iskrice 3

Iskric:

Ĉasopis OŠ Prule

Šolsko leto 2009/10,

22 . april 2010

3. številka

Ĉasopis OŠ Prule

Šolsko leto 2009/10,

22. april 2010

3. številka

Maj se bliža in šolsko leto gre h koncu.

Večina nas že sešteva, koliko šolskih dni

nam še preostane do poletnih počitnic, saj

se jih vsi že veselimo. Ta čas pa, seveda, ne

bo minil mirno. Treba je odpisati vse teste,

odgovoriti na vsa zastavljena vprašanja in

opraviti še vse druge obveznosti. Od izida

naše prejšnje številke Iskric do zdaj pa se je

tudi mnogo dogajalo. Zelo smo se potrudili

in vse zapisali, upamo pa tudi, da vam bo

nova številka Iskric popestrila muhaste

aprilske dni.

Živa Urbančič, glavna urednica

Misel tokratnih Iskric:

Edina resnična varnost v življenju je ta, da

vsak dan postajamo boljši. Ne skrbi me

prihodnost, saj zanjo vsak dan nekaj storim.

Anthony Robbins

Urednikova beseda Teden otroka: SODELOVANJE STAREJŠIH IN MLAJŠIH

OTROK

U

Obisk pri županu Mestne

občine Ljubljana,

g. Zoranu Jankoviču

Intervju na temo: ekologija, narava, okolje..

V sredo, 27. 1. 2010, smo odšli k ţupanu

Mestne občine Ljubljana, gospodu Zoranu

Jankoviču. Jaz – Domen, Florijan in razredničarka

5. a, ga. Olga Debeljak Babnik. Z njim smo se v

okviru raziskovalne naloge SOS za našo Ljubljano,

ţeleli pogovoriti o ekologiji, o dogajanju v svetu, o

čistoči Ljubljane, o njenih prebivalcih, pridobiti

mnenje in kakšno navodilo ter namig, kako naj

bolje in lepše skrbimo za svoje okolje.

Dan je bil hladen in deževen, vendar sem vso pot do

mestne hiše v sebi nosil zadovoljstvo in prijetno vznemirjenje.

Župan, g. Zoran Jankovič, nas je zelo prijazno sprejel.

Tudi, če bi imel vsaj malo treme, bi jo v stiku z osebo, kot je župan

Mestne občine Ljubljana takoj izgubil. Njegova odprtost,

preprostost in pripravljenost sodelovanja nama je s Florijanom

pomagala, da sva opravila najin prvi intervju z znano, javno osebo

o zelo aktualni temi. Njegov optimizem in dobra volja pa sta zelo

nalezljiva.

Pogovarjali smo se o ekologiji, Ljubljani, medsebojnih odnosih, kaj

je prav in kaj ne, da otroci nismo premajhni, da bi se ukvarjali z

resnimi problemi, da imamo pravice, a še več dolžnosti, do znanja,

do okolja, sebe, sočloveka in ne nazadnje do našega planeta. S

seboj smo imeli fotoaparat, papir, svinčnik in diktafon, ki nam je

omogočil, da smo napisali čim točneje, kar nam je gospod župan

povedal.

Domen, Florijan in gospod župan,

Kako bi vi razložili pojem EKOLOGIJA otrokom in meščanom, da bi

si ti ekološko vedli in razmišljali? Kje vidite njene pozitivne in

negativne posledice v svetu in doma, tukaj v Sloveniji, natančneje v

Ljubljani?

Govoril bi kar za Ljubljano, saj to velja za vso Slovenijo in ves svet.

Obstaja ideja, da se naš planet in seveda en del Ljubljane ohrani

tako lep in čist, kot je bil pred 50-imi leti in ko boste vi stare mame

in stari ati, boste uživali v lepotah Ljubljane. Ljubljana ima

prednost, da ima kar polovico zelenih površin in to površino je

treba čuvati in ohranjati. Čuvati in ohranjati je potrebno našo vodo

in naš zrak. In začne se v vrtcu, začne se v šoli, z vzgojo doma in v

službah, ki skrbijo, se ukvarjajo s tem in imajo visoko strokovno

znanje, da pripravljajo programe, kako čuvati Ljubljano, da je

SNAGA, naše komunalno podjetje, tako napredno, da ločuje

odpadke, da tudi pripravlja vse akcije, kako se odpadki ločujejo, in

da se vsi ti odpadki, ki prihajajo, predelujejo na Barju po

najsodobnejši metodi. Granulat, ki nastane iz odpadkov, sežigajo v

Toplarni.

Akcija VSE, se pravi akcija otrok, učiteljev in staršev, bo dala skupaj

s strokovnimi službami tisto, da se Ljubljana čuva. Da se Ljubljana

ne smeti, potrebno je paziti, da ni črnih odlagališč, zato obstaja

Barje. Tja lahko vsak pripelje odpadek brezplačno in enostavno, jaz

pričakujem, da boste vi otroci doma poučili starše in stare starše,

naj Ljubljano čuvajo, da ne mečejo odpadke po tleh, da ne mečejo

stare stroje ali kakšne druge elemente po barju, za Savo. In da se ta

misel, ta ideja širi, kajti zrak, voda zemlja, narava je tista, ki nam bo

omogočila, da bomo zdravo živeli.

Kaj za vas pomeni EKOLOŠKO RAVNOVESJE? Kaj pa, ko je

porušeno? Lahko naštejete vsaj tri njegove posledice?

Ravno pri tem, ko smo govorili, da pri tem razvoju, ki je tako hiter v

svetu, še vedno ne pozabimo na tiste osnovne vrline, osnovne

vrednote. In to je, da čuvamo to naravo, da čuvamo planet, na

katerem živimo. In najti v temu neko ravnovesje … drugače bom

povedal … mi imamo danes tri vrste krize: ekonomsko krizo, potem

imamo krizo prehitrih klimatskih sprememb in pa krizo vrednot. In

te tri krize je potrebno odpraviti. Ne smemo dopustiti, da

industrija prehitro uničuje naravo. Treba je iskat ravnovesje med

ohranjanjem narave in tehnološkim razvojem.

Menite, da se lahko tudi v Sloveniji ali Ljubljani zgodi kaj

podobnega zaradi človeškega pohlepa ali nepravilnega odnosa z

naravo? Da smo dežela poplav in plazov, je pomemben podatek.

Kaj pa če poleg pristopi še nepravilno človeško ravnanje?

V Ljubljani se to ne more zgoditi, kajti imamo program, seveda

poleg tega, da čuvamo naravo, prek katerega smo lansko leto

Zgodilo se je OBISK PRI ŢUPANU LJUBLJANE, RAZISKOVALNE NALOGE, RUSKO KULTURNO

POPOLDNE, IZDELAVA ZMAJEV, PUST IN OBIĈAJI, GLEDALIŠKA PREDSTAVA,

VAJA EVAKUACIJE

z

odprli blizu 50 ha zelenih površin, da smo lani zasadili 1000 novih

dreves in da se mora vsako drevo, ki odmre, nadomestiti, tako da

posegi, kakršni so bili v zgodovini, niso možni. Prav tako tudi

nobena taka industrija, ki bi onesnažila neupravičeno, tudi te

zaščite, ki so sedaj pripravljen, zakonske – Natura 200, ko se ščiti

Barje, ko se ščiti in vodovarstveno območje, to onemogočijo. V

nobenem primeru to ni možno.

Kaj menite o globalnem segrevanju? Kje so po vašem mnenju

najprimernejše lokacije v mestih za industrijo?

Pomembno je, da je treba pri vsem tem tehnološkem razvoju paziti

na naravo, na Zemljo, če ne, nas več ne bo. Ta razvoj se mora

uskladiti … Vračamo se spet na ekološko ravnovesje s potrebami

narave in je nujno pristopiti, ne samo Slovenija, ampak vsi na

svetu, k ohranjanju planeta.

Kaj menite o tem, kar so se letošnje leto dogovorile svetovne

velesile in ostale države o ukrepih za zmanjševanje segrevanja in

onesnaževanja ozračja?

To je izjemno pozitivno, vendar je treba to implementirati in biti še

bolj rigorozen. In mora veljati za vse države in ne samo za velesile,

ampak prav za vse države na svetu in ukrepe je treba postavljati

vedno bolj in bolj zahtevne in to tudi potem izvesti.

Zaščita okolja in narave postaja vedno bolj pomembna. Kakšno

poslanico bi vi dali mladini v zvezi s tem?

Da se morate veliko učiti o tem, da morate zahtevati, da vam mi

starejši predamo to naravo tako, kot je sedaj in da jo čuvamo za

vas. Mi imamo trenutno možnost upravljanja z njo, potem pa jo

damo vam, mladim generacijam, in vi imate pravico, da uživate

zeleno, čisto, lepo Ljubljano. Imate pravico, da imate naravni vir

vode, da ga ni treba klorirati. In zato morate zahtevati od vseh

starejših, da naravo čuvajo. Pa naj bo to v šoli, pa naj bodo to

starši, pa naj bo to tam, kjer se srečujete, in to mora biti, bom

rekel, vaša zahteva. Moja poslanica pa je, da se morate učiti in da

tisto, kar lahko spreminjate, od ločevanja smeti, od tega, da ne

mečete odpadke po cesti, po pločnikih, je pa vaša obveza. Da tudi s

svojim zgledom pokažete, da lahko prispevate ohranjati naravo s

tem drobnimi dejanji.

Domen postavlja vprašanja gospodu županu.

Ali mislite, da smo otroci še premajhni, da bi se ukvarjali z resnimi

problemi?

Niste. To sem že povedal ravno prej, da s primerom pokažete, da

vsak naredi tisto, kar lahko naredi, ne glede na to, koliko je star, ali

je mlad ali je starček, potem bo narava, potem bo svet izjemno

mirno in lepo živel.

Kaj vas najbolj skrbi glede prihodnosti? In kaj najbolj veseli?

Ja, veselijo me ljudje, druženje z njimi in da imamo toliko in toliko

ljudi, ki si želi sodelovanja in si želi živeti skupaj, ne pa eden mimo

drugega. Treba je odpraviti nestrpnost, vztrajati na strpnosti in

razumevanju, ne glede na to, kje si rojen, ne glede, kakšne barve

kože si, ampak enostavno, da živimo skupaj.

Skrb pa je ta, da je globalizacija tehnološkega razvoja ustvarila

ekonomsko krizo in zraven te ekonomske krize je tudi kriza

klimatskih sprememb, ki lahko povzroči tudi krizo moralnih

vrednot. Zato me to skrbi in zato si želim, da bi se na vseh ravneh,

na vseh generacijah ljudje med sabo dobro razumeli, da bi bili

strpni, solidarni, da bi med sabo sodelovali.

