icon - hrvaka...hrvaška ni samo graditelj ladij, temveč tudi mehanskih struktur za pristanišča,...

Območna zbornica za severno Primorsko

E.I.N.E.

Tržna raziskava

HRVAŠKA

POMORSTVO, PLOVILA ZA REKREACIJO IN LADJEDELNIŠTVO

SEPTEMBER 2012

Informest, september 2012 2


Kazalo

1 UVOD V PODROČJE POMORSTVA, PLOVIL ZA REKREACIJO IN LADJEDELNIŠTVA NA HRVAŠKEM ... 4

1.1 LADJEDELNIŠTVO ..................................................................................................................................... 6 1.2 UPORABNI KONTAKTNI PODATKI IN NASLOVI ....................................................................................... 8

2 KOLIČINA UVOZA .............................................................................................................................................. 9

3 PRILOŽNOSTI ZA ITALIJANSKA PODJETJA ................................................................................................ 12

4 GLAVNI AKTERJI NA ZADEVNEM PODROČJU ............................................................................................ 12

5 GLAVNI SEJEMSKI DOGODKI V DRŽAVI ....................................................................................................... 17


1 UVOD V PODROČJE POMORSTVA, PLOVIL ZA REKREACIJO IN LADJEDELNIŠTVA

NA HRVAŠKEM

Hrvaška je s 1800 km obale in sredozemskim podnebjem ena od najpomembnejših turističnih destinacij

ob Jadranskem morju. Ti pogoji omogočajo turistično dejavnost, ki je eden od strateških sektorjev

države in ima 5-odstotno povprečno letno rast.

Pomorski turizem in čartersko dejavnost omogoča 49 turističnih pristanišč, pogosteje imenovanih

»marine«, s skupaj 15.000 privezi.

Na pristojnem hrvaškem ministrstvu (ministrstvo za pomorstvo, promet in infrastrukturo) vrednotijo

nove možnosti sprejema, zlasti za velike jahte, saj večina hrvaških marin ni prilagojena za tovrstna

plovila.

Najbolj intenzivno obdobje dejavnosti na področju turizma (97 %) je od aprila do septembra. Vse

marine imajo osnovne storitvene strukture, nekatere, npr. Marina Frapa, dosegajo raven odličnosti.

Porazdeljenost marin na Hrvaškem:

Istra 11

Primorje-goranska: 8

Šibenik-Knin: 12

Zadar: 6

Split: 10

Dubrovnik: 2

Preglednica št. 1: Št. privezov na morju in na kopnem, sedanjih in predvidenih novih

Regija Št. sedanjih privezov (2007)

Št. predvidenih novih privezov (2015)

SKUPAJ

Na morju

Na kopnem Skupaj Na morju

Na kopnem Skupaj

Istra 3890 772 4622 7330 7100 14.430 19.092

Primorsko-goranska

3228 1938 5166 3100 0 3100 8266

Liško-senjska 0 0 0 850 800 1650 1650

Zadar 3676 1030 4706 1800 0 1800 6506

Šibenik-Knin 2795 900 3695 2140 0 2140 5835

Split 1581 390 1971 3185 0 3185 5156

Dubrovnik 664 156 820 7350 0 7350 8170

SKUPAJ 15.834 5186 21.020 25.755 7900 33.655 54.675

Vir: Strategija razvoja pomorskega turizma v Republiki Hrvaški (2009–2019)

V skladu z novimi teritorialnimi načrti je v obdobju do konca leta 2015 predvidena gradnja 33.655 novih

privezov, od tega 25.755 na morju in 7900 na kopnem.


Preglednica št. 2: Št. privezov po regijah

Regija Skupno število

sedanjih privezov

% Skupno število

predvidenih novih

privezov do leta 2015

% SKUPAJ 2015

%

Istra 4662 22,18 14.430 42,88 19.092 34,92

Primorsko-Goranska

5166 24,57 3100 9,21 8266 15,12

Liško-Senjska

0 0 1650 4,90 1650 3,02

Zadar 4706 22,39 1800 5,35 6506 11,90

Šibenik-Knin

3695 17,58 2140 6,36 5835 10,67

Split 1971 9,38 3185 9,46 5156 9,43

Dubrovnik 820 3,90 7350 21,84 8170 14,94

SKUPAJ 21.020 100 33.655 100 54.675 100

Vir: Strategija razvoja pomorskega turizma v Republiki Hrvaški (2009-2019)

Najobsežnejše povečanje števila privezov je predvideno za regije Istra, Primorsko-Goranska in

Dubrovnik; slednja je imela samo 820 privezov. Največja rast zmogljivosti na področju privezov je

načrtovana v Istri, tj. 309,52 %, od tega 188,43 % na morju in 919,69 % na kopnem.

