester deluje že od leta 1955, med njimi pa so še danes člani, ki v njem igrajo že od ustanovitve. V zadnjem času se jim je pridružilo kar nekaj mladih godbenikov in godbenic. Tudi z njimi so se zavrtele mažoretke iz Povirja, skupina kadeti 2, ki vneto trenira pod vodstvom Ane Čok. Brkinska godba 2000 je pod vodstvom Tomaža Škamperleta vsem v dvorani pognala kri po žilah z ognjevito brazilsko skladbo in argentinskim tangom. Oči obiskovalcev pa so bile uprte v odlično saksofonistko Sandro Rijavec, ki je pred kratkim prejela Škerjančevo nagrado za odlične študijske dosežke, ki jo podeljuje Srednja glasbena in baletna šola v Ljubljani. Napeto smo prisluhnili tudi ostalima skladbama, ki sta na prizorišče privabili kadetinje 1, skupino mlajših mažoretk pod vodstvom Diane Skok. Za konec smo pri-sluhnili še Pihalnemu orkestru Komen, ki ga že nekaj let uspešno vodi Matija Tavčar. Lani so si v najzahtevnejši ka-tegoriji pihalnih orkestrov priigrali zlato v avstrijskem Sc-hladmingu. Tokrat so iz širokega repertoarja poleg ostalih skladb izbrali še tri ruske plese, pri katerih so se jim pridru-žile junior mažoretke pod vodstvom Polone Šekinc. Kon-

Praznovanje sv. Antona v župniji Hrpelje - KozinaŽupnija Hrpelje - Kozina s 1. 1. 2018 zaobjema tudi pridružene župnije Slivje, Brezovica, Klanec in Rodik, vse skupaj pa so zaupa-ne v varstvo sv. Antonu Puščavniku. Zato je bila letošnja Antono-va nedelja še posebej slovesna. Tega dne je bilo bogoslužje samo v župnijski cerkvi, zato da smo se lahko pri oltarju srečali verniki iz vseh pridruženih župnij. Somaševala sta župnik Niko Čuk in du-hovni pomočnik Vid Premrl. Slovesno mašo je prepeval cerkveni pevski zbor iz Brezovice, ki ga vodi Bogdana Hrvatin, pri orglah pa spremlja Urška Vitez. Božjo besedo sta prebrali bralki iz Hrpelj in Brezovice, darove pa so k oltarju prinesli birmanci.Župnik Niko je aktualiziral evangelij o spremenitvi vode v vino v Kani Galilejski. Spodbudil nas je, naj tudi doma k domači mizi po-vabimo Jezusa, tako kot ga je v Kani ženin povabil na svojo gostijo. Zaželel nam je, naj bodo naša srca odprta za Jezusa in njegove darove, tako kot so bili služabniki na gostiji odprti za Marijino naročilo: »Kar koli vam reče, storite.« Poudaril je še, da je naša žu-pnija ena Cerkev, ki se zbira ob oltarju, da bi od Jezusa prejeli tisto, kar nam manjka. Župnijo pa sestavljajo tudi tisti, ki jih pri maši ne srečujemo, a so vključeni v molitve. Spodbudil je k obisku maš, ko je poudaril, da kdor redno obiskuje bogoslužje in pripravljen pristopa k svetemu obhajilu, prejema obilje božjih milosti, ki jih potrebuje za življenje. Po maši je sledilo prijetno druženje v župnišču na Reški cesti. Ob tej priložnosti je župnik blagoslovil nove pridobitve, prvo fazo ureditve bivalnega prostora in vzpostavitev centralnega ogrevanja.Jana Barba

BAZOVICA V OBJEMU NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINEKnjigo z zgornjim naslovom so nam v Knjižnici Kozina podrobneje predstavili avtor dr. Stanislav Renčelj, pogovor je vodil Vladimir Vodopivec, sodelovala pa sta še Aleksander Žagar iz Agrarne skupnosti in Anastazija Purič iz Didak-tičnega centra. Veliko zaslugo pri izdaji je imel tudi gost Vojko Ražem, domačin, ki je obnovil preko trideset pastirskih hišk, ki so del kulturne krajine. Bazovica je »zamejska«, vendar ima veliko skupnega s slovenskimi vasmi v okolici. Do-mačini namenjajo pozornost ohranjanju ledinskih in domačih hišnih imen ter delov vasi, ohranjanju spomenikov, jezika in tudi društvenega življenja. Razvila se je živinoreja in dr. Renčelj je eden tistih, ki je v knjižici zapisal pričevanja še živečih mlekaric in pomen trgovske poti skozi kraj, s čimer je kraju nedvomno pridodal posebno vrednost. Knjižica je na voljo tudi v krajevni knjižnici in v njej o povedanem izveste veliko več. Patricija Dodič, foto: Rafael Vončina

cert so zaključili z Radetzskym maršom, ki so ga namenili pred kratkim preminulima prijateljema, ki ju ni bilo z nami, pa bi si tega vsi zelo želeli. Da so vse godbe delovne in njihovi nastopi zelo uspešni, imajo velike zasluge predsedniki društev, ki iz ozadja po-žrtvovalno skrbijo za njihovo delo in jim omogočajo kar najboljše pogoje za glasbeno ustvarjanje. Zato se je Vladi-slava Navotnik, vodja JSKD OI Sežana, tudi njim zahvalila za njihov velik prispevek k uspešni godbeniški dejavnosti na Krasu in v Brkinih.Vladislava Navotnik Da nam je bilo na januarski pravljično-ustvarjalni

urici zares zelo zelo prijetno pravljično, je poskrbela Andreja Lenassi s pravljico o namizni lučki in punčki, ki sta skupaj prepotovali svet. Pravljica se je dogajala v popolni temi in bralčki palčki so tako pridno po-slušali o različnih deželah, da smo se odločili, da pra-vljico spet pričaramo najprej februarja z Niko Solce in njeno Palčico, v marcu pa bomo gostili lutkarje iz Vrem. Prisrčno vabljeni v našo pravljično knjižnico, kjer je tako lepo, da bi skoraj domov ne šli. Patricija Dodič, foto: Patricija Dodič

VabiloPostno predavanje p. Vilija Lovšeta z naslovom »Grešni kozel in svoboda« bo v župnišču v Hr-peljah 21. 3. 2019 ob 19. uri (po maši).Dekanijsko srečanje cerkvenih pevskih zborov bo v Slivju 31. 3. 2019 ob 16. uri.Vabljeni!

LUČ

KA

MAREC 2019 | ŠPORT | 2120 | MED LJUDMI | MAREC 2019

Veteranske in domoljubne organizacije, članice koordinacije ve-teranskih in domoljubnih organizacij Slovenije (KoDVOS) so v zvezi s prireditvijo pri BAZOVICI ob dnevu spomina 10. febru-arja 2019 sprejele

IZJAVO SLOVENSKI IN MEDNARODNI JAVNOSTITragični dogodki v obdobju fa-šizma, med drugo svetovno voj-no in po njej, ki sta jih na svoji koži zelo občutila slovenski in italijanski narod, nam morajo biti poduk in vodilo v poglablja-nju vrednot, ki povezujejo in utrjujejo prijateljstvo med sose-dnjima narodoma. Vse žrtve in trpljenje obžalujemo. Prav zara-di spoštljivega spomina nanje pa ne bi smeli dovoliti, da se ta tragična dogajanja med drugo svetovno vojno in po njej oce-njujejo in spominjajo iztrgano iz okoliščin tistega časa in brez upoštevanja sosledja zgodovin-skih dogajanj, ki imajo korenine v letih po prvi svetovni vojni, v obdobju fašizma in v času dru-ge svetovne vojne. Prav v tem obdobju je potekalo zatiranje in preganjanje primorskih Sloven-cev, hkrati pa tudi njihov ekso-dus s ciljem, da bi na italijanski vzhodni meji ustvarili etnično čisto ozemlje. Cena, ki smo jo plačali zlasti Slovenci in Hrvati, je bila zelo visoka.Zaradi tega nas dogodki in izja-ve, do katerih je prišlo ob obele-žitvi dneva spomina na fojbe na italijanski strani meje, navdaja-jo z začudenjem in zaskrbljeno-stjo pa tudi s strahom. Na njih je bil potegnjen enačaj med Au-schwitzem in žrtvami genocida ter protiitalijanskega sovraštva v fojbah, med komunizmom in nacizmom (fašizma niso niti omenjali), med otroškimi žrtva-mi v fojbah (doslej nepoznani-mi) in v nacističnih koncentra-cijskih taboriščih, kot da ni bilo prej nobenega fašističnega zati-ranja, mučenja, izgona, kratenja temeljnih človečanskih pravic, zanikanja narodnega obstoja in dostojanstva okupiranih in po Rapallu v italijansko državo vključenih sto tisoč slovenskih in hrvaških prebivalcev. Vemo, da doslej italijanska dr-

žava ni bila pripravljena sprejeti in objaviti niti poročila z ugoto-vitvami zgodovinarjev obeh dr-žav o odnosih med narodoma ter jih upoštevati. Namesto tega poslušamo očitke o ideološki omejenosti tega ljudstva (v šti-ridesetih letih smo poslušali o »prekletem plemenu«) ter vzkli-kanja italijanski Istri in Dalma-ciji, kar je bilo kasneje uteme-ljeno kot želja posredovati »le sporočilo o miru«! Žal se ne moremo ob tem znebi-ti primerjave s podobnimi zah-tevami v nekem drugem času o Jadranu kot »mare nostrum« in o (vseh) njegovih obalah, ki bi naj zaokrožile smer in obseg vpliva takrat ponovno porajajo-čega se imperija.Zato smo odločno proti takim zlonamernim poenostavitvam in zlorabam zgodovine. S svo-jim delovanjem si bomo še nadalje prizadevali, da se tudi znotraj EU taka in podobna de-janja opustijo in onemogočijo, ker nimajo ničesar skupnega z razmerji med enakopravnimi narodi.ZVEZA DRUŠTEV GENERALA MAISTRA, predsednik mag. Milan Lovrenčič DRUŠTVO TIGR PRIMORSKE, predsednik dr. Savin JoganZVEZA ZDRUŽENJ BORCEV ZA VRE-DNOTE NOB, predsednik dr. Tit TurnšekZVEZA VETARANOV VOJNE ZA SLOVE-NIJO, predsednik gen. major Ladislav LipičZVEZA POLICIJSKIH VETERANSKIH DRUŠTEV SEVER, predsednik dr. Tomaž ČasZVEZA SLOVENSKIH ČASTNIKOV, predsednik gen. major dr. Alojz ŠteinerZVEZA DRUŠTEV VOJNIH INVALIDOV SLOVENIJE, predsednik Janez PodržajZVEZA DRUŠTEV IN KLUBOV MORiS, predsednik Peter VašZVEZA DRUŠTEV CIVILNIH INVALIDOV VOJN SLOVENIJE, predsednik mag. Adolf Videnšek Ljubljana, 13. 2. 2019

ŠPORTČESTITKE!

ČLANI DIVAŠKEGA KARATE KLUBA BUSHI ODLIČNI NA DRŽAVNEM PRVENSTVUObjavljamo njihove uspehe, obenem pa smo jim postavili nekaj vprašanj, da jih pobliže spoznamo.

Državno prvenstvo je nekaj posebnega med tekmovanji, saj se na njem pomerijo najboljši iz vse Slovenije. Kaj je tebi pomenil nastop na tekmovanju? Žan Benčič: »Spoznal sem, da sem v karateju res dober.« Eneja Kocjančič: »Všeč mi je, da sem se družila s prijatelji in da sem se na tekmovanju potrudila. To mi je veliko pomenilo.«Veronika Cetin: »Na tekmovanju pokažeš, kaj znaš in zmoreš. Nastop in zmaga na tekmovanju mi pomenita veliko. Z zmago in nazivom državna prvakinja v svoji kategoriji sem dokazala, da sta moj trud in delo na treningih poplačana. Dokazala sem, da zmorem veliko. Tekmovanje na takih tekmah je dokaz, da se trudiš za nek cilj – in ta cilj sem v nedeljo tudi dosegla.«Pia Miklavec: »Karate treniram dve leti in pol. Že v prvem letu sem se začela udeleževati pokalnih tekmovanj. Na tekmovanjih sem srečevala tekmovalke iz cele Slovenije. Državno prvenstvo je nekaj posebnega, saj se tega tekmovanja udeležijo vse naj-boljše tekmovalke iz cele naše države. Pred tekmovanjem sem bila zelo napeta in živčna, saj sem bila na zadnji pokalni tekmi prva in ta rezultat sem želela potrditi tudi na državnem prven-stvu. Zelo zelo vesela sem, da sem postala državna prvakinja za leto 2019 v svoji kategoriji.«Tom Miklavec: »Karate treniram šele pol leta. Po dveh me-secih treninga sem se udeležil prve pokalne tekme, kjer sem se srečal s tekmovalci iz drugih klubov, ki trenirajo najmanj eno leto več kot jaz. To je bila moja druga tekma, močno sem se potrudil in vesel sem, da sem dosegel drugo mesto. Zelo sem tudi vesel, da smo v skupinski kati z mojimi prijatelji iz kluba postali državni prvaki.«Metka Žerjal: »Vedno mi je v čast zastopati naš klub. Letošnje državno prvenstvo je bilo moje prvo po dveh letih, zato mogoče nisem ciljala tako visoko, saj vem, da me čaka še dosti trenin-gov, da pridem na tak nivo, na katerem sem bila prej. Vendar pa je vsaka tekma nova izkušnja in nova priložnost za dober rezultat in napredovanje. Potrudila sem sem po najboljših mo-čeh. Sicer vem, da sem zmožna še boljšega rezultata, a sem bila prav tako zelo zadovoljna.«Staš Korva: »Pomeni mi nekakšno potrditev za celoletni trud in treninge.«

Vemo, da je treba za vsak dober rezultat trdo delati in vztrajati. Kaj se tebi zdi, da je najbolj pomembno za dober uspeh? Žan Benčič: »Vztrajnost in treningi.«Eneja Kocjančič: »Čeprav ni nujno, da dobiš medaljo, je naj-pomembnejše, da daš vse od sebe.«Veronika Cetin: »Zdi se mi, da za dober uspeh potrebuješ veliko truda, zagnanosti, vztrajnosti ter voljo in željo za neko stvar. Sicer pa uspeh ni najpomembnejši, važno je da v tem, kar delaš, tudi uživaš in le tako pride tudi uspeh. Predvsem pa upoštevati navodila trenerjev, njihove izkušnje in nasvete. Pri karateju je potrebna zbranost, saj v enem koraku potrebujemo tri stvari: udarnost, stabilnost in moč v enem.«Pia Miklavec: »Za dober uspeh je pomembno, da si prisoten na vseh treningih in zavzeto treniraš, na tekmah pa se popol-

noma zbereš in daš čisto vse od sebe, da narediš najboljše, kar tisti trenutek zmoreš.«Tom Miklavec: »Rad imam karate in uživam na treningih. S sestro Pio se tudi doma večkrat igrava dvoboje karateja. Na tekmi pa se močno potrudim in dam vse od sebe, da naredim kato najboljše, kar lahko.«Metka Žerjal: »Najbolj pomembno je, da to, kar delaš, delaš vztrajno in s srcem. Nekako moraš karate vzeti kot svoj način življenja, kot nekaj vsakdanjega, kar opravljaš z vsem veseljem in predanostjo.«Staš Korva: »Redno treniranje, zaupanje v svoje znanje in že-lja po uspehu.«

Kateri uspeh v tvoji mladi karieri športnika ti največ po-meni? Žan Benčič: »Vesel sem čisto vsakega uspeha.«Eneja Kocjančič: »Državno prvenstvo v Celju mi največ po-meni, saj je bilo tam zelo zabavno in hkrati naporno.«Veronika Cetin: »Že lani sem dosegla 2. mesto. Letos pa sem si želela še stopničko višje. Uspelo mi je. Največ mi pomenijo le-tošnji dosežki na državnem prvenstvu v Celju 10. februarja, ko sem v svoji kategoriji mlajših deklic v kati C dosegla naziv dr-