Ali menite, da je Ljubljana v EKOLOŠKEM RAVNOVESJU ali so že

vidne posledice onesnaženega zraka zaradi prevelikega števila

vsakodnevnih migracijskih avtomobilov, industrije? Pomeni za vas

tudi kajenje na nek način onesnaženje ozračja?

Da, to je tisto, kar sva govorila že prej. Ja, kajenje je eden od

onesnaževanja.

Na vstopu v Ljubljano so predvidena parkirišča, tam lahko

avtomobile pustiš in greš z javnim prometom v mesto. Pripravljajo

se različni ukrepi, prometni, študije prometa, nekaj bo treba

spremeniti. Gre v pravo smer, ampak to je dolgotrajno.

Že vsak študent pride na kavo z avtom. Uredilo se je tudi

preusmeritev prometa, enosmerne ulice, več parkirišč ob

Ljubljanici, tudi na Prulah.

Torej, kako umazan oz. čist je zrak v Ljubljani in ali mesto pripravlja

kakšne ukrepe?

Ljubljana je ena izmed najbolj čistih mest na svetu.

Res?

Res.

Gospod

župan

odgovarja.

G. župan, kadar ne potrebujete avtomobila, se vozite s kolesom ali

raje hodite peš? Morda tudi tečete po gozdovih? Ali morda veste,

kako čisti so gozdovi na Rožniku, Golovcu ali če se sprehodite do

Ljubljanskega gradu? Kam najrajši zahajate, ko potrebujete čas za

sprostitev in da se naužijete malo svežega zraka?

Hoja in tek po Golovcu. Blizu doma mi je. Zadnje čase mi

primanjkuje časa. Pogovor in druženje s prijatelji in družino.

Ste že slišali za ta indijski pregovor: »NAJPREJ UMIRAJO DREVESA,

NATO UMIRAJO LJUDJE«? Ali pa: »NARAVA JE EDINA KNJIGA, KI NA

VSEH LISTIH NUDI VELIKO VSEBINE«. To pa je napisal GOETHE. Kaj

menite o tem? Ali ste v svojem otroštvu ali kasneje, tudi v obdobju,

ko opravljate funkcijo župana, kdaj objeli visok hrast ali kakšno

drugo drevo, da vas je napolnilo s svojo močjo?

Da, to je res. In da je treba naravo čuvati. Ker brez kisika tudi ljudje

ne bomo mogli živeti. Sem, večkrat.

To so pa huda vprašanja! Težka.

Kako si predstavljate idealno mesto in idealne meščane v njem? Kaj

po vašem mnenju bi morali meščani storiti za mesto in kaj mesto

za ljudi? Kakšen odnos bi morali zgraditi drug z drugim?

Ljubljana je najlepše mesto na svetu. Zaradi ljudi, zaradi lege,

zaradi svoje velikosti, zaradi čiste vode, zaradi narave, in ker je

50 % zelenih površin. In ravno to, kar se sedaj ureja, dodatni zeleni

hektarji, očiščena Ljubljanica, urejanje Rakove Jelše, da ne bo več

izlivov fekalij v Ljubljanico, ureditev celotne kanalizacije, ki ji

manjka še 20 %, bo dodatno poudarilo, da bo Ljubljana dodatno

čista. Ko bomo uspeli ljudi prepričati, da smeti ne odvažajo več na

Barje ali pa za Savo ali pa za Ljubljanico, ampak na deponijo, in ko

bomo potem to počistili teh 1600 črnih odlagališč, predvsem

gradbenih odpadkov, potem bo pač to tudi idealno mesto za

življenje.

Ste že kdaj pomislili, da bi ožje središče Ljubljane imelo svojo EKO

ULICO? Kjer bi se srečevali z EKO hrano, pijačo, oblačili, igračami,

knjigami, kulturo, arhitekturo, gledališčem, delavnicami, tečaji ali

da bi zgradili pravo EKO stanovanjsko sosesko. Take gradnje so

cenejše in okolju prijaznejše.

Ožje središče Ljubljane je že eko ulica. Bom razložil zakaj: prvič, ni

več prometa znotraj središča, se pravi, da ni več izpušnih plinov,

drugič, to pomeni, da je veliko več hoje, zdravega gibanja in

kolesarjenja, potem smo uredili vse brežine Ljubljanice, kjer smo

dobili nove sprehajalne steze od Botaničnega vrta do Zmajskega

mostu, do Tivolskega gradu in Ljubljanskega gradu. Zasadili smo

nova drevesa na Wolfovi ulici, kjer je bil prej samo promet, zdaj

imate drevesa ali pa na Bregu, tako da je za mene to že eko ulica in

dodatno, da imamo v stari Ljubljani potopne smetnjake, kjer moraš

obvezno ločevati smeti. Kar pomeni, da ti nimaš več nobenih kant,

kjer bi smrdelo, kjer bi onesnaževali okolje, kar bi ljudi motilo,

ampak so vsi v zemlji.

A sem se dobro naučil? Je dober intervju? Me je dobil

pripravljenega. Greva naprej.

Kako je po vašem mnenju čista voda v gospodinjstvu v Ljubljani?

Vodo namreč lahko v hipu onesnažimo, ne moremo pa je čez noč

očistiti. Če samo pomislimo na vse fosfate, ki jih izpuščamo v vodo.

Zaradi tega se razmnožujejo alge, ki porabijo ves kisik. Ribe

umirajo, kaj pa ljudje? Kako spremljate kakovost vode?

Voda v Ljubljani je čista.

Veselimo se ureditve »ŠPICE«. Kako boste dosegli, da bo voda v

Ljubljanici primerna za kopalce? S čistilno napravo? Filtri?

Najprej tako, Špica je samo en del urejanja te poti, ki poteka od

Botaničnega vrta, čez most na Grubarjevem prekopu, Špice do

Trnovskega pristana, kjer je življenje, večji del Brega, že urejeno.

Na Špici so arheologi našli ostanke, ki popolnoma spreminjajo

znanje o zgodovini Ljubljane. Dokazujejo, da je Ljubljana 200 let

starejša, kot smo sedaj mislili. In to zdaj preverjajo svetovni

arheologi.

Kar se pa tiče tega parka, ki bo odprt junija na Špici, konec leta pa

tudi pristanišče ob Grubarjevem prekopu, je pa treba povedati, da

bo leta 2012 na Ljubljanici, na Špici, po novem kopališče. In jaz se

bom šel tudi kopat, sem že obljubil, saj od izvira Ljubljanice do

Špice nimamo več velikih onesnaževalcev, podjetij, ampak je

glavno onesnaževanje na področju Rakove Jelše, kjer se pa že sedaj

dela kanalizacija, in ko bo to v letošnjem letu dokončano, bo drugo

leto vse priklopljeno. Takrat bomo vztrajali, da se vse tiste

umazanije razkrojijo, napravili bomo še enkrat ali dvakrat čistilno

akcijo, pobrali bomo še tisto, kar je umazano, in potem bo Špica za

kopanje čista.

Vemo, da so včasih npr. perice v Bizoviku Ljubljančanom prale

perilo v reki. Danes imamo seveda pralne stroje.

Kako bi opisali ta čas velikih tehnoloških sprememb na vseh

področjih: razsvetljave (včasih sveča, danes žarnice), likanja (včasih

razbeljeno železo, danes električni likalnik), pranja, shranjevanja

hrane (včasih zasipi, danes hladilniki), čiščenja (včasih metla, danes

električni sesalec), prevoza (včasih konjske vprege, danes

avtomobili, avtobusi, vlaki, letala, tovornjaki), kurjave (včasih

premog in drva, danes elektrika, plin, kurilno olje …)?

To kar si naštel, si pokazal, kako se je vršil razvoj v zadnjih 100-ih

letih, ljudje smo stalno težili k vedno večjem ugodju, da bi imeli

vedno več prostega časa, in ti pripomočki so narejeni kot

nedvomno izjemno pomembni dosežki industrijske revolucije. Tisti,

ki je pogruntal pralni stroj, mu je treba dati vse priznanje.

Vprašanje pa je, kaj smo potem ljudje naredili s tem svojim prostim

časom, ki nam je sedaj ostal. Tempo življenja je postal preveč nor,

preveč je pehanja, pozabili smo na naravo in sočloveka. Kaj je prav

in kaj ne, kaj je dobro ali pa slabo, kaj rabiš in česa ne. Odvisni smo

od tekmovanja.

Ali se tudi vam zdi ločevanje odpadkov zelo pomembno? Zakaj?

Izjemno. Ozavestiti ljudi, da kar je že uporabljeno, lahko uporabiš

spet. Razmisliti, kaj bi s stvarmi. Predstaviti ljudem, kako to gre,

mislim, če ti eden ne pokaže, ne veš. Tukaj ste vi.

Kako je v Ljubljani poskrbljeno za recikliranje različnih odpadkov?

Znan nam je postopek v podjetju OMNAPLAST, kjer reciklirajo

plastiko. Kaj pa se dogaja na ostalih področjih?

Razvoj gre še naprej. Ljubljana je sedaj podpisala dogovor s še 16

občinami za predelavo odpadkov za ta regionalni center; projekt je

vreden 144 milijonov evrov in to je največji projekt, ki ga je podprla

Evropska unija, ki je dala 77 milijonov evrov.

To reciklažo opravlja Snaga in plastika se mora reciklirati. Prej ali

slej bodo vsa podjetja to delala.

Kako naj bi se po vašem bojevali proti smetem?

S skrbnim ravnanjem v svojem življenju, z razmišljanjem o tem, ali

je moramo res vse vreči stran, ali je potrebno toliko in toliko

papirja, ali je potrebno toliko in toliko natočene vode. Treba je

govoriti tudi o pasivni gradnji, energetskih hišah, o izgubah, ki

nastajajo v tem času, in predvsem imeti zavest, da če uporabljaš

boljše načine energije, s tem prispevaš po nekih podatkih za več

kot 10 dreves, ki sicer umrejo zato, ker jih moraš npr. požagati ali

pa iz njih dobiti gorivo ipd.

Potrebno je poiskati ravnotežje med hitrim načinom življenja in

med naravo in sočlovekom.

Kaj se vam zdi primerno kupovati pijačo v plastenki ali v steklenici?

Zakaj?

Najbolj je piti kar vodo iz pipe, ker je v Ljubljani voda dobra.