Preglednica št. 3: Število privezov plovil za rekreacijo v hrvaških marinah po narodnosti:

Država Odstotni delež

Hrvaška 35,3

Avstrija 19,7

Nemčija 17,6

Združene države Amerike 6,1

Slovenija 5,2

Italija 4,7

Drugo 11,4

Vir: Ministrstvo za pomorstvo, promet in infrastrukturo

Italija po številu stalnih privezov sledi Hrvaški, Avstriji, Nemčiji, Združenim državam Amerike in

Sloveniji ter se tako s 4,7 % uvršča na šesto mesto.

Preglednica št. 4: Registracija plovil po narodnosti


Nemčija 32,3

Italija 25,1

Avstrija 14,1

Slovenija 9,4

Združene države Amerike 3,3

Republika Češka 2,8

Nizozemska 2,3

Drugo 10,7



Pri zabeleženem številu privezov po narodnosti Italija sledi Nemčiji (32,3 %) in se tako s 25,1 % uvršča

na drugo mesto.

Preglednica 05: Plovila v tranzitu


Hrvaška 33,4

Italija 23,7

Nemčija 13,1

Avstrija 8,8

Slovenija 4,1

Drugo 16,9


Italija je po plovilih v tranzitu na drugem mestu (23,7 %). Hrvaška pa je na tej lestvici prva s 33,4 %.

Preglednica št. 6: Promet plovil za rekreacijo

Dolžina Odstotni delež

Manj kot 6 metrov 51,2

Od 6 do 8 metrov 16,5




Drugo 3,4


1.1 LADJEDELNIŠTVO

Ladjedelnice za plovila za rekreacijo na Hrvaškem proizvajajo zelo različna visokokakovostna motorna

plovila in jadrnice. Ladjedelnice na območju Zagreba obratujejo na podlagi strogih meril industrijske

logistike, obstajajo pa tudi tradicionalne ladjedelnice in stare obalne ladjedelnice.

Ladjedelnice se delijo v dve kategoriji: klasične ladjedelnice, ki proizvajajo po naročilu, in

industrijske, ki proizvajajo standardna plovila po katalogu. Klasične ladjedelnice imajo običajno

dolgoletno tradicijo, ležijo na obali in vključujejo tradicionalno infrastrukturo – breg, splavišče,

ustrezno opremljene plavajoče ali suhe bazene. Tako opremljene hrvaške ladjedelnice gradijo plovila

po naročilu, pri čemer se v celoti upoštevajo zahteve opremljevalca ladje; vsa tako izdelana plovila so

edinstvena (izdelana po meri, taylor made ship). Industrijske ladjedelnice pa proizvajajo plovila na

podlagi kataloga izdelkov in tržnih ocen glede na količino proizvodnje standardnih izdelkov. Tovrstne

družbe so običajno dobro opremljene in organizirane ter stremijo k temu, da izdelajo vse same.

Začetki večine velikih ladjedelnic na Hrvaškem segajo v sredino devetnajstega in začetek dvajsetega

stoletja, ko so bile del ladjedelnic mornarice avstrijskega cesarstva. Zaradi tega so ladjedelnice

usmerjene tudi v izdelovanje vojaških plovil, vse od manjših ladij za patruljiranje do velikih

podmornic. Tekom let se je večina velikih ladjedelnic usmerila v proizvodnjo trgovskih ladij.

Velike ladjedelnice na Hrvaškem načrtujejo in gradijo trgovske ladje vseh vrst s skupno nosilnostjo do

165.000 ton, žerjave, posebne ladje in vojaške ladje, tudi podmornice in plovila drugih vrst ob


upoštevanju zahtev strank. Hrvaško ladjedelništvo deluje na mednarodnem trgu in je zelo usmerjeno v

izvoz.

Ladjedelništvo na Hrvaškem je zelo pomemben industrijski sektor, ki predstavlja 2,5 % zaposlitev, 1,4 %

BDP in 12–15 % izvoza države. Zato je veliko malih in srednje velikih podjetij neposredno povezanih s

tem področjem, saj delujejo kot podizvajalci. V nekaterih regijah je večina prebivalstva zaposlena na

področju ladjedelništva (Istra, Pimorsko-goranska, Split). Večina velikih ladjedelnic z dolgoletno

tradicijo je še vedno v lasti države. Njihove šibke točke so zastarela tehnologija, majhna storilnost,

nezadostno število usposobljenih delavcev, nezadostna finančna sposobnost.