Žan Benčič in Tom Miklavec 1. mesto skupna kata in državni prvaki

Tom Miklavec 2. mesto – državni podprvak najmlajši kata C

Karate klub Bushi na državnem prvenstvuČlani KK Bushi iz Divače smo se v nedeljo, 10. februarja 2019, udeležili državnega prvenstva zveze JKA, ki je potekalo v Celju. Tekmovanja se je udeležilo 206 tekmovalcev, ki so nastopali v posameznih (350) in skupinskih (28) nastopih. Naši člani so se odlično odrezali in osvojili nasle-dnja odličja:V kategoriji kata posamezno: 1. mesto: Pia Miklavec, Veronika Cetin 2. mesto: Žan Benčič, Lara Ferjančič, Lin Grk, Tom Miklavec, Darko Skok in Sandi Grk 3. mesto: Nikolina Dević, Aleksej Skok Diplomi za četrti mesti v katah sta si prislužila tudi Goran Dežjot in Klemen Moderc.V kategoriji kumite: 1. mesto: Manja Miklavčič 2. mesto: Metka Žerjal, Staš Korva 3. mesto: Nikolina Dević V kategoriji Kihon Ippon Kumite pa je 3. mesto osvojila Veronika Cetin.V katah ekipno so bili s 1. mestom najbolj uspe-šni: ekipa Divača 1: Žan Benčič, Vitan Skok in Tom Miklavec, 2. mesto pri dekletih je zasedla ekipa Divača 2: Veronika Cetin, Lin Grk in Eneja Kocjančič, pri članicah pa si je 2. mesto priborila ekipa Divača 3: Nika Frank, Manja Miklavčič in Metka Žerjal. KK Bushi si je prisvojil še pokal za skupno 3. me-sto v pokalnem seštevku za leto 2018, naša člani-ca Nikolina Dević pa pokal za posebne športne dosežke, saj je bila v preteklem letu srebrna na evropskem otroškem prvenstvu v kategoriji ku-mite. Poleg tega je Nikolina za omenjeni uspeh tudi prejemnica priznanja Športnik Krasa in Br-kinov za leto 2018. Čestitke Nikolini in vsem našim ostalim pridnim tekmovalcem! OSS

Metka Žerjal 2. mesto mladinke kumite2. mesto skupinska kata

22 | ŠPORT | MAREC 2019 MAREC 2019 | ŠPORT | 23

Kdo je tvoj športni idol? Žan Benčič: »Samo Gros.«Eneja Kocjančič: »Moj športni idol je Nika Frank.« Veronika Cetin: »Moja idola sta moja trenerja, ki sta nastopi-la tudi na svetovnem tekmovanju Nika Frank in Staš Korva.«Pia Miklavec: »Moj športni idol je moja trenerka Nika Frank in tudi trener Samo. Nika je dosegala odlične rezultate na evropskih in svetovnih prvenstvih.«Tom Miklavec: »Moj športni idol pri karateju je moja trenerka Nika Frank, pri nogometu pa jih je veliko.«Metka Žerjal: »Če sem iskrena, nimam športnega idola. Vsak dober športnik ima neke sposobnosti, zaradi katerih je izjemen, tako da res ne bi mogla izpostaviti le enega.« Staš Korva: »Nimam specifične osebe, ki bi jo izpostavil, sta mi pa moja trenerja dva od mnogih, ki mi v karateju veliko pomenijo.«Zbrala Ester Mihalič

žavne prvakinje. Tako se mi je izpolnila moja največja želja.«Pia Miklavec: »Zagotovo letošnji naslov državne prvakinje v karateju.«Tom Miklavec: »Glede na to, da sem začel trenirati šele pred štirimi meseci, je zagotovo moj največji uspeh letošnji naslov državnega podprvaka v karateju.«Metka Žerjal: »Vsak uspeh je nekaj posebnega. Najpomemb-nejši so mi bili vedno nastopi na evropskih prvenstvih, saj je vsakemu športniku v čast zastopati svojo državo. Zato mi je bila to dodatna motivacija za nadaljnje delo. Že sploh prihod v reprezentanco je bil zame velik uspeh. Sicer pa se tudi na dr-žavni ravni zelo razveselim vsakega dobrega rezultata, saj je takrat poplačan ves trud.« Staš Korva: »Nastop na evropskem prvenstvu.«

Kdo te je navdušil za karate? Žan Benčič: »Starši, ki me v tem podpirajo.«Eneja Kocjančič: »Navdušila me je moja prijateljica Veronika Cetin.« Veronika Cetin: »Za karate me je spodbujal oče. Tako sem začela hoditi z bratom na treninge, ko je še treniral. Mislila sem si, zakaj ne bi tudi sama poizkusila. Ko sem bila v drugem razredu, je prišel krožek karateja na našo šolo in takrat sem začela. Sedaj treniram že četrto leto. Letos sta bila moj trud in moja vztrajnost poplačana.«Pia Miklavec: »Navdušila sta me sošolca Žan in Emanuel, ki sta začela s treningi karateja takoj na začetku šolskega leta. Za-radi njunega navdušenja nad karatejem sem ga začela trenirati dva meseca kasneje. Ta šport in treningi so mi bili takoj všeč.«Tom Miklavec: »Navdušila me je moja sestra Pia. Pia je z nav-dušenjem doma kazala, kaj se je naučila na treningih, želel sem si, da se tudi jaz naučim teh lepih gibov. Sedaj se zelo rad doma s sestro igram dvoboje karateja.«Metka Žerjal: »Že v vrtcu sem rada gledala akcijske filme, ki jih vsi poznamo, na primer Karate Kid. Ko pa sem videla pla-kat na naši osnovni šoli, sem čutila, da je to nekaj zame in da je vredno poskusiti. Sicer sem starše dolgo prepričevala, ampak mi je uspelo in sem zelo vesela, da sem se odločila za ta šport, ki ga, za moje pojme, veliko ljudi ne pozna v pravi luči, pa bi ga morali.«Staš Korva: »V 4. razredu sem si ogledal nekaj treningov v Di-vači. Šport me je pritegnil in zato sem se treningov udeležil tudi sam.«

Koliko časa na teden ti vzame karate? Žan Benčič: »Dve uri.«Eneja Kocjančič: »Trening karateja mi vzame dve uri na te-den.« Veronika Cetin: »Treniram dvakrat na teden po eno uro. Pred tekmo včasih tudi štirikrat na teden. Sedaj bom tudi trikrat te-densko, saj komaj čakam trening borb.«Pia Miklavec: »Sedaj imamo dva treninga po eno uro na teden v Hrpeljah, da bom še bolj napredovala, pa želim hoditi tudi na vsaj en trening v Divačo.«Tom Miklavec: »Imam dva treninga karateja po eno uro na teden v Hrpeljah. Treniram tudi druge športe. Vsak dan imam najmanj en trening. Rad imam šport.«Metka Žerjal: »Trenutno treniram samo dvakrat na teden pod vodstvom trenerja in s svojimi vrstniki, Si pa skušam poiskati čas za vajo tudi ob drugih dnevih, saj me sprosti in mi izboljša koncentracijo.« Staš Korva: »Treniram trikrat na teden, dvakrat na teden pa pomagam voditi treninge na OŠ DBB Hrpelje.«

Veronika Cetin 1. mesto in s tem državna prvakinja mlajše deklice kata C

3. mesto mlajše deklice kihon ippon kumite (dogovorjene borbe), 3. mesto skupinska kata Veronika v napovedanih borbah

Žan Benčič2. mesto – državni podprvak malčki kata C

Pia Miklavec 1. mesto državna prvakinja malčice kata C

Staš Korva2. mesto borbe državni podprvak – starejši kadeti kumite

FESTIVAL MALEGA NOGOMETA NA ŠKOFIJAH USPEŠEN ZA VRHPOLJCE Na turnirju +55 so bili v boju s Pirančani za prvo me-sto in pršut boljši igralci Vrhpolja s 6 : 2. Z ajdovsko okrepitvijo Borivojem Lučićem, najboljšim igralcem in strelcem turnirja, je bil s tremi zadetki nerešljiva ugan-ka za piransko obrambo. Hitro vodstvo Pirana Vrh-poljce ni zmedlo, ravno nasprotno – zaigrali so še bolj motivirano. Z dobrimi obrambami se je izkazal vratar Darko Krajnc, ki je bil proglašen za najboljšega vratar-ja na turnirju. Pokal za prvo mesto je v tej kategoriji tako že tretja pridobitev za vrhpoljsko vitrino.

Nekoliko manj uspešni so bili na turnirju 50+ v Idriji, kjer je sodelovalo 10 ekip. V skupinskem delu so vse tri tekme remizirali. V izločilni tekmi pa so tri minute pred koncem nesrečno prejeli zadetek ter po enakovre-dni igri izpadli.Zdenko Benčič

24 | ŠPORT | MAREC 2019 MAREC 2019 | ŠPORT | 25

mesto, posamično je bila Luna 2., 1. na parterju, 2. na vrtalci in 3. na gredi;Državno prvenstvo v akrobatiki: Lju-bljana, 17. 11. 2018; ekipno so zmagale, Luna je bila posamično 2.;Državno prvenstvo v ženski in moški športni gimnastiki: Novo mesto, 1. 12. 2018; ekipno so zmagale in prejele tudi pokal, ki je pripadel Luni kot najboljši posameznici ekipe: 2. mesto posamič-no, 1. mesto preskok, 2. mesto gred in vrtalica in 3. mesto parter;Memorijal »Laza Krstić i Marica Dže-

latović« 2018: Novi Sad, 7.–9. 12. 2018; Luna je bila 31. med 63 tekmovalkami (to je bila njena prva mednarodna tek-ma).Imaš kakšen zgled uspešne gimnasti-čarke? Morda vzornika? Luna: To je moja prijateljica Lea, s ka-

tero se zelo dobro razumeva. Je starejša, sedaj je v 7. razredu, in dobra gimnasti-čarka. Pa še moja trenerja Vesna Stavrev in Borut Gregorič – Bobo, ki odlično skrbita za nas, da delamo dobro in da je tudi zanimivo. Vesna je bila večkratna državna prvakinja in nekaj let članica slovenske reprezentance, tako kot Bo-rut, ki je kot tekmovalec večkrat osvojil naslov državnega prvaka v akrobatiki, skokih z male prožne ponjave in orodni gimnastiki.

Kaj si želiš za svojo prihodnost v športu, kateremu posvečaš toliko svo-jega časa in veselja?Luna: Z gimnastiko bi se rada ukvarjala še zelo dolgo, ker mi je to najlepše. Luna, želimo ti srečno in uspešno! Ester Mihalič

Elite je skupina deklet, ki vsak dan 4 ure trenirajo športno gimnastiko. Program je namenjen vrhunski gimnastiki. V tej skupini so tudi dekleta, ki so članice Slovenske reprezentance v športni gim-nastiki.Več o gimnastičnem klubu Salto v Kopru si lahko preberete na: https://salto.si/

DVE EKIPI BLUEMARINK V FINALUV finale državnega prvenstva v rokometu sta se uvrstili kar dve ekipi ŠD Jadran Bluemarine. Za najvišja mesta v državi se bosta borili ekipi mlajših deklic B (letnik 2007) in starejših deklic B (letnik 2005). Tudi ekipa sta-rejših deklic A (letnik 2004 ) je v prvem delu prvenstva uspešno tekmovala in bo igrala za razvrstitev od 7. do 12. mesta v državi.Ekipe mladink, kadetinj in mlajših deklic A se bodo podale v boje za razvrstitev na mesta v drugi polovici lestvice vseh ekip v Sloveniji.Čestitke puncam in trenerkam Nini Furlan in Tanji Mi-klavec! Od 21. do 24. 2. 2019 smo se udeležile turnirja v Lazarevcu v Srbiji, o čemer bomo pisali v naslednji številki glasila.

ŠD Jadran Bluemarine

LUNA BABIĆ: VELIKA LJUBEZEN DO GIMNASTIKEŽe nekaj časa slišim o dekletcu, doma iz Kozine, ki večino svojih popoldnevov preživi na treningih gimnastike v Ko-pru, in to pri rosnih desetih letih. Osupnem in hkrati me zajame val občudovanja ter seveda velike radovednosti: Kako zmore? Od kod volja? Je to pravi talent? Postavila sem ji nekaj vprašanj, na katera mi je odgovorila skupaj z mamo in nam s tem dovolila, da jo pobliže spoznamo.

Kako se je vse skupaj začelo? Pri kateri starosti?Mama: V Salto klub Koper se je vpisala septembra 2016 (pri 7 letih in pol). Nekje od marca 2016 je na računalniku samo gle-dala punce, ki vadijo gimnastiko, in se sama v nekaj mesecih naučila stojo. Nekaj predznanja je dobila tudi z baletom, ki ga je obiskovala štiri leta. V šolskem letu 2016/2017 je tako ho-dila na gimnastiko, balet in hip hop. S septembrom je začela v skupini »Osnove gimnastike 2« (dva treninga tedensko po uro in pol). V sredini oktobra je bila povabljena v skupino »Mini elite« in se jim je pridružila januarja 2017 ter začela trenirati trikrat tedensko po 3 ure. S septembrom 2017 so začeli trenirati štirikrat tedensko. Po izgradnji nove dvorane na Serminu in prihodu dodatne trenerke Vesne Stavrev 1. 1. 2018 pa so začeli s treningi šestkrat tedensko po 4 ure.

Kako se torej odvija tvoj teden?Luna: Šolo imam do 13.30, nato pa me v glavnem nono pelje na trening v Koper, ki je od 14h do 18h in v soboto od 9h do 13h. Poleg tega imam še priprave med zimskimi, novoletnimi in poletnimi počitnicami ter seveda tekme. Šolske obveznosti uredim pred treningom ali pa potem, ko se vrnem domov.Kako je sestavljen trening in kdo te trenira?Mama: Trenerja sta Vesna Stavrev in Borut Gregorič. V Luni-ni skupini »Elite« trenira 12 punc, starih od 9 do 16 let. Trenin-gi potekajo v novi, dobro opremljeni dvorani v Kopru. Klub je velik, ima okrog 350 članov.Luna: Najprej se ogrejemo in približno pol ure izvajamo vaje za moč, sledi raztezanje in nato gremo na orodja. Sedaj treni-ram še na vseh petih orodjih: gred, bradlja, parter, trampolin in preskok. Potem se to spreminja.

Kaj te pri tem najbolj razveseljuje? Od kod jemlješ moč za delo in napor?

Luna: Mislim, da me najbolj razveselijo uspešen trening, po-hvale trenerjev in dobro izpeljana vaja. Mama: Če bi mi kdo na začetku povedal, kako bo, ne vem, če bi pristala na to. Sedaj pa preprosto gre. Luna ima talent in tre-nira brez priganjanja, sama je navdušena in redno dela. Nono Mirko jo večinoma vozi v Koper, kar nam zelo veliko pomeni. Tako da jo podpiramo in se prilagajamo, kolikor lahko.

Kakšno je vzdušje v klubu, v katerem treniraš, in pogoji? Luna: Punce smo med seboj res prave prijateljice in se tudi na tekmah počakamo, spremljamo nastope ostalih in navija-mo druga za drugo. Pogoji so tudi dobri, imamo lepo novo dvorano v Kopru. Čeprav zelo resno treniramo, nas v klubu razveselijo tudi z darili in zabavami za novo leto, veliko noč, valentinovo, odpravimo se tudi na drsanje ali na izlet v Gar-daland in drugam.

Si se že udeležila kakšnega tekmovanja? Mama: Punce iz skupine »Elite« tekmujejo po mednarodnem pravilniku. Letos je Luna dopolnila 10 let in tekmuje v skupini starejših deklic. Večinoma so tekme spomladi (april–junij) in jeseni (oktober–december). V letu 2018 je tekmovala v skupini mlajših deklic. Odkar se je pridružila puncam v skupini »Mini elite« in potem še »Elite«, se redno udeležuje tekem, lani tudi dveh mednarodnih (v Mariboru in Novem Sadu). V začetku se ji je poznalo, da je na tekmah »nova« (kar tudi je, saj se je, odkar trenira, udeležila mogoče 15 tekem, nekatere punce, ki gimnastiko trenirajo že 6 ali več let, pa mogoče tudi okoli 100). V letu 2017 so zmagovale predvsem kot ekipa. Tukaj je nekaj rezultatov iz zadnjih tekem zadnjih dveh let: 26. Pokal Šiške: Ljubljana, 12. 11. 2017; Luna je zasedla 2. mesto posamično (to sem našla pod objavo kluba na spletni strani Salto kluba);27. Pokal Šiške: Ljubljana, 10. 11. 2018; ekipno so dosegle 2.