Kako si bil pa ti zahteven! (smeh)

Malokdo ve, da lahko iz kavnih vrečk in zavrženih dežnikov

izdelamo torbe za nakupovanje, ali pa da lahko iz vseh tetrapakov

izdelamo priročne denarnice. In nakit. Na ulicah in parkih se lahko

na osnovi vrtečih kock in igre SPOMIN izdelajo poučna stoječa

igrala, ali pa druge namizne igre po sistemu ČLOVEK, NE JEZI SE. Ali

podpirate take ideje?

Podpiram zglede, ideje.

Ali po pisarnah na občini ločujejo odpadke?

Ločujejo odpadke. Saj jih drugače ne morejo odnesti.

Morda veste, koliko zaposlenih na občini uporablja za prihod na

delo javni prevoz ali kolo oz. kolesarske steze?

Približno polovica zaposlenih to koristi. Razlogov je več, ampak

ključna sta dva: premalo zavedanja in premalo parkirnih mest. In še

naprej bomo stimulirali, da še več uporabljajo javni prevoz.

Kako lahko tudi mi poleg ločevanja odpadkov prispevamo k

ohranjanju čistega okolja?

Sem že povedal, da vsem sošolcem to svetujte, priporočajte, da je

to pomembno, da je čisto, doma to povejte, sosedu to povejte,

pokažite s primerom. Drugače bom povedal. A se sklonite, ko vidite

en odpadek na cesti in ga poberete? Jaz to delam. To je ta

odgovor. Pokazati in učiti se pomembnosti.

aziskovalne naloge

V letošnjem šolskem letu so na naši šoli

nastale kar tri raziskovalne naloge:

Potovanje v preteklost – Emonec sem (Eva Andjelid,

Mia Golob in Vid Mlakar, vsi 5. a – mentorica Olga

Debeljak Babnik), SOS za našo Ljubljano (Domen Cirar,

Florijan Dremelj in Gašper Šetina, vsi 5. a – mentorica

Olga Debeljak Babnik) ter Odstranjevanje madežev

(Anja Štangar, 9. a, Špela Šmid, 9. b in Živa Urbančič, 9.

a – mentorica Andreja Kolman).

Vsi so svoje naloge predstavili 9. 4. 2010. Želimo jim

veliko uspeha.

Gašper, Florjan in Domen pred zagovorom svoje naloge.

Mia, Vid in Eva so postali pravi Emonci. Izdelali so tudi zanimiv

plakat.

R

Špela in Ţiva pripravljata sestavine za kuhanje mila.

RUSKO KULTURNO POPOLDNE

Četrtek, 15. 4. 2010, je gostil učence, ki so se bodisi kot

izbirni predmet bodisi kot krožek odločili za ruski jezik.

Tako se je na malem odru naše šole predstavilo kar

osem šol. Recitirali, deklamirali, igrali, peli in plesali so,

celotno dogajanje pa sta odlično vodila Ira Mešiček in

Matevž Štular. Rusko kulturno popoldne SOLNYŠKO

("СОЛНЫШКО") je tako povezalo učence različnih šol,

ki ji povezuje veselje do tega velikega slovanskega

jezika.

Ţe na vratih jih je čakal napis ДОБРО ПОЖАЛОВАТЬ ali

dobrodošli.

Zaigrali so tudi rusko himno.

Naša šola se je predstavila s krajšo gledališko igro Школа помогает

вывести нас в люди ali Šola naredi človeka.

IZDELAVA ZMAJEV

Na naši šoli je učiteljica Joži Okorn naredila

skupino za izdelavo zmajev, ki bi jih nato še

spuščali na Ljubljanskem barju. Z začetkom dela

smo pričeli že januarja. Izdelovali smo jih v

tehniški učilnici. Njen mož nam je pomagal pri

rezanju lesa, sestavljanju in oblikovanju zmaja.

Odločili smo se, da bomo najprej naredili

škatlastega zmaja. Jaz in moja sošolka Barbara sva

naredili enega zmaja skupaj. Pri tem ''krožku''

sodelujejo tudi učenke 7. razreda. Čeprav je

krožek velikokrat odpadel zaradi počitnic, nama je

vseeno uspelo narediti zmaja. Na začetku marca je

prišel čas za barvanje. Zelo težko je bilo vse skupaj

porisati in popisati. Vsi tisti čopiči in barve mi niso

šle preprosto od rok, vse se je pacalo in prelivalo

na eno in drugo barvo. Midve sva na zmaja

naredili najini prvi začetni črki in najini imeni (B in

N). Na druge plošče pa razne like npr.: smile, srčki

ipd. Čas je bil, da ga gremo spustiti. Veliko ur smo

namenili izdelavi, zdaj pa dajmo še veliko ur

nameniti spuščanju, sem pomislila.

Nina Žitnik, 6. a

Nina Žitnik

V 6. b smo se pri slovenščini poslavljali od

zime in klicali pomlad …

(mentorica Janja Klander)

PREJA (Opis opravila)

V starih časih so na slovenskem podeželju

od božiča do 17. marca ženske, ki so jim rekli predice, iz lanenih vlaken izdelovale nit. To so delale kot hobi, pa tudi da bi iz niti izdelovali vrvi, oblačila in blago.

Delale so pozimi, ko na polju ni bilo dela. Pomagale so si s kolovratom in preslico. Nit so izdelovale same, velikokrat pa v družbi z drugimi predicami. Ko so bile tako zbrane, so pele, si pripovedovale zgodbe, smešnice, uganke in podobno. Včasih so se jim pridružili tudi vaški fantje. Če je predica hotela delati še po 17. marcu, so jo strašili, da ji bo miš pregriznila nitko.

Danes to opravilo lahko vidimo le na sejmih in prireditvah, ker so do danes iznašli že lažji način, kako izdelovati niti.

Samo Košir, 6. b

KURENT (Opis pustne maske)

Kurent spada med maske. Natančneje, med pustne maske. Oblečen je v ovčji kožuh. Okoli pasu nosi na verigo pripete kravje zvonce. Na trupu ima lepo vezene robce. Na glavi ima kapo z govejimi rogovi, iz ust pa mu visi dolg rdeč jezik. Ima podaljšano odprtino za nos, skozi katero diha. V rokah drži ježevko. Ježevka je palica, ovita v ježevo kožo. Kurentova kapa je kožuhovinasta. Na podaljšani nosni odprtini ima sirkove brke. Kurent hodi v črnih čevljih. Kurente najpogosteje vidimo na Ptuju in v Halozah, saj od tam tudi izvirajo.

a

KURENTOVANJE

(Opis običaja)

Na Ptujskem in Dravskem polju je kurentovanje razširjen običaj. Pri tem običaju sodelujejo samo moški in otroci.

V pustnem času se sodelujoči preoblečejo v kurente z masko, zvonci in ježevkami. Kurentovanja se udeleži zelo veliko kurentov, zato skačejo kar v gručah, tekajo od hiše do hiše in potresavajo s telesi. Njihov namen je odganjanje zime in klicanje pomladi.

Ko prvi kurent pride v hišo, gospodinja pred njega vrže glinast lonec, saj pregovor pravi, da bodo zato kokoši nesle več jajc. Kurent je zelo vesel, če sreča dekle. Če pa mu kdo sname masko, je to zanj največja sramota, zato se brani z ježevko. Če se kurenti ene vasi srečajo s kurenti iz druge, pride do spopada.

Kurentom se drugače reče tudi koranti. Danes jih lahko vidimo na pustnih sprevodih, karnevalih, športnih prireditvah in folklornih nastopih.

Luka Zaletelj, 6. b

Arne Salobir, 1. b – Jabolko

Liza Fortuna, 1. b – Pomlad

Sliki iz naravne in barvane ovčje volne, po postopku

mokrega polstenja. Nastali sta na tehniškem dnevu.

(mentorica Andreja Golob)

Pustno obarvan pouk KIZ za 1. razrede

V petek, 12. 2. 2010, so učenci na

razredni stopnji praznovali pust.

Knjižničar je ta dan imel načrtovan pouk

s 1. a in 1. b razredom. V knjižnico so

prišli našemljeni v različne maske. Pouk

je potek po načrtu. Najprej je knjižničar

prepoznaval, kdo je kdo, nato pa so

skupaj z učenci ponovili pravila v

knjižnici. Učenci so reševali slikovni učni

list o knjižnici in se ob koncu podpisali

ter vsi oddali svoje rešene liste v škatlo.

Izžrebani učenec je prejel knjižno

nagrado, vsi ostali pa so prejeli pustne

balone.

Slika 1: Učenci 1. a z razredničarko in knjižničarjem

Slika 2: Učenci 1. b z razredničarko in knjižničarjem

LEDALIŠKO PRESENEČENJE

(Drejček in 3 Marsovčki)

Kot veste, je bil v ponedeljek, 5. 4.,

praznik in veliko ljudi je zelo uživalo na

sončku in v dobri hrani. Tudi mi. Sama sem

bila že prav razburjena, ker me je naslednji

dan čakala pomembna gledališka

predstava. Vstati sem morala že zelo

zgodaj, zato sem morala tudi kar hitro v

posteljo. Predvidevam, da smo se vsi

zbudili zaspano in se nam ni nič ljubilo. A

dan gre naprej, tako da sem zjutraj hitro

stekla v kopalnico, se preoblekla, še enkrat

zajela sapo in zaprla vrata za seboj. Čakal

me je zelo razburljiv dan. Ko sem prišla

pred šolo, sem nestrpno pričakala še druge

igralce naše predstave Drejček in 3

Marsovčki, potem pa na bus. Vedno bolj

mi je bilo vroče, saj smo se z naglico

približevali Mladinskemu gledališču.

Ko smo vstopili v zvočno dvorano, je bilo

vse drugače, saj nismo bili vajeni tako

velikega odra. Občutki so bili NORIII! Ko se

je predstava začela, smo se skoraj polulali

v hlače, trema namreč. Začela se je igra.

Vse je šlo kot po maslu, no vsaj mislim

tako. Počutila sem se super. Glasba je bila

prijetna, ko pa sem skakala po postelji je

bila noro glasna, vendar se nihče ni

pritoževal, kar najbrž pomeni, da jim je bilo

všeč. V prvem prizoru se mi je zdelo prav

OK, mogoče ne ravno super, ampak smo

se potrudili. Drugi prizor ENKRATEN.

Mogoče smo bili na trenutke malo bolj tihi,

za kar je bila seveda kriva TA trema.

Ampak ne smemo obtoževati sebe, saj smo

dali vse od sebe. Vsak je prispeval delček in

nastala je celota. Scena je bila super!