Trenutni postopek privatizacije in prestrukturiranje ladjedelnic bi morala tem ladjedelnicam omogočiti tudi učinkovito delovanje na mednarodnem trgu v skladu s predpisi in zakoni EU.

Pričakovana oživitev sektorja bi po predvidevanjih morala pripomoči k regionalni in socialni stabilnosti ter okrepiti nacionalno gospodarstvo.

Hrvaška ni samo graditelj ladij, temveč tudi mehanskih struktur za pristanišča, pristaniške terminale in

obrate za delo v pristaniščih.

Preglednica št. 7: Plovila, dokončana v letu 2010, in naročila za obdobje do konca leta 2013

Ladjedelnica Plovila, dokončana v letu 2010 Naročila za plovila do konca leta 2013

ULJANIK 4 10

3. MAJ 2 9

BRODOSPLIT 6 3

BRODOTROGIR 1 3

KRALJEVICA 1 3

SKUPAJ 14 28


1.2 UPORABNI KONTAKTNI PODATKI IN NASLOVI

MINISTRSTVO ZA POMORSTVO, PROMET IN INFRASTRUKTURO (Ministarstvo pomorstva, prometa i

infrastrukture)

Prisavlje 14

10000 Zagreb

Tel. št.: 00385 (0)1 6169 111

Faks: /

E-poštni naslov: [email protected]

Spletna stran: www.mppi.hr

SKUPINA HRVAŠKIH LADJEDELNIC (Hrvatska brodogradnja - Jadranbrod d.d. – Croatin Shipbuilding

Corporation)

Skupina Hrvatska brodogradnja je bila ustanovljena na podlagi vladne uredbe iz leta 1994 kot ustanova

za usklajevanje dejavnosti ladjedelništva na mednarodnem trgu. Članice te ustanove je 6 glavnih

ladjedelnic na Hrvaškem (Uljanik, 3. Maj, Kraljevica, Brodotrogir, Brodosplit in Brodosplit BSO).

Avenija V. Holjevca 20

10020 Zagreb

Tel. št.: 00385 (0)1 6596 959

Faks: 00385 (0)1 6596 985

E-poštni naslov: [email protected]

Spletna stran: www.hb.hr

HRVAŠKA USTANOVA ZA REGISTRACIJO IN KLASIFIKACIJO PLOVIL

Sektor Nacionalni predpis Direktiva

EU Kontaktni podatki

Plovila za rekreacijo

Pomorski zakonik (UL št. 181/04;76/07 in 146/08),

Pravilnik o ladjah in jahtah/Pravilnik o brodicama i jahtama(UL št. 27/05, 57/06,

80/07, 3/08, 18/09 i 56/10) Pravila za statutarno certifikacijo ladij in

jaht/Tehnička pravila za statutarnu certifikaciju brodica i jahti (UL št.

130/07, 86/08 i 65/09)

Direktiva 94/25/ES (Direktiva o plovilih

za rekreacijo

(RCD))

HRVAŠKA USTANOVA ZA REGISTRACIJO IN

KLASIFIKACIJO LADIJ / HRVATSKI REGISTAR BRODOVA

Marasovica 67, 21000 Split Tel.: 00385 (0)21 40 81 11 Faks: 00385 (0)21 35 88 78

E-poštni naslov: [email protected] Spletna stran: www.crs.hr

Pomorska oprema

Pomorski zakonik (UL št. 181/04;76/07 in 146/08)

Pravilnik o pomorski opremi/Pravilnik o pomorskoj opremi (UL št. 3/08), Tehnična

pravila za certifikacijo ladij in jaht – pomorska oprema/Tehnička

pravila za statutarnu certifikaciju brodova - Pomorska oprema (UL št.

85/09)

Direktiva 96/98/ES (Direktiva Sveta o

pomorski opremi (MED))

mailto:[email protected]

http://www.mppi.hr/


http://www.hb.hr/


2 KOLIČINA UVOZA

Preglednica št. 8: Uvoz čolnov, ladij in drugih plovil (TARIC 89) na Hrvaško (v tisoč evrih)