Nika Bolčič, Larissa Pirnat, Ana Bernetič, Mia Dekleva, Neja Škerjanc, Eva Mezgec, Tina Babuder, Maša Benigar, Maša Jago-dnik, Tinkara Marinšek, Lana Božič, Valentina Mavrič, Mia Mi-klavec, Tina Kastelic in Žana Tomažič

Lara Marciuš, Urša Benčič, Ana Škerjanc, Vanesa Ver-ko, Ana Počkaj, Alina Čer-melj, Veronika Cetin, Nika Furlani, Neža Tomažič, Gaja Zobec, Eneja Cizl, Lana Mi-jatovič, Nika Brentin, Sara Hreščak, Hanna Koražija, Mija Mahne, Zarja Cergol in Melanija Šturm

26 | ŠPORT | MAREC 2019 MAREC 2019 | ŠPORT | 27

PODELILI PRIZNANJA ŠPORTNICAM IN ŠPORTNIKOM KRASA IN BRKINOV ZA LETO 2018V ponedeljek, 11. februarja, smo večnamensko dvorano Ru-dolfa Cvetka v Senožečah napolnili do zadnjega kotička in se v njej zbrali vsi, ki smo kakorkoli povezani s športom na območju štirih občin in že sedmo leto zapored organiziramo praznik športa s podelitvijo najprestižnejših nagrad. Nobe-na skrivnost več ni, da smo športne zveze in predstavniki štirih občin Divača, Hrpelje - Kozina, Komen in Sežana najbolj povezani in vsi skupaj, ko se razglasijo in podelijo priznanja za športne dosežke in delo v športu. Priznanja po-deljujejo župani naših občin, prireditev pa že od vsega začet-ka povezuje nepogrešljivi športni komentator in moderator Miha Penko. Letošnja prireditev Športnik Krasa in Brkinov 2018 je bila tematsko prepletena z zgodovino športa in Sokoli, ki pred-stavljajo pionirje športa in organiziranega športnega udej-stvovanja, za zdravje in tudi za športne dosežke in presežke.In tudi v letu 2018 jih ni bilo malo. Po uvodnem nagovoru županje občine gostiteljice gospe Alenke Štrucl Dovgan in predsednika Sokolske zveze Slovenije dr. Hermana Berči-ča smo podelili najprej priznanja za ŠPORTNE DOSEŽKE MLADIH, ki so jih prejeli:

• Iva Guštin iz Dola pri Vogljah za naziv »Balinar leta 2018« v kategoriji U14,

• Tija Kocjan za naslov Državne prvakinje v preskakovanju ovir v kategoriji U12, ki s svojim konjem trenira na Gradu Prestranek,

• Anja Rebec za 3. mesto na Državnem šolskem prvenstvu v akrobatiki v kategoriji starejših deklic ter 4. mesto na Dr-žavnem prvenstvu v športni gimnastiki v kategoriji 5,

• Jaka Štremfl za naslov državnega prvaka v hitrostnem zbi-janju ter uspešne reprezentančne nastope v kategoriji U15, ki nastopa pri balinarskem klubu Agrochem Hrast Kobje-glava-Tupelče,

• Balinarska ekipa U14 je prejela priznanje za naslov držav-nih prvakov ter

• Nikolina Dević za uspešne klubske nastope in doseženo 2. mesto na Evropskem otroškem prvenstvu v karateju.

V kategoriji mladih do 18. leta starosti podeljujemo tudi pla-keto NAJPERSPEKTIVNEJŠI MLADI ŠPORTNIK KRA-SA IN BRKINOV, ki je v letu 2018 postal Tadej Kljun. Tadej je treniral rokomet pri domačem Jadranu devet let. Igra na položaju desnega zunanjega. Odlikuje ga dober strel z raz-dalje, kar ni ostalo neopaženo pri celjskih skavtih, ki so ga hitro opazili in povabili k sodelovanju. V Celju nadaljuje tudi sre-dnješolsko izobraževanje, kar je v klubu predpogoj za trenira-nje. V lanskem letu je Tadej osvojil:• državno prvenstvo z mladinci RK Celje PL (61 golov),• državno prvenstvo s kadeti RK Celje PL (17 golov),• pokalni prvak s člani RK Celje PL (3 goli).V sezoni 2018/19 je postal standardni član prve ekipe Celja. Prvič je bil v postavi v ligi prvakov proti ekipi Flensburga, prvič je v ligi prvakov zadel proti Nantesu.

Vidne športne dosežke smo nagradili tudi s PRIZNANJI ŠPORTNIKA KRASA IN BRKINOV 2018, ki so jih prejeli:• Gašper Povh za dvakratno 3. mesto na Evropskem bali-

narskem prvenstvu ter 3. mesto na Svetovnem prvenstvu v kategoriji U18,

• Karate klub Samurai Sežana za naslov »KLUBSKIH AB-SOLUTNIH POKALNIH PRVAKOV SLOVENIJE V JKA KARATEJU«,

• Martin Zdauca za naslov »BALINAR LETA V KATEGO-RIJI ČLANOV«,

• Simon Strnad za naslov državnega prvaka v teku na 10 ki-lometrov v kategoriji veteranov ter 12 absolutnih zmag v gorskih tekih,

• Jan Luxa za 1. mesto na Dvoranskem državnem prvenstvu Italije v kategoriji U23 v troskoku,

• Jože Čeper za doseženo 2. mesto na Državnem prvenstvu članov v streljanju s hitrostno pištolo ter 3. mesto med po-samezniki na razdalji 25 m,

• Maja Škrlj za dosežene številne uspešne športne rezultate v cestnem kolesarstvu in teku ter

• Nina Ferfila in Lara Trbižan Kovač za uspešno športno delo z mlajšimi in razvoj temeljne športne vzgoje na Krasu in Brkinih.

Vsako leto podelimo tudi PRIZNANJA ZA ŠPORTNE DO-SEŽKE NA PODROČJU ŠPORTA INVALIDOV. Za leto 2018 so priznanja šla v roke:• Aleksandru Uršiču za doseženo 3. mesto na Evropskem

šahovskem prvenstvu slepih in slabovidnih ter • Domu na Krasu in VDC Koper, Enota Sežana za ustano-

vitev ter organizacijo Balinarske lige prijateljstva.

Posebno kategorijo priznanj predstavljajo jubilejne plakete, ki jih podeljujemo za večletno delo in posebne zasluge tako športnikom kot športnim delavcem, sponzorjem in orga-nizacijam na področju športa. JUBILEJNO BRONASTO PLAKETO smo podelili Športnemu društvu poSKOKec za 10 let delovanja na področju Krasa in Brkinov. JUBILEJNO SREBRNO PLAKETO Karate klubu Samurai Sežana za 20 let delovanja na področju Krasa in Brkinov ter dve JUBILEJNI ZLATI PLAKETI in sicer: • Igorju Boletu za več kot 30-letno aktivno delovanje v no-

gometu ter razvoj športa in športne rekreacije na področju Krasa in Brkinov ter

• Branku Dujmoviču za več kot 30-letno aktivno delovanje v nogometu ter razvoj športa in športne rekreacije na po-dročju Brkinov.

Branko Dujmovič je v Nogometnem klubu Jadran Hrpelje - Kozina prisoten od ponovnega zagona po letu 1975 in ure-ditve nogometnega igrišča. Od leta 1977, ko se je zapisal med prve igralce po ponovnem zagonu, je bil uspešen vratar, vse dokler je za člansko ekipo »sezul kopačke« leta 1994. A na nogometnem igrišču ga srečamo tudi kot pomembnega igralca - vratarja na tekmah veteranske klubske ekipe.Po uspešni dolgoletni karieri domačega vratarja je Branko svoje športno življenje nadaljeval kot funkcionar, aktivist in zelo predan klubski delavec. Postal je predsednik NK Ja-dran, in to prav v obdobju, ko je klub tako organizacijsko kot igralsko zelo napredoval. Z nogometom klubom pa ni živel le Branko, ampak celotna njegova družina, saj je sin Anže dolgoletni kapetan članske ekipe in trener mlajših selekcij ter najbolj zaslužen za sodelovanje s sosednjim NK Železničar-jem in uvrstitev v 1. ligo s selekcijo U-15.Branko je še vedno aktivni član NK Jadran in desna roka predsednika. Opravlja vse pomembne naloge klubskega ad-ministratorja, skrbi za prepotrebno in zahtevno licenčno do-kumentacijo, registracije igralcev, razpise, sponzorje in vse tisto, kar je neopazno, a nujno. Poleg tega je vedno prisoten na igrišču, ko so na vrsti vzdrževalna opravila. Poleg tega je Branko aktiven v športni zvezi. V letih 2014–2018 je bil predsednik Nadzornega odbora, v tem mandatu pa je član Upravnega odbora športne zveze.Za telesno pripravljenost in kondicijo skrbi tudi s kolesarje-njem. Vrsto let je aktiviral kolesarski odsek, vodil kolesarske ture in je nepogrešljiv pri pripravi trase za Kolesarski mara-ton Slavnik.To je le nekaj zaslug za plaketo, z željo, da Branko svoje po-slanstvo nadaljuje še vrsto let!

Za kratek trenutek je bila vloga podeljevalca plaket zaupana predstavnici OKS-ZSZ Sonji Poljšak, ki je v imenu krovne športne organizacije in regijske pisarne OKS podelila plaketi za 40 let ustanovitve Športne zveze Sežana in 20 let Špor-tne zveze Občine Hrpelje - Kozina. Podelili smo še PLAKETE ZA NAJBOLJŠE ŠPORTNE DOSEŽKE KRASA IN BRKINOV ZA LETO 2018, ki so jih prejeli:

• Axel Luxa za 1. mesto na Članskem državnem prvenstvu v skoku v višino,

• Aleš Suhadolnik za osvojeni čas 9 ur 0 minut in 27 sekund na Svetovnem prvenstvu v Ironmanu na Havajih,

• Sara Meden za doseženo 4. mesto na Svetovnem prven-stvu in 3. mesto na Evropskem prvenstvu študentskih re-prezentanc v košarki v igri 3x3 ter

• Erik Čeh za naslov svetovnega prvaka v hitrostnem izbija-nju v kategoriji U23 v balinanju. V letu 2018 je na Svetov-nem prvenstvu na Kitajskem osvojil tudi srebrno medaljo v mešani štafeti z Nino Volčina. Osvojil je tudi naslov evrop-skega prvaka v natančnem zbijanju in bronasto medaljo na Evropskem prvenstvu v štafeti z Gašperjem Povhom.

In tako smo z vmesnimi glasbenimi in plesnimi točkami učencev Podružnične šole Senožeče ter gimnastičnimi toč-kami Gimnastičnega društva Divača prišli do najprestižnej-ših naslovov, in sicer: NAJ ŠPORTNI KLUB KRASA IN BRKINOV 2018 – Član-ska ekipa Nogometnega kluba Tabor Sežana za uspešne klubske nastope v 2. Slovenski nogometni ligi. NAJ ŠPORTNICA KRASA IN BRKINOV 2018 – Tina Tre-bec za dosežene izjemne športne rezultate v košarki na med-narodnem nivoju in uspešne reprezentančne nastope. NAJ ŠPORTNIK KRASA IN BRKINOV 2018 – Domen Makuc za naziv »NOVINCA LETA V LIGI PRVAKOV« ter osvojitev Evropskega prvenstva z mladinsko rokometno re-prezentanco.Domen se je začel ukvarjati z rokometom pri RK JADRAN, ko je bil star 6 let, in je tu ostal 9 sezon. Po koncu osnovne šole je prestopil k najboljšemu slovenskemu klubu RK CELJE PIVO-VARNA LAŠKO, kjer je takoj prevzel vlogo vodje pri kadetski in mladinski ekipi, nastopil pa je tudi že za člane. V preteklih letih smo Domna že dvakrat razglasili za najperspektivnejšega športnika Krasa in Brkinov, a je dosežke v letu 2018 samo še stopnjeval, tako je:• novinec leta v ligi prvakov 2018 (9 golov),• evropski prvak z mladinsko reprezentanco Slovenije (16

golov), • državni prvak z mladinci RK Celje PL (55 golov),• pokalni prvak z RK Celje PL (13 golov),• državni prvak s člani RK Celje PL (14 golov).Ne smemo pozabiti dejstva, da je Domen dobitnik prestižne štipendije Iztoka Puca, ki jo podeljuje Rokometna zveza Slove-nije in Hrvaške vsako leto svojemu najperspektivnejšemu ro-kometašu. Športna spletna stran sportal.net, ga je uvrstila med najperspektivnejše športnike v Sloveniji, ob bok Luki Dončiću.

Za konec ne smemo pozabiti, da smo na prireditvi predsta-vili knjigo Sežanski sokol in vzporednosti sežanskega ume-tnika Janka Kastelica. Večer pa smo okronali z nastopom gimnastičnih veteranov iz ŠD Sokol Bežigrad, ki so poželi bučen aplavz skozi celotno točko na dvovišinski bradlji, kjer so izvajali stoje in druge gimnastične elemente ter tako znova dokazali, da smo Slovenci športniki od glave do pet, športni-ki od rojstva do …, torej: da smo športniki celo življenje in s prireditvijo, kot je bila ta, pišemo zgodovino.

Iskrene čestitke vsem nagrajencem in vsem, ki ste omogo-čili, da to postanejo!Nevenka Ražman, predsednica Športne zveze Občine Hrpelje - Kozina

28 | ŠPORT | MAREC 2019 MAREC 2019 | ŠPORT | 29

URA DOMAČI GOSTJEFINALE nedelja, 27. januar 2019

17:00 za 3. mesto BALKANSKI BRAZIL 12 : 4 ŠRD VRHPOLJE18:00 za 1. mesto BIRCA 7 : 7 RIBARNICA CERKVENIK

ZLMN HRPELJE - KOZINA 2018/19 RAZPORED TEKEM  

1. mesto BIRCA (upošteva se zmaga v ligaškem delu)2. mesto RIBARNICA CERKVENIK3. mesto BALKANSKI BRAZILFair play: ŠRD VRHPOLJE

Najboljši igralec: Semenič Matjaž (Birca)Najboljši strelec: Jesič Vojislav (Balkanski Brazil)Najboljši vratar: Kostadinovič Jan (Balkanski Brazil)

Zaključek zimske lige v balinanju v BazoviciTekmovanje, ki ga organizira Balinarski klub Zarja Bazovica, poteka že nekaj let. Odvija se v dvorani v Bazovici. Letos je sodelovalo 14 dvojic iz Sežane, Lokev, Trsta, Bazovice in Hrpelj - Kozine z okolico. Igrali so klasično balinanje, vsak par z vsakim, z zaključkom »Final four«. Pričeli so v začetku novembra in zaključili konec januarja, organizacija pa je bila na zelo visoki ravni.Par Andrej Čepar in David Poles je bil najbolj uspešen in je pometel z vso kon-kurenco. V finalu sta premagala Ražma in Mevljo ter osvojila prvo mesto. Tre-tje mesto sta zasedla Pino in Kapetanjo iz Trsta. David je tudi odnesel pokal za najboljšega igralca finala. Na četrto mesto sta se zavihtela tudi Boris Bernetič in Rado Kastelic. Liga se je zaključila z odlično zabavo v Padričah v večnamenskem prostoru Športnega društva Gaja. Velika zahvala velja Karlu Kastelicu in Maksu iz Bazo-vice za organizacijo celotnega turnirja. Ester Mihalič

V dolini Glinščici voda izvrgla granatoPo velikem deževju v noči s sobote, 2. februarja, na nedeljo je narasla reka Glinščica razrila svojo strugo. Na dan je prišla tudi granata angle-škega izvora iz druge svetovne vojne. V bolj goščevnatem predelu doline na italijanski strani jo je opazil redni obiskovalec in ljubitelj doline, ki je najprej poklical karabinjerje, ti pa pristojno službo na Kvesturo v Trstu, ki jo je tudi odstranila. Vir: Triesteprima

MAREC 2019 | MLADARIJE | 29 MLADARIJE

Otvoritev festivala "Bralnice pod slamnikom"Založba Miš že vrsto let organizira mladinski literarni festival »Bralnice pod slamnikom«, s katerim želi vzpod-buditi mlade k branju. Letos se je osem učencev naše šole skupaj s knjižničarko in učiteljico Dašo Rebec udeležilo slav-nostnega odprtja festivala, ki je potekal v Kulturnem domu Franceta Bernika v Domžalah. Prireditev je vodil Boštjan Gorenc Pižama. Po uvodnih nagovorih so se nam pred-stavili literarni ustvarjalci. Najprej nam je Feri Lainšček prebral tri pesmi iz svoje najnovejše pesniške zbirke Moje najljubše pesmi o živalih. Sledil je po-govor s pesnikom in pisateljem Petrom Svetino. Zatem je Saša Pavček zelo doži-veto prebrala odlomek iz svoje otroške pesnitve Rumi in kapitan. Ob koncu programa so razglasili zmagovalce lite-rarnega natečaja in jim podelili nagra-de. Po zaključku programa smo imeli priložnost, da smo se srečali z gostujo-čimi pesniki in pisatelji. Zahvaljujemo se založbi Miš in Kosovelovi knjižnici, ki sta nam omogočili brezplačen prevoz na prireditev.Neža Novak, 9. razred