Pravljična, zanimiva, domišljijska. Za igro in

nastop smo se dobro pripravljali. Začeli

smo z navadnim branjem, dialogom in

končali s prav fenomenalno predstavo! Vsi

smo se trudili in zdaj nam ostane samo še

upanje, da smo se čim višje uvrstili.

Upam, da je bila tudi vam naša predstava

všeč in da ste uživali. Vemo, vemo, lahko bi

šli na Slovenija ima talent, a je že

prepozno, pa tudi nočemo užaliti drugih

tekmovalcev, saj bi zagotovo zmagali. Saj

smo dobri igralci z veliko humorja,

improvizacije in talenta pa tudi hitro se

učimo. In to je gledališko presenečenje, ki

vam ga bomo še kdaj v prihodnosti

pričarali. Sama si želim nadgraditi svoj

talent in vam ga pokazati. No, to je TO!

Zala Gorenjšček, 5. a

(mentorica Olga Debeljak Babnik)

G

SOBOTNA IZPRAZNITEV ŠOLE

Na delovno soboto, 10. 4. 2010, smo učenci osnovne šole Prule dve šolski uri namenili potresu. V prvih 45. minutah so učiteljice predavale o potresnih sunkih. Razredničarka 7. a razreda nam je pokazala slike potresnih posledic. Omenila je tudi, da je Ljubljana doživela potres. Sošolec pa je pripravil plakat o potresu. Spregovoril je o zadnjem močnem potresu na Haitiju, potresnih sunkih ter tudi o potresu v Ljubljani. V naslednjih 45. minutah je sledila izpraznitev šole – priprava na potres med poukom. Ravnatelj šole je z glasnim alarmom naznanil pričetek nevarnosti. Po navodilih učiteljice smo se odpravili na šolsko igrišče, kjer je bil zbor za vse učence. Po nekaj minutah smo se vrnili v razred, kjer smo nadaljevali s poukom.

Eva Dolinšek, 7. a

(mentorica Bojana Mlinar)

DOM LIPA

Dom Lipa naš prijatelj je, tukaj se

zabavamo.

V ponedeljek smo prišli, v petek že

odhajamo.

Hrana k'r v redu je.

Ko tečemo na smučeh, nas noge,

roke mal' bole.

Padamo, se zvijamo in smo čisto

mokri.

Tukaj z'lo pr'jazni so, vsi, ki tukaj

delajo.

Tra, la, la, pa ,pa, pa, ra, ra, ra, ra, ra,

ra, ra.

Dom Lipa naš prijatelj je, tukaj se

zabavamo.

In zdaj se s to pesmijo od vas

poslavljamo

In vam jo podarjamo: JUHEJ!

Nikita Erlih, Alia Žel, Hana Zadnikar, Blažka

Kotar, Hana Ceglar, Milena Savanovič, vsi 4. a

(mentorica Vojka Lasič)

Sneg je dal obilo užitkov. (foto Metka Kralj)

ŠE DOLGO SE BOM SPOMINJAL

To zimo smo bili v Domu Lipa, da bi se kaj novega

naučili o naravi, njenih prebivalcih, spoznavali

zgodovino Črmošnjic ter se zabavali.

Meni je bil najbolj všeč tek na smučeh. Šlo mi je

dobro od rok. Nekajkrat sem padel, a ni bolelo. Še

posebej mi je bilo všeč, ko smo šli s smučmi na

sprehod. Všeč mi je bila tudi predstava Avtomat,

ki sva se jo spomnila z Davidom. Tudi disko ni bil

slab. Fjuh, hvala bogu, da nismo plesali s puncami.

Končno gremo domov. Kako že pogrešam dom!

Kako je bila mami vesela! Adijo Dom Lipa, živijo

domači dom! Saj tam je bilo lepo, a vendar

pogrešam domači dom in prijatelje, še posebej

Žerkota, mojega najboljšega živalskega prijatelja.

Tristan Jendric, 4. a

(mentorica Vojka Lasič)

Šolska popotovanja: ŠOLA V NARAVI V DOMU LIPA IN V DOMU PECA

Teden otroka: SODELOVANJE STAREJŠIH IN MLAJŠIH OTROK

p

TABOR ZA OSMA RAZREDA

6. aprila smo se učenci osmih razredov

odpravili v šolo v naravi. Vstali smo zgodaj

in se odpravili v Dom Peca v Mežico. Na

poti tja smo se še ustavili na Vorančevi

bajti, v kateri smo si ogledali Kuharjevo

domačijo. Vsi smo že nestrpno pričakovali

prihoda v dom. Cel teden je minil zelo hitro

in zanimivo. Plezali smo po plezali steni,

streljali z lokom, nabirali žuželke v zemlji,

hodili na pohode itd. Najbolj pa smo se

zabavali ob odbojkarskem turnirju in v

tekmovanju najboljših frizur. Naša šola v

naravi se je končala z obiskom rudnika Pod

Peco.

Moja naj knjiga 2010

V šolskem letu 2009/2010 je že trinajsto

leto potekalo glasovanje za Mojo najljubšo

knjigo po izboru mladih bralcev. Tudi v

letošnjem šolskem letu so učenci OŠ Prule

sodelovali in glasovali. Glasovanje za Naj

knjigo je potekalo v šolski knjižnici, na

pripravljenih glasovnicah, ki so jih

izpolnjevali učenci.

Glasovanje za letošnje šolsko leto se je

končalo.

Moja najljubša slovenska knjiga po izboru

mladih bralcev za leto 2010 je zbirka

Pozor, pravljice! Primoža Suhodolčana.

Moja najljubša prevedena knjiga po izboru

mladih bralcev za leto 2010 pa je zbirka

Somrak saga Stephenie Meyer, ki sta jo

prevedli Nina Medved in Urška Willewaldt.

Barometer prikazuje stanje glasovanja

naše šole na dan 2. 4. 2010.

Moja najljubša slovenska knjiga po izboru

bralcev na OŠ Prule za leto 2010 je Čefurji

raus avtorja Gorana Vojnovida.

Moja najljubša prevedena knjiga po izboru

bralcev na OŠ Prule za leto 2010 je zbirka

Mavrične vile avtorice Daisy Meadows.

Gregor Škrlj in učenci knjižničarskega krožka

VODIČ PO KNJIŽNICI

Učenci, ki obiskujemo knjižničarski krožek, smo se

letos naučili samostojno poiskati gradivo v

knjižnici. Knjižničar nam je razložil pomen nalepk

na gradivu, barvnih črk in oznak v knjižnici.

Police s knjigami so razdeljene po triletjih. Prvo

triletje je na policah označeno z rdečimi črkami,

na nalepki pa z veliko tiskano črko C, ki predstavlja

cicibane.

Drugo triletje je na policah označeno z modrimi

črkami, na nalepki pa z veliko tiskano črko P, ki

predstavlja pionirje.

Tretje triletje je na policah označeno z zelenimi

črkami, na nalepki pa z veliko tiskano črko M, ki

predstavlja mladino.

Razložili bomo nalepke na knjigah, da se boste vsi

lažje znašli v knjižnici.

Knjigoţer: MOJA NAJ KNJIGA, VODIĈ PO KNJIŢNICI


K

Knj je kratica in pomeni knjižnico. V prvi vrstici

nalepke je velika tiskana črka C, ki predstavlja

knjige na policah rdeče barve in pomeni cicibane,

to so knjige za 1., 2. in 3. razred. V drugi vrstici je z

velikimi tiskanimi črkami napisan priimek avtorja.

Torej knjigo na spodnji nalepki iščemo pri rdeči

črki B.


nalepke je velika tiskana črka P, ki predstavlja

knjige na policah modre barve in pomeni pionirje,

to so knjige za 4., 5. in 6. razred. V drugi vrstici je z

velikimi tiskanimi črkami napisan priimek avtorja.

Torej knjigo na spodnji nalepki iščemo pri modri

črki B.


nalepke je velika tiskana črka M, ki predstavlja

knjige na policah zelene barve in pomeni mladino.

To so knjige za 7., 8. in 9. razred. V drugi vrstici je

z velikimi tiskanimi črkami napisan priimek

avtorja.

Torej knjigo na spodnji nalepki iščemo pri zeleni

črki S.


nalepke je številka, ki predstavlja knjige na policah

s številkami. To so strokovne in poučne knjige za

vse razrede. Pri vsaki številki najdemo kaj

drugega.

Knjigo na spodnji nalepki iščemo pri številki 39.

Za iskanje knjig v knjižnici uporabljamo tudi

računalniški katalog. Nov katalog je dostopen na

spletni strani:

http://www.cobiss.si/scripts/cobiss?command=C

ONNECT&base=51314

Za dodatno razlago drugih črk in številk pa

vprašajte knjižničarja ali koga izmed nas.

Tristan Jendric, 4. a

Samuel R. Shilds, 4. a

David Tomc, 4. a

(mentor Gregor Škrlj)

Netopir

Edini leteči sesalci

Netopírji (znanstveno ime Chiroptera) so red sesalcev. So edini sesalci z letalno mreno, ki jim omogoča pravo letenje. Drugi sesalci so zmožni kvečjemu jadranja (npr. mrenarji). Krila netopirjev, pravilneje imenovana prhuti, so iz kožne mrene, ki se razpenja med dolgimi, tankimi prstki. Razpon prhuti sega od 15 cm do prek 1,5 m. Pogosti so v tropskih in zmerno toplih območjih. Večina netopirjev med letom cvilka. Ti ultrazvočni signali se odbijajo od predmetov v

okolici in nato netopirji slišijo svoje odmeve. Tako vedo, kje je kakšna ovira v okolici. Človek signalov ne sliši. Večinoma so nočna bitja in so vsejedi. Nekateri sesajo kri večjih živali, vendar se večina hrani z žuželkami, npr. veščami. Živijo v jamah, krošnjah … So zelo inteligentne živali. Netopirjem se v času zimske otrplosti telesna temperatura spusti na 10˚C. Upade jim tudi število srčnih utripov iz 88 na le 25 do 45 udarcev na minuto, vdihnejo pa le vsakih 6 do 9 minut. Vrste, ki živijo na našem ozemlju, uvrščamo v dve družini:

podkovnjaki (Rhinolophidae)

gladkonosi netopirji (Vespertilionidae).