Država porekla 2007 2008 2009 2010 2011

Italija 318.794,83 465.917,77 11.826,79 153.305,94 82.987,56

Malta 112.587,79 95.190,3 31.761,83 36.906 34.298,39

Francija 32.732,6 39.534,11 23.909,57 11.341,32 18.474,55

Turčija 1648,74 3039,41 1437,66 13.256,4 6665,54

Nemčija 18.481,94 18.252,11 6554,43 12.497,3 6626,05

Združeno kraljestvo

26.309,81 44.379,37 16.609,42 22.622,4 3062,82

Gibraltar 0 690,53 0 0 2733,99

Nizozemska 11.264,69 24.905,24 7204,06 8382,49 2421,68

Kajmanski otoki 0 0 0 0 2112,24

Španija 1634,15 2717,26 719,9 170,95 2018,9

Druge države 46.818,37 178.494,13 141.726,54 16.993,15 8231,41

SKUPAJ 570.272,92 873.120,23 241.750,2 275.475,95 169.633,13

Vir: Fimago d.o.o. po podatkih Trade Map

Leta 2011 se je uvoz plovil na Hrvaško (številka Taric 89) v primerjavi s predhodnim letom zmanjšal za

38,42 % in tako dosegel vrednost 169.633.130 evrov. Uvoz iz Italije se je zmanjšal celo za 45,87 %. Kar

zadeva količino uvoza, ostaja Italija kljub temu glavni partner Hrvaške, saj je leta 2011 dosegla

vrednost skoraj 83 milijonov evrov, kar pomeni 48,92-odstotni delež uvoza plovil na Hrvaško. Italiji

sledita Malta (20,22 %) in Francija (10,89 %). Vrednost uvoza plovil se je v obdobju od leta 2007 do leta

2011 zelo zmanjšala, in sicer za 70 %. V istem obdobju se je uvoz iz Italije zmanjšal za 74 %. Večina

plovil, uvoženih na Hrvaško, je parnikov, ladij za križarjenje, trajektov, trgovskih ladij, maon in

podobnih ladij za prevoz oseb ali blaga (številka Taric 8901), ki predstavljajo 70,51 % skupne vrednosti.

Uvoz te skupine pa predstavlja 94,73 % skupnega uvoza plovil iz Italije. Druge vrste plovil, uvoženih na

Hrvaško, vključujejo jahte in druga plovila za rekreacijo ali šport, čolni na vesla in kanuji, ki

predstavljajo 27,90 % skupne vrednosti. Uvoz iz Italije za to blagovno skupino predstavlja 4,7 %. Sledijo

plovila drugih vrst, ki so s stališča uvoza na Hrvaško manj pomembna.

V nadaljevanju so preglednice s podatki o uvozu za vseh 8 blagovnih skupin plovil.

Preglednica 9: Uvoz parnikov, ladij za križarjenja, trajektov, trgovskih ladij, maon in podobnih ladij za

prevoz oseb ali blaga (TARIC 8901) na Hrvaško (v tisoč evrih)

Država porekla 2007 2008 2009 2010 2011

Italija 278.964,63 363.142,53 0 134.421,81 78.615,18

Malta 112.587,79 95.190,3 31.761,83 36.906 34.298,39

Turčija 0 0 0 0 6618,87

Avstrija 29,91 6,8 0 0 39,49

Madžarska 0 255,55 0 46,69 23,69

Srbija 35,02 34,66 21,51 152,87 10,77

Alžirija 0 0 0 13,56 0

Bosna in Hercegovina 0 1,36 1,43 1,51 0

Republika Češka 0 197,78 0 0 0

Francija 1769,11 0 1436,22 0 0

Druge države 5853,76 37.851,29 53.140,98 5722,61 0,00

SKUPAJ 399.240,22 496.680,27 86.361,97 177.265,05 119.606,39



Preglednica 10: Uvoz jaht in drugih ladij ter plovil za rekreacijo ali plovil za šport, čolnov na vesla in

kanujev (TARIC 8903) na Hrvaško (v tisoč evrih)

Država porekla 2007 2008 2009 2010 2011

Francija 30.351,41 39.231,67 22.185,09 11.247,19 18.433,62

Nemčija 17.555,43 16.006,53 6064,69 11.699,04 6348,92

Italija 38.828,56 62.485,35 11.047,37 18.381,83 3902,11

Združeno kraljestvo 26.067,6 43.886,62 16.564,25 22.561,4 3032,66

Gibraltar 0 690,53 0 0 2733,99

Nizozemska 1402,89 22.148,56 1515,81 7313,87 2417,37

Kajmanski otoki 0 0 0 0 2112,24

Španija 1442,28 2715,9 651,07 167,94 2018,9

Združene države

Amerike

7625,06 14.009,03 3107,63 1507,66 1529,97

Slovenija 10.263,77 9264,36 2865,99 1525,73 1234,89

Druge države

SKUPAJ 153.528,34 231.278,78 71.529,36 85.064,45 47.340,13

Vir: Fimago d.o.o. po podatki Trade Map

Preglednica 11: Uvoz plovil za ribolov, plovil za predelavo in drugih ladij za obdelavo ali skladiščenje

ribiških proizvodov (TARIC 8902) na Hrvaško (v tisoč evrih)