Z GLASBO V NOVO LETOIzpolnila se nam je želja, zima nam je v začetku letošnjega leta natrosila nekaj snega. Sicer le za vzorec, vseeno pa smo zelo uživali – vsi, majhni in veliki.V povezavi s prednostno nalogo vrtca smo v januarju uživali v glasbi. Spo-znavali smo različna glasbila, ki so jih otroci prinesli od doma, male ritmične instrumente in še kaj. Naučili smo se novo pesmico in jo zapeli ob spremljavi naših instrumentov. V goste smo povabili vzgojiteljico Jerco iz Hrpelj in z njo preživeli prijetno urico. Skupaj smo prepevali naše najbolj priljubljene pesmice ob spremljavi kitare, kar nam je ponudilo malce drugačno izkušnjo. Bilo je zelo lepo in kar prehitro je minilo. Hvala, Jerca, upamo, da še prideš.Bližal se je slovenski kulturni praznik, zato smo v počastitev praznika v naš vrtec povabili Andrejo Hrvatin Tomažič, glasbenico in vsestransko ume-tnico iz naše občine. Pripovedovala nam je glasbeno pravljico, skozi katero smo spoznavali različne instrumente, ki jih je prinesla s seboj. Z njo smo

se naučili tudi sloven-sko ljudsko pesmico »So ptički se ženili«, ki nam je takoj postala zelo všeč. Za obisk se vsi najlepše zahvaljujemo. Pozdrav iz vrtca Materija!Otroci skupin Rožice in Žogice s strokovnimi delavkami

Izmenjave knjižnih kazalkS petošolci smo se vključili v projekt izmenjave knjižnih kazalk, v katerem  smo se povezali z Osnovno šolo XIV. divizije Senovo. Z učenci smo pri urah KIZ-a spoznavali kraj Senovo. Svoje raziskovanje smo predstavili v obliki plakata. Senovčanom pa smo poslali pismo, ki so ga učenci sami sestavili in na-pisali z nalivnim peresom.Glede na to, da so Brkini poznani po pridelavi sadja, smo knjižne kazalke naredili v obliki češp.  Učenci so se tako preizkusili v oblikovanju in šivanju filca.Danes pa smo iz Senovega prejeli paket presenečenja. Po-slali so nam knjižne kazalke v obliki rudniških vagončkov in čajnih skodelic. Tudi oni so izbrali dva motiva iz svoje lokalne dediščine. Več o tem si lahko preberete v njihovem pismu, ki smo ga prejeli skupaj s kazalkami.Daša Rebec

MAREC 2019 | ZA VSAKEGA NEKAJ | 3130 | MLADARIJE | MAREC 2019

BIBA NA OBISKUV januarju smo pri Pingvinčkih dobili prav pose-ben obisk. K nam je prišla Biba, ki se je vsak dan z otroki igrala, plesala. Naučila nas je tudi novih pesmic, ki jim rečemo bibarije. Bibarija je igra med odraslim in otrokom. Igra je povezava med ritmično izreko besedila in izvaja-njem giba na otrokovem telesu. Bibarije vključuje-jo vse tisto, kar otrok potrebuje: bližino, telesni in očesni stik, smeh, zvočnost in ritem. Biba in njene bibarije so otroke zelo navdušile, zato smo se odločili, da povabimo v vrtec tudi naše starše, da izdelajo svojo Bibo, ter da jih na-učimo bibarij. Tako smo se 31. januarja v velikem številu zbrali v naši igralnici, kjer smo prežive-li zelo lepo, sproščeno popoldne, nastale pa so tudi krasne Bibe. Še enkrat hvala vsem staršem, da so se odzvali po-vabilu in prišli na naš prvi igralni popoldan.Pingvinčki z Veroniko in Aleksandro

KULTURNI DNEVI V VRTCU HRPELJEOtrokom smo preko različnih dejavnosti predsta-vile in približale slovenski kulturni praznik – Pre-šernov dan. V ta namen nas je obiskala knjižni-čarka Patricija Dodič s pravljico o čebelici Maji, s pesmijo so nam popestrili dopoldan otroški pev-ski zbor OŠ, strokovne delavke pa smo otrokom s senčnimi lutkami zaigrale prirejeno pravljico »Strahožer«.Ob tem bi se zahvalili otroškemu pevskemu zboru pod vodstvom učiteljice Anite Penko in knjižni-čarki Patriciji Dodič.Strokovne de-lavke

Pišemo z rokoV januarju (21.–25. 2.) je potekal Teden pisanja z roko. Pisanje z roko je več kot uporaba pisala, je pomemb-na spretnost. Spretnosti razvijamo z vajo. Naši možgani delujejo bolje pri pisanju z roko kot pri pisanju z raču-nalnikom. Informacija, ki jo napišemo z roko, se v spo-minu zadrži dlje časa. Pri pisanju z roko se nam utrne več idej, ohranjamo pa tudi dolgotrajnejšo pozornost.  Tudi naša šola se je vključila v ta vseslovenski projekt. V

oddelkih podaljšanega bivanja smo izdelovali razglednice in jih pisali svoji družini in prijateljem. V projekt se je vključil tudi Šolski parlament. Učenci so napisali pismo županji in članom občinskega sveta, kjer so napisali pobude in želje, ki bi pripo-mogle k izboljšanju življenja in vzdušja v občini.Maja Sulčič, OŠ DBB Hrpelje

ZA VSAKEGA NEKAJ

Razgovor za službo – brezmejna brezobzirnost V zadnjem desetletju je postalo 'moderno', da se na razgovoru za službo uporabi poseb-

na tehnika, ki ji v angleščini pravi-jo 'stress interview'. Njen namen je kandidata za službo spraviti v zelo stresno situacijo in nato ugotoviti, kako se v njej znajde, ali hitro razmi-šlja in v kolikšni meri ga nenavadna vprašanja spravijo iz tira. To se mor-da na prvi pogled zdi dobra taktika, a vse več kadrovskih strokovnjakov in psihologov opozarja, da je šla zadeva že predaleč in da razgovori postajajo vse bolj brezobzirni, če ne že brutalni. V Veliki Britaniji se je dvignil val ogorčenja, ko je 22-letna Olivia Bland, ki je iskala zaposlitev v komunikacijah, objavila, kaj se ji je zgodilo na razgovoru za službo. Običajen razgovor naj bi potekal pri-bližno tako: najprej prijazen pozdrav in stisk rok, nekaj vprašanj o kandi-datovih sposobnostih in željah, nekaj vprašanj o pomanjkljivostih in priča-kovanjih, pregled življenjepisa (CV) in na podlagi tega morda kakšno do-datno vprašanje, nato pa še prijazen zaključek. Ponavadi so razgovori spro-ščeni, nikakor pa ne trajajo dve uri.Olivia je na Twitterju objavila svojo zgodbo o tem, kako je potekal njen razgovor v znanem britanskem pod-jetju, ki se ukvarja s spletnimi aplika-cijami, njena objava pa se je razširila po spletu kot požar. Povedala je, da jo je njen bodoči delodajalec med raz-govorom poniževal in kritiziral vse, kar mu je prišlo na misel, celo njen glasbeni okus in zakon njenih staršev. Sredi razgovora je bila že v solzah in je komaj odgovarjala na celo vrsto bizar-nih vprašanj. Norčeval se je iz njenega načina pisanja in dajal pripombe tudi na to, kako sedi na stolu in kako drži roke. Delodajalec ji je na koncu ponu-dil službo, a jo je zavrnila, kajti človek s tako grobim načinom komunikacije bi bil navsezadnje njen šef. Na njeno objavo se je odzvalo zelo veliko ljudi, ki so že imeli podobne izkušnje, tudi iz drugih držav. Direk-tor se je nazadnje javno opravičil, češ da ni želel nikogar prizadeti, njegovo podjetje pa zadeve ni želelo uradno komentirati. Olivia je povedala, da ji je razgovor sprva precej spodkopal sa-mozavest, po odzivu drugih ljudi pa si

je opomogla in se zdaj počuti močnej-ša kot prej. Nikoli več ne bo dovolila, da bi jo na razgovoru še kdaj kdo tako poniževal.Objavi je sledila vrsta komentarjev in podobnih zgodb. Med drugim so kan-didate na razgovorih spraševali čuda-ška vprašanja, kot je Zakaj so pokrovi na kanalizacijskih jaških okrogli?, ali pa so morali kar sredi intervjuja nekaj izdelati. Cilj tega ni dobiti točne odgo-vore, ampak ugotoviti, kako se kandi-dat odziva, in testirati njegove miselne procese.»Seveda so na različnih delovnih mestih različne oblike stresa in priti-skov, na primer doseganje rezultatov, izpolnjevanje rokov ali obravnavanje zahtevnih strank,« je komentiral Neal Hartman, višji predavatelj s področja vodstvenih komunikacij na ameri-škem inštitutu MIT. »Stresni razgovor tako lahko ustvari pogoje, v katerih se ugotavlja, kako kandidat rešuje izzi-ve.«»Na stresnih razgovorih se lahko tudi pripravijo posebne situacije, kjer mora na primer kandidat za zaposli-tev v kontaktnem centru pred izpra-ševalci odgovarjati na odigran klic zelo žaljive in napadalne stranke,« je povedala Kim Ruyle, predsednica družbe Inventive Talent Consulting, »vendar pa mora biti kandidat glede takšnega testiranja obveščen vnaprej.« V vsakem primeru je razlika med po-stavljanjem zahtevnih vprašanj in po-niževanjem kandidata zelo velika, pri čemer neizpodbitno velja, da je bese-dno žaljenje na kateremkoli delovnem mestu nesprejemljivo in nikoli ne sme biti del razgovora za službo. Ugotovili so celo, da razgovori niso tako učin-koviti za napovedovanje primernosti kandidata, saj nam lahko več o njem razkrijejo njegova pretekla uspešnost, izdelki in cela vrsta drugih dejavnikov.»Stresni razgovori niso nič novega in ne bodo še izumrli,« pravi Mauri-ce Schweitzer, profesor na Univerzi Pennsylvania. »Čeprav so v ZDA po-gostejši kot v drugih državah, pa je ta praksa bolj povezana z določenim tipom vodij kot pa z vrsto industrije. Zgolj trije dejavniki so potrebni, da se pojavijo ti razgovori: vodje, ki de-lajo v zelo stresnem okolju, vodje, ki v svojem podjetju vidijo preveliko pov-praševanje po službah, in vodje, ki so

prepričani, da lahko ugotovijo, kako se ljudje obnesejo v stresnih situacijah, samo tako, da jih na razgovoru spravi-jo v hud stres.«Corinne Bendersky, profesorica na losangeleški univerzi UCLA, pravi, da obstaja veliko metod, ki so primernej-še od stresnega razgovora, saj se lahko s kandidatom na primer pogovorimo, v katerih podobnih stresnih situaci-jah se je že znašel in kako jih je rešil. Toksični razgovori so lahko dvorezen meč. Kandidati, ki preživijo takšen razgovor, so se že takoj soočili z naj-gršim delom podjetja, v katerem so se želeli zaposliti. Svoje izkušnje lah-ko prenesejo drugim kandidatom ali pa povzročijo, kot je bilo v primeru Olivie, val javnega zgražanja, ki se-veda škoduje ugledu podjetja in mu onemogoči iskanje novih kandidatov. Mnenja strokovnjakov so deljena – po eni strani stresna, a realistična situaci-ja lahko pomaga odkriti, ali kandidat zna reševati probleme, po drugi strani pa je tehnika z zasmehovanjem in po-niževanjem popolnoma nesprejemlji-va in zastarela. Pri vsem tem pa je ključen element stresnega razgovora – moč. Direktor-ji oz. managerji so na položaju moči. Nekateri se zaradi tega poveličujejo, manj so pripravljeni prisluhniti dru-gim, dobijo manj negativnih povra-

tnih informacij in so zato prepričani, da zadeve dobro obvladujejo. Stresni razgovori že takoj ustvarijo težave, ki se odkrijejo šele na dolgi rok.Zanimiva je tudi objavljena zgodba mlade ženske, ki se je prijavila za služ-bo. Na razgovor je zamudila več kot 15 minut, bila je zbegana in ni se zmo-gla osredotočiti na vprašanja. Eden od izpraševalcev jo je nahrulil in poslal domov, vendar pa je njegova kolegica ostale kadrovike prosila, naj to mlado žensko ponovno povabijo, ker je intu-itivno začutila, da nekaj ni 'štimalo'. Ponovno so jo povabili na razgovor čez teden dni, bila je točna, urejena

32 | ZA VSAKEGA NEKAJ | MAREC 2019 MAREC 2019 | ZA VSAKEGA NEKAJ | 33

in veliko bolj zgovorna. Na vsa vpra-šanja je odgovorila zelo profesionalno in pustila močan vtis. Zaposlili so jo in šele potem je povedala, da ji je ti-sto noč, ko je prišla na prvi razgovor, umrla mama in da je bila zato vsa iz sebe. Ker pa je na takšno službo čakala že zelo dolgo, se je tisto jutro prisilila, da vseeno opravi razgovor in ne za-mudi priložnosti za svojo prihodnost, saj bi se tudi njena mama tega zelo ve-selila. V nekaj letih je postala ena naj-boljših zaposlenih v podjetju. Včasih je lahko torej prvi vtis – iz različnih razlogov – povsem napačen.Ni vam treba biti nesramni in žaljivi, da bi zveneli profesionalno. Ni vam

treba omalovaževati kandidatovega življenjepisa, da bi izpadli bolj izkuše-ni. Ni vam treba ustvarjati pretiranega stresa, da bi ugotovili, ali zna kandidat delati pod pritiskom. Biti prijazen je del vaše službe, pa če ste samo eden od izpraševalcev ali vodja kadrovske. Ste ambasador podjetja ali organiza-cije, za katero delate, in ena od vaših nalog je biti prijazni do drugih. Sprej-mite kandidate s pozitivno naravna-nostjo in naj nestrpno čakajo na vaše obvestilo, ali so sprejeti. Tako malo truda je treba, da pokažete zanimanje za to, kar vam povedo, in spoštovanje do njihovega razmišljanja. Za prija-zen pozdrav, ki prebije led in sprosti

ozračje, ne potrebujete posebnega usposabljanja – to zna vsak. Če ste v vlogi izpraševalca prvič, se najprej tega naučite od bolj izkušenih kole-gov, da boste postopek izpeljali pra-vilno. Z neprimernim načinom lahko celo tiste kandidate, ki so idealni za vaše podjetje, odženete. Razmišljajte o tem, da lahko izgubite zelo nadarjene-ga in dragocenega bodočega sodelav-ca samo zato, ker niste bili 'človeški'.Prevedla in priredila Nives Mahne Če-hovin (vir: http://www.bbc.com/capital/story/20190201-the-stress-interview--a-technique-that-goes-too-far in druge spletne strani)

VETERPrepredeni nožici.Položen mrežasti okvir, razdeljen na tri dele.Koliko bo zdržal?Kje so njegove meje?A ve, da bodo na njem visela raznovrstna obla-čila,pripeta z rdečimi, zelenimi in vijoličnimi kljukicami?A ve, da mu izbor morda ne bo všeč?Mogoče ga je strah teže,mogoče pa ne, in se prepusti toku življenja.Včasih skrivoma opazuje pralni stroj,ločuje posamezne kose perila,57jih skrbno umešča na kovinsko mrežico.Včasih leno stoji,se pretvarja, da je krhek.Včasih pusti, da mimoidoči odložijo rože.Včasih se jezi,ker mu je dovolj samoumevnosti.Takrat se zlomi,pospravi za omaro v kot sobe,vedoč, da ga bo dekle modrih očinekega dneznovapoiskalo.

evrov, ki smo jih zbrali s podarja-njem koristnih izdelkov v zameno za dobrodelne prispevke. Skupno smo ji predali že 270 evrov. Pose-bej se zahvaljujemo tudi sežanski in kozinski knjižnici, ki že dva me-seca uspešno pomagata pri projektu in širita glas o naši dobrodelnosti.2.B ART ŠC Srečko Kosovel Sežana

Nadaljujemo z nizom foto-zgodb naših bralcev. V ure-dniškem odboru smo se od-ločili, da bomo na koncu leta nagradili eno fotozgodbo. Upoštevali bomo več krite-rijev, kot so umetniški vtis, pripovednost zgodbe skozi fotografije, ustreznost zgod-be s fotografijami in njihova kvaliteta. Izbranega avtorja bomo nagradili s tiskom foto-grafij na večji format in raz-stavo v razstavnem prostoru KD Hrpelje. Vabljeni! Za tokratno številko smo prejeli nekaj prav posebnega. Hvala za ta prispevek!Ekipa dijakov Lava Tim (2. B ART Šolskega centra Srečka Kosovela Sežana) je 18. janu-arja obiskala deklico Tjašo iz Koprive, ki trpi za redko obli-ko epilepsije. Osebno smo jo spoznali in ji predali 170

RAZSTAVA SUZANE

KOCJANČIČOd 19. marca dalje je v razstavnem prostoru v KD Hrpelje na ogled raz-stava del samostojne aktivne slikar-ke Suzane Kocjančič, doma iz Ve-likih Loč. Suzana drugič razstavlja v našem razstavnem prostoru v KD Hrpelje. Na ogled so dela, ustvarje-na v tehniki akril in olje. Motivi so različni. Po razstavi bodo nekatera umetniška dela tudi v prodaji v baru »Dimnice«.