Viri: - http://sl.wikipedia.org/wiki/Netopirji

Jan Kromar, 7. b

Severni medved

Ĉudesa narave: NETOPIR, SEVERNI MEDVED,MADAGASKARSKA PALMA, MOKRIŠĈA, DAN

ZEMLJE

Ĉ

http://sl.wikipedia.org/wiki/Gladkonosi_netopirji

Severni, tudi beli ali polarni medved (Ursus maritimus) je velik sesalec iz rodu zveri, družina medvedov. Gre za ob polarno vrsto, ki jo najdemo v in ob Arktičnem oceanu in je največja zver na svetu. Odrasli samci tehtajo od 400 do 600 kg in občasno presežejo 800 kg. Odrasli samci merijo 2,1 do 3,4 m. Samice so pol manjše od samcev in običajno tehtajo med 200 in 300 kg. Mladiči ob rojstvu tehtajo med 600 in 700 g. Svetovna populacija po ocenah obsega od 16.000 do 35.000 osebkov, od tega jih je 60 odstotkov v Kanadi.

Severnega medveda zlahka prepoznamo po belo obarvanem kožuhu. V nasprotju z drugimi arktičnimi sesalci ga poleti nikoli ne zamenja za kožuh temnejše barve. Dlaka dejansko ni obarvana belo, temveč je brez pigmenta in votla, tako kot beli lasje pri ljudeh. Splošno razširjena urbana legenda, ki pa ne drži, je, da imajo njihove dlake lastnosti optičnih vlaken. Severni medvedi so dobro zavarovani pred mrazom, a se pregrejejo pri temperaturah nad 10 °C. Njihova izolacija je tako učinkovita, da skoraj ne oddajajo toplotnega sevanja. Zaznavno toploto oddajajo le njihova stopala. Ti medvedi so najbolj mesojedi v svoji družini in se hranijo predvsem s tjulnji. Severni medvedi so odlični plavalci in jih pogosto lahko srečamo v odprtih vodah kilometre od obale. To je morda znak, da so se zaradi lova na plen začeli prilagajati na vodno okolje. Poleg tjulnov lovijo tudi kite beluga, mrože in glodavce. Severni medvedi naj bi bili ogroženi ne le zaradi lova, temveč tudi zaradi izgube naravnega okolja.

Jan Kromar, 7. b

Madagaskarska palma

Opisala vam bom madagaskarsko palmo. Njeno latinsko ime je pachypodium. Takšno ime ima zaradi veliko

podobnostimi s palmami. Te rastline iz rodu Pachypodium v resnici sploh niso sorodne palamam, saj jih

uvrščamo v družino pasjestropkovk. Madagaskarska palma ima trne, ki so na steblu in tudi liste, kar je zelo

nenavadno za kaktuse. Pachypodium lahko zraste v zelo mogočna drevesa, ki so visoka 5–8 m in široka oz.

debela 1 m. Debla teh dreves so tudi porasla s trni. Cveti v zimskem času. Raste v toplih krajih, in sicer suhih

območjih jugozahodnega madagaskarskega otoka. V sobnih razmerah lahko gojimo samo majhne primerke

teh rastlin. Te rastline poleti mirujejo, zato jih takrat ne rabimo zalivati. Rastline iz rodu Pachypodium se

razmnožujejo s semeni, ki kalijo v precej topli prsti, in sicer s temperaturo 22°C. Uporabljamo jo za okras.

Barbara Filipčič, 6. a

(mentorica Janja Klander)

MOKRIŠČA - 2. februar je svetovni dan mokrišč.

Mokrišča so področja, ki so preplavljena s površinsko ali podzemno vodo in omogočajo razširjenost rastlinskega in

živalskega sveta. So najbolj ogroženi življenjski prostori. Med seboj se razlikujejo po različnih rastlinah, živalih in

nalogah. Po nastanku so lahko naravna ali antropogena.

Ločimo različne tipe mokrišč: močvirja, barja, poplavljena območja rek, kraška polja, nizka in visoka barja, plitva

jezera, mlake, ribniki, soline – Sečoveljske soline, Strunjanske soline.

Večina mokrišč je zavarovanih in naravovarstveno cenjenih. Imenujejo jih tudi “zibelka biotske pestrosti”.

V preteklosti so mokrišča vplivala na razvoj civilizacij: na egipčansko, mezapotamsko, kitajsko …

V Sloveniji je 9 tipov morskih in obalnih mokrišč, 17 tipov celinskih in 8 tipov antropogenih mokrišč. To pomeni manj

kot 5 % celotne povšine Slovenije. Najpomembnejša mokrišča v Sloveniji so Ljubljansko barje, Cerkniško polje,

Planinsko polje in izliv reke Dragonje.

PPOOMMEENN MMOOKKRRIIŠŠČČ::

življenjski prostor, pri kroženju vode v naravi, vir pitne vode, rib, lesa ... pri ohranjanju biotske raznovrstnosti, rekreacija, čistijo vodo, osnova za kmetijstvo, izobraževalno funkcijo, pri razvoju družbe, kulture in estetike.

Mokrišča so ogrožena zaradi človekovih posegov. Človek je izsuševal mokrišča zaradi širjenja kmetijskih površin, mest, industrijskih območij, prometnih povezav in iz zdravstvenih razlogov (preprečeval širjenje malarije, metljavosti živine).

Ocenjuje se, da je bilo do sedaj uničenih ali spremenjenih vsaj 50 % različnih tipov mokrišč v Evropi, Novi Zelandiji, Severni Ameriki in Avstraliji.

Špela Šmid in Monika Hočevar

(mentorica Valerija Janež)

OB SVETOVNEM DNEVU ZEMLJE - 22. april

»A kaj če naša posadka preseže

Tonažo dovoljene teže,

Pa bo konec zvezde srebrne,

ker se utrne?«

Tone Pavček: Naseljevanje zvezde

Tako se Tone Pavček sprašuje v eni svojih pesmi. To vprašanje postaja vedno bolj aktualno tudi v današnjem

svetu. Kaj se bo zgodilo, če bomo Zemljo preveč obtežili z raznimi odpadki? V enem letu Evropejci po

uradnih podatkih pridelamo vsaj ali več kot šest ton odpadkov na vsakega prebivalca.

Na problem prevelikega smetenja so nas opozarjali že naši dedje, a smo se zares zbudili šele pred nekaj leti.

Zemlji bi lahko rekli tudi Gaja, mati vsega. Z materami pa naj njihovi otroci ne bi ravnali grdo. Pa vseeno se

je to v preteklosti dogajalo. Človek se je do narave vedel zelo nespoštljivo. Sploh je ni več znal spoštovati.

Vendar se je to, zahvaljujoč vztrajnim ekologom v zadnjih letih malo popravilo. V današnji dobi obilja in

preobilja imamo ljudje v razvitem svetu že vsega preveč.

Moderni človek je tako rekoč vzgojen k kopičenju smeti, denarja, tehnoloških naprav … Vse naštete dobrine

pa s seboj po navadi prinašajo tudi veliko smeti(npr. plastenke). Velikokrat bi se dalo te smeti z reciklažo

ponovno uporabiti. Za enkrat smo na tem področju še bolj okorni in premalo samokritični. Velika težava je

danes neracionalna poraba pitne vode.

Med odpadki, ki so odvrženi na tla, se nahajajo tudi nevarne snovi, ki jih dež spira v zemljo in podtalnico, ki

je glavni vir pitne vode. Vodo najbolj ogrožajo kmetijske dejavnosti, črna odlagališča odpadkov, izlivanje

strupenih snovi v naravo in drugo.

Dragocenosti svoje »lastnine« se po navadi zavemo šele, ko jo izgubimo. Upamo lahko, da v tem primeru ne

bo tako.

Glede na odziv ljudi na čistilno akcijo, ki je potekala minulo soboto, 17. aprila, lahko rečem, da smo na dobri

poti. Naj naši zanamci dobijo Zemljo v današnji podobi!

Klara Rus, 9. b

(mentorica Valerija Janež)

22. april SVETOVNI DAN ZEMLJE – Z E M L J A J E N E K A J P O S E B N E G A

V primerjavi s svojima sosedoma, Marsom in Venero, ima Zemlja prav

neverjetno sestavljeno ozračje in nenavadno temperaturo površja.

Če bi bila Zemlja mrtev, stabilen planet, bi skoraj zagotovo imela

ozračje sestavljeno iz čistega ogljikovega dioksida, njena površinska

temperatura pa bi bila višja od vrelišča vode. Taka Zemlja ne bi bila

primerna za življenje. Včasih so menili, da so se razmere na Zemlji, ki

so primerne za življenje, vzpostavile same, šele potem se je razbohotilo življenje.

Danes vemo, da je to vse prej kot verjetno. Že sestava ozračja je taka, da brez živih bitij, ki jo nenehno

obnavljajo, ne bi dolgo vzdržala. Živa bitja so tista, ki obnavljajo ravno pravšnjo količino kisika v ozračju. Prav

tako so živa bitja tista, ki uravnavajo slanost morja.

Drobna živa bitja, pa tudi večja, nimajo nobenega velikega načrta, po katerem bi uravnavala svoje okolje.

Prebivalci Zemlje in njihovo okolje je povezano v en sam gigantski vsezemeljski organizem, ki si uravnava

stanje tako, da je najprimernejše za velikansko paleto organizmov. Imenujemo ga Gaia po boginji Zemlje.

Gaia je organizem, ki deluje kot dinamično ravnovesje. Na spremembe se odzove s spremembami, v celoti

pa deluje tako, da je vse primerno za čim več vrst živih bitij.

Človek je bil v sožitju z okoljem, vse dokler je bil lovec in nabiralec. Na okolje ni vplival nič bolj kot druge

velike živalske vrste.

Nato se pojavi kot obdelovalec in »krotilec« narave. Z organiziranim kmetijstvom se začenja veliki vzpon

človeške vrste in z njim povezano rušenje naravnega ravnovesja. Človek postaja brezumni preoblikovalec

sveta. Od industrijske revolucije naprej ga vodijo namišljene vrednote, ena teh je »gospodarska rast«.

Na svojo biološko naravo je skoraj povsem pozabil. Harmonija je porušena! Sledi ozonska luknja, kisli dež,

topla greda … Človek s svojimi dejanji vpliva na razmere v ozračju, vodah in biosferi, ker ravnovesje ni

stabilno. Deli, ki so dinamično prepleteni in povezani v celoto, izgubijo svoj pomen in moč kot ločeni deli,

zato Gaia kot organizem in dinamični sistem ne deluje več.

Človek je nekoč že imel Zemljo za Mater boginjo. Ne bi škodilo, če bi to vero vsaj delno obnovili, kar bi

pomenilo spoštljiv odnos do vsega živega in ne živega sveta, s katerim smo neločljivo povezani.