Država izvoznica

2007 2008 2009 2010 2011

Kitajska 0 0 0 0 28,72

Avstrija 0 53,69 0 0 0

Kanada 0 40,1 17,21 0 0

Ferski otoki 0 88.167,44 0 0 0

Nemčija 0 89,71 0 0 0

Honduras 0 0 291,83 0 0

Irska 126,21 0 0 0 0

Izrael 0 91,75 0 0 0

Italija 217,4 40,1 271,04 8,28 0

Maroko 114,54 0 0 0 0

Druge države 2938,55 3675,57 253,12 0,00 0,00

SKUPAJ 3396,7 92.158,36 833,2 8,28 28,72


Preglednica 12: Uvoz vlačilcev in potisnih vlačilcev (TARIC 8904) na Hrvaško (v tisoč evrih)

Država izvoznica 2007 2008 2009 2010 2011

Singapur 0 496,83 0 0 842,17

Alžirija 0 0 0 27,86 0

Bosna in Hercegovina 0 0,68 0 0 0

Kuba 0 0 4603,37 0 0

Italija 0 2,04 0 36,9 0

Nizozemska 2330,12 0 0 0 0

Srbija 20,43 0 82,46 0 0

Turčija 0 0 0 7494,61 0

Združene države Amerike 24,07 26,51 0 0 0

SKUPAJ 2375,35 526,05 4685,83 7559,38 842,17



Preglednica 13: Uvoz plovil-svetilnikov, gasilskih plovil, plavajočih bagrov, plavajočih žerjavov in drugih

plovil, pri katerih je plovba podrejena njihovi glavni funkciji, plavajočih dokov, plavajočih ali

potapljajočih se vrtalnih ali proizvodnih ploščadi, plavajočih ali potopnih, (TARIC 8905) na Hrvaško (v

tisoč evrih)


Panama 0 0 0 0 27,28

Madžarska 0 0 0 0 15,8

Bosna in Hercegovina 15,32 18,35 21,51 6,78 3,59

Združene države Amerike 0 0 70.133,29 0 2,87

Alžirija 0 0 0 82,84 0

Avstrija 722,97 375,17 0 284,66 0

Finska 0 0 346,33 0 0

Francija 0 84,96 0 0 0

Nemčija 483,68 1652,24 185 579,87 0

Italija 0 249,43 19,36 0 0

Druge države 7557,94 0,00 112,57 237,97 0,00

SKUPAJ 8779,91 2380,15 70.818,06 1192,12 49,54


Preglednica 14: Uvoz drugih plovil, vključno z vojaškimi in reševalnimi plovili, razen čolnov na vesla

(TARIC 8906), na Hrvaško (v tisoč evrih)


Nemčija 315,89 422,74 304,02 216,13 262,06

Romunija 0 0 30,12 14,31 127,8

Italija 145,18 39.419,25 31,55 71,54 112,72

Danska 0 0 0 15,81 35,9

Sierra Leone 0 0 0 0 10,77

Kitajska 80,98 89,71 0,72 17,32 5,74

Nizozemska 0 0 5.394,26 0 4,31

Avstrija 0 8,16 0 0 0

Bosna in Hercegovina 0 0 0 0 0

Kanada 0 0 0 10,54 0

Druge države 37,20 7283,86 124,04 1845,05 0

SKUPAJ 579,25 47.223,72 5884,71 2190,7 559,30


Preglednica 15: Uvoz drugih plavajočih naprav (npr. reševalni splavi, cisterne, rezervoarji, boje za

privez in plovke) (TARIC 8907) na Hrvaško (v tisoč evrih)


Danska 215,94 201,18 158,46 134,8 541,34

Italija 639,07 579,07 457,47 385,57 356,83

Kitajska 9,48 19,71 10,04 100,16 81,85

Francija 611,35 216,13 278,93 92,63 40,92

Združeno kraljestvo 76,6 78,84 43,02 61 29,44

Slovenija 182,38 75,44 128,35 21,84 28

Malezija 0 0 0 0 25,85

Norveška 48,88 15,63 6,45 735 22,26

Združene države Amerike 16,78 8,16 11,47 5,27 16,51

Nemčija 0,73 0,68 0,72 1,51 14,36

Druge države 571,95 1674,66 534,20 658,19 48,81

SKUPAJ 2373,16 2869,5 1629,11 2195,97 1206,17



Preglednica 16: Uvoz ladij in drugih plovil, namenjenih razgradnji (TARIC 8908) na Hrvaško (v tisoč

evrih)