Suzana se je s slikarstvom začela aktivno ukvarjati leta 2010, čeprav je v sebi nosila to željo že od malih nog. Prišel je čas, ko se lahko posveti tudi svoji ustvarjalni žilici. Motivi so najrazličnejši: nekatera dela so spod-budili dogodki iz njenega življenja, povzame jih iz narave, nekatera pa so nadrealistična in plod njene do-mišljije. Pri ustvarjanju jo vodi no-tranje doživljanje – včasih niti ne ve, kaj bo naslikala. Motiv subtilno zaznava na energijski ravni in to ji nakaže materialno podobo, ki jo po-tem dejansko naslika. Ima obdobja, ko prime za čopič in ustvarja »do onemoglosti«, in obdobja, ko ne riše. Ustvarja iz sebe.

Vabljeni na ogled razstave od 19. marca do 19. aprila v raz-

stavni prostor v KD Hrpelje!Občinska uprava

PLAŠČ Ljubezen je kot plašč.Ko ga potrebujem, ga nimam.Ko ga nosim, mi je toplo.Vedno je moj.Imam le njega, pomeni mi vse.Včasih je žalosten, takrat stoji in čaka,čaka na hladne dni, da me pogreje,odpelje v čarobno pravljico.Čaka na toploto, plamene.Da se baha, gleda v svetlobi ognja.Rad je barvit.Rad je v dobri družbi.Nastopa, srečuje prijazne ljudi.Veseli se otrok.Z njimi preživlja zimski čas.Vozi se s sankami.Pelje čez gozdove in planine,vse do poslednje sledi v snegu.Zloži se in vzdihne.Čakajoč na pomladne žarke.

Dragica Markovič

Fotozgodba PUSTNI utrinki!!! Lepo vabimo šeme in šemice,

puste in maškare, da nam pošljejo svoje

pustne fotke 2019 za objavo v glasilu v naslednji številki!

Pošljite na: ester.mihalic@gmail.com

do 15. 3.!

MAREC 2019 | ZA VSAKEGA NEKAJ | 35

Pinca

PripravaV manjšo posodo nadrobimo kvas, dodamo žličko moke in sladkorja ter 1 dcl mlačnega mleka.Penasto stepemo rumenjake, sladkor, sol, nastrgano lupinico limone in rum. Ko je stepeno, v zmes vlijemo mlačno mleko.V večjo posodo stresemo moko, vanjo vlijemo vzhajan kva-sec in stepene rumenjake z mlekom. Zamesimo v gladko in

mehko testo. zhaja naj 1 uro. Testo premesimo in oblikujemo v hlebec. Položimo ga na namaščen pekač in še enkrat vzhajamo. Preden hlebec damo v pečico, vanj s škarjami napravimo dve zarezi v obliki križa. Premažemo ga s stepenim beljakom.Pečemo 45 minut na temperaturi 180 °C. Foto: Kristina Gustinčič

Recepti naših non

Vir: knjiga v izdaji OŠ DBB Hrpelje »Babica, povej mi«

Sestavine za nadev:1 dan stara štruca kruha (samo sredica)125 g masla15 dag sladkorja6 jajcrum nastrgana limonina lupinica

Sestavine600 g moke4 rumenjaki13 dag sladkorja5 dag kvasa0,5 dcl oljamleko (do 2,5 dcl)žlička soližlica rumalimonina lupinica

Prvi RozinčanSpoštovani bralci! Pred vami je besedilo o prihodnosti Ob-čine Hrpelje - Kozina. V enem izmed barov sem preslišal izjavo: »Vsa ta zmeda je plod človeškega nekontroliranega tehnološkega napredka.« Če odmislimo človeka, je zgornja trditev precej smiselna. A za lažje razumevanje poante, ki jo želim posredovati naprej, si moramo pogledati še naslednji, tokrat nekoliko bolj opri-jemljiv primer – ta je rezultat mojega premišljevanja o vasi Rodik in obiska Tuš trgovine. Zavoljo spontane kreativnosti mojega očeta sedaj, 20 let ka-sneje, tedensko izkušam privilegirani pogled na vas, ki se neprestano širi. Spremembe v konstituciji vasi so tako oči-tne, da se zdi, kot da se je statični čas vmes utekočinil. Obi-čajno pogledovanje skozi okno, ki bi moralo služiti osebni, »duhovni« kontemplaciji – glede duše sem sicer materialist –, je zamenjalo natančno pogledovanje v vzhodno smer, kjer nastajajo vedno nova zemljišča in hiše. V našem okrož-ju je resnično več praktikov kot pa umetnikov.»Dobro,« si rečem. »Še vedno obstaja južni del, ki ga obo-žujem.« Pogled na polje ohranja pristnost in z lahkoto si znova in znova predstavljam zgodbo o tropu volkov, ki so nič hudega sluteč obkolili ali pa le z ene strani skoraj (do smrti) napadli moškega ali žensko s psom. Polje je še vedno veličastno. Še bolj južno v daljavi je Slavnik. Kljub podneb-nim spremembam – te mi resnici na ljubo zopet povzročajo stisko (kapitalizem je resničen!) –, se nad hribom občasno pojavi t. i. »kapa«, snop črne in sive barve, ki bi – ob sti-ku – povzročil podobno neprijeten občutek, kot ga »šibki« plavalec občuti pri plavanju na odprtem, globokem morju. Za zdaj narava še vedno uspešno ohranja element tujega. Kot oseba, identificirana pod imenom »ljubljanski štu-dent«, si lajšam vest s tem, da grem občasno v trgovino. Resnici na ljubo, je to ena izmed mojih najljubših socialnih interakcij – popularna, večinoma pop radijska glasba pride prav tu, v tovrstnem, docela umetnem prostoru najbolj do izraza. […] Kljub omejitvi 40 km na uro zapeljem v »ne-

varni« ovinek 70 – še vedno sem namreč fant –, ga sekam in si na koncu zadevo racionaliziram, češ, resnično znam voziti idealno linijo. Fantje smo primitivni, biološko deter-minirani ljudje. Na levi strani se mi postopoma prikaže železniška proga, 350 metrov pred mano pa je ovinek, ki je povzročil zago-tovo največ poškodb plastike in potencialno tudi mesa – a moja pozornost je kakopak drugje. Na desni strani ceste je novi objekt, pomensko ekvivalenten tistemu, ki smo ga videli v Kubrickovi Odiseji v vesolju. Pred vrati hiše stoji možak, hrbtno obrnjen proti cesti; pri svojem opravilu se ne da motiti. Vse skupaj me spomni na Marxov citat: »Tega ne vedo, toda to počno.« V čem je torej problem? Pri osnovnošolskem predmetu ge-ografija smo obravnavali masovno širitev navzven močno industrializiranih metropolitanskih središč, ki v končni fazi eksplodirajo v skupno in izjemno kompleksno celoto, imenovano megalopolis. Res da še v embrionalni fazi, a več kot očitno se nekaj podobnega dogaja tudi pri nas – še pred kratkim ločena, sicer največja in najpomembnejša središča občine, Hrpelje, Kozina in Rodik, so se začela povezovati skupaj. Ker je čas avto-produktiven ali, drugače rečeno, ker mo-dernizacija okolja povzroči njegovo pospešitev (spremem-be se začno odvijati hitreje, notranje-sistemski imperativi pa stopijo v ospredje), je sedaj treba omenjeni fenomen (mehanizem) identificirati in mu zatorej podati ime – treba se je zavedati, da nam je časa enkrat za vselej zmanjkalo. Zaradi težavnosti s snovanjem koncepta, ki bi lahko izhajal iz treh temeljnih imen, se moramo zadovoljiti s preprostej-šo verzijo, ki je tudi bolj direktna, saj ta naslavlja vmesno vez med obema krajema. Na osnovi tega predlagam, da na-menimo pionirski gradnji potrebno pozornost in da začne-mo resno razmišljati o rabi imen Rozinčan, Rozinčanka in širše – Rozinje. Maks Valenčič

ZDRAVA PREHRANA NA SPLOŠNOPozdravljeni, dragi bralci! Naj se najprej predstavim. Sem Nika Renko, diplomirana inženirka živilstva in prehrane, trenutno pa opravljam magisterij iz dietetike (prehranske-ga svetovanja). Letos bom v občinskem glasilu objavljala članke na temo hrane, prehrane, živil in vplivov le-teh na zdravje. V povezavi z določeno temo bom občasno prilo-žila še kakšen recept. Upam, da vam bodo moji članki za-nimivi in da se boste vsakič iz njih tudi kaj novega naučili.V prvem objavljenem članku bom pisala o zdravi pre-hrani na splošno. Zaenkrat si je večina strokovnjakov in zdravstvenih delavcev enotna, da kot najbolj zdrav način prehranjevanja velja »mediteranska dieta«. Kaj to pomeni? Gre za način prehranjevanja, kjer je pomembno, da v svoj vsakdan vključimo pretežno živila rastlinskega izvora (sve-že sadje in zelenjava, polnozrnata žita, stročnice, oreščki). Nasičene živalske maščobe (mast, maslo …) raje nadome-stimo z oljčnim oljem (najboljša izbira je ekstra deviško in hladno stiskano olje, ki je hkrati tudi odličen vir vitamina E). Rdeče meso uživajmo v omejenih količinah (nekajkrat mesečno), posezimo raje po pustem mesu ter se izogibajmo predelanemu mesu (npr. salame). Ribe vključimo v jedilnik vsaj dvakrat tedensko. Ne gre zanemariti velikega pome-na telesne aktivnosti, uživanja v obroku (najbolje v spro-ščeni družbi) … in nič ni narobe, če ob kosilu ali večerji zaužijemo kozarček rdečega vina (to je polno antioksidan-tov, ki v našem telesu onemogočijo oksidacijo in procese staranja). Mediteranski način prehranjevanja spodbuja uživanje zdravju koristnih maščob, ki jih najdemo v prej omenjenem oljčnem olju, oreščkih (mandlji, lešniki, orehi ...) in mastnih ribah. Z nobenimi maščobami ni količinsko priporočljivo pretiravati, saj vsebujejo veliko kalorij in se

posledično na našem telesu hitro nabere kakšen odvečen kilogram. Maščobe so poglavje, ki je zelo obsežno, in o njih bom napisala članek v prihodnjih številkah glasila. Kadar posežemo po mlečnih izdelkih, pa je bolje izbrati posneto mleko ter manj mastne jogurte in sire. Kefir je odličen pro-biotik, ki ga je dnevno priporočljivo vključiti v svoj jedilnik, a nanj velikokrat pozabimo. Med drugim ne smemo poza-biti na dovolj zaužite tekočine dnevno (najboljša izbira je voda, nesladkan čaj ali limonada). Kako torej mediteranski način prehranjevanja pozitivno vpliva na telo? Pripomore k zniževanju visokega krvnega tlaka, holesterola (predvsem LDL holesterola in trigliceridov), manjše je tveganje za po-jav srčno-žilnih obolenj (ki pri nas veljajo za enega izmed glavnih razlogov za smrt). Med ljudmi, ki se prehranjujejo po načelih mediteranske diete, je manjša pojavnost napak v kognitivnih funkcijah (manjše tveganje za pojav demence in motnje spomina), manj diabetesa tipa 2, osteoporoze in depresije. Dieta je torej prava izbira za tiste, ki so preizkusili že vrsto diet, se lovijo v začaranem krogu brez pozitivnega učinka in želijo preprečiti ali omiliti katero izmed zgoraj opisanih bolezni.Za konec bi želela vse bralce in bralke povabiti, da se ude-ležite mojih treh predavanj, ki bodo v knjižnici na Kozini: 1. Zakaj izbrati lokalno predelano hrano in ali je zdrava hrana res dražja? (20. marec 2019 ob 18. uri) 2. Živila, ki pomagajo prečistiti telo in ali razstrupljanje res deluje? (12. april 2019 ob 18. uri) 3. Katera dieta je najbolj primerna zame? (8. maj 2019 ob 18. uri)Nika Renko, dipl. inž. živilstva in prehrane

prehrana in zdravje

RAZPIS ZA PROJEKT

En Big band išče tvoj talentEn Big band objavlja razpis za projekt En Big band išče tvoj talent 2019.

S projektom želimo ponuditi izjemno izkušnjo talentiranim pevcem, da izkusijo priprave, vaje in nastop z zasedbo En Big band Koper.

Vizija En Big banda je omogočiti talentiranim pevcem redko priložnost sodelovanja z big bandovsko zasedbo.Namen je spodbuditi talentirane pevce k sodelovanju, prilagajanju, rasti in nadgrajevanju svojega znanja, jim

omogočiti ustrezne pogoje ter ponuditi priložnost sodelovanja s pomembnimi strokovnjaki na glasbenem področju.Zato, drage pevke in pevci, stopite iz vadbenih sob, pevskih šol in zborov ter se prijavite na razpis.

Obvestite svoje prijatelje in delite projekt z vsemi, ki bi bili zainteresirani.Pogoji sodelovanja in vse ostale informacije na: https://www.facebook.com/enbigband/

Aleš Križman, predsednik En Big band

En Big band vabi na 1. izbirni koncert projekta En Big band išče tvoj talent,

ki bo v nedeljo, 7. 4. 2019, ob 18.00 uri v KD Hrpelje!