GGaaiiaa GGaavveezz,, 99.. bb

mentorica: Valerija Janež

Avtocestni priključek Šmartno na gorenjski avtocesti; gostota in zasenčenost luči nista ustrezni –

čemu je osvetljen travnik?

Živa Otoničar je uspešna smučarka, ki je letos postala državna prvakinja v veleslalomu. Na spletni strani Smučarske zveze Slovenije smo 8. 2. 2010 prebrale tole novico: Ljubljana – V nedeljo so v Kranjski Gori na veleslalomu za 16. Pokal Roka Petroviča tekmovali cicibani in cicibanke. Med dekleti je bila najhitrejša Živa Otoničar (SDP), druga je bila Italijanka Lara Della Mea, tretja pa Hrvatica Lana Zbašnik. Pri fantih je prvo mesto osvojil Nejc Naraločnik (MOZ), drugo Martin Rihtaršič (APT), tretje pa Jure Helbl (VUZ).

Ker je Živa učenka naše šole, smo se odločile smo se, da ji zastavimo nekaj vprašanj.

Zakaj si se odločila prav za smučanje?

Ker sem že ob 6.00 zjutraj začela kričati, da gremo

smučat in oči me je peljal na Krvavec.

Kako dolgo že treniraš?

Treniram že 6. leto.

Ali treniraš v klubu? V katerem?

Ja, treniram v smučarskem ASU Ajdovščina.

Koliko časa že tekmuješ?

Tekmujem že 5 let in pol.

Ali te je nekdo navdihnil za to?

Ne, sama sem se odločila.

Ali vsi tvoji člani družine smučajo?

Ja, vsi člani moje družine smučajo.

Ali smučaš tudi poleti?

Ja, poleti se odpravimo na ledenike. Ponavadi gremo

na Mulltal, Turahr ali na Falkart. Vsi te ledeniki so v

Avstriji. Sneg je drugačen kot poleti. Zjutraj je leden popoldan pa južen.

Koliko dni na teden treniraš?

Pozimi smučam od 4 do 5 dni na teden. Poleti pa en teden smučam, nato pa dva ne.

Ali je bilo dobiti prijatelje zaradi treningov težko?

Šport: ŢIVA OTONIĈAR


š

Ne, ni mi bilo težko. Kakor kje.

Ali se je težko učiti z vsemi temi treningi in tekmami?

Ja učiti se je težko. Na srečo sem v šoli prav tako uspešna.

Kaj ti je pri smučanju najbolj všeč?

Najbolj všeč mi je to , da se lahko zaletavam v kole.

Kako se vidiš v prihodnosti?

Kar dobro. S smučanjem bom nadaljevala do olimpijskih iger. Po osnovni šoli bom šla na športno gimnazijo.

Hvala za intervju in lepo se imej, pa čim več treniraj.

Veronika Koletič, Barbara Filipčič, 6. a

Dvorana slavnih: TIM BURTON, MICHAEL JACKSON


d

Tim Burton

Timothy William "Tim" Burton (rojen 25. avgusta 1958) je filmski režiser in producent fantazijskih filmov, kot so Beetlejuice, Edward Scissorhands, The Nightmare Before Christmas, Batman, Batman Returns, Sleepy Hollow, Planet of the Apes, Charlie and the Chocolate Factory, and Alice in Wonderland. Pogosto sodeluje s tesnim prijateljem igralcem Johnnyjem Deppom, glasbenikom Dannyjem Elfmanom in partnerko Heleno Bonhan Carter. Njegov najnovejši film, ki se je aprila pojavil v slovenskih kinodvoranah, je Alice in Wonderland. V otroških letih se je ukvarjal z umetnostjo ter se začel zanimati za film. Njegova kariera se je uradno začela leta 1979, ko je dobil službo v Walt Disneyjevem filmskem studiju. Začel je dobivati vse več samozavesti in kmalu je začel snemati prve filme.

Znana in uspešna dela:

- Pee-wee's Big Adventure - Beetlejuice - Batman - Edward Scissorhands - Batman Returns - The Nightmare Before Christmas - Cabin Boy - Ed Wood - James and the Giant Peach - Mars Attacks! - Charlie and the Chocolate Factory - Corpse Bride - Sweeney Todd: The Demon Barber of Fleet

Street - Alice in Wonderland

Ester Jontez in Gaia Gavez, 9. b

Kralj popa, pripoved o življenju

Michaela Jacksona

Kralj popa Michael Jackson se je rodil 29. 9. 1958 v Garyu v

ZDA. Njegov oče Joe in njegova mama Katherine sta

imela kar 10 otrok. Takrat mali Michael je bil osmi po vrsti

(še dobro, da se nista Joe in Katherine že prej naveličala).

V družini je bilo 6 fantov (eden je takoj po rojstvu umrl) in 3 dekleta.

Oče je imel doma električno kitaro, nad katero so se navdušili sinovi. Ko je oče opazil njihovo nadarjenost, je iz njih

napravil družinski band (takrat še brez Michaela). Imeli so že prve koncerte in ko je Michael dopolnil 5 let, je tudi on

postal novi član skupine Jackson 5. Leto pozneje pa je že deloval kot glavni pevec in plesalec. Oče jih je ves čas

spodbujal pri njihovi vadbi, sošolci pa so jih večinoma zasmehovali. Peli so R&B, soul, pop in disco ter čez nekaj časa

peli in igrali na svoji prvi turneji. Michael je postal tudi glavni pisec besedil njihovih pesmi.

Počasi pa je Michael začel peti solo in leta 1979 izdal svoj prvi samostojni album Off The Wall. Pri tem so mu bratje še

nekoliko pomagali. Pri pisanju pesmi pa so mu pomagali znani pevci, ker so vedeli, da je Michael velik talent. Ta album

je dosegel velik uspeh, saj je prejel veliko nagrad in užival dobre uvrstitve na različnih lestvicah. To ploščo je kupilo kar

20 milijonov potrošnikov. Album se je znašel na tretjem mestu lestvice Billboard (to je lestvica najbolj prodajanih

plošč v ZDA). Istega leta si je med plesom zlomil nos in si ga je šel popravit. Ker mu popravljen nos ni bil všeč in ni

mogel dihati, je šel na plastično operacijo in ga izboljšal.

Njegov drugi in najbolj uspešen album Thriller je najbolj prodajani album vseh časov. Izšel je leta 1982. Bil je 37

tednov na vrhu lestvice Billboard in vsaka pesem posebej še med prvimi desetimi. Najbolj znana pesem iz tega albuma

in nasploh je Billie Jean. Ploščo Thriller je kupilo kar 110 milijonov ljudi. Od zaslužka, ki ga je prejel za koncerte Thriller,

je 5 milijonov dolarjev dal v dobrodelne namene.

Snemal je tudi reklamo za Pepsi. Med snemanjem mu je zletel košček ognjemeta v lasišče, polno vnetljivega gela za

lase. Na lasišču je dobil opeklina druge stopnje. Kasneje je šel na operacijo, da bi skril nastale brazgotine in

mimogrede si je ponovno popravil nos. Bolnici je v zahvalo daroval 1,5 milijonov dolarjev.

Nato je izdal še štiri albume: Bad (leta 1987), Dangerous (l. 1991), History (l. 1995) in Invincible – nepremagljiv

(l. 2001). Potem in med tem so se vrstile številne zdravstvene težave. Leta 1984 ga je izčrpavala anoreksija. Bil je

vegeterjanec, visok 180 cm in takrat težak le 48 kg! Naredil je veliko plastičnih operacij na čelu, bradi, ustnicah in

seveda na nosu. V 90-ih je zaradi toliko operacij in bolečin postal odvisen od tablet. Razvila pa se mu je tudi bolezen,

zaradi katere mu je začela koža bledeti in na obrazu so se pojavile brazgotine, ki jih je zakrival z debelimi nanosi

pudra. Leta 1993 so ga obtoževali, da je spolno nadlegoval nekega fantka, kar so na koncu le zanikali.

Zgraditi si je dal zabaviščni park, kjer je imel tudi stanovanje. Tja je vabil goste in veliko otrok.

Prvič se je poročil s hčerko Elvisa Presleya. Poročila sta se v Dominikanski republiki. Dve leti po poroki pa sta se že

razšla. V drugo se je poročil s svojo medicinsko sestro Deborah Jane Rave in z njo imel dva otroka (fantka in punčko).

Na žalost pa se je tudi z njo čez tri leta ločil. Tretji otrok pa se je rodil, potem ko je dal semenčice za umetno oploditev.

Mama tega otroka ni znana.

Imel je veliko koncertov, izkupiček katerih je šel za dobrodelne namene in med drugim je zbral milijon dolarjev za

begunce iz Kosova (l. 1999).

Voščeno lutko v naravni velikosti Michaela Jacksona najdemo v londonskem muzeju z njegovo znamenito srebrno

rokavico. Izdal je svojo avtobiografijo z naslovom Moonwalk, ki je tudi velika uspešnica.

Marca 2009 je po dolgem času (prvič po letu 1997) napovedal koncert v Londonu v Areno O2. Najprej so napovedali

10 koncertov na tej zadnji turneji, ko pa so nato začeli prodajati vstopnice, je številka narasla na 50 koncertov. Tri

tedne pred začetkom (25. 6. 2009) je umrl v Los Angelesu v Kaliforniji. Takrat so bile vse karte že razprodane. Zdaj se

na filmskih platnih vrti dokumentarni film, ki je sestavljen iz posnetkov priprav na to koncertno turnejo. Sama sem si

ga tudi že ogledala.

Anja Štangar, 9. a

(mentorica Bojana Mlinar)

slika Klemen Iskra, 9. b

(mentorica Maja Oblak)

VIRI: Ju..rgen Seibold: Mighael Jackson, 1992, Verlagsuuion Erich Pabel, Restatt, Nemčija

Wikipedija, spletna stran (Michael Jackson)

apovednik filmov za februar in marec

N Antikrist drama/grozljivka 22. 4. 2010, Kinoklub Vič

Romanca v Rimu

romantična komedija

22. 4. 2010, Kolosej Ljubljana

Spopad titanov

domišljijski akcijski

spektakel


*tudi 3D

Iron Man 2

znanstveno-fantastična

akcija

29. 4. 2010, Kolosej

Ljubljana

Rezervni načrt

romantična komedija

6. 5.2 010, Kolosej Ljubljana

Robin Hood akcijska

drama


Dragi Matija, Kranj, 3. 5. 1846

Pišem ti, ker ne vem, kaj naj storim. Počutim se tako odmaknjenega. Nihče me ne spodbuja! Bolj

kot pišem, bolj me zaničujejo in odrivajo od sebe. Ne razumem! Ali so Kranjci res tako neizobraženi?