Država izvoznica

2007 2008 2009 2010 2011

Italija 0 0 0 0 0.72

Avstrija 0 3,4 0 0 0

Srbija 0 0 5,74 0.75 0

Združeno kraljestvo

0 0 2,15 0 0

SKUPAJ 0 3,4 8,6 0,75 0,72


3 PRILOŽNOSTI ZA ITALIJANSKA PODJETJA

Poslovne priložnosti na tem področju za italijanske proizvajalce na Hrvaškem so odlične, saj so

italijanski izdelki znani, cenjeni in se uporabljajo, predvsem na področju dodatne opreme, tehnoloških

komponent in oblikovanja, električnih naprav, upravljalnih plošč itd. Večjo konkurenco, s katero se

bodo morala soočiti italijanska podjetja na tem trgu, predstavljajo bolj klasična konkurenčna podjetja

iz Anglije, Nemčije in Grčije ter japonski proizvajalci za ladijsko elektroniko, kitajski proizvajalci za

hidravlične komponente in korejski proizvajalci.

Še ena možnost ekonomskega sodelovanja med hrvaškimi in italijanskimi podjetji predstavlja

razpoložljivost številnih hrvaških podjetij za delovanje v vlogi podizvajalcev za italijanske naročnike v

skupno dobro. Za italijanska podjetja zelo zanimiv dejavnik je dejstvo, da je cena delovne sile na

Hrvaškem za do 40 % manjša, pri čemer ni razlik na področju kakovosti.

4 GLAVNI AKTERJI NA ZADEVNEM PODROČJU

1.)

IME 3.MAJ D.D.

VRSTA PODJETJA Družba z omejeno odgovornostjo

NASLOV Liburnijska 3, 51000 Reka

TEL. ŠT. 00385 51 611 000

FAKS 00385 51 611 870

E-POŠTNI NASLOV [email protected]

SPLETNO MESTO www.3maj.hr

DEJAVNOST Ladjedelništvo – članica hrvaških ladjedelnic

2.)

IME ULJANIK D.D.

VRSTA PODJETJA Delniška družba

NASLOV Flaciusova 1, p.p. 114, 52101 Pulj

TEL. ŠT. 00385 52 373 000

FAKS 00385 52 373 646


SPLETNO MESTO www.uljanik.hr

DEJAVNOST Ladjedelništvo - članica hrvaških ladjedelnic


http://www.3maj.hr/


http://www.uljanik.hr/


3.)

IME BRODOSPLIT-BRODOGRADILIŠTE d.o.o.


NASLOV Put Supavla 21, P.P. 517, 21000 Split

TEL. ŠT. 00385 21 382 617

FAKS 00385 21 382 648


SPLETNO MESTO www.brodosplit.hr


4.)

IME Brodogradilište Kraljevica d.d.


NASLOV Obala Kralja Tomislava 8, 51262 Kraljevica

TEL. ŠT. 00385 51 416 000

FAKS 00385 51 281 522


SPLETNO MESTO www.brodkr.hr


5.)

IME Brodosplit BSO d.o.o.


NASLOV Put Supavla 21, 21000 Split

TEL. ŠT. 00385 21 382 736, 382 784

FAKS 00385 21 382 409


SPLETNO MESTO www.brodosplit-bso.hr


6.)

IME Brodotrogir d.d.


NASLOV Put brodograditelja 16, 21220 Trogir

TEL. ŠT. 00385 21 883 201, 883 333

FAKS 00385 21 881 881, 883 417


SPLETNO MESTO www.brodotrogir.hr DEJAVNOST Ladjedelništvo - članica hrvaških ladjedelnic



http://www.brodosplit-bso.hr/


http://www.brodotrogir.hr/


7.)

IME AD Boats d.o.o.


NASLOV Matoseva 8, 21210 Solin

TEL. ŠT. 00385 21 275 022

FAKS 00385 21 213 020


SPLETNO MESTO www.salonayachts.com

DEJAVNOST Proizvodnja ladij

8.)

IME SAS Vektor D.D.


NASLOV Poslovna zona Grabi, 23241 Poličnik

TEL. ŠT. 00385 23 492 030

FAKS 00385 23 492 038


SPLETNO MESTO www.sas-vektor.hr

DEJAVNOST Proizvodnja plovil iz fiberglasa

9.)

IME Piculjan d.o.o.