34 | ZA VSAKEGA NEKAJ | MAREC 2019

36 | ZA VSAKEGA NEKAJ | MAREC 2019 MAREC 2019 | ZA VSAKEGA NEKAJ | 37

Še en bučkin sendvičDaleč najboljši od vseh pri serviranju bučkinih sendvičev je Trump. Vsako bučko tako začini, da ljudje pogosto sploh ne okusijo več sranja, ki ga nalaga. Prodajati preverjene re-snice kot neresnične, to je šele čuden sendvič. Ne vem niti, kako bi to poimenoval. Ljudje pogosto verjamejo, da so vsa preverjena dejstva neresnična oz. po domače povedano, da jim nalagajo sranje, in vse to sranje dojemajo za resnično. Sploh ne znajo več ločiti, kaj je dejansko res in kaj ne. Nekaj časa nazaj sem imel priložnost razkriti sramotne sestavine bučkinega sendviča ljudem, medtem ko so ga ti še vedno jedli.Na Koroškem obstaja miza, ki govori. Zanjo sem slišal že nekaj let nazaj. Stara miza (v lasti starke), ki jo lahko vpra-šate kakršnokoli vprašanje in vam odgovori z dviganjem nog. Ko sem prvič slišal zanjo, je vzdrhtel vsak kanček zdrave kmečke pameti, ki ga premorem, in me vznemiril. Nisem mogel verjeti, da ljudje v to dejansko verjamejo. Moral sem raziskati.Še isti večer sem v lokalnih barih spraševal domačine po njej in izvedel še več dejstev. Vsi so takoj vedeli, o čem go-vorim. Še bolje, nekateri so bili z mizo seznanjeni oz. so mizo pravzaprav že obiskali! Tukaj sem imel priče iz prve roke. Neodvisno so mi ljudje potrjevali, da so vse zgodbe resnične. Miza je poznala njihovo preteklost in zagotovo ve, kaj jih čaka v prihodnosti … Miza govori.Po naravi sem skeptičen in zato vsej tej zgodbi nisem ver-jel ničesar. Toda toliko ljudi je bilo prepričanih! Ljudje, za katere se mi je zdelo, da premorejo dobro dozo zdrave pameti. »Nekaj mora biti na tem, nekaj v tej zgodbi mora biti resnično,« sem razmišljal. Po vseh pričanjih sem skoraj začel verjeti še jaz. Dogovorili smo se, da jo obiščemo na-slednji dan. Odločil sem se, da bom svoj skepticizem pustil doma in z odprtimi rokami pozdravil svet nepojasnjenega.Naslednji dan smo se z avtom peljali po precej nepreho-dni blatni gozdni poti do kmetije, kjer naj bi imeli mizo. Ko smo prišli tja, se je zgodba še izboljšala. Stara gospa, ki je bila lastnica mize, je umrla. Njena hči je bila doma in nas je bila vseeno pripravljena predstaviti mizi. Ni bila prepričana, ali bo miza govorila, ker je bila še vedno žalo-stna zaradi smrti starke. Vstopili smo v staro lopo, kjer je smrdelo po vlažnem. Soba v njej je bila slabo osvetljena. Nenadoma sem jo videl, tam je bila – miza. Očitno osrednji del pohištva v sobi, v kateri je stala. Zgledalo je, kot da je bila celotna soba zgrajena ali dekorirana okoli nje. Na prvi pogled si lahko videl, da je to pomemben kos pohištva.Osem se nas je usedlo ob daljši stranici mize – najprej štir-je, hči stare dame, nato pa še štirje. Nemudoma smo vsi prenehali govoriti in v lopi je zavladala tišina. Hči lastni-ce nam je podala navodila. Dlani smo morali položiti na mizo. Potem se je oglasila prva oseba: »Dobro jutro, miza, ali vam lahko zastavim vprašanje?« V tišini si lahko videl pričakujoče obraze udeležencev, kaj bo sledilo. Nenadoma se je nasprotni del mize dvignil s tal, in spet spustil. Ljudje v sobi so se spogledovali in nervozno hihitali.Udeleženci so bili navdušeni! »Miza, koliko otrok imam trenutno?« Revizijsko vprašanje, na katerega je miza od-govorila pravilno. »Miza, koliko otrok bom imela? Miza, ali bom dolgo živel?« Miza to, miza ono ... Miza očitno ni

več žalovala za staro damo in je dobro razpoložena odgovorila na vsako vpraša-nje. Nato je hčerka stare dame, naveličana vseh vprašanj, vstala in se opravičila, češ da ima še veliko dnevnih opravil, nam pa dovolila, da ostanemo pri mizi in ji posta-vimo še kakšno vprašanje več. Gospa ni bila prepričana, ali bo miza brez nje še odgovarjala, saj je bila ona edina pove-zava med mizo in njeno mrtvo materjo. Ko je ženska odšla, sem sedel skoraj pri sredini mize in se še vedno potihoma spraševal, kako je vse to delovalo. Dekle, ki je sedelo po-leg mene, je nenadoma postavilo vprašanje, vendar se nanj miza ni odzvala. V sobi je ponovno zavladala tišina.Seveda je bila tiho! Ne obstaja takšna stvar, kot je govoreča miza! Če bi bilo res, noben turist ne bi obiskal Bleda ali Ljubljane. Niti en samcat italijanski penzionist ne bi zaigral svoje penzije v casinoju Admiral na Kozini. Vsi bi takoj pri-šli k mizi! Če bi le bilo vse to res! In tam sem bil, zbiral svoje misli za to isto mizo. Nenadoma se mi je posvetilo! Če miza ni pretežka in so vaše dlani položene na mizi, je edina stvar, ki jo morate narediti, da povlečete roke nazaj in nasprotna stran mize se privzdigne. Pri tem niti ena sama mišica ni vidno iztegnjena, saj moč izvira iz hrbta in nihče ne more tega opaziti. Čas je bil, da teorijo preizkusim.Spet je bilo postavljeno vprašanje: »Miza, ali bom bogat?« Mizo sem moral dvigniti enkrat, za pritrdilen in dvakrat za nikalen odgovor. Oseba, ki je postavila vprašanje, se mi je zdela simpatična in čas je bil, da ji podam imenitno novico o pričakovanem bogastvu v prihodnosti. Premaknil sem roke malo nazaj in druge roke na mizi so naredile ostalo in se premaknile skupaj z mizo. Et voila! Miza je govorila. Tistega dne sem odgovoril na množico vprašanj. Ljudem sem povedal, da so plodni, čeprav verjetno niso. Ljudem sem obljubil uspešne kariere in srečno življenje. »Ok, Nizo-zemec, kaj pa testna vprašanja, na katere so ljudje že vedeli odgovor?« vas slišim razmišljati. Verjemite mi, če se miza počasi premika navzgor in navzdol, je lahko starka z obra-zov »žrtev« prebrala, ali pričakujejo še drugi dvig mize ali so bili z odgovorom že zadovoljeni. To sem videl in nare-dil, čeprav sem se z mizo srečal prvič.Ko smo se z družbo vozili nazaj domov, sem jim v avtu zau-pal svoje ugotovitve. Pričakoval sem reakcijo, ki jo je Albert Einstein dobil od svojih prijateljev, ko je dobil Nobelovo nagrado, saj sem tudi sam razvozlal nerešljivo uganko. Toda – kot da bi me s kolom po hrbtu, nihče ni verjel niti eni samcati besedi, ki sem jo rekel. Ljudje so izbrali resnico govoreče mize nad resničnimi dejstvi nekoga, ki ga že leta poznajo! Razprava sploh ni bila mogoča! Poražen sem v ti-šini sedel na zadnjem sedežu avtomobila.To je moja zgodba, kako sem ljudem razkril sramotne se-stavine bučkinega sendviča, a kot da bi bil obkrožen s tremi Donaldi Trumpi, je bila moja resnica zavrnjena kot pona-rejena novica. Nič več ne bi mogel storiti, da bi spremenil njihovo mišljenje. Teden dni po dogodku sem se sprehajal skozi Ikeo v Italiji. Tam sem lahko razmišljal le o tem, kako »strašen kraj je to za ljudi, ki verjamejo v govoreče mize«. Resnično, če verjamete v govoreče mize, kako lahko spite ponoči?

Zaključek – konflikt kot priložnost za odnosPartnerski konflikt je priložnost oz. orodje, s katerim terapevt dobi vpogled v družinsko dinamiko posameznika in njegovega partnerja. Neželene lastno-sti, občutja in doživljanja pri sebi, ki jih je posameznik globoko zakopal vase in jih ignoriral, ker so bila preveč boleča, ta sedaj pripisuje partnerju v upanju, da bodo tokrat drugače sprejeta. To se ponavlja tako dolgo, dokler se ne raz-reši na nov način, poleg razumevanja in sočutja, ki ga posameznika razvijeta najprej do sebe v svoji notranjosti, nato pa še drug do drugega na medosebni ravni – v odnosu, ki ga ustvarjata. To ju poveže, zbliža in utrdi njun odnos. Bo-lečina iz preteklosti je tako velika pri-ložnost za odnos, za razrešitev bolečih ran preteklosti. Na prvi pogled lahko konflikt deluje kot nekaj neželenega, bolečega, včasih celo povod za razpad odnosov. Na podlagi primera in teorije smo lahko videli, kako v terapevtskem procesu konflikt dobi drug pomen. Bo-lečina iz preteklosti je tako lahko veli-ka priložnost za odnos in za razrešitev bolečih ran. Odpuščanje sebi in svoje lastne prete-klosti je pot do odpuščanja drugemu in priložnost za sprejemanje drugega, kakršen je. Odpuščanje drugemu za prizadejane rane mora biti najprej priznanje, da je nekdo bil ranjen, da se potem to lah-ko odpusti (Enright & Coyle, 1998 v Fincham, Beach & Davila, 2004, 72). Paradoksalno je tako lahko konflikt, ki je ovrednoten kot nekaj negativnega in zelo bolečega, priložnost za osebno rast posameznika. Konflikt posamezniku nudi priložnost razrešitve osebne trav-me oz. vzorcev, ki so se vzpostavili v otroštvu in se sedaj ponovno prebuja-jo v intimnem romantičnem odnosu. Pomembno je ozaveščanje družinskih vzorcev in doživljanja primarne dru-žine, ki se je tako globoko vpisala v organski spomin posameznika z vzpo-

stavitvijo navezanosti med mamo in otrokom. Nevarna oblika navezanosti tako preko konflikta ponuja priložnost, da posameznik najprej ozavesti obliko navezanosti na pomembne druge in nato iz teh primanjkljajev zraste.

Nezadovoljni pari težje razrešujejo konflikt. Na slabo komunikacijo lahko vplivajo: izmikanje dejanskemu pro-blemu, ki ga je treba nasloviti, neposlu-šanje in prekinjanje partnerja, predvi-devanje, da lahko partner bere njegove misli, ter iskanje krivca (Bailey, 2009, 3). Z izboljšanjem komunikacije in ozaveščanjem lastne preteklosti lahko partnerski odnos postane priložnost za preoblikovanje starih vzorcev v vzorce, ki bodo posamezniku koristni. Odrasla oseba ima priložnost in moč narediti odnose drugačne, z zavedanjem, da so bili nekoč boleči, polni nezaupanja in nevarnosti. Ozaveščanje tega pomaga, da razmejijo odnos svojih staršev od lastnih odnosov in lastnega doživljanja. Začnejo graditi odnose na način, ki si ga sami želijo. Dobri odnosi vsebujejo spoštovanje, ljubezen in dostojanstvo drugega, so odnosi, kjer sta se dva po-sameznika odločila, da je odnos vreden truda. To ni nekaj, kar bi se zgodilo kar samo od sebe. Ne, dober odnos je od-nos trdega dela in zavestne odločitve, da bosta to storila. Pomeni pa tudi, da bo do konflikta vseeno prišlo, le druga-če bosta pristopila k njemu. Komunikacija je usmerjena k spoštlji-vemu poslušanju partnerja, uporabi stavkov, ki govorijo o lastnem doživlja-nju in ne kritiki partnerja, pristnemu izražanju lastnega počutja ter jasno iz-raženemu spoštovanju do drugega.

Terapevtska skupina za starše:Pričetek 5. 3. 2019 ob 18:30 v Sežani.Vabljeni vsi starši, ki se soočate z izzivi starševstva.Prijave na: tukajsem.zate@gmail.com, več informacij najdete na www.psihoterapijatasa.com.

Predvidene teme na srečanjih:  - kako postaviti zdrave meje, - kaj je v ozadju otrokovega vedenja --> kaj vam otrok sporoča, - na kakšen način vzpostaviti sočutno komunikacijo, - prepoznavati čutenja pri otroku in pri sebi, - spoznavanje delovanje možganov,  - vloga mame in očeta pri vzgoji, - prepoznavanje čutenj in vzrokov – kaj se v stiski z vami dogaja, - predstavitev praktičnih primerov in veliko vaj.

Vabim vas, da posredujete informacijo vsem, ki bi jih to zanimalo. Celoten čla-nek “Konflikt in partnerstvo” je dosto-pen na spletni strani Psihoterapije Taša na spodnji povezavi.

Vprašanja lahko pošljete na e-naslov: tukajsem.zate@gmail.com ali pa pre-ko spletne strani www.psihoterapija-tasa.comOdgovor ali pa tema bo obravnavana v naslednjem članku. Oseba bo ostala anonimna. Želim vam vse dobro!Taša

Taša Cucek, magistra zakonskih in družinskih študij, specializantka zakonske in družinske tera-pije, relacijskega družinskega modela na Teološki fakulteti v Ljubljani in stažistka na Družinskem centru Sveta Gora in v zasebni praksi v Sežani.

PARTNERSTVO IN KONFLIKT V ODNOSU

 

5.

Kaj se dogaja med nama? A nama bo uspelo ohraniti odnos? Terapevtski pogled na partnerski odnos in konflikte, ki se prebujajo v odnosih. Partnerski konflikt kot priložnost za poglobitev odnosa.

38 | ZA VSAKEGA NEKAJ | MAREC 2019 MAREC 2019 | ZA VSAKEGA NEKAJ | 39

Kako pohitriti delovanje telefona?Novejši telefoni, na primer Huawei Mate 20 Pro in Huawei P smart 2019, so opremljeni z zelo zmogljivimi proce-sorji, ki z lahkoto poganjajo najnovejše in strojno najbolj požrešne aplikacije ter igre. Kljub vsej zmogljivosti in suro-vi moči čipov, pa vseeno obstaja še ne-kaj trikov, s katerimi lahko še dodatno pohitrite svoj telefon.Hitrejše animacijeTa trik sicer ne bo pohitril delovanja procesorja, bo pa pohitril animacije in s tem nekoliko skrajšal čas preklapljanja med aplikacijami. Animacije so tisto premikanje zadev na zaslonu od trenut-ka, ko pritisnete s prstom na ikono apli-kacije pa do trenutka, ko se aplikacija končno pojavi na zaslonu. Trajanje tega lahko skrajšate. V nastavitvah telefona pojdite v razdelek Sistem in izberite O telefonu. Pritiskajte na vrstico, v kateri piše Delovna različica, dokler vam tele-fon ne javi, da ste postali razvijalec. Po-maknite se korak nazaj in v možnostih za razvijalce skrajšajte vse tri možnosti animacij na 0.5 ali pa jih preprosto po-polnoma ugasnite (Merilo animacije okna, Merilo animacije prehoda in Le-stvica trajanja animacije). Ta trik je si-cer bolj primeren za vešče uporabnike, ki delovanje telefona dobro poznajo.

Hitrejše brskanjeBrskalnik Chrome ima vgrajeno funk-cijo za manjšo porabo podatkov. Ta deluje tako, da gre spletna stran najprej prek Googlovih strežnikov, kjer se po-datki, kot so slike in podobno, najprej stisnejo in se nato pošljejo na telefon. Odprite brskalnik Chrome in nato še meni, ki se skriva pod tremi pikami zgoraj desno. Izberite možnost Nasta-vitve in vključite Varčevanje s podatki.Funkcija je sicer namenjena zmanjša-nju porabe prenosa podatkov, vendar zaradi manjše količine podatkov posle-dično pride tudi do hitrejšega nalaganja strani.Počistite pomnilnikVam zmanjkuje prostora na telefonu? Preveč glasbe, slik, video posnetkov in aplikacij lahko hitro zasede ves prostor, ki ga imate na voljo na telefonu. Poleg tega, da to povzroči razne nevšečnosti med fotografiranjem ali nalaganjem novih aplikacij, pa se vse skupaj lahko odraža tudi v počasnejšem delovanju telefona, ki mora iskati prostor, da shra-ni delovne datoteke.Z aplikacijo Datoteke, ki jo najdete na Huaweijevih telefonih, lahko zelo pre-prosto pogledate, kaj vam jemlje največ prostora, hkrati pa ima aplikacija vde-

lano orodje, ki vam svetuje, katere da-toteke bi bilo morda smiselno izbrisati.Manj pripomočkovPripomočki oziroma widgeti so sila uporabna stvar, ampak tudi dobrih stvari je lahko preveč. Veliko število pripomočkov je lahko breme za proce-sor in delovni pomnilnik, zato enostav-no odstranite z domačih zaslonov vse pripomočke, ki jih ne uporabljate ali pa jih uporabljate zelo redko.Ponoven zagon telefonaTa je sicer zelo znan ukrep, ampak mar-sikdaj nanj pozabimo, čeprav se ravno ta največkrat izkaže za najbolj učin-kovitega. Tu in tam se namreč kakšna aplikacija začne obnašati precej nena-vadno in pretirano obremeni procesor ali pa zasede nenormalne količine de-lovnega pomnilnika. To velikokrat reši prav ponoven zagon telefona.V skrajni sili potem ostaja še možnost ponastavitve telefona na tovarniške na-stavitve, ampak naj bo to res zadnji iz-hod. Pred tem raje skočite še na forum Huawei (www.huaweiforum.si), kjer vam bodo tako Huaweijevi tehniki kot drugi uporabniki rade volje pomagali pri vaši zagati.Vir: Računalniške novice