Prejšnji teden sem delil moje pesmi brezplačno, da bi se bolj navezali na umetnost. Ne moreš verjeti,

kaj sem videl skozi okno neke ženice, ki sem ji malo prej podaril izvod. Z njim sem podkurila peč in

videti je bila prav srečna.

Moji rojaki nimajo lepega odnosa do kulture in umetnosti. A to me ne bo potrlo. Še bom pisal in ne bom

se vdal. Meni umetnost pomeni več kot kruh in kultura, več kot voda. Le kako bi dvignil kulturo

rojakov na višjo raven? Že vem. Pri tebi v knjižnici bom začel voditi brezplačni kulturno-umetnostni

tečaj. Misliš, da mi bo uspelo zvabiti te ljudi v knjižnico?

Bojim se, da bom ostal brez denarja. Potem ne bi več mogel izdajati novih zbirk. Verjamem, da bodo

ljudje čez nekaj let imeli radi moje pesmi. Bojim se, da sam ne morem spremeniti Dežele Kranjske, kaj šele sveta. Nekaj sem naredil, kar je bilo v moji

moči.

Vseeno mi pošlji kakšen predlog kaj naj naredim.

Do takrat pa se imej lepo in pozdravi vse tvoje bližnje!

France Prešeren

Špela Šmid, 9. b

(mentorica Marinka Piletič - Brsan)

V nas se iskri: PISMO ĈOPU, KJE SI, UMETNOST? TURJAŠKA ROZAMUNDA …

LJUBEZEVETeden otroka: SODELOVANJE STAREJŠIH IN MLAJŠIH OTROK

i

JE SI, UMETNOST?

V leksikonu piše, da je umetnost posledica človekove potrebe po posredovanju misli

in čustev. V slovarju slovenskega knjižnega jezika pa je umetnost opisana kot dejavnost,

katere namen je ustvarjanje del estetske vrednosti. Pa gre res samo za estetsko vrednost?

Če je to res, zakaj so Prešernova dela še pomembna in zakaj so Picassove slike še vedno

deležne pozornosti? Morda je za vse skupaj kriv naš odnos do umetnosti.

Nekaterim le-ta veliko pomeni (med njimi tudi

meni), drugim skoraj nič. Vsi pa bi morali do

tega vsaj malo spoštovanja. Kakšen je bil odnos

ljudi do umetnikov in umetnosti včasih, nam

pričata Vodnikova pesem Moj spomenik in

Prešernova Glosa. Oba sta bila vse svoje

življenje pesnika. Pa ne zaradi bogatega

zaslužka, pač pa zato, ker ju je to veselilo in ker

sta s pesmimi želela opozarjati ljudi. Prešeren je

v svoji pesmi Glosa opisal težak položaj

takratnih pesnikov. Pesnik je to izkusil na svoji

koži, doživel je posmeh svojega lastnega naroda.

Spoznal je, da je še bolje da godi tistemu, ki

goljufa, kot pa pesniku oz. umetnikom nasploh.

Čeprav je vedel, da s tem poklicem ne bo nikoli

zaslužil dovolj za preživetje, se z njim ni nehal

ukvarjati. Prav tako ne Vodnik. Obema sta vse

materialne dobrine nadomestili umetnost in

narava: Skozi stoletja se je odnos do umetnosti

uspel preoblikovati. Danes so umetniki malo na boljšem kot pred nekaj stoletji. Obiskujejo lahko razne

baletne, glasbene in likovne šole in tečaje. Obstajajo tudi posebne trgovine z umetniškimi pripomočki. Slike

oz. druge stvaritve so shranjene v muzejih, galerijah in v večini domov. Umetniki imajo danes v družbi

poseben položaj. Vseeno pa se še vedno ne da živeti samo od ustvarjanja, saj je to zelo negotov poklic. Od

vseh umetnikov se danes najbolje godi predvsem pevcem, igralcem, pesnikom in pisateljem. Umetnije je po

navadi zelo težko oceniti glede vrednosti. Lahko kupiš sliko, ampak njena cena je podcenjena. Vsi vidijo

končni izdelek, samo ustvarjalec pa ve, koliko truda, časa, volje in denarja je bilo vloženega v izdelek.

Umetniških del se v resnici torej ne da kupiti. Prešeren in Vodnik sta lahko zgled današnjim generacijam

umetnikov. Od njiju se lahko naučimo, da ima umetnost nek višji pomen, ki je včasih očem in ušesom

neviden oz. neslišen. Prešerni ne bodo nikoli prav dobro razumljivi, ker so njihova dela pregloboka in besede

pretežke za ta plitev svet. Pa vendar se splača ukvarjati z umetnostjo, saj si nas bodo, kot je ugotovil že

Vodnik, zanamci najbolj zapomnili po naših delih.

Naj spis zaključim z mislijo modreca Ali Rašida iz Aškerčeve Čaše nesmrtnosti: ,,Truplo tvoje pač strohni v

gonili, // ali časa tvojih del ostane! // v delih živel sam boš večno!'' Torej, če želite, da bi vas čez sto let

poznal ves svet, si ne kopičite bogastva. Raje primite v roke pero in napišite pesem. Ali pa vsaj ne zaničujte

tistih, ki to poskušajo narediti.

Klara Rus, 9. b (mentorica Marinka Piletič - Brsan) slika Flores Oven, 2. b (mentorica Suzana Zgonec)

K

TURJAŠKA ROZAMUNDA

a kamnito mizo bogati plemiči Ojstrovrharski

Rozamundo snubit so prišli.

Teta Rozamundina vpraša glasbenika,

če dekle lepše kot Rozamnunda obstaja.

»Krasna,« ji odgovori, a deklica lepša od Rozamunde ţivi.

A Rozamundi všeč ji ni. K Ojstovrharju beţijo pogledi.

Rozamunda z njim se zaroči.

A takoj mu naroči: »Lepo Lejlo pripelji!«

Ojstrovrhar ustreţe ji, v boj se zapodi.

Med Turki Lejlo ugrabi.

A res je lepša kot Rozamunda,

bila skupaj sta, se zaročila, Lejla se je prekrstila.

Rozamunda pa od ţalosti v samostan je zavila.

Ana Jovanovič, 3. b

(mentorica Irena Petrič)

LJUBEZEN JE VEČNA

Naj začnem z vprašanjem, kaj sploh je ljubezen.

Ljubezen je zelo močno čustvo, ki se dotakne srca. Ob dotiku se počutiš lahkega kot peresce,

ljubezen te odnese v višave vedno višje in višje. Sam si visoko, vendar skupaj z njim prideš še višje.

Na najvišjem je vse popolno. Okoli tebe so beli metuljčki, ki ti kaţejo, da se veselijo s tabo, skupaj z

roko v roki se sprehajata po beli preprogi, ki ti nudi podporo. Ko se na koncu pravljice ustavita in se srečna

obrneta drug proti drugemu, sta le ti in on. On stopi korak bliţje, da lahko čuti tvojo sapo na svojem

obrazu, da mu lahko tvoji lasje simpatično boţajo njegov tako lep in čudovit obraz, in da, ko te poljubi, ve,

da si čisto njegova. Takrat veš, da je on pravi. Ampak ni vse tako popolno. Ko te končno vpraša, če bi hodila

z njim, se ti drugi dan v šoli zdi, da se tvoj princ ozira tudi za drugimi puncami pa čeprav ti pravi, da obstajaš

zanj le ti. Takrat si jezna in se ne pogovarjaš z njim. Seveda vse takoj pozabiš, ko ti na uho zašepeta najlepše

tri besede. Takrat vse telo zamrzne in ti veš, da je on edini pravi. Ljubezen je čudovita, s cvetjem okrašena

in v barve odeta, da je ne zebe, zato ti fant zvečer na zmenek prinese lepo rdečo vrtnico skupaj s tvojo

najljubšo čokolado, zraven pa ti seveda pove, kako zelo te ima rad : zate bi gore prestavljal, vsa morja in

oceane bi popil, da bi lahko imel le tebe ti, oblečena v svoj najlepši pulover, ki ga kombiniraš s čudovitimi

kavbojkami, ki so njemu najljubše, se mu priviješ v objem, v katerem bi ostala do konca svojega ţivljenja in še

dlje.

Ljubezen je lahko nemogoče popolna, če je le prava.

Monika Hočevar, 9. b

(mentorica Marinka Piletič - Brsan)

Z

KOKOŠKIN IZLET

Kokoš se sprehaja

mimo grede,

kuţa pa laja,

mačka prede.

Kokoš se ne zmeni,

kot so sloni leni.

Sreča medveda

on jo prosi za malo

meda.

Ana Ubavič, 4. b

(mentorica Zarja Švajncer Trček)

AFRIKA

Afrika, deţela tuja

polna sonca se ponuja.

Deţevni gozd tam stoji

divje ţivali gosti.

Tiger renči, da vse

ţivali zbudi.

Levinja lovi, da

mladičkom hrano priskrbi.

Slon, ţirafa in konj

iščejo vodo, ki je zastonj.

Pa se pojavi opica igriva

in jih popelje do izvira.

V Afriki je vse sončno

ţivali tam rajajo

»Vodo, hrano vse imamo,

me popestrimo vso savano.«

Ema Novakovič, 4. b


slike Nina Ţitnik, 6. a

KO BOM VELIK

Ko bom velik, bom pirat,

ki po širnem morju pluje,

ki s posadko rad bi

našel nov zaklad.

Ko bom velik, bom rudar,

ki zlato rudo kuje

in zlatarju jo bom dal,

ki jo dobro urezuje.

Ko bom velik bom zlatar,

ki zlato rudo bom

naprej predal nekomu,

ki se z njo bo pobahal

in jo naprej predal.

Kama Saje, 4. b


SLONČEK BENJAMIN

Slonček Benjamin

je debel kot balonček,

a prijazen kot bombonček.

Zelo se rad igra,

z ušesi pomiglja,

vedno je vesel,

da bi kar zapel.

Vedno ubogljiv,

je zalo marljiv,

vse naloge naredi,

za šolo pridno se uči.

In ko sonček ugasne,

nam luna noč razjasni,

Benjamin zapre oči

in zjutraj se prebudi.

Jana Intihar, 4. b


V 5. b smo brali pesem Nika Grafenaurja

Peki in nastale so pesmi, zgodbe in

recepti.