NASLOV Barbat 226, 51280 Rab

TELEFON 00385 51 721 013

FAKS 00385 51 721 355


SPLETNO MESTO www.piculjan.hr

DEJAVNOST Proizvodnja plovil

10.)

IME Graso d.o.o.


NASLOV Brace Levak 35, 52100 Pulj

TEL. ŠT. 00385 52 38 30 48

FAKS 00385 52 38 30 48


SPLETNO MESTO www.graso.hr

DEJAVNOST Proizvodnja in popravila plovil





11.)

IME Elan Motorni Brodovi d.o.o.


NASLOV Petra Zoranica 10, 23450 Obrovac

TEL. ŠT. 00385 23 689 900

FAKS 00385 23 689 132


SPLETNO MESTO http://power.elan-yachts.com

DEJAVNOST Proizvodnja jaht

12.)

IME Montmontaza-Greben d.o.o.


NASLOV Obala 4/50, 20270 Vela Luka

TEL. ŠT. 385 020 812 028

FAKS 385 020 812 202


SPLETNO MESTO www.greben.hr

DEJAVNOST Proizvodnja in popravila plovil in plovil za posebne namene (npr. reševalnih plovil)

13.)

IME Zanzini d.o.o.


NASLOV Ind. Zona MILICEVAC, 22211 Vodice

TEL. ŠT. 00385 22 442 876

FAKS 00385 22 442 876


SPLETNO MESTO www.zanzini-vodice.com

DEJAVNOST Proizvodnja plovil

14.)

IME BRODOGRADILIŠTE CRES d.d.


NASLOV Peškera 2, 51557 Cres

TEL. ŠT. 00385 51 571 324

FAKS 00385 51 571 532


SPLETNO MESTO www.brodogradiliste-cres.hr

DEJAVNOST Ladjedelništvo



15.)

IME Brodogradilište Viktor Lenac d.d.


NASLOV Martinšćica bb, 51000 Reka

TEL. ŠT. 00385 51 405 555

FAKS 00385 51 217 033


SPLETNO MESTO www.lenac.hr

DEJAVNOST Ladjedelništvo; izvaja predvsem popravila in prilagoditve ladij vseh vrst ter projekte na morju.

16.)

IME TEHNOMONT BRODOGRADILIŠTE PULA d.o.o.


NASLOV Fizela 6, 52100 Pulj

TEL. ŠT. 00385 52 386 923

FAKS 00385 52 386 328


SPLETNO MESTO www.tehnomont.hr

DEJAVNOST Ladjedelništvo - proizvodnja policijskih plovil, plovil za turistični sektor in ribolov.

17.)

IME BRODOGRADILIŠTE BETINA d.o.o.


NASLOV N. Skevina 15, 22244 Betina

TEL. ŠT. 00385 22 434 495

FAKS 00385 22 434 498


SPLETNO MESTO www.shipyard-betina.com

DEJAVNOST Popravila in vzdrževalna dela vseh vrst ladij, ladijskih motorjev in opreme.

18.)

IME LEIDI PLOVILA d.o.o.


NASLOV Poduzetnička zona 19, 52216 Galižana (Pulj)

TEL. ŠT. 00385 98 926 67 96

FAKS 00385 52 566 505


SPLETNO MESTO www.leidi.hr

DEJAVNOST Proizvodnja malih plovil za ribolov in prosti čas.



19.)

IME DAMOR d.o.o.


NASLOV Brižine bb, 21212 Kaštel Sućurac

TEL. ŠT. 00385 21 226 170, 226 280

FAKS 00385 21 226 120


SPLETNO MESTO www.damor.hr

DEJAVNOST Proizvodnja malih plovil dolžine od 3 do 9 metrov.

20.)

IME RIVA d.o.o.


NASLOV Goricka 23, 22000 Šibenik

TEL. ŠT. 00385 22 330 211

FAKS 00385 22 44 42 49

E-POŠTNI NASLOV http://www.riva-boat.hr/kontakt.asp

SPLETNO MESTO www.riva-boat.hr

DEJAVNOST Proizvodnja malih plovil, storitve na področju popravil in vzdrževanja.

5 GLAVNI SEJEMSKI DOGODKI V DRŽAVI

1.)

SEJEM MEDNARODNI NAVTIČNI SEJEM

OBDOBJE 22. 2. –26. 2. 2012

KONTAKTNI PODATKI

ZAGREBŠKI SEJEM (ZAGREBAČKI VELESAJAM) Avenija Dubrovnik 15 10000 Zagreb Tel. št.: +385 (0) 1 6503 582 Faks: +385 (0) 1 6503 112, 6503 114 E-poštni naslov: [email protected] Spletno mesto: http://www.zv.hr/default.aspx?id=660

OPIS Leta 2012 je 21. leto zapored potekal dogodek, pri katerem sodelujejo predvsem proizvajalci ladij, jaht, jadrnic, hitrih motornih čolnov, manjših plovil, kanujev, gumijastih čolnov in izvenkrmnih motorjev, obutve, oblačil, opreme za potapljanje in ribolov, jadranje in druge vodne športe.