»Kadar naletim na podlega člove-ka, takoj pomislim: »Mater, kakšen prasec!« In stavim, da vi tudi. Takim ljudem lahko rečete psihoteroristi, bleferji, hinavci, kričači, egoisti, tirani, megalomani, težaki, rablji, grebatorji, toda po mojem mnenju beseda prasec najbolje izrazi strah in prezir, ki ga gojim do teh odvra-tnih bitij.«Res je, prasci. In takšnih je toliko, da bi lahko v današnjem svetu svinja-ke zamenjali s kakšnim drugačnim bivalnim prostorom. Marsikdo se je že srečal z njimi. Skoraj vsakdo od nas. Če le taisti ni nekdo od nas. Pa ne mislim tistih, ki smo jih na bivši dan republike navadno spravljali v zamrzovalno skrinjo, na podstrešja k sušenju in podobno. Najbrž mar-sikdo pozna ali ima takšnega šefa ali šefico, nekoga že, ki škoduje sodelav-cem, jim spodkopava uspeh organi-zacije dela in še kaj. Kako prevzgojiti tiste, ki se jim ne morete izogniti? V času velike, prevelike brezposelnosti radi sprejemamo kakršnekoli služ-be, samo da je denar, da se preživi. In tega se zavedajo tako tisti, ki delo ponujajo, kakor tudi tisti, ki delo sprejmejo, saj omenjeni ne spadajo le v skupino delodajalcev, temveč jih najdemo veliko tudi med sodelavci, kolegi, prijatelji. In seveda si vsakdo od nas želi delati, službovati, ustvar-jati v takšnem delovnem okolju, v ka-terem ni kretenov, hinavcev in ustra-hovalcev. Nekdo je lahko učinkovit, pa je nesramen. Bennet Tepper piše o psiholoških zlorabah na delovnem mestu in prasce definira kot tiste, ki vztrajno izkazujejo sovražnost v be-sednem in nebesednem sporazume-vanju, pri čemer je ključen telesni stik. Nekateri prasci svojega vedenja ne skrivajo. Dvolični zahrbtneži, ka-kršnih je med nami na tone, navadno niso preglasni. Svoje igrice prihrani-jo za trenutke, ko so težko ulovljivi, naredijo pa toliko ali še več škode kot razjarjeni bikci. Med prasce sodi,

kdor osebno žali, kdor vdira v posa-meznikov osebni prostor, kdor grozi in ustrahuje, verbalno in neverbalno, kdor spušča sarkastične šale in žaljive zbadljivke, kdor piše nesramna pi-sma, kdor ponižuje, kdor javno sra-moti, kdor grobo prekinja, kdor za-hrbtno napada, kdor nesramno gleda in kdor obravnava ljudi, kakor da so nevidni. Seveda obstajajo tudi t. i. za-časni prasci (prvi in edini incident). In seveda, skoraj vsi se tu pa tam vedemo tako – kot prasci, ker ima-mo vsi kdaj priložnost v neugodnih okoliščinah reagirati kot prasci. In seveda, takšno vedenje se ne omejuje na ženske ali moške, obojih je dovolj in preveč. Ampak, ne gre zamenjeva-ti prascev s slabiči in vljudnimi kloni. Nekateri so za določene zadeve nedo-vzetni in zatorej nespretni in zatorej se včasih nenamerno vedejo kot pra-sci. Vendar to ne sme biti opravičilo. Temeljno sporočilo pričujoče knjige je hkrati preskusni kamen človekove-ga značaja in razlika med tem, kako človek ravna s šibkejšim in kako z močnejšim od sebe. Dr. Robert I. Sutton je profesor menedžmenta na Univerzi Stanford. Ukvarja se z ino-vacijami ter povezavami med zna-njem in organiziranjem, zadnje čase pa se posveča zlasti proučevanju 'pra-scev'. Svetuje in predava uglednim podjetjem, poleg svetovne uspešni-ce Ni prostora za prasce je napisal še knjigo o dobrih poslovnih praksah. Njegova razmišljanja lahko spremlja-te na blogu bobsutton.typepad.com. Ampak bilo bi preveč lepo, če bi v življenju srečevali le super popolne ljudi ali vsaj ljudi, ki znajo spoštovati sočloveka, sodelavca, so-kogarkoli. Seveda pa je naloga nas vseh zgradi-ti in oblikovati prijazna okolja, najsi bodo delovna ali družinska ali kakr-šnakoli. In morda je čas, da se to stori čim prej. Vse dobro do naslednjega branja, Patricija Dodič

Za ljube knjigoljubeNI PROSTORA ZA PRASCEKako ustvariti civilizirano delovno okolje in preživeti v takem, ki to ni Robert I. Sutton

Novice so pripravljene v sodelovanju z revijo Računalniške novice.

Po svetu vsak dan uporabimo več kot pol milijona slamic.

—Če bi jih začeli

polagati v Ljubljani, bi pot končali v Mariboru.

—Odpovej se plastičnim izdelkom

za enkratno uporabo!

POZDRAVLJEN, NOVOROJENČEK!Dobrodošla,

Sara!

MOJA PRVA OSEBNA

IZKAZNICA

IME IN PRIIMEK: Sara CergolROJENA: 17. 10. 2018DOLŽINA IN TEŽA: 40 cm in 2100 gSTARŠA: Damjana in VladimirDRUŽINA STANUJE V: Klancu pri Kozini

SARASi z rojstvom napolnila dom s toplino,upanje, da v hiši se otroški jok zasliši, se je izpolnilo!Z besedo se povedati ne da, kako smo te veseli,smo solze radosti točili vsi, ko smo te v naročje vzeli.A zdaj, ko tukaj si kot najbolj cenjen član družine,želimo ti, da tvoja in pa naša sreča nikdar ne mine,ti si luč, si žarek, ti si naša zvezda repatica,ti si naša zlata punčka, naša lepotica.Rasti dete zaželeno,zrasti v punco zdravo, delavno, pošteno,naj sreča vedno sama pride ti naprotiin naj nikdar ne pušča te v zmoti.A vedi, ljuba Sara, da življenje riše polno nam zablod,zato naj te tvoj angel varuh vodi vedno in povsod.Bodi vedno nasmejana in otroško razigrana,da vsi s ponosom bomo rekli: To je naša SARA!V Klancu pri Kozini je pri Cergolovih zavel nov družinski veter. Mami Damjani in očku Vladimirju se je 17. 10. 2018 rodila hčerka Sara.

40 | ZA VSAKEGA NEKAJ | MAREC 2019 MAREC 2019 | ZA VSAKEGA NEKAJ | 41

DRUŠTVO UPOKOJENCEV HRPELJE - KOZINA

VABI SVOJE ČLANE NA

PRAZNOVANJE DNEVA ŽENA,

KI BO V PETEK, 8. MARCA, S PRIČETKOM

OB 19. URI V MOTELU JADRANKA.

PRISPEVEK V  VIŠINI 15,00 EUR PORAVNATE PRI SVOJEM

POVERJENIKU, NAJKASNEJE DO 4. MARCA 2019.

ŽELIMO, DA SE PRAZNOVANJA UDELEŽITE V ČIM VEČJEM ŠTEVILU.

Savo Pleskonjič29. 9. 1950 – 12. 2. 2019

Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga imeli radi in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.

Zahvala Zdravstvenemu domu Hrpelje, bolnišnici Golnik in Bolnišnici Sežana. Posebna zahvala Komunali Sežana,

govornici in pevskemu zboru Pinka Tomažiča.

Vsi njegovi

Bač pri Materiji, februar 2019

JOŽEF CIZLiz Rodika

13. 3. 1933 – 15. 11. 2018

Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izkazali sočutje z izrečeno ali napisano besedo sožalja in tolažbe, stiskom

roke in objemom. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, za darovano cvetje, sveče in dobrodelni

prispevek.

Posebej se zahvaljujemo domačemu župniku za pogrebno mašo in duhovno podporo v času njegove bolezni, pevcem,

govornici za poslovilne besede ter vsem, ki ste sodelovali pri pogrebu in nam nesebično pomagali. Hvala lepa osebju Zdravstvene postaje Hrpelje in Splošne bolnišnice Izola za

zdravniško oskrbo in prijaznost.

S hvaležnostjo se tudi spominjamo vseh, ki ste ga spoštovali in mu karkoli dobrega storili v času zemeljskega življenja.

Žalujoči: hči Breda in sin Gabrijel z družinama

Zapustil nas je dragi

V večnost je odšel naš dragi oče, nono in tast

Zaman je bil tvoj boj,zaman vsi dnevi tvojega trpljenja,bolezen je bilamočnejša od življenja.

Po isti poti, koder odhajaš,nevidno prihajaš nazaj –med svoje, ki jih ne nehaš ljubitiin ki živijo od tvoje ljubezni. (Tone Kuntner)

Poslovili smo se od Savota, sina, moža, očeta, nonota, brata, prijatelja.Zahrbtna bolezen je bila močnejša od njegovega mogočnega telesa in velike volje do življenja.

Savo se je rodil v Kopru materi Mariji, Suhčevi iz Povžan, in očetu Mihajlu iz Aranđelovca v Srbiji. Z družino, v kateri je bila še sestra Magda, so se preselili v Aranđelovac. Tu so živeli do Savovega osmega leta. Preselili so

se v Povžane, zato je Savo osnovno šolo obiskoval tudi v Materiji. Šolanje je nadaljeval na kovinarski šoli v Novi Gorici. Pripravništvo je zaključil v podgrajski Plami, potem pa služboval v firmi Urbančič v Gradišču in pozneje

v Kovinarju v Hrpeljah. V teh letih je bil družbeno aktiven. 4 leta je predsedoval Prostovoljnemu gasilskemu društvu Materija in pomembno prispeval k predelavi takratnih gospodarskih objektov v gasilski dom.

Savo je imel pozneje pomembno vlogo pri odločitvah za izgradnjo tekstilne tovarne v Materiji, ki je bila v sestavi tovarne Pletenina iz Sežane. V času službovanja v Pletenini je opravil vrsto specializacij v Nemčiji in Italiji, pri proizvajalcih tekstilnih strojev. Le tako je lahko opravljal zahtevno delovno mesto vodje vzdrževanja. Po teža-

vah, ki jih je imela tekstilna industrija v Sloveniji, je tudi sežanska Pletenina zapadla v težave.Nato se je zaposlil v Konjeniškem zavodu Lipica kot vodja vzdrževanja. Savo je imel širok svetovni nazor in

izraženo pripadnost napredku. V Lipici je postal predsednik sindikalne organizacije, v kateri je zagovarjal dve osnovni usmeritvi – skrb za delavce in skrb za razvoj kraškega bisera. V Lipici je dočakal upokojitev. Po upoko-

jitvi je živel srečno življenje upokojenca v krogu svoje družine. V veliko veselje mu je bilo petje v Partizanskem pevskem zboru Pinko Tomažič iz Trsta, kjer je prepeval 10 let. Najbolj ponosen je bil na nastop zbora v prepolni ljubljanski dvorani Stožice, kjer je nastopal skupaj z moškim

pevskim zborom Rdeče armade iz Moskve.Dragi Savo, hvala ti za leta, ki smo jih preživeli skupaj. Bil si odličen sosed ter dober in zanesljiv prijatelj.

Pogrešali te bomo.Ciril Kastelic

V spominSavo Pleskonjič

(1950–2019)

Občina Hrpelje - Kozina in Občina Dolina

BekaBotač24. marec

OBČINA HRPELJE - KOZINA

Start skupinskega pohoda:

ob 8.30 pri karavli na Beki (vodijo vodniki PD Slavnik)

Srečanje v Botaču: ob 11.00 Srečanje na Beki (v središču vasi): zabava z ansamblom od 12h do 16hTopla malica je zagotovljena.

Koncert ob dnevu žena

Moški pevski zbor

SLAVNIK Mešani pevski zbor

BRNISTRADOMAČINI iz KS Krvavi Potok

vas prisrčno vabijo na koncert,ki bo posvečen dekletomin ženam. Glasbeni večerbodo popestrili domačini,ki so pripravili igro o 8. marcu.

PETEK, 8. marec 2019 ob 19. uriv vaškem domu v Krvavem Potoku

Vabljeni

Odprta meja v novem času

UPRAVNI ODBOR DRUŠTVA

42 | ZA VSAKEGA NEKAJ | MAREC 2019 MAREC 2019 | ZA VSAKEGA NEKAJ | 43

ZBRANI VZORCI BODO OB KAPLJICI RUJNEGA IN REZINI DOMAČEGA SIRA NA VOLJO ZA POKUŠINO,

ZATO LEPO VABLJENI!

Za prijavo in oddajo vzorcev pokličite na 031 551 315

do srede, 20. 3. 2019.

ORGANIZATOR DOGODKA JE VAŠKA SKUPNOST OREHEK V SODELOVANJU Z OBČINO HRPELJE – KOZINA

IN KMETIJSKO GOZDARSKIM ZAVODOM NOVA GORICA

KI BO V PETEK, 22. 3. 2019, OB 18.00V VAŠKEM DOMU NA OREHKU PRI MATERIJI

Z RAZGLASITVIJO REZULTATOV IN PODELITVIJO DIPLOM.

2. BRKINSKO OCENJEVANJE KLOBAS IN SALAM,

Režija: Ingrid VerkPriredba: Boris PicigaIgrajo: Boris Piciga, Irena Piciga, Matjaž Toškan

Info: fb gledaliskaskupinadekanigledalisce.dekani@gmail.com

telefon: 041 649 196

Zgodba govori o preprosti tričlanski družini današnjega časa, kjer sta oba starša brez službe. Njunemu sinu Gianniju, ki je večni študent, pa ne uspe dokončati šolanja. Medtem ko oče Zmago večino časa preživi v gostilni, hodi mama Vitorja na delo v Trst, kjer pri premožni gospodi čisti in pospravlja, da lahko na ta način vsaj za silo preživi družino. A čeprav živijo v težkih razmerah, je pri njih doma vedno veliko humorja in z optimizmom gledajo naprej.

 

Družinske štorije od Zmagota in Vitorje

KD Gledališka skupina Dekanivabi na komedijo:

Kulturni dom

Hrpelje, 16. 3. 2019

ob 19h

Predstavo bomo odigrale v sredo, 13. marca, v Kulturnem domu Hrpelje, s pričetkom ob 17:00.

STROKOVNE DELAVKE Vrtca Sežana, enote Divača smo v okviru MAVRICE DOBROTE pripravile predstavo z naslovom

SAPRAMIŠKA

PRIDITE, UŽIVAJTE in SKUPAJ POMAGAJMO TISTIM, KI SO

POTREBNI NAŠE POMOČI!Vstopnine ni, je pa možnost

prostovoljnega prispevka.

Predstava je namenjena vsem, ki bi radi uživali ob vsebini pravljice, ki jo je napisala slovenska pisateljica Svetlana Makarovič, in ste z obiskom pripravljeni prispe-vati znesek po lastni odločitvi v sklad MAVRICE DOBROTE, iz katerega se sredstva namenijo otrokom iz socialno šibkih družin.

Strokovne delavke Vrtca Divača

VABIMO VAS NA

Karte za koncert bo možno kupiti v predprodaji s 1. marcem, in sicer ob sredah in petkih, od 19.00 do 21.00, v KD Hrpelje in vsak dan med delovnim časom v Fontani na Kozini. Cena za prvih 200 kart je 8€, po tem in na dan koncerta pa 10€. Otroci do 14. leta imajo prost vstop.

44 | ZA VSAKEGA NEKAJ | MAREC 2019 MAREC 2019 | ZA VSAKEGA NEKAJ | 45

PRIMORSKA POJEV Kulturnem domu Hrpelje

17. 3. ob 17h!

Petek, 8. marec, ob 20.00JAZZ LADIESKoncert ob dnevu žena.

Torek, 19. marec, ob 20.00Kratki filmi JANA CVITKOVIČA s pogovorom ob filmih

Nedelja, 24. marec, ob 20.00Film NEPOŠKODOVANA / THE UNDAMAGEDs pogovorom po filmu

Ponedeljek, 25. marec, ob 19.30Prešernovo gledališče Kranj in Mestno gledališče Ptuj:STENICA Avtorski projekt - komedija

Petek, 29. marec, ob 20.00PREDSTAVA ZA VSAKO PRILOŽNOSTGlasbena komedija.

Petek, 26. april, ob 20.00GUŠTO GRE NA ROMANJEMonokomedija.

PRIHAJA NA NAŠE ODRE

Program in informacije: www.kosovelovdom.si

marec.indd 1 13. 02. 2019 11:38:17

v Kulturni dom Hrpelje

Rudi Bučar & Istrabend

z gosti: Vokalna skupina

Karina

Lepo vabljeni na koncert

Organizirata: Občina Hrpelje - Kozina in Vokalna Skupina KarinaRezervacije niso potrebne. Vstopnine ni.