(mentorica Andreja Kovač)

KRUH Topel kruh diši že sredi ust, ko hrustljam ga jaz, mami vpije na ves glas. Očka gleda me ves čas in želi si hrustati kot jaz. V pekariji ga ni več, zato počakaj mesec dni ali več. Sestra Eva ne zmeni zame se, ker jaz ga hrustljam, ona pa ne.

Martin Dolinšek PEKI V stari Ljubljani je pekarna stala. Okoli nje se je vsak teden množica zbrala. Spet so nekaj peki naredili! So goljufali in v kruh manj moke dali. V stari Ljubljani so živeli le eni peki in ti so bili vsak teden pod vodo, v reki. Toda vedno, ko so prišli iz vode, so bili veseli ter čisti in debeli.

Uroš Miličevid PEKI V stari pekarni so imeli kruh, ki ga je kupil vsak debeluh. V drugih pekarnah so peki srečo imeli, če so kupci kaj kruha vzeli.

Če so peki kdaj goljufali, so jih v reko pometali. Kruh pekli so zares, pekli so ga v peči na les. Moke takrat veliko ni bilo, zato tudi kruha manj spekli so. Peki so zjutraj se zgodaj zbudili, da so v peči dobro zakurili.

Mitja Bergoč ŽIVLJENJE KRUHA BUHA To sem jaz, Buh. Opisal vam bom moje življenje. Iz mojega očeta žita in mamice moke sem prišel jaz. Bil sem rejen. Ko sem bil v peči, mi je bilo kot v savni. Prav užival sem. Pek me je vzel iz peči, bil sem še lepši kot prej. Prav porjavel sem. To sem bil vesel! Kajti takega me bodo imeli ljudje še rajši. Ko sem prišel domov, so me dali v čudno košaro, kjer je bil tudi kos črnega kruha. Pojedli so ga za večerjo, jaz pa sem žalostno čakal na zajtrk. Ko so me razrezali, so name namazali nutelo. Nekaj časa sva se z nutelo pogovarjala. Preden sva opazila, sva bila že v trebuhu. Slišal sem samo še pohvalo: »Takega kruha pa še ne!« Bi radi izvedeli, kaj se je zgodilo z mojima bratoma in sestro? No, prav, povedal vam bom. Bili so manj rejeni, ker je pek goljufal. Tudi njiju so prodali za visoko ceno. V košari so sedeli na vrhu. Ko pa so jih ljudje poskusili, so se kremžili. Niso jim bili všeč, saj sta bila prelahka in presuha. Žal sta končala v smeteh, a ne za dolgo. Mimo so prileteli ptiči in ju pozobali. Kruhka sta bila vesela, da sta bila vsaj nekomu všeč.

Klara Končan

KORUZNI KRUH SESTAVINE: 1 kg krušne moke, pol kg koruzne moke, sol, 4 dag kvasa in vrela voda. PRIPRAVA: Krušno moko presejemo v skledo in jo postavimo na toplo, da se pogreje. Kvas zmešamo z malo mlačne vode in malo moke in pustimo, da vzhaja. Vzhajan kvas vlijemo v sredo pripravljene krušne moke. Čez eno uro primešamo sol,

poparjeno koruzno moko in toliko mlačne vode, da dobimo lepo gladko, čvrsto testo. Temeljito pregnetenega nazadnje pokrijemo s prtom in pustimo, da vzhaja. Iz vzhajanega testa oblikujemo dve štruci. Ko vzhajata, ju pečemo v ne prevroči pečici 1 uro do 1 uro in četrt. Delamo ga 3 do 4 ure. Dober tek! Pekarna Ljubljanica

Matjaž Nemanič

POLNOZRNAT HLEBČEK SESTAVINE: 50 dag moke, sol, kvas, 1 žlica olja, 2 dl vode, mešanica semen (lanena, bučna, sončnična), jajce za premaz. POSTOPEK: V majhni posodici zdrobimo kvas in ga zmešamo z 1 dl mlačne vode. V posodo za gnetenje presejemo moko, dodamo sol, kvas, olje in preostanek vode. Vse sestavine dobro premešamo, dodamo semena in vgnetemo testo. Oblikujemo hlebček ter ga po sredini zarežemo v obliki križa. Posodo zapremo in pustimo vzhajati približno 45 minut v hladilniku. Nato hlebček še enkrat na hitro pregnetemo in ga položimo na pomaščen pekač. Pokrijemo ga s krpo in pustimo še nekaj časa, da lepo vzhaja. Pečico predgrejemo na 180 °C. Hlebček po vrhu premažemo z jajcem, da na koncu lepo zlato zarumeni in dobi sijaj. Kruh pečemo 45 minut. Ko ga vzamemo iz pečice, ga pokrijemo z vlažnim prtičem in počakamo, da se počasi ohladi. Dober tek!

Jaka Cimerman

MARS

Trilili, hi hi hi,

mi smo trije marsovčki. Miš, Maš in Šaš

polni energije

za naše vragolije.

Nadeli smo čelade si,

cigaro si priţgali

na Mars se z njo peljali.

Hiše so velike steklenice,

zdaj tam ţivimo in

na Zemljo se smejimo.

MIHA DOLINŠEK, 5. a

PESMICA z Marsa

Neke noči sem sanjala, da na Marsu sem pristala,

Mars prazen ni, na njem cel kup Marsovcev ţivi.

Sprejeli so me kot kraljico,

pogostili me s potico.

Miš, Maš in Šaš so v kotu čepeli in vame strmeli.

Kar kmalu smo prijatelji postali in se veliko smejali.

Ko prišel je čas slovesa, smo splezali na drevesa.

Za majhen poklon, ki se je meni zdel velik kot slon,

prejela sem kravato, frnikulo in kroglo zlato.

EVA ANDJELIĆ, 5. a

DREJČEK in 3 MARSOVČKI

Marsovci k nam hite,

s cigaro se peljejo,

ne poznam jih še,

mislim pa, da so čudni, jo.

Mene so pršli pozdravit,

mojo teto so prestrašl,

zato je to res čudn svet,

jaz pa njih sem peljal v hišo, to pa res je hud problem, jou.

Prispeli so,

res čudni so. Imajo glavo v obliki ţoge,

telo kot flaša piva, jou.

Mene so pršli pozdravt,

mojo teto so prestrašl,

zato je to res čudn svet,

jaz pa njih lepo sprejel sem in jih gledal kot čudak, jou.

Bili so trije,

velik je mel oba na učeh,

srednji se z medom basal je,

najmanjši pa oba oponašal, jou.

Mene so prišli pozdravt.

Mojo teto so prestrašl.

Zato je to res čudn svet,

in zdaj grem z njim v njihov svet.

MANCA HOĈEVAR, 5. a


likovna pesem Balon

Lana Radon, 5. a


JEŢ

V drugem razredu smo obravnavali pesem

Gustava Strniše Jeţ. Najprej smo pesmico prebrali,

jo analizirali, nato pa so jo učenci odigrali v parih.

Doma so izdelali jeţke iz slanega testa ali iz

plastelina in napisali kratko zgodbo. Ĉeprav so to

šele začetki, so učenci pokazali, da znajo svojo

domišljijo lepo ubesediti.

(mentorica in foto Nataša Lenarčič)

JEŢ

Jeţku je ime Kroglica. Ţivi v moji sobi. V šolo hodi

na Osnovno šolo Jeţek. Najraje ima likovni pouk.

Zelo rad pleše. Včasih rad dela domačo nalogo,

včasih pa ne. Rad se igra skrivalnice z drugimi

ţivalcami. Včasih je lump, včasih pa priden.

Maks Goli

JEŢKU JE IME JAKA

Ţivi pod velikim hrastom. Hodi na fakulteto. Igra

se lego star wars. Rad dela eksperimente. Rad

sestavlja lego kocke. Rad je piščanca. Ko bo velik,

bo velik slavni kuhar. Ţivali vsega sveta bodo

hodile v njegovo restavracijo. Imenovala se bo

Jeţkov salon.

Jeţki iz slanega testa in plastelina.

JEŢ

Jeţku je ime Jaka. Ţivi pod velikim Hrastom. V

šolo hodi na zajčjo ulico 7. Najraje ima

matematiko. Rad telovadi tek. Z njegovimi

domačimi nalogami je v redu. Ko pride iz šole, se

igra z Gormiti. Jeţek je priden.

Mark Tič

Tim Topić sprašuje Marka Tiča nekaj o jeţu, ki ga je naredil za

domačo nalogo, zato je moral zlesti v krog.

JEŢ

Jeţku je ime Tevţek. Ţivi v kletki v moji sobi. Hodi

v šolo Jeţeva ulica 9. Najraje ima nogomet. Rad

gleda oddajo Hrana lahko v ţelodcu dela zgago.

Anţe Jarc

Zakaj petelin tako zgodaj kikirika? Ker pozneje, ko se zbudijo kure, ne pride do besede.

Goski sta se prepirali in ena je nenadoma zagrabila drugo za nogo in ji jo odtrgala. Druga se

je razjezila:“Ĉe boš to še enkrat ponovila, te bom pohodila!”

Se zaletita polţ in ţelva. Pa pride policaj pa vpraša ţelvo, kako se je to zgodilo? Ona pa:

Gospod policaj, še sama ne vem, ker je bilo tako hitro.

Jeţevka se je ponoči zaletela v kaktus, zastokala, nato pa vprašala:

“Si ti, dragi?”

Matej Glavič, 7. b

Vir: http://www.everzi.com/vici-o-zivalih/

slika Lara Troppan, 2. a (mentorici Suzana Zgonec in Nataša Lenarčič)

Razvedrilo: ŠALE O ŢIVALIH, PRULĈEK IN ZVONĈEK


r

PRULČEK IN ZVONČEK

Tekst: učenci prve skupine jutranjega varstva

Ilustracije: Gregor Škrlj

Iskrice – časopis učenk in učencev OŠ Prule v Ljubljani. Uredniški odbor: Barbara Filipčič, Dea Herenda Velikonja,

Urška Jagarinec, Ines Javornik, Veronika Koletič, Sara Samardžija, Lara Zupan, Nina Žitnik vse 6. a, Anže Anžur,

Sebastjan Dremelj, Matej Glavič, Jan Kromar, Žiga Rus, vsi 7. b, Živa Urbančič, 9. a, Gaia Gavez, Ester Jontez, obe 9. b;

glavna urednica: Živa Urbančič, 9. a; mentorica: Andreja Popovič; oblikovanje časopisa: Maja Oblak, Mojca Tisovic,

slika na naslovnici Lana Radon, 5. a.

iskrice 3

Documents