2.)

SEJEM MEDNARODNI SEJEM »CROATIA BOAT SHOW«, Split

OBDOBJE 17. 4. –22. 4. 2012

KONTAKTNI PODATKI

PROFECTUS GRUPA Vukovarska 148/III 21000 Split Tel. št.: +385 (0) 21 560 000 Faks: +385 (0) 21 560 070 Spletno mesto: www.croatiaboatshow.com, www.profectusgrupa.hr

OPIS Leta 2012 je sejem potekal 14. leto zapored. Na največjem dogodku na področju pomorstva v regiji se predstavijo novi modeli jaht in jadrnic ter novosti na področju motorjev in navtične opreme. Na sejmu sodelujejo tudi različne čarterske družbe in turistična pristanišča.


http://www.zv.hr/default.aspx?id=660

http://www.croatiaboatshow.com/

http://www.profectusgrupa.hr/


3.)

SEJEM MEDNARODNI SEJEM »ADRIATIC BOAT SHOW«, Šibenik

OBDOBJE 8. 5. –11. 5. 2013

KONTAKTNI PODATKI

NAVTIČNI CENTER PRGIN (NCP-Nautički Centar Prgin) Obala J. Sizgorica 1 22000 Šibenik Tel.: +385 (0) 22 312 972 Faks: +385 (0) 22 312 905 E-poštni naslov: [email protected]

Spletno mesto: http://www.adriaticboatshow.com

OPIS Maja 2013 bo sejem potekal četrto leto zapored; prizorišče je odprta površina velikosti 60.000 m2 ob Marini Mandalina v Šibeniku. Na sejmu bo predstavljena tudi niša ekskluzivnega navtičnega turizma, ki vključuje jahte s trajno opremo in druge s tem povezane dejavnosti; sodelovali bodo tudi ladijski agenti, čarterski posredniki in družbe za upravljanje jaht, čarterjev in vodenje posadk. Na sejmu se bodo predstavili proizvajalci in predstavniki s Hrvaške in iz drugih držav, ki delujejo na področju jaht in motornih čolnov, jadrnic, navtične opreme, malih plovil in izvenkrmnih motorjev, oblačil, obutve in športne opreme, opreme za ribolov in potapljanje ter rabljenih plovil.

4.)

SEJEM MEDNARODNI NAVTIČNI SEJEM, Reka

OBDOBJE 26. 9. –30. 9. 2012

KONTAKTNI PODATKI

REŠKI SEJEM (RIJEČKI SAJAM) Trg V. Bubnja 2 51000 Reka Tel. št.: +385 (0) 51 406-777, 406-708, 406-710 Faks: +385 (0) 51 406-700 E-poštni naslov: [email protected] Spletno mesto: www.nautica-rijeka.com

OPIS Leta 2012 bo potekal 28. sejem. Na njem bodo predstavljena plovila vseh vrst (gumijasti čolni, jadrnice, lesene ladje, motorne ladje), motorji v plovilih in izvenkrmni motorji, oprema za ladje (navigacijske in elektronske naprave, nerjaveča jeklena oprema, pripomočki in oprema za vzdrževanje, oprema za plovila itd.), oprema za potapljanje in ribolov, za prosti čas in vodne športe, oblačila in obutev za osebe, ki se ukvarjajo s športno navtiko, navtične karte, tehnična literatura in publikacije ter tudi vse dejavnosti, povezane preživljanjem časa ob morju (čarterske storitve, potapljaške storitve itd.).


http://www.adriaticboatshow.com/


http://www.nautica-rijeka.com/


Projekt iCON / Konkurenčnost MSP - Inovativnost in kooperativno podjetništvo sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-

Italija 2007-2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev.

ProgettoiCON / Competitività delle PMI – Innovazione e cooperazione tra imprese finanziato nell'ambito del Programma per la Cooperazione

Transfrontaliera Italia-Slovenia 2007-2013, dal Fondo europeo di sviluppo regionale e dai fondi nazionali.

Ministero dell'Economia e

delle Finanze

icon - hrvaka...hrvaška ni samo graditelj ladij, temveč tudi mehanskih struktur za pristanišča,...

Documents