50 LET REVIJE PRIMORSKA POJE

Srečanje odraslih pevskih zborov in vokalnih skupin Pri-morske letos praznuje častitljivih 50 let. Primorska poje povezuje vse zasedbe, zbore in pevske skupine, stare in mlade, moške in ženske, ljudske in akademske, večje in manjše zasedbe, boljše in manj uspešne skupine, v eno samo veliko pevsko družino, kjer so srečni eni in drugi. Tisti, ki pojejo, in tisti, katerim prepevajo po raznih kra-jih in odrih celotne Primorske. Mlade zasedbe in mladi zborovodje dobijo priložnost, da se pokažejo, urijo in iz-kažejo, nove zasedbe prve priložnosti za svoje nastope, ostali pa zvesto negujejo in ohranjajo pevsko tradicijo na obeh straneh, doma in v Italiji. »Primorska rada poje in to jo uvršča med največja zborovska gibanja pri nas, zato ima pomemben vpliv pri ohranjanju glasbene in kulturne dediščine,« je pred dvema letoma v uvodniku programske knjižice zapisal mag. Marko Repnik, direk-tor JSKD. Prof. Anton Baloh pa je s ponosom dodal, da je revija Primorska poje tudi v tej edinstveni zborovski reviji že zdavnaj našla svoj »pravi obraz«. V tem času jo je 30 let zvesto spremljal dolgoletni predsednik ZPZP, gospod Rudi Šimac, ki se je od nas poslovil leta 2016, od takrat dalje pa Primorski poje ostaja zvest prof. Anton Baloh, ki je prevzel tudi predsedovanje zvezi. Letošnja obletnica je pravi dokaz za vse zapeto, za vse povedano in za vse storjeno. Tudi letos bomo v sodelovanju z ZPZP in ostalimi soorganizatorji pripravili praznične koncerte. JSKD OI Sežana, ZPZP in ostali soorganizatorji vas pri-jazno vabimo, da praznujete z nami 17. marca 2019 ob 17. uri v Kulturnem domu v Hrpeljah, ko nam bodo zapeli: Ženska vokalna skupina Šmihel iz Pivke, Ženski pevski zbor Prem, Moški pevski zbor Tabor iz Opčin, Mešani pevski zbor Duri iz Cola, Ženska vokalna sku-pina Plejade iz Ajdovščine, Mešani pevski zbor »Canto Ergo Sum« iz Tolmina in Vokalna skupina Chorus'97 Miren iz Nove Gorice. Zanimive zasedbe in pester pro-gram ob 50. rojstnem dnevu so res dober razlog, da pra-znujete z nami vsi ljubitelji zborovske glasbe. Veselimo se našega druženja in praznovanja z vami, z vsemi pevci in pevkami, zborovodji in zborovodkinjami, organizatorji in soorganizatorji ter z domačimi pevci iz MoPZ Slavnik. SREČNO, PRIMORSKA POJE, TUDI V PRIHODNJE!Vladislava Navotnik, JSKD OI Sežana

NCH corporation

Dne 15.03.2019 ste vljudno vabljeni na predstavitev inovativnih sredstev

proizvajalca NCH za vzdrževanje kmetijske in gozdarske mehanizacije, ki bo v vaškem

domu na Orehku ob 17. uri.

NCH Lubrication

Odkrijte, kako lahko izboljšate svoj individualni potencial. Začnite živeti zdravo in smiselno živl-jenje z vključevanjem svojih čutov ter poslušan-jem svojega telesa. Vsaka ura prinese telesu novo izkušnjo  tako, da ga napolni energijsko, zbistri um in nas čustveno uravnoteži.

Tehnika NIA se izvaja v vaškem domu v Hrpeljah vsak torek in četrtek od 19.00 do 20.00 in je primerna za vse.

Več si lahko preberete na https://nia-slovenija.si.

Obiščite brezplačno uro in spoznajte vadbo NIA,

ki jo vodi Majda Piciga

NIA

9. marca ob 20.30 uri!

MAREC 2019 | NAPOVEDNIK | 4746 | ZA VSAKEGA NEKAJ | MAREC 2019

Razstava: � Martina Gorup: »Mavrične boginje«, postavitev,

na ogled od 1. do 29. marca 2019

Prireditve: � 1. marec 2019 ob 18.00: Loredana Kralj:

»Camino de Santiago«, predavanje � 20. marec 2019 ob 18.00: Nika Renko, 1/3

predavanje: »Zakaj izbrati lokalno pridelano hrano in ali je zdrava hrana res dražja?«

� 22. marec 2019 ob 18.00: ŠK Zgodbarnica, srečanje

� 27. marec 2019 ob 18.00: pravljično-ustvarjalna urica

Program Knjižnice Kozina v marcu 2019

KNJIŽNICA

5. maja bo v Hrpeljah že

3. GORSKO-KOLESARSKI

MARATON MTB SLAVNIK,

ki je postal osrednja gorsko

kolesarska prireditev v Sloveniji.

Pridružite se ekipi maratona MTB Slavnik

Poleg tekmovanja je maraton tudi prvovrstno rekreativno druženje, ki na prizorišče pri vaškem domu v Hrpeljah in ob trase privabi številne obiskovalce. Pri maratonu dajejo močan poudarek vključevanju deležnikov iz lokalnega okolja v organizacijo in izvedbo dogodka. Lokalnim ponudnikom, društvom in sodelujočim predstavlja maraton priložnost, da se predstavijo širši javnosti, njihova prisotnost pa udeležencem občutek lokalnosti in domačnosti. Maratona pa nikakor ne bi bilo brez prostovoljcev, ki vsakokrat pomagajo pri izvedbi te prvovrstne prireditve. Najbolj številčno se odzovejo iz PGD Materija, ki je ob Kolesarskem društvu Raketa in Občini Hrpelje - Kozina soorganizator dogodka, pridružijo pa se tudi številni

domačini, posamezniki, ki v sodelovanju na dogodku vidijo izziv ali pa preprosto možnost družbenega doprinosa k lokalnemu okolju. K sodelovanju ste zato vabljeni vsi, ki bi želeli biti del organizacije enega večjih gorsko kolesarskih dogodkov v regiji. Pomagate lahko pri pripravi prizorišča, na info točki, v vlogi reditelja, pri zagotavljanju okrepčila tekmovalcem ali pa preprosto spodbujate tekmovalce na trasah.

Prijavite se na info@mtbslavnik.si in se pridružite ekipi. Vse podrobnosti o dogodku najdete na www.mtbslavnik.si. Ekipa MTB Slavnik

V razstavnem prostoru v KD Hrpelje je na ogled razstava utrinkov iz MTB Slavnik 2018! Ogled je možen do 15. 3., v času obratovalnih ur občine in v času dogodkov v KD Hrpelje. Vabljeni!

RAZNAŠANJE GLASILAObčinsko glasilo raznaša POŠTA SLOVENIJE. V primeru, da glasila ne prejmete na dom, se obrnite na pošto na Kozini in sporočite, da glasila niste prejeli. Tako vam ga bo lahko dostavila naknadno. Glasilo dobite brezplačno na občini, na voljo pa je tudi v elektronski obliki na internetni strani občine: www.hrpelje-kozina.si.Prihodnja številka za APRIL 2019 bo izšla v četrtek, 28. MARCA 2019 (uredništvo si pridržuje pravico do spremembe datuma izida glasila). Rok za članke: petek, 15. MARCA 2019!

Uredništvo

KRAJEVNI URAD HRPELJEvsak prvi in tretji torek v mesecu od 8.00 do 11.00 ure in od 12.00 do 14.00 ure. V času poletnih počitnic, v juliju in avgustu, bo krajevni urad ZAPRT. V tem času lahko uredite zadeve na sedežu Upravne enote v Sežani.KNJIŽNICA KOZINATel.: (05) 680 30 27, Ponedeljek: 8h - 15h, Torek, sreda in petek: 11h - 18h, Četrtek zaprto, Sobota: 8h - 13h - samo prva v mesecu! Poletni urnik v juliju in avgustu: torek, četrtek in sobota zaprto; ponedeljek: 8h–15h; sreda in petek: 11h–18h. Knjižnica je zaprta v dopoldanskem času od 11.00 do 11.30, v popoldanskem pa od 13.00 do 13.30 zaradi malice!

MEDOBČINSKI INŠPEKTORAT IN REDARSTVO (Partizanska cesta 82, Sežana): uradne ure: ponedeljek, sreda in petek: od 8. ure do 10. ure Tel: (05) 73 10 141 ali po elektronski pošti: soou@sezana.si

POŠTA Kozinaod ponedeljka do petka: 8.00 - 18.00, sobota: 8.00 - 12.00

Banka Koperod ponedeljka do petka: 8.30 - 16.30, sobota: 9.00 - 12.00Deželna banka Slovenijeod ponedeljka do petka: 8.00 - 12.00 in 13.00 - 16.00, sobota: zaprto

ZBIRNI CENTER KOSOVNIH ODPADKOV V HRPELJAH (na začetku obrtne cone):tor: 14.00 - 17.00, čet: 9.00 - 13.00, vsako 1. in 3. soboto v mesecu: 9.00 - 13.00

Dimnikarske storitve Enerdim: 031 662 550

Kontakt za info za zimsko službo: 05 6800 620

Zdravstvena postaja Hrpelje: (05) 689 04 90 Splošna ambulanta dr. Miljen Vidaković: (05) 6890 498Splošna ambulanta dr. Desanka Galamić: (05) 6890 499Referenčna ambulanta: (05) 6890 500Zobna ambulanta Zavod ODONTO: (05) 6800 350 ali 031 349 373

Lekarna Hrpelje: (05) 680 00 60pon–pet: 8.30 - 16.00, sob: 9.00 - 12.00, ned: zaprto

Lekarna Divača: (05) 731 17 80pon: 12.30 - 19.00, tor: 7.30 - 14.00, sre: 10.00 - 19.00, čet-pet: 7.30 - 12.00

Lekarna Sežana: (05) 731 17 70pon –pet: 8.00 - 19.00, dežurstvo: 19.00 - 21.00, sob: 9.00 - 12.00, dežurstvo: 19.00–21.00, ned: dežurstvo: 9.00 - 11.00 in 19.00 - 20.00

Lekarna Koper na Kidričevi: (05) 611 00 00Dežurstvo: neprekinjenoRedni urnik: pon-pet: 7.30 - 19.00, sob: 7.30 - 13.00, nedelja in prazniki: 8.00 - 12.00Varuh pacientovih pravic: E naslov: jozica.trost-krusec@nijz.si; Telefon: 041 667 501; Uradne ure za naročene stranke: sreda od 15.30 ure do 21.30 ure / petek od 14.30 ure do 21.30 ure Tel. št. za naročanje 05 66 30 841, pon - pet od 8.00 do 14.00 ure. Uradne ure po telefonu (za osnovne informacije): ponedeljek, torek in četrtek od 18.00 do 20.00 ure na tel. št. 041 667 501 Več na: http://www.mz.gov.si/

Veterinarska ambulanta Hrpelje: (05) 680 01 99

Policija: 113Policijska postaja Kozina: tel.: (05) 618 12 00 ali e-naslov: pp_kozina.pukp@policija.si

Gasilci in nujna medicinska pomoč: 112 Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR)OU Koper, Ferrarska ulica 7, 6000 Kopertel: (05) 663 45 00OU-Koper.UVHVVR@gov.sigp.uvhvvr@gov.si (to je e-naslov glavne pisarne v Lj)

Naravoslovno-zgodovinska učna pot – informacije za ogled: Vladimir Grželj (031 539 028) in Darij Jelušič (041 282 453)

Dnevni center Ruj: (05) 993 06 83

BREZPLAČNI PREVOZI: info@sopotniki.org, www.sopotniki.org, 031 831 030

Za najavo prireditve v Občinskem glasilu pošljite elektronsko pošto na na-slov: glasilo@hrpelje.si ali pokličite na telefon: (05) 6800 150 ali pošljite po pošti na naslov: Občina Hrpelje - Kozina, Hrpelje, Reška c. 14, 6240 Kozina.Info za glasilo: Ester Mihalič, 051 677 017 in glasilo@hrpelje.si Info za prireditve in drugo: Občina Hrpelje - Kozina, Ester Mihalič, tel.: (05) 6800 150, e-pošta: ester.mihalic@hrpelje-kozina.si

POTUJOČA KNJIŽNICAPotujoča knjižnica bo v marcu 2019 obiskala Občino Hrpelje - Kozina po naslednjem razporedu:Kraj Ura Datum obiska

Javorje 16.30– 17.00

Materija 13.30–13.50Velike Loče 14.05–14.40Gradišče 14.55–15.25Markovščina 15.35–16.00Slivje 16.10–16.40Hotična 16.50–17.10Brezovica 17.20–17.40Rožice 17.50–18.10

Rodik 9.00–9.30

Za potujočo knjižnico: Nevenka Gropajc

14. marec

28. marec

7. marec

NAPOVEDNIK

Marko Brecelj vabi k branju članka Zale Bezlaj na spletni strani DODOGOVOR.ORG na povezavi: http://www.dodogovor.org/shownews.aspx?newsid=25360

Vabljeni na predavanje

NOVOSTI NA PODROČJU VARSTVA SADNEGA

DREVJAv četrtek, 28. februarja 2019,

ob 16:00 v Kulturnem domu Hrpelje.

Predavala bo MOJCA ROT, specialistka za varstvo rastlin.

Koledar aktualnih dogodkov v Občini Hrpelje - Kozina

Foto

: And

rej G

ustin

čič

Datum in ura Kraj Dogodek Organizator Kontakt28. 2., ob 18.30h Sejna soba v stavbi

občineČetrti četrtek z DPZN z gostom: Mirjam Lamut

DPZN dodogovor.org

28. 2. ob 16h Kulturni dom Hrpelje

Predavanje KGZS: novosti na področju varstva sadnega drevja

KGZS - Zavod Nova Gorica

KGZS Nova Gorica

1. 3. ob 18h Knjižnica Kozina Loredana Kralj: Camino di Santiago Knjižnica Kozina 05 6803 0278. 3. ob 19h Krvavi Potok Koncert MoPZ Slavnik ob Dnevu žena MoPZ Slavnik 051 320 0209. 3. ob 20.30 Kulturni dom

HrpeljeKoncert Rudi Bučar & Istrabend z gosti: Vokalna skupina Karina

Občina Hrpelje - Kozina in Vokalna skupina Karina

www.obcina.hrpelje-kozina.si

13. 3. ob 17h Kulturni dom Hrpelje

Predstava za otroke: Sapramiška Občina Hrpelje - Kozina www.obcina.hrpelje-kozina.si

16. 3. ob 19h Kulturni dom Hrpelje

Predstava KD Dekani: Družinske štorije Zmagota in Vitorije

Gledališče Dekani gledalisce.dekani@gmail.com; 041 649 196

17. 3. ob 17h Kulturni dom Hrpelje

PRIMORSKA POJE JSKD Sežana JSKD Sežana

20. 3. ob 18h Knjižnica Kozina Nika Renko, prvo predavanje: Zakaj izbrati lokalno pridelano hrano in ali je zdrava hrana res dražja?

Knjižnica Kozina 05 6803 027

21. 3. ob 19h Župnišče Hrpelje Postno predavanje p. Vilija Lovšeta: Grešni kozel in svoboda

Župnija Hrpelje - Kozina

040 754 237

22. 3. ob 18h Vaški dom Orehek 2. brkinsko ocenjevanje klobas in salam Vaška skupnost Orehek 031 551 31522. 3. ob 18h Knjižnica Kozina Zgodbarnica Knjižnica Kozina 05 6803 02724. 3. Beka Odprta meja Beka-Botač Občini Hrpelje - Kozina

in Dolinawww.obcina.hrpelje-kozina.si

27. 3. ob 18h Knjižnica Kozina Pravljično-ustvarjalna urica Knjižnica Kozina 05 6803 02728. 3. ob 19h Kulturni dom

HrpeljeČetrti četrtek z DPZN z gostom: Matej Sukić

DPZN dodogovor.org

30. 3. ob 19h Športna dvorana Hrpelje

Spomladanski koncert Brkinske godbe 2000 z gosti: Šank rock

Brkinska godba 2000 brkinskagodba2000@gmail.com

31. 3. ob 16h Cerkev sv. Martina v Slivju

Dekanijsko srečanje cerkvenih pevskih zborov

Župnija Brezovica

Razstave: Razstava Martine Gorup »Mavrične boginje« Razstavni prostor Občine Hrpelje - Kozina: Prijava prireditev: glasilo@hrpelje.si